Gašper Tič: Razlika med redakcijama
Vrstica 4: Vrstica 4:
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Tič, Gašper]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Tič, Gašper]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Gašper Tič je bil rojen 7. maja 1973 v Kopru. Na [[AGRFT]] v Ljubljani je zaključil četrti letnik z vlogo '''gospoda Puntile''' v ''Gospodu Puntili in njegovem hlapcu Mattiju'', v letniku profesorjev [[Kristijan Muck|Kristijana Mucka]] in [[Dušan Mlakar|Dušana Mlakarja]].  
Gašper Tič je bil rojen 7. maja 1973 v Kopru. Na [[AGRFT]] se je vpisal leta 1991 ter dramsko igro in umetniško besedo študiral v letniku profesorjev [[Dušan Mlakar|Dušana Mlakarja]] in [[Kristijan Muck|Kristijana Mucka]]. Študij je zaključil z vlogama Puntile v uprizoritvi ''Gospod Puntila in njegov hlapec Matti'' Bertolta Brechta (r. [[Jernej Lorenci]]) in Petra Pajota v ''Ljudožercih'' [[Gregor Strniša|Gregorja Strniše]] (r. Aleš Novak) ter zanju leta 1996 prejel univerzitetno Prešernovo nagrado.


Že v času študija je igral v [[MGL]],  [[SSG Trst]] in v Kopru, leta 1997 pa se je redno zaposlil v Mestnem gledališču ljubljanskem. Kar nekaj miniaturk je nakazovalo njegovo posebno razumevanje tragičnega tudi v stvareh, ki se nam zde komične in obratno.  
Že v času študija je igral v [[MGL]],  [[SSG Trst]] in v Kopru, leta 1997 pa se je redno zaposlil v Mestnem gledališču ljubljanskem. Kar nekaj miniaturk je nakazovalo njegovo posebno razumevanje tragičnega tudi v stvareh, ki se nam zde komične in obratno. V MGL je ustvaril vrsto izstopajočih likov. Za vloge Arlecchina v Goldonijevem ''Slugi dveh gospodarjev'' (r. [[Boris Kobal]]), Andreja Smoleta v ''1821'' [[Milan Dekleva|Milana Dekleve]], [[Mojca Kranjc|Mojce Kranjc]] in [[Alja Predan|Alje Predan]] ter za vlogo Salvadorja Dalíja v ''Histeriji'' Terryja Johnsona (r. [[Mateja Koležnik]]) je leta 2000 prejel Severjevo nagrado. Navdušil je v vlogi naslovnega junaka v ''Cyranoju de Bergeracu'' Edmonda Rostanda (r. [[Dušan Jovanović]]). Za vlogo Baje v ''Hrošču'' Mladena Popovića (r. [[Jaka Ivanc]]) je leta 2002 prejel nagrado na festivalu Sterijino pozorje v Novem Sadu. Istega leta je prejel Dnevnikovo nagrado za vloge Tobije Rigeja v ''Kar hočete'' Williama Shakespeara (r. [[Aleksandar Popovski]]), Milana Vehovca v konstrukciji Cankarjevih del ''Lepa Vida – Hrepenenje – Hamlet iz cukrarne'' (r. [[Mile Korun]]), Baje v ''Hrošču'' in Ivana v ''Srebrnem rebru'' Milana Jesiha (r. [[Matjaž Zupančič]]). Za vlogo Vasilija Ohlobistina v ''Tanji-Tanji'' Olje Muhine (r. [[Matjaž Pograjc]]) je leta 2009 prejel priznanje ZDUS. Takrat je žirija za podelitev nagrade v uvodu poudarila, da  »je po odmevnih vlogah  na slovenskih odrih dosegel prvi vrh igralske odličnosti.« Bil je tudi Petr v ''Zgodbah vsakdanje norosti'' Petra Zelenke (r. [[Barbara Hieng Samobor]]), Drago v drami ''Pes, pizda in peder'' Gregorja Fona (r. [[Primož Ekart]]), Veliki očka v Williamsovi ''Mački na vroči pločevinasti strehi'' (r. [[Ivica Buljan]]) in Luzmán v ''Vitezu čudes'' Lopeja de Vege (r. [[Luka Martin Škof]]).


V [[MGL]] je bil zaposlen od 9. 10. 1997 do 31. 8. 2004 ter zopet od 3. 11. 2005.
Veliko je nastopal tudi v drugih gledališčih: v SNG Drama Ljubljana, Koreodrami Ljubljana, Gledališču Koper in SSG Trst, pa tudi izven institucij. Za izvedbo in priredbo monokomedije ''Joooj, tako sem prišel na svet!?'' (Hišno gledališče in KUD France Prešeren, 1998) je leta 1999 prejel nagrado zlata paličica. Ukvarjal se je tudi s pisanjem, gledališko režijo in pedagogiko, med drugim je v Šentjakobskem gledališču režiral igri ''Bog'' Woodyja Allena (2008) in komedijo po motivih del različnih avtorjev ''Tičja kletka'' (2009).


Leta 2004 se je odločil, da se vrne v rodni Koper z velikimi načrti po dodatnem zagonu kulturnega življenja na obali. Že po eni sezoni pa je zapustil [[Gledališče Koper|koprsko gledališče]] in se z vso družino vrnil v Ljubljano, kjer  se je leta 2005 ponovno zaposlil v Mestnem gledališču.
Nastopil je v dveh celovečernih filmih: kot Prešeren v ''Odi Prešernu'' (r. Martin Srebotnjak, 2001) ter kot Petelin v ''Kruha in iger'' (r. Klemen Dvornik, 2012). Posnel je veliko kratkih filmov in radijskih iger, za seboj pa ima tudi bogato televizijsko kariero. Za stvaritev lika Ana Liza v oddaji ''Spet doma'' na RTV Slovenija je leta 2006 prejel viktorja za posebne dosežke. Vodil je več silvestrskih oddaj, mlajši gledalci pa ga poznajo po vodenju oddaj ''Iz popotne torbe'' in ''Firbcologi''.


V času od njegove ponovne zaposlitve v MGL do  danes ga lahko vsako sezono spremljamo vsaj v dveh vlogah, ki so prežete z njegovo izvirno energijo, ki mu omogoča, da so ustvarjeni liki raznovrstni.
Od leta 2016 do smrti 18. junija 2017 je bil predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
 
Ob igranju v MGL ga lahko srečamo tudi kot režiserja v ljubiteljskih gledališčih in seveda na filmu in televiziji. Večina se ga spominja v vlogi '''Ane Lize''' v TV nadaljevanki ''Spet doma''.
 
Za svoje vloge je prejel univerzitetno Prešernovo nagrado, [[Severjeva nagrada|Severjevo]] in Sterijino nagrado ter [[Zlata Paličica|Zlato Paličico]] za vlogo v monokomediji ''Joooj, tako sem prišel na svet''. Za vlogo '''Vasilija Ohlobistina''' pa je prejel nagrado [[ZDUS]] in žirija za podelitev nagrade je v uvodu poudarila, da  »je po odmevnih vlogah  na slovenskih odrih dosegel prvi vrh igralske odličnosti.«
 
Od leta 2016 je predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Umrl je 18. junija 2017.


==Video==
==Video==

Redakcija: 09:18, 19. junij 2017

Gašper Tič, foto Mimi Antolović

Življenjepis

Gašper Tič je bil rojen 7. maja 1973 v Kopru. Na AGRFT se je vpisal leta 1991 ter dramsko igro in umetniško besedo študiral v letniku profesorjev Dušana Mlakarja in Kristijana Mucka. Študij je zaključil z vlogama Puntile v uprizoritvi Gospod Puntila in njegov hlapec Matti Bertolta Brechta (r. Jernej Lorenci) in Petra Pajota v Ljudožercih Gregorja Strniše (r. Aleš Novak) ter zanju leta 1996 prejel univerzitetno Prešernovo nagrado.

Že v času študija je igral v MGL, SSG Trst in v Kopru, leta 1997 pa se je redno zaposlil v Mestnem gledališču ljubljanskem. Kar nekaj miniaturk je nakazovalo njegovo posebno razumevanje tragičnega tudi v stvareh, ki se nam zde komične in obratno. V MGL je ustvaril vrsto izstopajočih likov. Za vloge Arlecchina v Goldonijevem Slugi dveh gospodarjev (r. Boris Kobal), Andreja Smoleta v 1821 Milana Dekleve, Mojce Kranjc in Alje Predan ter za vlogo Salvadorja Dalíja v Histeriji Terryja Johnsona (r. Mateja Koležnik) je leta 2000 prejel Severjevo nagrado. Navdušil je v vlogi naslovnega junaka v Cyranoju de Bergeracu Edmonda Rostanda (r. Dušan Jovanović). Za vlogo Baje v Hrošču Mladena Popovića (r. Jaka Ivanc) je leta 2002 prejel nagrado na festivalu Sterijino pozorje v Novem Sadu. Istega leta je prejel Dnevnikovo nagrado za vloge Tobije Rigeja v Kar hočete Williama Shakespeara (r. Aleksandar Popovski), Milana Vehovca v konstrukciji Cankarjevih del Lepa Vida – Hrepenenje – Hamlet iz cukrarne (r. Mile Korun), Baje v Hrošču in Ivana v Srebrnem rebru Milana Jesiha (r. Matjaž Zupančič). Za vlogo Vasilija Ohlobistina v Tanji-Tanji Olje Muhine (r. Matjaž Pograjc) je leta 2009 prejel priznanje ZDUS. Takrat je žirija za podelitev nagrade v uvodu poudarila, da »je po odmevnih vlogah na slovenskih odrih dosegel prvi vrh igralske odličnosti.« Bil je tudi Petr v Zgodbah vsakdanje norosti Petra Zelenke (r. Barbara Hieng Samobor), Drago v drami Pes, pizda in peder Gregorja Fona (r. Primož Ekart), Veliki očka v Williamsovi Mački na vroči pločevinasti strehi (r. Ivica Buljan) in Luzmán v Vitezu čudes Lopeja de Vege (r. Luka Martin Škof).

Veliko je nastopal tudi v drugih gledališčih: v SNG Drama Ljubljana, Koreodrami Ljubljana, Gledališču Koper in SSG Trst, pa tudi izven institucij. Za izvedbo in priredbo monokomedije Joooj, tako sem prišel na svet!? (Hišno gledališče in KUD France Prešeren, 1998) je leta 1999 prejel nagrado zlata paličica. Ukvarjal se je tudi s pisanjem, gledališko režijo in pedagogiko, med drugim je v Šentjakobskem gledališču režiral igri Bog Woodyja Allena (2008) in komedijo po motivih del različnih avtorjev Tičja kletka (2009).

Nastopil je v dveh celovečernih filmih: kot Prešeren v Odi Prešernu (r. Martin Srebotnjak, 2001) ter kot Petelin v Kruha in iger (r. Klemen Dvornik, 2012). Posnel je veliko kratkih filmov in radijskih iger, za seboj pa ima tudi bogato televizijsko kariero. Za stvaritev lika Ana Liza v oddaji Spet doma na RTV Slovenija je leta 2006 prejel viktorja za posebne dosežke. Vodil je več silvestrskih oddaj, mlajši gledalci pa ga poznajo po vodenju oddaj Iz popotne torbe in Firbcologi.

Od leta 2016 do smrti 18. junija 2017 je bil predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije.

Video

Koprodukcija MGL in Imaginarni, Gregor Fon Pes, pizda in peder, r. Primož Ekart

MGL, Bertolt Brecht Bobni v noči, r. Matjaž Pograjc

Vloge v gledališču

2011-

2001-2010

1991-2000

Režije

Vloge na filmu in televiziji

  • 2001 Prešeren; Oda Prešernu, r. Martin Srebotnjak, Vertigo Ljubljana in E-motion film, Ljubljana
  • 2000 Glas gledalca; Obsojena, kratki igrani TV film, r. Anton Tomašič, TV Slovenija
  • 1998 Delirium Credens, r. Martin Srebotnjak, UL AGRFT Ljubljana
  • 1995 Cesta v pekel, r. Špela Kucler, UL AGRFT Ljubljana

Nagrade

  • 2015 Žlahtni komedijant na Dnevih komedije 2015 za vloge v uprizoritvi Prevare (r. Jaka Ivanc, MGL) in za vlogo Oberlajtnanta Lukaša v uprizoritvi Švejk (r. Jaka Ivanc, MGL)
  • 2009 Priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za vlogo Vasilija Ohlobistina (O. Muhina Tanja-Tanja, MGL)
  • 2005 Viktor za posebne dosežke v letu 2004 za stvaritev lika Ane Lize v TV oddaji Spet doma (skupaj z Natašo Tič Ralijan)
  • 2002 Dnevnikova nagrada igralcu sezone v MGL za vlogo Tobije Rigeja (W. Shakespeare Kar hočete), za vlogo Milana Vehovca ( I. Cankar Lepa Vida – Hrepenenje – Hamlet iz Cukrarne), za vlogo Baje (M. Popović Hrošč) in za vlogo Ivana ( M. Jesih Srebrno rebro – vse MGL)
  • 2002 Sterijeva nagrada za vlogo Baje na Sterijinem pozorju v Novem Sadu (M. Popović Hrošč, MGL)
  • 2000 Severjeva nagrada za vlogo Arlecchina ( C. Goldoni Sluga dveh gospodarjev) za vlogo Andreja Smoleta (M. Dekleva/ M. Kranjc/A. Predan 1821) ter za vlogo Salvadorja Dalíja (T. Johnson Histerja ali Fragmenti analize obsesivne nevroze - vse MGL)
  • 1999 Zlata paličica za igro in priredbo monokomedije na festivalu Zlata paličica (Joooj, tako sem prišel na svet!?, (Hišno gledališče – produkcija KUD France Prešeren, Ljubljana)
  • 1996 Študentska Prešernova nagrada za vlogo Puntile ( B. Brecht Gospod Puntila in njegov hlapec Matti) in za vlogo Pajota (G. Strniša Ljudožerci – oboje AGRFT)

Drugo

  • Pdf.gif Oda gledališču Info.png - za sklepno slovesnost 48. Festivala Borštnikovo srečanje 27. oktobra 2013.


Viri in literatura


Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Gašper_Tič&oldid=45756«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori