Neskonči šteti dnevi

Iz Geslo


Avtor: Andrej E. Skubic
Leto nastanka:
Žanr:
Krstna uprizoritev: 5. februar 2009, SNG Nova Gorica
Opomba: Besedilo je bilo posneto tudi kot radijska igra

Oblika drame

Neskončni šteti dnevi je oštevilčena z 29 prizori. Vsak prizor, razen treh, je naslovljen z nekakšnim glavnim motivom. Zaradi velikega števila prizorov sem le-te združila skupaj še po kakšni drugi skupni značilnosti. Prelomni se mi zdijo naslednji prizori: 8. prizor, kjer Novinarka pove, da sta Neža in Matjaž par že skoraj tri mesece, 13. prizor, kjer se ta doba podaljša na osem mesecev, njuna zveza pa je postavljena že pred prvo preizkušnjo, 19. prizor, kjer Matjaž bolestno priklene Nežo k radiatorju, češ da jo bo tako obvaroval pred nevarnostmi in 24. prizor, kjer Matjaž drugič udari Nežo, izpostavljena pa je tudi motivacija za naslov drame, saj Matjaž pravi: »Samo dneve štejeva. To ni človeka vredno življenje.«

Dramska osebe

Nastopa 8 oseb, glavna protagonista pa sta Matjaž, ki predstavlja negativni pol, in Neža, ki predstavlja pozitivni pol.

MATJAŽ BERGINC je bil nekoč delavec, danes pa je brezposeln, skozi dramo vedno bolj pesimističen in čudaški. Proti koncu drame drsi v vedno večjo pasivnost in pesimizem. Izhod vidi v tem, da tako življenje, kot ga ima sedaj, ni vredno življenja. Zato se odloči, da bo ubil svojo partnerico, nato pa bo sodil še sebi.

NEŽA BUŽINEL je malo afektirana, klepetava natakarica v nekem šišenskem bifeju, stara nekaj čez petindvajset let, in je očitno »umetna blondinka«, saj nekatere stvari razume preveč dobesedno, nekaterih stvari pa sploh ne razume.

NOVINARKA predstavlja glas rumene televizije; v prvem delu drame govori v mikrofon, ki stoji ob robu odra, v zadnjem delu drame pa z mikrofonom poseže tudi v dogajanje samo.

ATA = gospod MARJAN je preprost, star gospod, je nekdanji učitelj biologije. Je blage narave in je nekoliko izgubljen v današnjem svetu. MAMKA = gospa MARJANA je stara gospa, nekdanja delavka in je zajedljiva in zelo opravljiva.

VODIČ je mlajši možakar, ki je poln velikih poslovnih idej. Njegov vzklik konča dramo.

PETRA je mlajša punca, je zelo pasivna, brez idej in brezposelna in ne mara Židov.

INŠPEKTOR je kriminalist v civilu, je Vodičev skrivnostni in vplivni znanec. Je hkrati tudi agent in obiskovalec, ki v 10. in 11. prizoru poizveduje pri Neži za Selško 15, ki pa ne obstaja.

Dramski prostor in čas

PROSTORA drame sta:

  • cenen lokal, kot jih najdemo ob starejših samopostrežnih trgovinah, z oguljenimi mizami in s slabo založenim točilnim pultom, ki v svoji ponudbi nima jajčnega likerja;
  • Nežino skromno stanovanje v Spodnji Šiški, v stari delavski hiši. Obsega skromno opremljeno dnevno sobo in kuhinjsko nišo. V stanovanju je tudi večji televizor ali zaslon, na katerem se odigrajo nekateri prizori;
  • poleg obeh prostorov pa na odru stoji tudi mikrofon, vanj govori Novinarka in tudi drugi nastopajoči in služi njihovemu izpovedovanju.

ČAS drame ni natančno določen, zdi se, da bi ga lahko postavili nekje v osemdeseta ali devetdeseta leta 20. stol., ko so bili taki bifeji oz. pajzli ob starejših samopostrežnih trgovinah še stalni spremljevalci.

Jezik drame

Prav tako kot v prozi, je tudi v drami avtor uporabil ljubljanski sleng in kar precej vulgarizmov. Naj navedem nekaj primerov:

  • ljubljanski sleng: na štengah, fajn zdelo, ena flaša, fajn služba, v teh novih cajtih, glup, tega ne štekam, keš, našparanega za flet, se sliši mega, na glavo padel, jaz klele matram, taka rupa, puf na flet, fertik, da se ti ksihta ne bo videlo ven, taprave ljudi, ste ji vi fovš, frajerje delate, ena fejst punca, tele kelnerice, marsikaj sprobat, če hoče da mu rata, jaz ti govorim tle, spuca ljubezen od ful enih gnilih stvari, svoje cajte, razburljiv lajf, glih tako carsko,jebo dobiš za jest, dragi ko svinja, je pač foh, ajde, saj nismo glih eni neznanci, se mora znajt, kreteni, v cajtngih, zelo ziher, bolj ko jih ne šljiviš, bolj so zrajcane, kul baba, smo jaz ne zastopim …
  • vulgarizmi: za posrat, zafukan tip, zajebava, prasice, razfukali, za popizdit, jebemu mater, z mano zajebavat, v sto mater, jebat ga, kurčeva, pofukana, usrana jahta, kurac, pizdu mater, hudič, pizda, s kucem mahat, gobezdat zraven, pol kurca nič …

Druge značilnosti drame

  • Podobno kot pri avtorjevi kratki prozi v Norišnici se tudi tu pojavlja nekakšna simultanost dogodkov npr. že v prvem prizoru je v didaskalijah omenjeno, da pogovor lahko poteka simultano. Gre tudi za nenehno prekinjanje prizorov med sabo.
  • Junaki drame so primerljivi likom iz proze, saj gre tudi v drami za nepomembne posameznike, ki predstavljajo rob družbe. Avtor jih spretno prikaže s pomočjo njihovega jezika, ki je poln vulgarizmov in ljubljanskega slenga.
  • Nekatere besede so zapisane z velikimi tiskanimi črkami in zdi se, da so zato bolj poudarjene oz. izstopajo.
  • V drami je nekaj monologov, ki so v funkciji izpovedi.
  • Proti koncu drame je tudi veliko pavz, ki upočasnjujejo potek dogajanja.
  • Neki odlomek v drami je napisan tako, kot da bi šlo za pismo v kakšni reviji z naslovom Zaupne besede, v katerem Neža zaupa svoje probleme v partnerski zvezi, odgovarjajo pa ji ostali nastopajoči.
  • Posebno vlogo ima tudi mikrofon, kamor se nastopajoči izpovedujejo in tako izvemo, za njihove misli.

Dogajanje po dejanjih

1. – 7. PRIZOR: Prvih sedem prizorov predstavlja uvod. Izvemo, da sta mamka in ata stalna gosta pri Neži v bifeju, prav tako pa tudi Vodič in Petra. Omenjen je tudi Matjaž, ki večkrat prihaja na pivo. Med Nežo in Matjažem se razvije zveza, vmes pa je dialog med Vodičem in Petro o ghost walkih, ki jih mora organizirati Vodič in v katerih morajo biti omenjena tudi trupla. Sledi že prva intimna noč med Nežo in Matjažem. V nadaljevanju tudi spoznamo opravljivost mamke, ki pravi, da morajo natakarice tudi tako postransko kaj zaslužiti, in da so zato vse kurbe, saj je delo v bifeju zelo primeren poklic, da spoznaš moške.

8. – 12. PRIZOR: V osmem prizoru je omenjeno, da sta Neža in Matjaž par že skoraj tri mesece. Matjaž ima nekakšen »politični« govor, kjer je vidno njegovo nestrinjanje z neokapitalizmom. Obsoja direktorja, ki skrbi smo zase in mu ni mar za delavce, ki dobijo drobiž za preživetje. Zaključi, da se direktorju morda v resnici sploh ne reče direktor, ampak kako drugače. Sledi dialog med Nežo in Vodičem, kjer se vidi njeno dobesedno razumevanje rečenice: kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj, saj Neža pravi: »Sicer meni to ne bi škodilo, če bi ga že v Ljubljani pustila kje zunaj. Kje tam na drugi strani obvoznice, na primer.«  Sledita dva skoraj identična prizora, kjer dva obiskovalca sprašujeta Nežo po Selški 15, ta ulica pa menda ne obstaja. Matjaž skrit opazuje ta dva pogovora Neže z neznancema. Prvič se nam tako lahko zazdi, da njuna zveza ni ravno idilična, saj je Matjaž zelo ljubosumen in Nežo skoraj udari. Sledi dialog med mamko in atom, ki ugotovita, da se z Nežo nekaj dogaja, gre morda za mamila? Ata potoži, da v današnjem času ni nič tako sigurno, kot je bilo včasih, prizna, da je dostikrat prav izgubljen zaradi tega. Zaključita, da je važna zdrava pamet.

13. – 18. PRIZOR: S trinajstim prizorom se začne naslednja faza v odnosu med glavnima junakoma, saj sta par že skoraj osem mesecev. Prikazan je idilični pogovor med njima, oba sta srečna. Morda bosta svojo gorečo ljubezen nadgradila še s čim. Morda s potomci? Saj Neža omeni: »A ti misliš … Da bi tvoj tamali tudi rad jedel kumare s krompirjem pa smetano, tako kot ti?« A jasnega odgovora ji Matjaž ne ponudi. Vmes ima monolog Vodič. Sledi monolog Neže, ki potarna, da Matjaž ve veliko stvari, da pa jih ona ne razume, in da jo ima včasih za kozo. Poda primer, ko je kupila šampon za prhanje, »v tisti taki lepi flaški, ki mi je izgledala tako fajn za v kopalnico, to je tisti šampon, ko se v reklami tuširaš pa se ti ful dogaja pa potem na koncu poletiš kot angel.« Matjaž pa je samo rekel, da je to stran metanje denarja. Sledi dialog med atom in Vodičem, kjer ugotovita, da so vse »babe« iste, da vse izgledajo preprosto, v resnici pa so strupene kot hudič. V sedemnajstem prizoru Matjaž prvič zares udari Nežo. V naslednjem prizoru pa se ona izpove, kot da bi bila pred poroto, oz. kot že omenjeno v obliki pisma, ki bi ga lahko našla v kakšni najstniški reviji pod rubriko Zaupne besede. Vsak s svojim nasvetom ju svetujeta ata in mamka.

19. – 23. PRIZOR: Sledi prelomni 19. prizor, kjer Matjaž bolestno priklene Nežo k radiatorju, da bi jo obvaroval vseh nevarnosti, ki prežijo nanjo. Tako omeji njeno prostost, ne dovoli ji, da bi šla delat itd. Pravi ji: »Jaz te bom rešil. Nikoli več ti ne bo treba delati kaj takega, kar ne maraš.« Neža pa situacije seveda ne razume čisto dobro in mu le ugovarja, češ od česa bosta pa potem vendarle živela. Matjaž ji odgovori: »Od tistega, kar ti prinašaš, se ne da ne živet ne crknit. Dovolj imava, če imava drug drugega.« Nato nekako za pomiritev naročita pico. Sledi še par prizorov, ki nekako umirjajo dogajanje, ki se bliža h koncu. V enem od naslednjih prizorov je v didaskalijah opisno prizorišče v Nežinem stanovanju, po tleh so nastavljene mine, na zid je naslonjena kalašnikovka. Neža predlaga, da bi šla ven na banana split. Matjaž ji ob tem razloži, da je banana split angleška beseda. Matjaž jo miri, da morata počakati na telefon. Medtem Nežo v bifeju stalni gostje že pogrešajo in ugibajo, kje bi lahko bila in ugotovijo, da na stranišču najbrž ni toliko časa. Pridejo do zaključka, da je bil lokal prazen že, ko so vstopili. V naslednjem prizoru v Nežinem stanovanju zazvoni telefon, a tokrat ponujajo življenjsko zavarovanje. Matjaž žužnjanju po telefonu odvrne: »A mislite vi temu reč življenje? A? A bi bilo to za zavarovat?« Nato še doda, da je sedaj na televiziji.

24. – 30. PRIZOR: S 24. prizorom se začne razplet, iz zaslona v stanovanju izvemo za posebno novico iz Šiške, kjer se že kar nekaj ur odvija prava drama. 45-letni Matjaž se je skupaj s svojo partnerico kot talko zabarikadiral v hišo in že 48 ur kljubuje policijskim silam. Med poročilo se vpletajo komentarji Neže, da ji novinarka ni všeč, se sprašuje, če gre pri omembi nje za varovanje podatkov, ker niso omenili niti njenega imena. Inšpektor v poročilu samo pojasni, da so evakuirali celo hišo. V stanovanju ponovno zazvoni telefon in Matjaž prvič neposredno pove svojo grožnjo, da bo ustrelil partnerko, nato pa še sebe. Vse, kar hoče on je, da bi tovarno, iz katere so ga odpustili, ponovno odprli, in da bi on začel ponovno delati. Jezno razbije telefon nato pa jo miri. Ko mu Neža nekaj ugovarja, jo ponovno udari. Pojasni ji, zakaj pri vsej stvari gre: da bi oni radi, da bi kar tako nekaj živela. on pa brani oba in mora delati to, ker ga takega hočejo in rabijo. Na vprašanje kdo, ji odgovori, da vsi. Sledi še prizor z mačkom, ko se Matjaž odloči, da je treba nekaj narediti. Njegovo dejanje je podrobno opisano v didaskalijah - zelo krvoločno namreč zavihti mačka ob kuhinjski pult in kri začne špricati. Nato truplo še pohodi in ga vrže skozi okno kot prvo opozorilo, da misli resno. V zadnji fazi skupnega življenja sta oba tiho. Neža razmišlja, da je sedaj najbrž na vrsti ona. V zadnjem prizoru z naslovom Konec sveta Matjaž razmišlja, da bi rad kam odpotoval. Nenadoma zmanjka elektrike in sledi eksplozija. Skozi vrata pridirjajo v stanovanje vsi ostali nastopajoči v uniformah in s puškami. Novinarka poroča o dogajanju, Matjaža pomete po tleh strel iz Vodičeve puške. Sledi ponovna eksplozija, ki jo je sprožila ena od nastavljenih min. Inšpektor negibno obleži, Petra in Vodič sta le lažje ranjena. Zavlada popolna zmeda, Neža se znajde s puško v roki in jo uperi proti drugim. Začne streljati po sobi. Novinarka pa še kar poroča, da je talka skočila skozi okno kot ris. Za Nežo gre Vodič. Konec drame je odprt, saj ne vemo točno kaj se v resnici zgodi. Zdi se, kot da Neža leti, pravi, da si želi živeti. Vodič pa kriči za njo, da je kurba, naj mu da meso, ljubezen, moč, sebe. Drama se konča z Vodičevim krikom: »Aaaaaaaaaaa!« Nato samo še sledi trušč eksplozij, ki preglasi vse.

Interpretacija drame

V drami se prepleta kar nekaj motivov in tem:

  • prikaz sodobnega problema brezposelnosti in posledično človeka, ki se brez dela počuti nekoristnega v družbi,
  • kritika potrošništva,
  • kritika neokapitalizma in kritika nepravične razdelitve denarja med delavce in direktorje,
  • neskončni šteti dnevi, kjer je dan enak naslednjemu,
  • stereotip ljubosumnega in agresivnega moškega,
  • stereotip naivne in klepetave natakarice.

Glavni konflikt drame je pesimistična ugotovitev Matjaža, da tako življenje ni vredno življenja. Kot brezposelna oseba je zapadel v pasivni pesimizem, skozi dramo se počuti vedno bolj nekoristnega. Misli, da bo morda lahko na ta svet pozabil s partnersko zvezo, a kmalu ugotovi, da tudi tako ne bo šlo. Začarano se vrti v svojem krogu pasivnosti, na koncu njegovo obnašanje deluje že zelo čudaško. Poleg vsega pa je zelo ljubosumen moški, kar pa je po svoje razumljivo, saj mu njegova pasivnost onemogoča duhovno rast. Hkrati pa postane še agresiven. Morda pa res o višjih potrebah ne moremo razmišljati, če nimamo zadovoljenih osnovnih potreb po varnosti.

Nasprotje Matjažu predstavlja Neža, ki je v primerjavi z njim aktivna in si želi živeti. Morda tudi še ni popolnoma odrasla, saj pravi, da ko bo velika, da bo delala v restavraciji, kjer bo kdaj kdo tudi pustil napitnino. Vendar pa kljub slabi plači uspe vzdrževati sicer skromno stanovanje, ki pa je vedno čisto. Neži se zdi, da imata z Matjažem kar nekaj skupnih stvari, zato najbrž tudi privoli v zvezo z njim. Na začetku je bilo vse fino, v stanovanju prav pride tudi moška roka, ki kdaj pa kdaj kaj popravi. Pred prelomnico je njuna zveza postavljena ob najprej dveh ljubosumnih izbruhih Matjaža, nato ko ji ne ponudi jasnega odgovora o njuni prihodnosti, kmalu pa se nad njo še prvič fizično znese. Njuna zveza gre tako nazadnje samo še navzdol.

Tako drug ob drugo trčita dve nasprotni si ideji: pasivna ideja Matjaža, ki si ne želi živeti, in optimistična ideja Neže, ki si želi živeti, pa čeprav ob skromnem zaslužku in stanovanju. Zdi se, da zmaga pesimistična ideja. A morda lahko konec interpretiramo tudi optimistično, saj je Matjaž na koncu koncev mrtev ob eksploziji mine, ki jo je sam nastavil v stanovanju, Neža pa preživi in teče iz odra.

Zaključim lahko, da je Skubičeva dramatika tesno povezana z njegovo prozo, saj tako v prozi kot tudi v drami nastopajo podobni junaki – nepomembni posamezniki, prav tako so podobne njihove intimne zgodbe – posamezniki so iz roba družbe, v tem primeru brezposelni Matjaž in natakarica Neža, gre za oris njune partnerske zveze in življenja. Skubic ostaja v drami zvest urbanemu prizorišču, ki ga tu predstavlja bife. Svoj navdih avtor najde v vsakdanjem življenju, kar izkazuje jezik protagonistov v drami, kjer Skubic spretno uporabi ljubljanski sleng in pri nekaterih junakih tudi vulgarizme npr. pri Matjažu in Vodiču.

Objave

  • Neskončni šteti dnevi. V: Sodobna slovenska dramatika: slovenska dramatika danes. Ljubljana, Kulturno umetniško društvo Sodobnost International, 2006

Vir

  • Cobiss