Drago Gorup

Iz Geslo

Življenjepis

Igralec, režiser in kulturni delavec Drago Gorup se je rodil 7. novembra 1931 v Sežani. Leta 1952 je maturiral v na slovenski gimnaziji v Trstu ter že kot srednješolec vzljubil gledališče in sodeloval kot član Ljudskega odra v Trstu z igralcem in režiserjem Justom Košuto, sodeloval s Prosvetnim društvom na Opčinah, z društvom Tabor. Diplomiral je na igralski akademiji (Scuola del Teatro) v Padovi, ki sta jo vodila prof. F. D'Arcais in režiser G. Calendoli, ter ob tem privzel umetniško ime Carlo Gori.

Nastopal je pri različnih italijanskih gledaliških skupinah in v institucionalnih gledališčih, občasno pa je igral tudi v SSG Trst in SNG Nova Gorica. Od 1968 do 1973 je odigral nosilne vloge v Teatro Orazero-Roma-Udine-Padova, ki ga je ustanovil in vodil L. Candoni. V teh letih je igral v gledališki skupini Compagnia Veneta di prosa, nato v Cooperativa Teatro mobile. Leta 1978 je bil angažiran v Italijansko deželno gledališče – Teatro stabile F-VG. S kulturno-umetniškim delom na slovenskem je pričel leta 1945, ko je v Prosvetnem društvu Opčine nastopal v vlogi kralja v delu V kraljestvu palčkov. Sledili so nastopi v delih: Petrčkove poslednje sanje, Miklova Zala, Naša kri, Pesem s ceste. Režiral in igral je v igrah: Jurij Tepček, Medved Snubač, Dobri človek iz Sečuana. Za ljudski oder je igral v delih Mati in Izpod vešal. Za SKD Tabor je igral, pisal in režiral. Leta 1975 je igral v delu Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Sledile so režije: Puške gospe Carrar, Pekel je vendar pekel. Napisal, sestavil, režiral in pogostoma tudi igral je v delih: Petrograd 1917, Melonarjada, Pinko Tomažič in tovariši, po Dostojevskem Krokodil, Pomembni zgodovinski mejnik, Beseda '84, Krotko dekle, Beseda '85, Ni ga drobca slovenske prsti, kjer naša ni kanila kri, Deštin, V nas je po tisoč letih zaplula kri, ter lepljenka ob 50. obletnici drugega tržaškega procesa.

Kot bralec in igralec je nastopal tudi na Radiu Trst A in zanj napisal več dramskih del (Valentin Vodnik, Živalske dogodivščine, Kraške mravlje). Leta 1980 je odigral vlogo Viktorja pri srednjemetražnem filmu Marka Sosiča Pomladni nasmehi.

Gorup je kot avtor prejel drugo nagrado (prve niso podelili) za radijsko igro Carsolinae Eden reservae, 1982 pa je prejel nagrado ZSKD Zlati krogi za požrtvovalnost pri opravljanju nalog na področju ljudske kulture.

Vloge v gledališču

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • www.slovenska-biografija.si

Zunanje povezave