France Koblar

Foto: Hendler, S., via Wikimedia Commons

Življenjepis

(* 29. november 1889, Železniki, † 11. januar 1975, Ljubljana)

France Koblar se je rodil v Železnikih, 29. novembra 1889. Študiral je na Dunaju, diplomiral pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1921 iz slavistike, leta 1923 iz klasične filologije in tam tudi doktoriral leta 1941. Med leti 1919 in 1945 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani, nato pa do leta 1970 redni profesor za zgodovino drame na igralski akademiji v Ljubljani. Vmes je urejal revijo Dom in svet in vodil literarni in dramski program na Radiu Ljubjana. Radio je dojemal kot kulturni in izobraževalni medij; tako je usmerjal tudi programsko politiko. Zahteval je estetsko-jezikovne standarde. Program so sestavljala že napisana, vendar za radio prirejena dramska dela, prozna besedila, priložnostni krajši prispevki in besedila za otroke. Tudi sam je prirejal in režiral besedila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, v program pa jih je uvedel s strokovnimi predavanji. Pripravil je serijo Iz razvoja slovenske drame. Številne programske odločitve so bile vezane na sprotno gledališko produkcijo in radio je bil le njen posrednik. Vendar se je takemu pristopu kmalu pridružil še premislek o zvočni podobi v okviru tedanjih zmožnosti. Nastajala so prva prozna dela, dramatizirana za mikrofon. Koblar je skrbno nadziral izvedbo na vseh ravneh, posebno je bil pozoren na jezik. Pod njegovim vodstvom so na radiu izšolali igralsko družino, angažiral pa je predvsem gledališke igralce. Uvedel je natečaje za radijska besedila. Njegovi spomini na čas na radiu s širšim pogledom na takratno kulturno dogajanje so izšli v po smrti izdani knjigi Moj obračun leta 1976.


Bil je med prvimi člani slovenskega kluba PEN ter predsednik Društva slovenskih književnikov in predsednik Slovenske matice. Sprva je objavljal poezijo in prozo, po letu 1918 pa se je posvetil kritiki in publicistiki ter se razvil v enega vodilnih katoliških izobražencev. Njegove kritike so še danes dragocen vir za gledališko zgodovino, zanje pa so značilne velika razgledanost, poudarjanje klasičnih vrednot in uveljavljanje moralnih meril. Urejal je zbrana dela, pripravljal spremne študije k pomembnim slovenskim in evropskim dramam, pripravil antalogiji Starejša slovenska drama in Novejša slovenska drama ter prevajal iz nemškega in poljskega jezika. Za svoje delo je dvakrat prejel Prešernovo nagrado, leta 1951 za delo na področju gledališke kulture, literarne zgodovine in kritike in leta 1969 za življenjsko delo na področju literarne umetnosti. Postumno je leta 1975 prejel še Kidričevo nagrado za življenjsko delo s področja slovstvene zgodovine in teatrologije. Umrl je 11. januarja 1975 v Ljubljani.

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Zunanje povezave