Damijan Cavazza

Življenjepis

(*19.3.1973, Kranj †20.3.2009, Cerknica) Scenograf, kostumograf in ustvarjalec glasbe.

Dragi Dajo,

dragi moj najlepši fant, nikogar na svetu ne poznam in nisem poznala, ki bi si bolj kot ti želel , da bi bili ljudje okoli njega srečni.

Vsa zadnja leta, ko si z nami ustvarjal naše mlado gledališče, ni bilo poleg tebe nikogar, ki bi nas tako vztrajno razvajal s kavicami, bircami, refoškom in smehom, kosilci, večerjami, saj je bila scena zate mala šala, mimogrede si naredil skice, ideje so bile vedno točno odmerjene, prostor za režiserjevo in igralčevo ustvarjanje pa vedno varno pristanišče. Seveda so tvoji mnogi talenti rešili tudi marsikatero režiserjevo slabo idejo ali pa mu večkrat pomagali do ideje sploh, ampak, kaj bi o tem, človek mora tudi kaj pojest, popit in se veselit, vse ostalo bomo že. In mi smo se s tabo res veselili. Neskončna lahkost ustvarjanja.

Dajo dragi, moj najlepši fant, ker sem te v tem življenju tolikokrat objela, vem, da bi, če bi se rodil Indijancem dobil drugo ime. Tisti, ki joče v srcu. Ko je bil ta jok tako silovit, da je trgal prsi, smo ga slišali tudi ostali. Stali smo ti ob strani, kot smo zmogli in znali in vedno, vedno smo te imeli strašno radi. Neskončna teža življenja.

Drugi bodo našteli vsa tvoja dela v gledališču in filmu, ki jih ni malo, vse tvoje nagrade, vse tvoje slike, končane in ne, jaz pa bi rada preštela vse poljube tvojih deklet, ki so te imela zelo rada in nekoč , ko bodo starejše gospe, bodo v kotičku srca, še vedno skrivale najlepšega »jadralca in teatralca« (prosto po tvoji Jani) svoje mladosti. Dajo dragi, bil si najbolj ljubljen fant, nikoli ne pozabi.

V italijanskih alpah oz. dolini je prometni znak na katerem piše Cavazzo 17 km, ne vem, ali ste od tam vi krasni fantje prišli, prišli pa ste skupaj, neločljivi in povezani bolj, kot si mi, naseljeni v dolino pod slovenske alpe, lahko samo mislimo. Dragi Dajo, moj najlepši fant, vem, da so vaša srca prepletena v večni ples, ki ne neha in ne neha. Nekoč je Lucio Dalla napisal pesem, če bi vas poznal, bi vedel ,da je za vas.

In zate Dajo, jo pojem zdaj, prevedla sem jo skromno, kolikor znam, in Patrik mi je napisal akorde, da lahko zaigrava skupaj: F MAJ 7, D-7, G-7,Eb, Bb, C, F.


Balla, balla ballerino, pleši, pleši vso noč, do jutra,

Ne odnehaj, čeprav te je strah,

in če boš plesal na valovih morja, se ti pridružim. Objemi nebo, saj letiš višje od letal,

ne odnehaj, saj ostaja le še nekaj let, mogoče so to dnevi.

In ni dneva, ki se vrne.

Pleši, ne boj se noči, ki je mrzla in temna,

Pleši v luči tisočerih cigaret in lune, ki ti osvetljujejo dan,

pleši s skrivnostmi sveta, ki izgoreva.


Verjemi, ni nobenega jutri.

Pleši za vse nasilneže, da bodo ob plesu spoznali,

da so mrtvi, čeprav živi.

Leti, leti in pleši, tvoj ples naj ozdravi uboge duše brez ljubezni,

ki ne ločijo med soncem in luno.

Pridi angel...

Pod kovinskim nebom človeku vseeno uspeva ljubiti brezpogojno,

Glej, kakšna nežnost...


Dragi Dajo, moj najlepši fant, bodi srečen in ljubljen pri mami in Kristijanu.

Tvoja Katja

(vrstice Katje Pegan, marec 2009)

Scenografije

Kostumografije

Nagrade

  • 2004 nagrada Vesna na 7. festivalu slovenskega filma za scenografijo v omnibusu Desperado Tonic

Fotogalerija