Samanta Kobal

Foto: Osebni arhiv

Življenjepis

Samanta Kobal (1974) je diplomirana dramaturginja (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, 2001) in študentka doktorskega študija na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.

V času študija je za prispevek Predgovor kot uganka, v dramaturškem zborniku Žrtve … rablji … in … popotovanja po deželi Strniševih Ljudožercev, prejela študentsko Prešernovo nagrado (1996).

Kot dramaturginja je delovala v Gledališču Koper, Primorskem dramskem gledališču, kot režiserka je na oder Mestnega gledališča ljubljanskega postavila predstavo Zašita ter se nato usmerila v raziskovanje in poučevanje gledališke pedagogike, ki jo že devetnajst let poučuje v Gledališki šoli Talia v Kopru, katere soustanoviteljica je. Na področju gledaliških veščin se je izobraževala pri različnih mentorjih doma in v tujini (Marco Manchisi, Siro Ferrone, Giuseppe Fusetti).

Od gledališke pedagogike jo je pot vodila do raziskovanja giba (Leonardo Lambruschini, Yaniv Mintzre, Javier Cura, Berndt Knapp, Bruno Caverna, Vangelis Legakis, Irene Sposeti, Ryuzo Fukuhara, Goran Bogdanovski) in gledališkega klovna. V letih od 2010 do 2012 se je na Ecole des clowns v Rimu šolala za gledališkega klovna pri mojstru Emmanuelu Lavallee Gallotu in kasneje svoje znanje poglablja na posameznih delavnicah, pod vodstvom različnih mentorjev (Alex Navarro, Yvo Mentens). Med izobraževanjem za gledališkega klovna se je srečala s pripovedovanjem izvirnih zgodb ter mnogoterimi načini tvorjenja pripovedi in pripovedovanja, kar jo je povsem navdušilo in pričela je raziskovati svet pripovedovanja.

Leta 2012 je v Kopru ustanovila Gajblo, hišo ustvarjalnih zgodb, kjer že skoraj deset let razvija pripovedovanje v povezavi z gledališko umetnostjo ter gledališko pedagogiko.

Od leta 2008 je glavna urednica ter avtorica gledaliških strani v časopisu za otroke Svetilnik, ki ga izdaja osem javnih zavodov za kulturo na območju Slovenske Istre. Časopis je v letu 2020 prejel priznanje z veliko plaketo Mestne občine Koper.

Od leta 2015 je kot učiteljica strokovnih predmetov s področja gledališča zaposlena na Gimnaziji Nova Gorica, gledališko-filmska smer. V letih 2022 in 2023 je kot asistentka poučevala na Pedagoški fakulteti v Kopru.

Zrežirala je preko osemdeset predstav z otroki, mladino in odraslimi. Na oder postavila nekaj odmevnih proslav in slavnostnih akademij (100. obletnica Gimnazije Nova Gorica, Mladost je pot okoli sveta, SNG Nova Gorica, 2017; 70. obletnica dijaškega doma Nova Gorica, Okno v svet, Gimnazija Nova Gorica, 2017; gledališka predstava ob 70. obletnici obstoja mesta Nova Gorica, Obrazi in dogodivščine 70-letne mladenke Nove Gorice, KD Nova Gorica 2017; 100. obletnica patra Stanislava Škrabca, Cvetje z vrtov patra Stanislava, KD Nova Gorica, 2018; 70. obletnica Varne hiše Solkan, Sonce me je s sabo vzelo, KD Nova Gorica, 2018 in Proslava ob kulturnem prazniku ter 40. obletnici Kulturnega doma Nova Gorica, Brez srca človek težko kaj srčnega naredi, KD Nova Gorica 2020), Zora.

V okviru Gledališke šole Talia in Društva Gajla se je podpisala pod režijo dveh kratkih mladinskih filmov Gavardova sled in Barve karantene.

Napisala je preko dvajset dramskih besedila za otroke, mladino in odrasle in jih v gledališki šoli ter na gimnaziji tudi uprizorila. Izvaja izobraževanja s področja gledališkega izraza, pripovedovanja, ustvarjalnega izražanja in gledališkega klovna. V sezoni 2020/2021 je v reviji za Otroke Galeb izhajala rubrika posvečena Gianniju Rodariju, ki sta jo soustvarjali z dr. Barbaro Baloh. V sezoni 2021/22 v taisti reviji izhajala avtorska pravljica Princesa Mandarinka. V letu 2022 so pri Založništvu tržaškega tiska izšla tri dela, pri katerih je sodelovala kot sourednica: Od tu in tam, pravljični cvetnik (zbirka pravljic in zgodb Giannija Rodarija), sourednica in avtorica dveh znanstvenih člankov, (Za)govor ustvarjalnosti (znanstvena monografija), ter kot soavtorica (s soavtorico dr. Barbaro Baloh) strokovne monografije Povej mi zgodbo.

Za svoje delo s področja gledališke pedagogike je na festivalih otroškega gledališča, v letih 2014, 2015, 2016, 2018 prejela srebrno plaketo.

2013 je bilo na natečaju za najboljša otroška in mladinska dramska besedila izbrano njeno besedilo za mladino Fatamorgana in objavljeno v zbirki dramskih besedil z naslovom Petka! (JSKD, 2013).

2015 je z dramskim besedilom za otroke Požrešni sesalec osvojila prvo mesto na natečaju Lutkovnega gledališča Maribor za najboljše dramsko besedilo za otroke.

Decembra 2023 je izšel njen prvenec, roman za mladino Menjam strah za sladoled.

Dramaturgija

Režija

Kostumografija

  • 1999, Ben Minoli VILINČEK Z LUNE, r. Matjaž Šmalcl, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana

Nagrade

  • 1996 Študentska Prešernova nagrada za prispevek Predgovor kot uganka, v dramaturškem zborniku Žrtve … rablji … in … popotovanja po deželi Strniševih Ljudožercev
  • 2014, 2015, 2016, 2018 Srebrna plaketa za delo s področja gledališke pedagogike na festivalih otroškega gledališča
  • 2015 Prvo mesto na natečaju Lutkovnega gledališča Maribor za najboljše dramsko besedilo za otroke z dramskim besedilom Požrešni sesalec

Viri

Zunanje povezave