Boris A. Novak

Iz Geslo

Življenjepis

(* 3. 12. 1953, Beograd)
Boris A. Novak je pesnik, dramatik in prevajalec, redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, podpredsednik Mednarodnega PEN-a in član francoske pesniške akademije Mallarmé.


Otroštvo je preživel v Beogradu. Diplomiral je leta 1978 iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1996 tudi doktoriral s tezo Recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji. Za knjižno objavo svojega doktorata Oblika, ljubezen jezika je leta 1998 prejel Zlati znak, ki ga podeljuje ZRC SAZU. V letih 1980–86 je delal kot dramaturg v Drami SNG v Ljubljani, v letih 1986–91 je urejal literarno revijo za otroke Kurirček, leta 1987 je bil urednik Nove revije – bil je tudi med njenimi ustanovitelji, v letih 1991–97 pa urednik mladinskega leposlovnega programa pri založbi DZS. V letih 1988–89 se je študijsko izpopolnjeval v ZDA, kjer je leta 1991 na univerzi Tennesee v mestu Chattahooga predaval poezijo kot gostujoči profesor. Leta 1996 je bil izvoljen v naziv docenta na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je zdaj redni profesor. V letih 1991–1996 je predsedoval Slovenskemu PEN-u, v letih 1994–2000 pa Mirovnemu komiteju Mednarodnega PEN-a. Od leta 2002 je eden izmed podpredsednikov Mednarodnega PEN-a. S flamsko pisateljico Moniko Paemel je leta 1998 ustanovil Društvo prijateljev Lipice, ki si prizadeva za zaščito lipicancev. Bori se tudi za pravice izbrisanih. Doslej je objavil 65 knjig. Kot zanimivost: črko A. v imenu si je dodal sam, in sicer je izbral a zato, ker imata oba starša imeni na a (Ante in Anica).


Uveljavljen je kot pisec poezije za odrasle (zbirke Stihožitje, Hči spomina, 1001 stih, Kronanje, Vrtnar tišine/Gardener of Silence, Oblike sveta (pesmarica pesniških oblik), Stihija, Mojster nespečnosti, Oblike srca (pesmarica pesniških oblik), Odsotnost, Alba, Odmev, Žarenje, Obredi slovesa, Dlaneno platno) in za otroke (Prebesedimo besede!, Domišljija je povsod doma, Periskop, Blabla: igre za male in velike tigre, Zarja časa, Čarovnije sveta, Kako rastejo stvari), pisec dramskih besedil za odrasle in iger za otroke in mladino, esejist in prevajalec srednjeveških provansalskih trubadurskih in francoskih pesnikov. Kot znanstvenik se ukvarja s teorijo verza, teorijo prevajanja, provansalsko liriko, klasicistično dramatiko, evropsko simbolistično poezijo in moderno slovensko in francosko liriko.

Dramska besedila

Lutkovne igre

Radijske igre

Dramatizacije

Dramaturgije

Video

  • Boris A. Novak: Mala in velika Luna, r. Vinko Möderndorfer, koprodukcija PGK in LGL, premiera 21. junij 2010

Značilnosti

Novakova dramska ustvarjalnost je močno povezana z njegovim pesniškim ustvarjanjem. V njegovih dramah so ženske nosilke pozitivnih, moški pa negativnih sporočil. Med pozitivna sporočila sodijo solidarnost, nenasilje, enakopravnost, kultura in eros, med negativna pa sebičnost, nasilje, logika državne in vojaške moči ter kult smrti. To velja za vse ženske, tudi za živalske samice (kobila), medtem ko so samci konj neprimerno boljši od moških človeških osebkov. Na primer Helena iz Kasandre ni le preračunljiva hladna lepotica, temveč združuje ženskost in intelekt. Vsak lik s svojim jezikom izraža svojo osebnost, kulturo in čas, ki mu pripada.


Z igro Lipicanci gredo v Strasbourg skuša avtor v bralcu spodbuditi razmišljanje o problemu lipicancev, hkrati pa o lastni identiteti in mestu Slovenca/Slovenije v svetu. Je preplet poetične, etične in satirične igre. Prepleta realistične in fiktivne elemente.


Vojaki zgodovine so neke vrste dramatizirana kronika treh rodov Novakove družine, ki se znajdejo v treh zgodovinskih epohah in državah (Avstro-Ogrski, stari in novi Jugoslaviji); v igri je malo dramatičnega in konfliktnega. Družba – okolje v tej igri je zoprna, nasilna in hudobna, a vendar pozitivnih junakov ne demoralizira, kot se to zgodi v Kasandri. Igra temelji na resničnih dogodkih, avtor pa je z njo želel opozoriti na usodo posameznikov, ki čutijo potrebo po spremembi družbe. Družina je kot skupnost močno na udaru, vendar ostane vsaj še kot struktura, medtem ko v Kasandri tega ni več.


V Hiši iz kart nadaljuje temo boja za oblast, na simbolično-alegoričen način govori o mehanizmih oblasti, moči in nasilja; posamezni človeški tipi, situacije in spopadi so postavljeni v svet igralnih kart. Igra na poetičen način vzpostavlja in razrešuje temeljne človeške dileme o moči, ljubezni in oblasti. Najvišji Jolly Joker ne pripada nobeni skupini, vodi vse skupaj, hkrati pa je tudi on le igračka višje sile – časa. Pomembna je igra jezika, zato naj bi Hiša iz kart nadaljevala linijo Jesihovih Grenkih sadežev pravice. Tragičnost v taki igri ni mogoča. Kar je v tej igri naključje, abstraktna jezikovna igra in igra vlog, v Kasandri postane usoda in igra z eksistencami.


V Kasandri gre za problem, ki je še danes aktualen: zakaj žrtev posilstva molči? Zato, ker je sramotno biti žrtev in ker je žrtev vedno kriva. Avtor je pred to igro napisal že pripovedno pesem Kasandra, k čemur ga je spodbudila vojna v Bosni. Kasandra ga je kot trojanska prerokinja namreč spominjala na sodobne intelektualce, ki zaman dvigujejo svoj glas, saj jih nihče ne sliši. Usoda Troje, ki je bila prerokovana, se mu zdi podobna usodi mest v Bosni in Hercegovini. Kasandra je tragedija, ker so konflikti nerazrešljivi. Tragičnost v interpretaciji mita je v tem, da Kasandra izgubi svojo moč prerokovanja v trenutku, ko se počloveči in se zaljubi. Jezik v tej igri je namerno zastarel, je pa pisan večinoma v rimanih verzih, pri katerih je pomemben ritem. Ko pride do vojne, se tudi jezik spremeni v nižjega in se spet dvigne šele v dialogu Agamemnona in Kasandre. Kar je drugačno od atiške tragedije, je to, da avtor Kasandri omogoči tudi psihološki razvoj.


V vseh igrah nastopa veliko oseb in v vseh igrah je zelo pomemben jezik.

Nagrade

  • 2018 Velika Prešernova nagrada
  • 2015 Župančičeva nagrada za vrhunske umetniške dosežke zadnjih dveh let za prvo knjigo načrtovanega tridelnega epa Vrata nepovrata z naslovom Zemljevidi domotožja, Pdf.gif Obrazložitev Info.png
  • 2011 Vitez reda umetnosti in leposlovja, francosko odlikovanje
  • 2008 Vitez reda akademskih palm, francosko odlikovanje
  • 2000 Častni znak svobode Republike Slovenije za prispevek k demokratizaciji, humanitarno dejavnost in promocijo slovenske kulture v tujini
  • 2000 Bosanski stećak, za pesniški opus
  • 1998 Zlati znak ZRC SAZU za verzološko knjigo Oblika, ljubezen jezika
  • 1995 Jenkova nagrada za zbirko Mojster nespečnosti
  • 1990 Sovretova nagrada za prevod Mallarmejeve lirike
  • 1984 Nagrada Prešernovega sklada za pesniško zbirko 1001 stih
  • 1978 Zlata ptica, nagrada Zveze socialistične mladine Slovenije mladim umetnikom, za pesniško zbirko Stihožitje
  • 1978 3. nagrada na natečaju Radia Slovenija za radijske igre, namenjene otrokom, za Nebesno gledališče

Bibliografija

  • Novak, Boris A.: Dramski triptih: Kasandra (tragedija), Lipicanci gredo v Strasbourg (tragikomedija - v sodelovanju z Moniko van Paemel) in Knjiga je čevelj (drama). Maribor: Študentska založba Litera, 2008.
  • Novak, Boris A.: Dramski diptih: Vojaki zgodovine (dramska kronika 1918–49) in Hiša iz kart (igra). Maribor: Založba Obzorja (Znamenja), 1988.
  • Novak, Boris A.: Kasandra (tragedija), gledališki list uprizoritve. Ljubljana: Drama SNG, 2001.
  • Novak, Boris A.: Lipicanci gredo v Strasbourg, gledališki list uprizoritve. Ljubljana: MGL, 2006.
  • Novak, Boris A.: V ozvezdju postelje. Ljubljana: Dopisna delavska univerza (DDU) Univerzum (Pojdimo se gledališče), 1983.
  • Novak, Boris A.: Kdo je napravil Vidku srajčico (po motivih pravljice Frana Levstika). Ljubljana: DDU Univerzum, 1983.
  • Novak, Boris A.: Nebesno gledališče (poleg naslovne tudi Mala in velika luna). Ljubljana: MK (Mladi oder), 1984.
  • Novak, Boris A.: Prizori iz življenja stvari (skupaj z igro Zakaj in vprašaj Danete Zajca ter igrama Lenča Flenča in Zveza diamantnega čuka Milana Dekleve). Ljubljana: MK (Mladi oder), 1991.
  • Novak, Boris A.: Stotisočnoga in druge igre (V ozvezdju postelje, Mojca Pokrajculja in Kdo je napravil Vidku srajčico). Ljubljana: MK (Mladi oder), 1995.

Viri in literatura

  • Novak, Boris A.: Vojaki zgodovine, gledališki list uprizoritve v SNG Drami Maribor. Maribor: SNG Drama Maribor, 1988.
  • Novak, Boris A.: Hiša iz kart, gledališki list uprizoritve v SLG Celje. Celje: SLG Celje, 1997.
  • Novak, Boris A.: Kasandra, gledališki list uprizoritve v SNG Drami. Ljubljana: SNG Drama, 2001.
  • Novak, Boris A.: Lipicanci gredo v Strasbourg, gledališki list uprizoritve v Mestnem gledališču ljubljanskem. Ljubljana: MGL, 2006.
  • Denis Poniž: Slovenska književnost lll. Ljubljana: DZS, 2001.
  • Cobiss
  • Boris A. Novak

Zunanje povezave

Kontakt

Boris A. Novak