To ti je lajf

Iz Geslo


Avtor: Tina Kosi
Leto nastanka: 2006
Žanr: Drama
Krstna uprizoritev: 12. maj 2006, Slovensko ljudsko gledališče Celje, režija: Vito Taufer
Število moških vlog: 2
Število ženskih vlog: 3

Celotno besedilo drame

Doc.gif To ti je lajf Info.png

Vsebina

Čas in prostor

Dogajalni čas in prostor sta navedena že na začetku drame – čas: zdaj, prostor: Celje. Vendar v drami ni enotnosti časa in kraja dogajanja, saj se neprestano menjata. Zgodba se odvija v Celju na različnih prizoriščih, in sicer pri Tari doma, pri Vladu doma in v parku. Kraj dogajanja zvemo ali iz didaskalij (npr. 2. prizor: Kadita v parku.) ali pa ga razberemo skozi dialog. Časovno zgodba poteka v sedanjosti, pri čemer dogajanje sega tudi v preteklost v smislu pojasnjevanja trenutnih dogodkov oz. nastalih situacij.

Osebe

Tara: je najstnica, ki je popolnoma razočarana nad svojimi starši, saj pri njih ne najde nobene podpore. Nenehoma se prepira z očetom, ki je alkoholik, a tega noče priznati. Svojih težav pa ne more zaupati niti mami, saj le-ta ne govori veliko, poleg tega pa vedno v vsem posluša svojega moža. Tara si zato želi, da bi šla študirat v tujino ali vsaj v Ljubljano, samo da odide od družine. Edina, s katero se lahko pogovori karkoli in ki ji zaupa vse, je prijateljica Ana. Čeprav sta z Ano najboljši prijateljici, ima Tara povsem drugačen odnos do spolnosti kot Ana. Prepričana je, da mora spolni odnos temeljiti na ljubezni, zato ni bila še nikoli z nikomer intimna. V življenju si želi uživati na vse načine, vendar kasneje, pri štiridesetih letih, tudi sama živi umirjeno družinsko življenje, ki ga je vedno prezirala. Skozi celotno dramo je stara 17 let, le v zadnjem prizoru (epilogu) je v 40. letu starosti.

Ana: Tarina najboljša prijateljica. Je istih let kot Tara. Bila je intimna že z več fanti. Iz usmiljenja je imela dvakrat spolne odnose z Vladom in pri tem zanosila, saj nista uporabila kontracepcije. Ko je novico povedala doma staršem, ji ti niso stali ob strani in jo tolažili ter pomagali s svojimi nasveti, ampak so ji ukazali, da se mora otroka znebiti. Čeprav je Ana premlada, da bi skrbela za otroka, ji je misel na splav težka.

Vlado: sramežljiv najstnik. V otroštvu je bil precej debel, zato so se vsi norčevali iz njega, celo njegova lastna mama. Kasneje se je odločil shujšati. In to mu je tudi uspelo. Pri tem so mu pomagale številne knjige in priročniki o zdravi prehrani in hujšanju, tako da zdaj ve za vsako živilo, koliko je energetsko vredno. A hujšanja ni mogel več nadzorovati. Zbolel je za anoreksijo. Padel je celo v depresijo in razmišljal o samomoru. Uspe se pozdraviti, a še vedno zelo pazi na prehrano. Nima prijateljev, zato hitro podleže Ani, ki mu pove, da ji je všeč. Z njo ima dvakrat spolne odnose brez zaščite, zato Ana zanosi. Za svoja dejanja je pripravljen sprejeti odgovornost, kar dokaže, ko hoče poskrbeti za otroka. Je proti splavu in želi obdržati otroka. O svoji materi nima najboljšega mnenja, saj mu nikoli ne pusti, da bi mislil s svojo glavo.

Oče: Tarin oče. Je alkoholik, vendar to zanika tako drugim kot sebi. »Pri njem sta dve možnosti – ali spi ali pa gleda fuzbal.« Večinoma ga vidimo kot zelo strogega očeta, ki Tari ničesar ne pusti in ji ves čas kaj očita. Mestoma pa se kaže kot oče, ki ga skrbi za svojo pubertetno hčer, ki se je čez noč preobrazila iz deklice, ki je rada sedela na kolenih in poslušala pravljice, v žensko, ki vse dela po svoji muhasti glavi in ne upošteva nikogaršnjih (dobronamernih) nasvetov – posebej, če so to nasveti staršev.

Mama: Vladova mama. Ko je zanosila je bila zelo mlada. Vladov oče je odšel od nje, ko je bil Vlado še zelo majhen. Takrat je začutila, da mora svojemu sinu igrati obe vlogi – materinsko in očetovsko. In kadarkoli jo je Vlado vprašal o očetu, mu je povedala zgodbo o pajkicah, ki požrejo svojega partnerja potem, ko jo ta oplodi. Na neposreden način je Vladu pripovedovala tudi o drogah, pedofiliji, seksu … Vse to, da bi ga obvarovala pred kruto realnostjo. Prepričana je, da sta s sinom najboljša prijatelja. Ne ve pa, da on nima najboljšega mnenja o njej – prepričan je, da je vsakemu sposobna uničiti življenje. Ko izve, da je Ana noseča z Vladom, je razočarana nad sinom. Hoče, da se Ana otroka znebi. A kmalu se premisli in si želi, da bi sama vzgajala otroka, nad čemer pa Vlado in Ana nista najbolj navdušena.

Dogajanje

Tara je povsem običajna najstnica, ki prihaja v nenehne konflikte s starši. Niti z materjo niti z očetom se ne more pogovoriti o vsakodnevnih težavah, ki jo težijo. Oba ima za izmečka, predvsem pa nikakor noče živeti tako življenje, kot ga imata onadva. Sama pravi: »Dosti več bi nastalo iz mene, če bi mela sposobne, pametne starše, ne pa ta dva izrodka, ki sta svoje debilne gene prenesla še na mene in na sestro.« Tarin oče je alkoholik, vendar si tega noče priznati, zaradi česar s Taro prehaja v nenehne prepire. Tara si zato želi, da bi šla stran od staršev. V premagovanju družinskih težav ji pomaga njena najboljša prijateljica Ana, s katero si zaupata vse. Tako Ana zaupa Tari, da je zanosila z anoreksičnim fantom Vladom, s katerim je imela spolne odnose, ker se ji je smilil. Ana ne ve, ali naj otroka obdrži ali naj naredi splav. Ko doma pove, da je noseča, starši hočejo, da se otroka znebi. Iz obupa se s Taro napijeta in takšni naletita na Vlada. Ana mu pove, da je z njim zanosila. Vlado je nad novico presenečen. Zaskrbi ga, ker se je Ana noseča napila. Povabi jo k sebi domov, da se zmenita, kaj napraviti v nastali situaciji. Medtem pride domov Vladova mama. Ana ji pove, da je noseča z Vladom in nato zbeži. Vladova mama je nad novico šokirana. Spravi se nad pijačo in začne Vladu pridigati, kako je lahko storil kaj takega, povrhu vsega pa še z neprimerno punco. Hoče, da Ana naredi splav, čeprav je Vlado proti temu. Medtem je Ana pri Tari, pri čemer Tarin oče misli, da se učita. Vladova mama se odloči oditi do Ane, saj zdaj hoče, da Ana otroka rodi in ga da njej v vzgojo. Vlado po telefonu pokliče Ano in izve, da je pri Tari. Ko Vladova mama naleti na Tarinega očeta, misleč, da je to Anin oče, mu pove, da je njen sin oče otroka njegove noseče hčere. Oče pokliče Taro in jo začne spraševati. Vmes pride Vlado in Tarin oče ga oklofuta. Nato oklofuta še Taro. Prekine ga Vladova mama, ki pojasni, da hoče, da otrok pride na svet. Vlado tedaj pove, da ni Tara noseča, ampak Ana in da se je mama zmotila. Oče je povsem pomirjen, ko to sliši. Tedaj pride Ana. Vladova mama jo prepričuje, naj otroka obdrži, Tarin oče pa, da naj se otroka znebi in naj uživa v življenju. Ana omahuje in nato vsem pove, da naj jo pustijo pri miru, saj se bo sama odločila, ali bo otroka obdržala. V zadnjem prizoru je Tara stara štirideset let in živi povsem mirno in urejeno družinsko življenje, ki ga je vedno prezirala. Ane ne vidi več. »Jaz pa živim v svoji glavi. Svoje pravo življenje živim navznoter.«

Jezik

V drami je prisoten vsakdanji, pogovorni jezik osrednjega slovenskega prostora. Veliko je redukcij tipa 'ma' namesto 'ima', 'bla' namesto 'bila' itd. Ker večji del drame predstavlja govor mladostnikov, se to odraža v leksiki, npr. fotr, luzer, lajf. Dramske osebe občasno uporabijo kakšen angleški izraz, kot je 'please', prisotni pa so tudi nemcizmi (npr. špegl namesto ogledalo). Najdemo precej nižje pogovornih, vulgarnih izrazov in kletvic. V jeziku drame je opazno veliko ekspresivnosti, kar je posledica problemske tematike, ki jo besedilo obravnava.

Zunanja zgradba

Drama je sestavljena iz 18. prizorov, pri čemer zadnji prizor nastopa v vlogi epiloga. Prvih 17 prizorov prikazuje življenje treh najstnikov in njihovih staršev, zadnji prizor pa je Tarin monolog, ko je le-ta stara že 40 let. Tudi nekateri drugi prizori so le v obliki monologov. Na splošno je v drami veliko monologov, iz katerih izvemo, kakšno je življenje dramskih oseb, kakšne so njihove želje, občutja in v kakšnih odnosih so z ostalimi osebami. Najdemo pa tudi pesem, ki jo je Vlado napisal, ko je bil depresiven.

Interpretacija

Drama obravnava vsakdanje probleme običajnih ljudi. Srečamo tri najstnike, Taro, Ano in Vlada, vsakega s svojimi problemi in v nekoliko drugačnem odnosu s svojo družino. Vsak ima svojo zgodbo, ki pa so vse spretno povezane v smiselno celoto. In vsi imajo nekaj skupnega – vsi živijo v izpraznjenih, odtujenih odnosih s svojo družino. Drama se loteva mnogih problemov sodobne družbe, pri čemer so izpostavljeni problemi, ki pestijo današnjega najstnika, saj se navsezadnje celotno besedilo vrti okrog njih. Prisoten pa je tudi svet starševstva. Po mnenju Primoža Jesenka: »Starševska plat zgodbe objektivira celoto, a ne išče krivca in ne obtožuje, saj klasičnih krivcev in toženih strank v obravnavanih vprašanjih [...] niti ni«.

Srečamo se z alkoholizmom v družini, ki počasi, a vztrajno ruši družinsko idilo. Najstnica Tara si zato želi oditi od doma, saj ima občutek, da jo nobeden ne razume. Želi si početi zanimive stvari v življenju. Želi uživati. In kar je bistveno, ne želi imeti takšnega življenja, kakor ga živita njena mati in oče. Tara je najstnica, ki ima pred seboj še vse življenje. Ne ve, kaj bi počela. Išče se. Skuša najti odgovore na vprašanja, kdo sem, kaj si želim biti, kaj hočem od življenja … Gre za tipično obdobje mladostništva, ko iščemo sami sebe. Pri tem pomembno vlogo na poti k samostojnosti igra družina. Ta nauči posameznika odgovornosti in takšnega ravnanja, ki omogoča preživetje v krutem svetu realnosti. Družina je tista, ki naj bi nudila otroku podporo ne glede na vse. Vendar Tara, Ana in Vlado ne dobivajo take podpore, kot bi si jo želeli. To še posebej pride do izraza v primeru najstniške nosečnosti. Ko Ana zanosi z Vladom, se družina še bolj obrne proč od nje in noče imeti opravka z otrokom. Ana se tako mora sama odločiti, kaj bi bilo zanjo najbolje, ali otroka obdržati ali narediti splav – odločitev, ki jo najstnica težko sprejme sama.

V dramskem besedilu se pojavi tudi problem motnje hranjenja, ki je v sodobni družbi velik problem tako med dekleti kot tudi fanti. Vlado zaradi pritiskov družbe, ki ne sprejeme neidealnih telesnih mer, začne hujšati z mislijo, da ga bodo vrstniki bolje sprejeli. Vendar pa v hujšanju zaide predaleč, saj zboli za psihično boleznijo anoreksijo. Popolnoma je na tleh in razmišlja celo o samomoru. Vendar nihče, niti mama, ne opazi njegove depresije, vsi so pozorni le na njegovo bolno telo. Vlado pa se zaveda globljega pomena svoje bolezni: »V bistvu sem bil psihično bolan in vse se je kazalo na mojem telesu.«

Do vseh težav mladostnikov mogoče ne bi prišlo, če bi imeli v družini dobre odnose in če bi se veliko pogovarjali, se podpirali in pomagali drug drugemu. Vsi problemi v tekstu izvirajo večidel iz družine kot primarne skupnosti. Toda osebe v tekstu se lahko zanesejo le same nase ali na svoje vrstnike, s katerimi so si bliže kot s starši. Drama zelo dobro pokaže izpraznjenost družinskih odnosov, do katerih pride zaradi pomanjkanja interakcije, kar je velik problem sodobne družbe. Zaradi vse hitrejšega načina življenja, pomanjkanja časa pa tudi zaradi razvoja tehnologije se vedno bolj oddaljujemo drug od drugega. Namesto, da bi se z otroki/starši pogovarjali, raje gledamo televizijo ali pa smo na računalniku. Premalo je iskrene komunikacije, kar mladostnikom manjka. »Najstnik je človek, ki v času svojega odraščanja bolj živo občuti vse težave, ki še ni otopel in se še ni sprijaznil s svetom, kakršen je. Če bi le v vsakem od nas bil še kakšen delček te najstniške duše ...« (Tina Kosi, gledališki list predstave To ti je lajf)

Besedilo je bilo dobro sprejeto tako s strani občinstva kot s strani kritikov. Veno Taufer meni, da zato, ker besedilo prinaša »na slovenske odre tako dragocen živ in neposreden stik z resničnim vsakdanjim življenjem in jezikom lokalnega okolja«. Uspeh drame pa je neposredno vodil tudi k nastanku filma, pri katerem je sodelovala ista ekipa kot pri odrski uprizoritvi.

Okoliščine nastanka drame

Tina Kosi se je z režiserjem Vitom Tauferjem večkrat pogovarjala, kakšne vrste drama bi pritegnila srednješolsko publiko. Ugotovila sta, da takšna, ki popisuje njihovo življenje. Tako je nastal projekt, v katerega so bili vključeni celjski srednješolci. Z njimi se je Kosijeva večkrat dobila in skupaj so se pogovarjali o problemih, s katerimi se najstniki dandanes nenehno srečujejo. Počasi je nastajala podoba družbe, kakor jo vidijo mladostniki. In to je bila podlaga in inspiracija za nastanek sicer izmišljene zgodbe, ki temelji na resničnih problemih.

Dosedanje uprizoritve

Vir

Zunanje povezave