Severni sij

Iz Geslo


Severni sij, foto: Sandra Požun

Info

Avtor: Drago Jančar
Leto nastanka: 2005
Žanr: Drama
Krstna uprizoritev: 7. oktober 2005, SNG Maribor, režija: Mile Korun
Opomba: Dramatizacija lastnega romana.
Število moških vlog: 16
Število ženskih vlog: 8

Vsebina

»Takrat sem pomislil, da bi kar odšel iz tega mesta, da bi se obrnil in odšel.« Na mariborski železniški postaji na prvi dan v letu 1938 izstopi Joseph Erdman, prodajalec laboratorijske opreme. V mestu, kjer se je rodil, namerava počakati poslovnega partnerja in se nato odpraviti naprej. A nekaj se zalomi, nekaj ne poteka tako, kot bi moralo. Poslovnega partnerja ne more priklicati, hiše, kjer raste debeli fižol, ne najde, modra žoga, ki se je spominja iz otroštva, se mu izmika. Usodno se zaplete z Marjetico, ženo inženirja Franja Samse, in v rojstnem mestu ujame veličasten trenutek severnega sija. Severni sij je zgodba o tujcu, ki nekje izstopi iz vlaka, da bi morda ostal, a postane le dokončni tujec.

Prostor in čas

Mesto Maribor leta 1938.

Osebe

Jančarjevi junaki so iz mesa in krvi, v njih se na eksploziven način mešata živalski nagon po preživetju in napol blazno zalezovanje metafizičnih odmevov.

Josef Erdmann, trgovski zastopnik
Marjetica Samsa, mlada dama
Franjo Samsa, inženir
Boris Valentan, časnikar
Ivan Glavina, brezposelni delavec
Fedjatin, ruski emigrant
Bukovski, patolog
Leopold Markoni, trgovec in veleposestnik
Polde Markoni, njegov sin
Liselote, njegova žena
Tondichter, skladatelj
Samo Benedičič, policijski ravnatelj
Benedičičeva žena
Gretica, delavka
Katica, šivilja
Ondra, češki trgovec
Svengali, čarovnik
Njegova pomočnica
Kosmata ženska z Bornea
Prva gospodična
Druga gospodična
Srbski oficir
Hrvaški trgovec
Krčmar na Lentu
Moški, Bolnik
Receptor
Duhovnik

Dogajanje po dejanjih

Nastanek drame

»Gradivo se mi je oblikovalo ob branju časopisov iz tistega časa, ob pogovoru z ljudmi, ki so takrat živeli. Predvsem me je seveda zanimala situacija, ki se v kakem prostoru pojavi pred katastrofo, kakršno je Evropa potem doživela in ki jo je to mesto močno občutilo. Danes seveda ni težko obnavljati vzdušja, ki je pripeljalo do tistega, do česar je, vendar pa ob današnji človekovi izročenosti vsem mogočim ideologijam, političnim pritiskom, ki jih doživljamo dan za dnem ob tem, kar se dogaja okrog nas in po svetu, začutimo neko podobno drhtenje tal pod nogami, začutimo, da ne moremo obvladati svojega položaja v zgodovini. Ko sem pisal Severni sij, sem čutil, kako se pojavlja čas, ki bo podoben letu 1938. In nekaj podobnega dejansko visi v zraku. Levi in desni manifesti so na pohodu, tok političnega nasilja in ponujenih najboljših dokončnih rešitev pronica v človeške duše. Takšno stanje opisuje roman Severni sij, ki se dogaja v nekem času, ki mu ni manjkalo odrešenikov, norcev in morilcev vseh vrst. Kljub temu je Severni sij intimen roman. Patologija družbe in katastrofa, ki se nakazuje, sta samo ozadje, ki po sili razmer vpliva na človeškega posameznika." Drago Jančar; Intervju Helene Grandovec, Iz pravega lesa za prozaista, Večer, Maribor, 8. november 1984

Interpretacije besedila

»Danes je seveda lahko reči, da so osemintridesetega leta ljudje živeli na robu brezna, da so tam brali svoje politične časopise, v kavarnah polemizirali, ideologizirali ali pač samo greli svoj debeli fižol v vlažnem stanovanju. In da ob vsem tem nihče ni videl na dno votline, kjer se bodo čez nekaj let isti ljudje vse počez z okrvavljenimi očmi držali za goltance. (…) Zakaj pripoved o zelo različnih ljudeh, ki se med novim letom in veliko nočjo leta osemintrideset počasi spreminjajo v čuden klobčič, nerazvozljiv in smrtno nevaren; takšna pripoved je pač najbližja občutku negotovosti, relativnosti dobrega in zlega, rahli blaznosti, ki gre čez naš svet, ki je veliko bolj kaotičen in veliko manj pregleden in razumljiv, kot si to moremo misliti.«  Drago Jančar; Beseda avtorja, Delo, Ljubljana, 27. septembra 1984

Dosedanje uprizoritve

Posebni članki

Vir

  • Cobiss

Literatura

Zunanje povezave

Severni sij