Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije: Razlika med redakcijama

(New page: Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije [[Kategorija:Združenja in sindikati|Društvo gledaliških kritikov in teat...)
 
(34 vmesnih redakcij 6 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 2: Vrstica 2:
[[Kategorija:Združenja in sindikati|Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]]
[[Kategorija:Združenja in sindikati|Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]]


==Namen, poslanstvo in delovanje društva==
Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) je bilo ustanovljeno leta 1976.


Sčasoma so aktivnosti društva zamrle, dokler se ni septembra 2008 sestal  iniciativni odbor za njegovo ponovno oživitev.


=Sedanjost=
Predsednik Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je takrat postal [[Blaž Lukan]], člani izvršilnega odbora pa [[Alja Predan]], [[Ana Perne]], [[Primož Jesenko]], [[Amelia Kraigher]], [[Rok Vevar]].  
Septembra 2008 se je sestal iniciativni odbor za ponovno oživitev društva.  


*Predsednik Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije: [[Blaž Lukan]]
V tej sestavi so delovali  do jeseni 2012, ko je bil za predsednika DGKTS izvoljen [http://www.delo.si/kultura/oder/novi-predsednik-dgkts-je-gregor-butala.html Gregor Butala], članice izvršilnega odbora pa so postale Nika Arhar, [[Zala Dobovšek]], Bogomila Kravos, [[Tea_Rogelj|Tea Rogelj]] in Barbara Skubic.
*Izvršilni odbor Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije: [[Alja Predan]], [[Ana Perne]], [[Primož Jesenko]], [[Amelia Kraigher]], [[Rok Vevar]].


Občni zbor društva bo v začetku leta 2009, ko bodo sprejeli nov statut društva in program dela.
DGKTS je samostojno in nepridobitno združenje.  


Namen in poslanstvo društva sta kritiško spremljanje sodobne gledališke ustvarjalnosti na Slovenskem in v tujini, spodbujanje odgovornega odnosa članov do javne kritiške dejavnosti ter posvečanje teatrološkim in strokovnim vprašanjem aktualnega in preteklega gledališča. Društvo sledi razvoju gledališke prakse in kritične in teoretske gledališke misli, s posebno pozornostjo spremlja razvoj vseh oblik slovenskega gledališča oz. scenskih umetnosti ter ga skuša uvrščati v širši gledališki in kulturnozgodovinski kontekst.


'''JAVNO PISMO DRUŠTVA GLEDALIŠKIH KRITIKOV IN TEATROLOGOV SLOVENIJE OB DNEVU GLEDALIŠČA, 2009'''
V kulturno življenje se vključuje z organiziranjem strokovnih srečanj in okroglih miz, skrbi za interdisciplinarne povezave na področjih, ki so v prid razumevanju in vrednotenju gledališke ustvarjalnosti, razvija stike in povezave z gledališkimi kritiki in teatrologi v okviru mednarodnih združenj in strokovnih povezav. S posredovanjem informacij širi vedenje o slovenski gledališki ustvarjalnosti v mednarodnem prostoru.
Člani Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije ugotavljamo, da je odnos medijev in javnih zavodov do kritične in analitične misli ter refleksije umetnosti in kulture v Sloveniji v zadnjem obdobju dosegel kritično raven. Zato čutimo za svojo dolžnost, da se javno oglasimo prav na dan gledališča, ko je intonacija javnih sporočil navadno optimistična. Zaradi zmanjševanja proračunov, ki jih vodstva tiskanih in elektronskih medijev (tako državnih kot privatnih) namenjajo redakcijam za umetnost in kulturo, ter zaradi različnih varčevalnih ukrepov javnih zavodov (gledališč oz. radia in televizije) prihaja do kontinuiranega zmanjševanja števila honorarnih sodelavcev (kritikov, publicistov, dramaturgov in drugih strokovnjakov s področja scenskih umetnosti) oziroma do njihove podplačanosti. Člani društva in drugi ustvarjalci s tega področja občutimo situacijo kot nevzdržno, saj sta s tem ogrožena tako naša strokovna rast kot sámo preživetje. Hkrati se zavedamo, da je prihodnost, ki je podrejena enemu samemu vrhovnemu kriteriju (kriteriju trga) in ki se obeta institucijam s področja kulture in umetnosti, njihovim programom in izdelkom, brez ustrezne kritične refleksije klavrna.


Teza o pomanjkanju finančnih sredstev oz. varčevanju sicer izraža »naravna« prepričanja »dobrega gospodarjenja«, ki jih zastopajo vodstva omenjenih zavodov in družb. O tem govori tudi njihova trditev o (ne)zanimanju medijskih uporabnikov za vsebine, ki jih pokrivamo honorarni sodelavci, v veliki večini člani društva ter večinoma tudi samozaposleni v kulturi. Tu lastnikom, urednikom in vodstvom teh organizacij ni mogoče oporekati. Toda argument bi na ravni poslovanja oz. trženja vzdržal le v primeru, če ne bi vedeli, da se skupno število obiskov umetniških dogodkov na področju uprizoritvenih umetnosti po statistikah (objavljenih v Slovenskem gledališkem letopisu) vrti okrog enega milijona! Najbrž ni treba posebej opozarjati, da je med obiskovalci pretežen del bralcev slovenskih časopisov, gledalcev televizijskih programov in poslušalcev radia oz. kritiških, komentiranih in refleksivnih vsebin, ki zadevajo odrsko ustvarjalnost.
Članice in člani DGKTS vsako leto izglasujejo najboljšo predstavo minule sezone - nagrado slavnostno podelijo na sklepni slovesnosti Festivala Borštnikovo srečanje.


Vodstva omenjenih medijev bi se morala zamisliti nad naslednjim: ali so njihovi gledalci, poslušalci in bralci resnično pripravljeni pristajati na kakršno koli strokovno raven kritiških ali novinarskih izdelkov, povezanih z gledališko umetnostjo, in na njihovo načrtno zmanjševanje, ponekod že na popolno odsotnost? Ali z nižanjem proračunov za kritiške in novinarske prispevke s področja umetnosti in kulture, ki so skozi desetletja v slovenskih medijih dosegli visoko strokovno raven ter izoblikovali kriterije, na katere je navajeno tudi njihovo bralstvo, gledalstvo in poslušalstvo, ne nagovarjajo tistega občinstva, ki na umetniške in kulturne vsebine naleti po pomoti in mu je zanje v resnici vseeno? Ali medijske redakcije, s katerimi smo praviloma vedno dobro sodelovali, oziroma njihovi lastniki in nadzorniki sploh še vedo, kdo so njihovi bralci, gledalci, poslušalci? Ali vse to ne pomeni tudi pozabe na edukacijski moment, ki naj bi ga obsegala medijska obravnava kulture, in dolgoročne škode, ki jo utegne opustitev teh razsežnosti pustiti na slovenski kulturi v širšem smislu?
DGKTS ima sedež na Mestnem trgu 17 v Ljubljani, v prostorih [http://www.gledaliskimuzej.si/index.php?path=o_muzeju Slovenskega gledališkega muzeja].


Ob tem pozivamo tudi uprave slovenskih gledališč, naj ponovno pregledajo ustreznost vrednotenja dramaturškega dela, ki si je v našem gledališču že zdavnaj izborilo soustvarjalno vlogo, in vrednotenje vseh drugih strokovnih prispevkov (avtorstvo člankov za gledališke liste in druge publikacije, uredniško in selektorsko delo, članstvo v strokovnih žirijah ipd.), ki so prav tako nujni za konstruktivno delovanje gledališča kot strokovne in umetniške ustanove.
==Nagrade==
Društvo podeluje sledeče nagrade:
* '''[[Nagrada DGKTS]]'''
*'''[[Nagrada Vladimirja Kralja|Nagrada Vladimirja Kralja za življenjsko delo]]'''
*'''[[Priznanje Vladimirja Kralja|Priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih]]'''


Slovenski kritiki, teatrologi, samostojni novinarji in dramaturgi pričakujemo od medijskih hiš in javnih zavodov, prvič, da ponovno razmislijo o količini prostora, ki ga namenjajo za vsebine, ki jih pokrivamo, drugič, da nam za naše delo namenijo ustrezne honorarje in nam na ta način omogočijo kvalitetno in kontinuirano strokovno delo, ter, tretjič, da nam omogočijo ustrezno integriranost v kreiranje uredniških strategij. – Pri tem računamo na podporo sorodnih društev ter medijskih redakcij s področja umetnosti in kulture.  
==Zunanje povezave==
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/javno-pismo-dru%C5%A1tva-gledali%C5%A1kih-kritikov-in-teatrologov-slovenije Javno pismo Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije - www.sigledal.org, 27.3.2009]
* [http://tvslo.si/#ava2.104599305;; Oddaja Oder - www.rtvslo.si, 06.05.2011]


Člani Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije
==Kontakt==
 
'''dgkts.info@gmail.com'''
V Ljubljani, 27. 3. 2009
 
 
 
=Zgodovina=
 
 
=Zunanje povezave=
KONTAKT: '''dgkts.info@gmail.com'''

Redakcija: 10:44, 6. december 2016


Namen, poslanstvo in delovanje društva

Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) je bilo ustanovljeno leta 1976.

Sčasoma so aktivnosti društva zamrle, dokler se ni septembra 2008 sestal iniciativni odbor za njegovo ponovno oživitev.

Predsednik Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je takrat postal Blaž Lukan, člani izvršilnega odbora pa Alja Predan, Ana Perne, Primož Jesenko, Amelia Kraigher, Rok Vevar.

V tej sestavi so delovali do jeseni 2012, ko je bil za predsednika DGKTS izvoljen Gregor Butala, članice izvršilnega odbora pa so postale Nika Arhar, Zala Dobovšek, Bogomila Kravos, Tea Rogelj in Barbara Skubic.

DGKTS je samostojno in nepridobitno združenje.

Namen in poslanstvo društva sta kritiško spremljanje sodobne gledališke ustvarjalnosti na Slovenskem in v tujini, spodbujanje odgovornega odnosa članov do javne kritiške dejavnosti ter posvečanje teatrološkim in strokovnim vprašanjem aktualnega in preteklega gledališča. Društvo sledi razvoju gledališke prakse in kritične in teoretske gledališke misli, s posebno pozornostjo spremlja razvoj vseh oblik slovenskega gledališča oz. scenskih umetnosti ter ga skuša uvrščati v širši gledališki in kulturnozgodovinski kontekst.

V kulturno življenje se vključuje z organiziranjem strokovnih srečanj in okroglih miz, skrbi za interdisciplinarne povezave na področjih, ki so v prid razumevanju in vrednotenju gledališke ustvarjalnosti, razvija stike in povezave z gledališkimi kritiki in teatrologi v okviru mednarodnih združenj in strokovnih povezav. S posredovanjem informacij širi vedenje o slovenski gledališki ustvarjalnosti v mednarodnem prostoru.

Članice in člani DGKTS vsako leto izglasujejo najboljšo predstavo minule sezone - nagrado slavnostno podelijo na sklepni slovesnosti Festivala Borštnikovo srečanje.

DGKTS ima sedež na Mestnem trgu 17 v Ljubljani, v prostorih Slovenskega gledališkega muzeja.

Nagrade

Društvo podeluje sledeče nagrade:

Zunanje povezave

Kontakt

dgkts.info@gmail.com

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Društvo_gledaliških_kritikov_in_teatrologov_Slovenije&oldid=44006«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori