Geslo:Na današnji dan/1930

Iz Geslo


Junak risanega filma Miki Mišek se prvič pojavi v stripu.

V Ljubljani se je rodila igralka Nada Bavdaž.

V Vitomarcih se je rodil gledališki in literarni kritik, publicist in urednik Vasja Predan.

V Mostu na Soči se je rodil pisatelj, dramaturg, pisec radijskih iger in urednik Saša Vuga.

Elm Farm Ollie je postala prva krava, ki je letela v letalu in si prislužila laskav naziv Sky Queen. Kakšna cirkuška predstava, kakšno spektakelsko ime in če bi jo postavili na oder, da bi odmukala svojo spektakularno zgodbo, bi nam najbrž razkrila tudi to, da so jo med letom še pomolzli.

V Ljubljani se je rodila filmska in gledališka igralka ter prejemnica Borštnikovega prstana Majda Potokar.

V Šentilju v Slovenskih goricah se je rodila igralka Mira Sardoč. Prejemnica Borštnikovega prstana je odigrala okoli 200 vlog v gledališču, na filmu, radiu in televiziji in to, pravi, je vse njeno bogastvo, „drugega nimam in tudi ne potrebujem!“

V Gabrovki se je rodil gledališki režiser Marko Marin. Profesor zgodovine gledališče, od leta 2007 zaslužni profesor ljubljanske Univerze.

V Mariboru se je rodil likovni pedagog in lutkar Danilo Vranc. Zaslužen za ustanovitev več lutkovnih odrov po Slovenskih goricah in prvi, ki je na Slovenskem leta 1969 uvedel lutke na palčkah - javajke.

V Ljubljani se je rodil Taras Kermauner. Literarni kritik. Gledališki kritik. Filmski kritik. Esejist. Režiser. Scenarist. Profesor. Prevajalec. Svoboden umetnik. Soustanovitelj Odra 57. Kratek čas tudi ravnatelj ljubljanske Drame. In vodilni pisec t.i. kritične generacije.

V Celju se je rodil pisatelj, dramatik, novinar in satirik Miloš Mikeln.

V Celju se je rodil prejemnik Borštnikovega prstana Lojze Rozman. Samosvoj, uporniški človek in izjemen, instinktiven igralec. Bibič se spominja, kako je za vlogo v filmu Pet minut raja ob češpljah začinjenih z žlico popra shujšal za štirideset kilogramov ali pa kako je nočnemu vratarju v ljubljanski Drami v oddaljeno stranišče obesil prepričljivo lutko obešenca iz predstave ter ga na smrt prestrašil.

V Zagrebu se je rodil režiser in teatrolog Branko Gavella. Človek širokega ustvarjalnega dometa, ki je pomemben pečat pustil tudi v slovenskem gledališču med obema vojnama in kasneje – prvi je na Slovenskem uprizoril prepovedanega Molierovega Tartuffa in se sistematično lotil Krleževih dram.

V Semiču se je rodila igralka Mihaela Novak Mahnič.

V Ljubljani se je rodil klasični filolog, prevajalec in literarni zgodovinar Kajetan Gantar. Prejemnik Zoisove nagrade za izjemne dosežke na področju znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti.

V Ljubljani se je rodil igralec Aleksander Krošl. Prejemnik Borštnikovega prstana. V knjigi Sto slovenskih dramskih umetnikov so o njem zapisali: »Zgodba tega markantnega odrskega umetnika se je od vsega začetka vrtela okoli zrelih moških postav ali tako imenovanih karakternih vlog, s katerimi je Krošl pravzaprav postal svojevrsten pojem med svojimi kolegi, seveda predvsem vrstniki.

V Ljubljani se je rodil pesnik in dramatik Gregor Strniša. Pisec (danes zimzelenih) popevk. Klicali so ga Griška. Kljub temu, da so njegove pesmi prevedene v angleščino, francoščino, italijanščino, nemščino, grščino, ruščino, beloruščino, češčino, poljščino, hrvaščino, madžarščino, romunščino, španščino, slovaščino, albanščino, turščino in esperanto, pa je živel v pomanjkanju, kar je prijatelj Milan Kleč opisal: »V Daj Dam je hodil vedno na pasulj. Ali je pojedel en kruh ali dva, je bilo odvisno od tega, ali si je privoščil še čaj v Nebotičniku. Sproti je kadil malo slabše cigarete, za priboljšek je imel pa malo boljše.« (Mladina, 6. 8. 2001)

V Slapah pri Ljubljani se je rodil pripovednik, dramatik in esejist Marjan Rožanc. Po njem se imenuje Nagrada Marjana Rožanca za najboljšo esejistično zbirko, nagrade Marjana Rožanca za področje športa v Mestni občini Ljubljana, vsakoletni teden Marjana Rožanca v Volčjem Gradu pri Komnu. V Ljubljani se odvija tudi Mednarodni mladinski nogometni turnir Marjana Rožanca.