Bruno Baranovič

Iz Geslo

Življenjepis

(*1941, † 2003) Bruno Baranović je bil vojna sirota iz II. svetovne vojne. Po koncu vojne je zato zanj skrbela njegova teta, režiserka Balbina Baranović Batelino. Živel je pri njej in obiskoval gimnazijo Bežigrad. Večkrat ga je vodila s sabo na vaje in predstave v Mladinsko in eksperimentalno gledališče v Ljubljani, kjer se je okužil s svojo veliko ljubeznijo, gledališčem. Po končani gimnaziji je bil sprejet na AGRFT, kjer je preživljal vesele trenutke z Dragom Kastelicem, Borutom Alujevičem, Branetom Grubarjem, Radkom Poličem Racom, Branetom Ivancem, Janezom Hočevarjem Rifletom … Po koncu študija v sezoni 1965/1966 je prišel v SLG Celje.


Leta 1967 je odigral svojo prvo glavno vlogo v predstavi Jeana Anouilha Orfej in Evridika z Mijo Mence kot soigralko. Pri znamenitem režiserju Dinu Radojeviću je v Lorcini Krvavi svatbi odigral vlogo mladeniča. Kasneje se je odlikoval v vrsti izvrstnih karakternih vlog. Postal je viden član Dubrovniške kulture, saj je poleti redno sodeloval z Dubrovniškim teatrom.

Vloge v gledališču

Vloge na filmu in televiziji

Vloge na radiu

Nagrade

Bibliografija

Literatura

  • Arhiv SLG Celje

Zunanje povezave