Geslo:Na današnji dan/Februar: Razlika med redakcijama

mBrez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 2: Vrstica 2:
[[Kategorija:Na današnji dan]]
[[Kategorija:Na današnji dan]]
<div class="noautonum">__TOC__</div>
<div class="noautonum">__TOC__</div>
== 1. januar ==
== 1. februar ==
{{Geslo:Na današnji dan/1. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/1. februar}}
== 2. januar ==
== 2. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/2. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/2. februar}}
== 3. januar ==
== 3. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/3. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/3. februar}}
== 4. januar ==
== 4. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/4. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/4. februar}}
== 5. januar ==
== 5. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/5. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/5. februar}}
== 6. januar ==
== 6. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/6. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/6. februar}}
== 7. januar ==
== 7. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/7. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/7. februar}}
== 8. januar ==
== 8. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/8. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/8. februar}}
== 9. januar ==
== 9. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/9. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/9. februar}}
== 10. januar ==
== 10. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/10. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/10. februar}}
== 11. januar ==
== 11. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/11. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/11. februar}}
== 12. januar ==
== 12. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/12. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/12. februar}}
== 13. januar ==
== 13. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/13. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/13. februar}}
== 14. januar ==
== 14. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/14. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/14. februar}}
== 15. januar ==
== 15. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/15. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/15. februar}}
== 16. januar ==
== 16. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/16. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/16. februar}}
== 17. januar ==
== 17. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/17. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/17. februar}}
== 18. januar ==
== 18. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/18. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/18. februar}}
== 19. januar ==
== 19. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/19. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/19. februar}}
== 20. januar ==
== 20. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/20. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/20. februar}}
== 21. januar ==
== 21. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/21. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/21. februar}}
== 22. januar ==
== 22. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/22. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/22. februar}}
== 23. januar ==
== 23. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/23. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/23. februar}}
== 24. januar ==
== 24. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/24. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/24. februar}}
== 25. januar ==
== 25. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/25. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/25. februar}}
== 26. januar ==
== 26. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/26. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/26. februar}}
== 27. januar ==
== 27. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/27. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/27. februar}}
== 28. januar ==
== 28. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/28. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/28. februar}}
== 29. januar ==
== 29. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/29. januar}}
{{Geslo:Na današnji dan/29. februar}}
== 30. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/30. januar}}
== 31. januar ==
{{Geslo:Na današnji dan/31. januar}}

Redakcija: 06:13, 24. april 2015

1. februar


1906
V Linzu se je rodila Lydia Wisiak, baletna plesalka in plesna pedagoginja. Prva, ki je ponesla slovenski balet v evropski prostor.

1940
V Ljubljani se je rodil Janez Hočevar. Igralec. Iz reklamne serije Podarim-dobim poznan po dolgem črno – oranžnem šalu. - Ko je l. 2010 prejel Borštnikov prstan, so na spletnem forumu novico komentirali takole: "Carrrr Živel primarij Leopold Krota! Čestitam Rifle!! tprau je dubu nagrado :) car pač!"

1954
V črnogorski vasi Rova se je rodila Milada Kalezić. Voznica avtobusa Meri v filmu To so gadi (Jok brate, odpade!) - Gospa, ki ji enega ključnih stebrov življenja predstavlja vera v Boga in ki danes poje v pravoslavni cerkvi, medtem ko pred leti niti ni vedela, kje v Mariboru se nahaja: "Nekega večera sem šla po mestu, bil je dan praznovanja pravoslavnega božiča, zaslišala sem srbsko govorico, ustavila sem se, pogledala, odhajali so iz Alojzijeve cerkve na Glavnem trgu, na tleh sem videla slamo, a takrat so mi bili njihovi običaji še povsem neznani. Stopila sem noter, videla, da so že končali, z zanimanjem sem nekega moškega vprašala, kaj se dogaja. In rekel mi je: »Pa sestro, božič je. /.../ Počasi sem začela slutiti, da me tja vleče neka sila, da me tam nekje čaka nek odgovor …"

1954
V Ljubljani se je rodil Jože Lašič, kipar in izjemen lutkovni tehnolog.

2012
V Ljubljani je umrla Mina Jeraj. Igralka. Članica ansambla Slovenskega mladinskega gledališča.

2. januar


1939
V Milanu v Italiji se je rodil igralec, režiser, pedagog in prejemnik Borštnikovega prstana Boris Cavazza.

3. januar


1901
V Gorici se je rodila nemško govoreča Goričanka, igralka Nora Gregor. Nastopala je na Dunaju, v Berlinu, Hollywoodu, se kalila pri slavnem gledališkem režiserju Maxu Reinhardtu, imela zvezo (in otroka) s politikom Starhembergom, pred nacisti emigrirala v Argentino in svoje življenje tragično končala v Čilu. - Režiserka Neda R. Bric je s predstavo Nora Gregor – skriti kontinent spomina ugledališčila življensko zgodbo te nomadke, njena trpljenja, odrekanja, iskanja ljubezni in bližine, vse senčne plati stavka, ki ga o sebi izreče Nora Gregor: „V življenju sem dosegla vse.“


1933
V Mariboru se je rodil prejemnik Borštnikovega prstana Polde Bibič. Igralec, ki je v otroštvu želel postati literat. Ravnatelj ljubljanske Drame. Bedanec, ki je v filmu preganjal Kekca in Brenclja. Profesor, ki se ga njegova študentka Saša Pavček v članku Polde Bibič: Sejalec besed (Sobotna priloga, 28.7.2012) spominja po študiranju pozdrava dober dan: »(…) oponašal je nastopaško pozdravljanje s poskoki in karatejskimi gestami, nadaljeval z nelogičnimi intonacijami, poudarek na dober je bil nedopovedljivo smešen, kot bi z njim hotel reči, da dober pomeni slab in priliznjen, zraven je buljil v nas z vrtajočim in očitajočim pogledom. Našel je še kup glasovnih modulacij, razpotegnil je dan v neskončen vokal, se klanjal, mežikal, vstopal ritensko skozi vrata in pri vsem tem neskončno užival. (…) Polde pa se nenadoma zresni in močno pribije: »Kaj se smejete? Vi niste čisto nič boljši! Že en mesec vam pravim, govorite smisel, vi pa izumljate ene melodije!«


1979
V Ljubljani je umrla igralka in prejemnica Borštnikovega prstana Mira Danilova.

4. januar


1921
V Kočevju se je rodil igralec Bert Sotlar. Steber slovenske filmografije. Prvi igralec, ki je povlekel za ušesa gledališkega kritika in mu primazal zaušnico zaradi neodgovornega in žaljivega izražanja v kritikah: »Oprostite, gospod!« je vljudno rekel, mu snel očala in ga šele zatem klofutnil. Ljubljanska drama je sprožila disciplinski postopek proti Sotlerju, ker pa so njegovo dejanje na tiho vsi odobravali in mu celo čestitali, so odločili njemu v prid in postopek ustavili.


1975
V Ljubljani sta se rodila Jera in Jaka Ivanc. Ona je klasična filologinja, ki deluje tudi kot dramaturginja, asistentka režije, prevajalka in dramatičarka. On je režiser. Oba pa predana gledališču že iz družinskih vezi.

5. januar


1916
V Zürichu v Švici so odprli nočni lokal Cabaret Voltaire kot prostor umetniške in politične svobode, kjer so se umetniki, begunci 1. svetovne vojne, združevali pod imenom dadaisti.


1950
V Mariboru se je rodil igralec Vladimir Jurc. V svoji bogati karieri je domoval že v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani, potem celo desetletje na svobodi, torej v različnih slovenskih gledališčih, nakar ga je poklicna pot pripeljala v Slovensko stalno gledališče v Trst. Tudi njegova življenjska sopotnica je igralka in to v istem gledališču, zato sta, kot je povedal v pogovoru za Primorski dnevnik, „izmojstrila super prakso: doma se o gledališču ne pogovarjava. Tistega, kar je v zvezi s teatrom, ne nosiva domov. Mislim, da je to bistveno za naju.“


1957
V Ljubljani je umrl utemeljitelj slovenskega lutkarstva Milan Klemenčič.


1981
V Jesenicah se je rodil igralec Nejc Ropret.


2010
V SNG Drami Maribor je bila premierno uprizorjena predstava Od blizu (rež. D. Mustafić). Igri o iskanju partnerja in »večne sreče« so k srečnim trenutkom v življenju predstave pripomogle tudi prejete festivalske nagrade (Borštnikovo srečanje v Mariboru, Zlati lev v Umagu, Festival malih odrov na Rijeki).

6. januar


1884
V Mengšu se je rodila igralka Polonca Juvan.


1887
V Idriji se je rodil igralec in režiser Valo Bratina.


1919
V Narodnem gledališču v Ljubljani so odigrali prvo predstavo v slovenskem jeziku, in sicer predstavo Tugomer Josipa Jurčiča in Frana Levstika. Od takrat naprej se v stavbi uprizarjajo izključno gledališke predstave v slovenskem jeziku.

V Clevelandu v Kanadi so slovenski izseljenci ustanovili Dramsko društvo Ivan Cankar, ki ga je več let vodila Avgusta Danilova, Janko N. Rogelj pa je bil prvi režiser. Do razpustitve leta 1962 je društvo uprizorilo 137 slovenskih in tujih dramskih del.


1930
V Vitomarcih se je rodil gledališki in literarni kritik, publicist in urednik Vasja Predan.


1932
V Novem mestu se je rodil igralec in ravnatelj celjskega gledališča Slavko Belak.


1949
V Ljubljani se je rodil režiser, pisatelj in esejist Matija Logar.


1956
V Brežicah se je rodil Slavko Cerjak.


1964
Na Reki se je rodil Janez Janša kot Emil Hrvatin. Življenja (na srečo) ni posvetil politiki, ampak sodobni umetnosti.


1986
V Cankarjevem domu v Ljubljani je bila premierno uprizorjena predstava Krst pod Triglavom.


1988
V Zagrebu na Hrvaškem je umrl igralec in režiser Zvonimir Rogoz.

7. januar


1984
Astronavta Bruce McCandless II. in Robert L. Stewart sta se kot prva človeka svobodno, ne da bi bila privezana, sprehodila po vesolju in se gibala 100 metrov okrog vesoljskega transportnega plovila Challenger. Kaj takšnega lahko v gledališče pretvori le Dragan Živadinov, ki je izvedel prvo predstavo v breztežnostnem prostoru Gravitacija nič Noordung.

8. januar


1849
Dan slovenske kulture in največji kulturni praznik, saj je v Kranju na ta dan umrl pesnik in avtor slovenske himne France Prešeren.


1930
V Mostu na Soči se je rodil pisatelj, dramaturg, pisec radijskih iger in urednik Saša Vuga.


1946
V Mariboru se je rodila igralka, pesnica in pisateljica Berta Bojetu Boeta.


1947
V Prištini v Srbiji se je rodil režiser Ljubiša Ristić.


1951
V Brestovici pri Povirju se je rodila vsestranska ptujska gledališka ustvarjalka in mentorica mladim gledališkim rodovom, Branka Bezeljak.


1980
Na Golniku je umrl mladinski pisatelj, katerega zgodbe so privlačno gradivo tudi za gledališke odre, Leopold Suhodolčan.


2007
Rodil se je spletni portal slovenskega gledališča www.SiGledal.org.

9. januar


1871
V Doslovčah na Gorenjskem se je rodil pisatelj, dramatik in prevajalec Fran Saleški Finžgar.


1931
V Škocjanu se je rodil igralec Dare Ulaga.

10. januar


1722
Na današnji dan leta 1722 si je Bartholomew Roberts, eden največjih gusarskih poveljnikov, ki je oplenil in uničil več kot 400 ladij, oblekel svoj bogato okrašen škrlaten plašč in jahalne hlače, za klobuk pripel rdeče pero in si okoli vratu zapel zlato ogrlico z diamantnim križem. Opasal se je z dvema pištolama, v roko pa prijel meč, in njegovi soborci na ladji so bili prepričani, da je tako opravljen varen pred streli. V boju tega dne je padel in umrl kot vsak. Nam pa preostane le, da čakamo na priredbo takšnega gusarsko-kostumskega spektakla v gledališču.


1919
V Gorici se je rodil igralec Aleksander Valič.


1940
Prvič je bila prikazana risanka Tom in Jerry.


1945
Umrl je igralec Janko Rakuša, ki so ga zaradi sodelovanja z NOB kot talca obesili na savskem mostu v Remetincu pri Zagrebu.


1981
Na Jesenicah se je rodil igralec Vid Klemenc.

11. januar


1905
V Mariboru se je rodil igralec, režiser, dramaturg, dramatik, kritik, esejist, slavist in teatrolog Bratko Kreft. Ko je bil zaposlen v ljubljanski Drami, niso bile njegove dramaturške razčlembe nikoli dolgočasne, saj je bil neverjeten predavatelj, ki se je tako vživel v pripovedovano, da je mejilo na igralski nastop. »Happeningi,« je zapisal Polde Bibič.


1963
V Ljubljani je umrl prevajalec Goetheja in Schillerja ter urednik Ljubljanskega zvona, Fran Albreht.

12. januar


1911
V Narodnem domu v Celju se je prvič predstavilo novoustanovljeno Dramatično društvo pod vodstvom Ivana Prekorška. Nastalo je iz Dramatičnega odseka Celjskega pevskega društva.


1957
V Ljubljani se je rodil igralec Zvone Hribar. Prepoznavni in domači glas, ki ga je posodil številnim risanim junakom, kot je npr. Mojster Miha. V prostem času uporablja svoje gledališko znanje v bralnem krožku Trnoveljske župnije, kjer uči jasno, razumljivo in poudarjeno brati svetopisemska berila.


1967
V Ljubljani se je rodil Iztok Lavrič. Če ne poznate njegovega gledališča Grejpfrut, potem ste ga pa zagotovo srečali v Ekstremnih športih ali pa pomislili nanj ob branju Mladinine Diareje.

13. januar


1894
V Laškem se je rodila pevka in igralka Danica Savinova, članica Drame SNG Maribor.


1917
V Povžanah se je rodil Jože Babič. Začel je kot igralec na Žižkovem ptujskem odru, kmalu prevzel še režijo, bogatil gledališke izkušnje v Mariboru, nadaljeval v Trstu, kjer je pripravljal tudi spektakularne uprizoritve na prostem, sodeloval pri ustanovitvi novogoriškega gledališča, zato ni nenavadno, da je bil doma povsod in nikjer.


1922
V Ljubljani se je rodil igralec Branko Miklavc. Učitelj Ivan Levar mu je na začetku poklicne poti prerokoval: »Branko, najmlajši Hamlet in najlepši Romeo na svetu boš.« Pa nikoli ni nastopil ne v vlogi Hamleta, ne Romea. Nastopil pa je v prvih Beckettovih uprizoritvah, se proslavil z vlogo Lucky (Čakajoč Godota) in tako dobil oznako modernega igralca drame absurda. Z razvijanjem avtorskih pantomim in monodram z alteregom Borivojem Pomarančnikom na čelu, pa tudi oznako žlahtnega komedijanta.


1945
V Gerlinci se je rodil pisatelj, prevajalec, urednik in mednarodno izjemno uspešen dramatik, Evald Flisar.


1948
V Ljubljani se je rodila igralka Ljerka Belak. Najprej prvakinja celjskega gledališča, potem pa do pokoja prvakinja MGL.

14. januar


1876
Iznajditelj Alexander Graham Bell je predstavil in patentiral prvi praktično uporaben telefon. Svet se spremeni, pomanjša. In drugače bi se morali brati tudi vsi največkrat komični zapleti v dramah okoli pisem, kdo jih bere, kdo zamenja, kdo pismo izgubi ali skriva... In če bi se poklicala po telefonu (danes že prenosnem), bi se najbrž drugače odvila tudi zgodba Romea in Julije, v kateri tragični razplet povzroči prav zapoznelo pismo s tajnim sporočilom, da je Julija samo navidez mrtva.


1990
V Ljubljani je umrla igralka, prejemnica Borštnikovega prstana, Vladoša Simčič.

15. januar


1975
V Ljubljani se je rodil Miha Turšič, ki od leta 2004 aktivno sodeluje na področju kulturalizacije vesolja, oblikovanja breztežnostnih okolij, postgravitacijske umetnosti in je soustanovitelj ter direktor Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij.


1989
V Celju je umrl igralec in ravnatelj celjskega gledališča Slavko Belak.

16. januar


1902
Na Pšenični Polici pri Cerkljah se je rodil dramatik, publicist in prvi slovenski avtor radijskih iger, Joža Vombergar.


1932
V Spodnjem Brniku se je rodila lutkovna igralka Breda Hrovatin – Vintar.


1943
V Solkanu se je rodila igralka Metka Franko. Z igro se je začela ukvarjati pri Mestnem gledališču Nova Gorica, nadaljevala v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici, potem pa bila do upokojitve članica Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.


1970
V Mariboru je umrl pripovednik, pesnik in dramatik Stanko Majcen.

17. januar


1673
V Parizu je med predstavo Namišljeni bolnik v vlogi bolnika Argana čisto zares – zares umrl Molière. Tako je 'odigral' edino vlogo, ki se je v gledališču ne da odigrati.


1925
V Ljubljani se je rodil Andrej Hieng. Pisatelj. Najraje romanopisec. Pa tudi dramatik. Filmski scenarist. Filmski režiser. Gledališki režiser. Dramaturg. Umetniški vodja. Izredni član SAZU. Meščan nenavadne sorte. Bohem. Elitist. Razumnik. Aristokrat. Individualist. Razsvetljenec. Evropejec. Vitez.


1887
V Ljubljani je v silovitem požaru popolnoma pogorela stavba deželnega gledališča z vsem inventarjem vred, česar niso preprečila niti novo nameščena železna vrata med odrom in avditorijem, niti iz moške garderobe po ozkih stopnicah urejen dostop do reke Ljubljanice. Niso še poznali elektrike, zato je bil zgolj oder opremljen z osmimi svečniki s po šestimi svečami in tridesetimi različnimi svetilkami.

18. januar


1923
V Ljubljani se je rodil esejist, kritik in urednik Bojan Štih. V šestdesetih, natančneje od leta 1961 do izsiljenega odstopa po koncu sezone 1968/69 tudi ravnatelj Ljubljanske drame, v obdobju, ki ga gledališka publicistika imenuje druga evropeizacija. Slovensko gledališče je prav pod njegovim ravnateljevanjem ujelo korak s sodobnimi tokovi in smermi evropskega gledališča ter uprizorilo dela Osborna, Albeeja, Camusa, Pinterja, od slovenskih pa Kozaka, Smoleta, Božiča in drugih.


1930
Elm Farm Ollie je postala prva krava, ki je letela v letalu in si prislužila laskav naziv Sky Queen. Kakšna cirkuška predstava, kakšno spektakelsko ime in če bi jo postavili na oder, da bi odmukala svojo spektakularno zgodbo, bi nam najbrž razkrila tudi to, da so jo med letom še pomolzli.


1948
V Mariboru se je rodila igralka in lutkovna ustvarjalka Nina Skrbinšek.


1972
V Ljubljani se je rodila Janja Majzelj. Irina. Hermija. Sestra Alma. Sneguljčica. Othella. Zlodej. Krizantema na klavirju.

19. januar


1886
V Mariboru se je rodil igralec, režiser in pedagog Milan Skrbinšek. Pisec o in za gledališče. Predvsem pa najbrž edini, ki je odigral večino glavnih vlog iz Cankarjevih dram in večino Cankarjevih dram tudi zrežiral.


1916
V Ljubljani se je rodil utemeljitelj sodobne lutkovne umetnosti Jože Pengov. Uveljavil je avtohtonost lutke, kateri ni vzor človeška mimika, gestika in posledično realizem predstav, ampak nemotena iluzija, ki se opira na pravljične, romantične in simbolne motive. Leta 1951 je režiral znamenito lutkovno predstavo Žogica Marogica (z originalnim naslovom Miček-Fliček), ki še danes navdušuje publiko.


1923
V Ljubljani je umrl Ivan Tavčar. Pisatelj, ki je v dramatizacijah svoji del zaživel tudi na slovenskih odrih.


1933
V Ljubljani se je rodil pesnik, dramatik, kritik, prevajalec, esejist in snovalec mednarodnega literarnega festivala Vilenica, Veno Taufer.


1963
V Mariboru se je rodil gledališki režiser Tomaž Pandur. Po tem, ko je pri svojih 29 letih prejel dve nagradi za življenjsko delo (Glaserjevo in Bojana Stupice) je odšel ustvarjati v tujino in doslej kot edini slovenski gledališki umetnik za svoje ustvarjanje prejel tudi državno priznanje kraljevine Španije.


2004
V Ljubljani je umrla igralka Vera Per.

20. januar


1944
V Črnomlju začne s predstavo Cankarjevega Kralja na Betajnovi redno delovati Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju.


1981
Rodila se je dramaturginja Ana Kržišnik.


2012
Na današnji dan leta 2012 je bila premierno uprizorjena predstava Kladivo ali pinceta (dramaturška osmišljevanja), za katero je avtorica in izvajalka Simona Hamer kot prva dramaturginja dobila nagrado občinstva na Tednu slovenske drame.

21. januar


1877
V Kamniku se je rodil slikar, ilustrator in scenograf Ivan Vavpotič. Z osnutki scen, ki so na meji pravljičnega ekspresionizma (scenografija za predstavo Dogodek v mesto Gogi). Avtor prvih slovenskih znamk Verigar, na kateri je upodobljen znan Ljubljančan Stane Derganc. Derganc pa ni bil upodobljen le na znamkah, ampak je njegovo življenje na iskriv način predstavil tudi njegov nečak, igralec Branko Miklavc v monodrami Moj premalo slavni stric.


1954
Na Planini se je rodila kostumografka Meta Sever.


1958
V Ljubljani se je rodil pesnik, pripovednik in dramatik Franjo Frančič.


1986
Na Ptuju je umrl gledališki režiser Peter Malec.


1989
V ljubljanski Drami je bila uprizorjena predstava Zid, jezero, pod katero se je kot avtor in režiser podpisal Dušan Jovanović. Predstava je prejela Borštnikovo nagrado z diplomo za najboljšo predstavo v celoti.

22. januar


1959
V Ljubljani se je rodil Gojmir Lešnjak – Gojc. Študent agronomije, ki je najprej diplomiral na slavistiki, potem še na AGRFT. Gledališki igralec večine slovenskih gledaliških hiš in filmski igralec z zavidljivim številom filmskih vlog. Televizijski igralec. Televizijski voditelj. Vsestranski glasbenik. Direktor Kosovelovega kulturnega doma v Sežani. Županski kandidat in občinski svetnik v Komnu.


1980
V Ljubljani se je rodil igralec Primož Forte.

23. januar


1941
V Ljubljani se je rodil igralec Kristijan Muck. Visokošolski profesor kot njegov oče. Pesnik, esejist, dramatik – pisec kot njegova nečakinja Desa Muck. S samostojnimi likovnimi razstavami, kot njegova sestra Marlenka Stupica.

24. januar


1895
V Trebčah (Italija) se je rodil Emil Kralj. Igralec, ki je svojo pot začel v Trstu, po požigu Narodnega doma leta 1920 pa se je zaposlil v ljubljanski Drami, kjer je, poleg Milana Skrbinška in Ivana Levarja, veljal za enega od treh igralskih stebrov gledališča.


1903
Na pustni torek v Sv. Ivanu pri Trstu se je rodil Vladimir Bartol. Pisatelj. Dramatik. Esejist. Publicist. Tajnik ljubljanske drame.

25. januar


1898
V Tolminu se je rodil slikar in scenograf Ljudskega gledališča v Gorici Ivan Čargo.


1915
V Mestnem domu v Ljubljani je začelo delovati t.i. Malo gledališče pod vodstvom Antona Cerar Danilova kot odgovor na ukinitev slovenskega gledališča leta 1913.


1948
Rodil se je baletni plesalec Vojko Vidmar.


1956
V Ljubljani je umrl skladatelj Marij Kogoj.


1959
V Ljubljani je umrl zdravnik, publicist in dramatik Alojz Kraigher.

26. januar


1921
V Ljubljani se je rodil dramatik Janez Vrhunc. V času narodnoosvobodilnega boja je vodil partizansko gledališče, po vojni pa diplomiral iz režije na AIU. Dramaturg ljubljanske Drame. Prejel je tudi več vojaških priznanj.


1959
V Celju je umrla igralka Meta Baš.


2002
Zaživel je projekt slovenske wikipedije, njen pobudnik pa je bil uporabnik Jani Melik.

27. januar


1961
V Ljubljani se je rodil igralec Jožef Ropoša. Član MGL.


1988
V Ljubljani je umrl igralec, režiser, pisatelj, satirik, pesnik in šansonjer Frane Milčinski-Ježek.

28. januar


1928
V Ljubljani se je rodil filmski in gledališki scenograf Niko Matul. Absolutna avtoriteta na področju filmske scenografije na Viba filmu ter zanesljiv in vsestranski vodja gledališkega ateljeja v ljubljanski Drami. Študiozen umetnik in ustvarjalen arhitekt. Sijajen risar (rojen isti dan, istega leta kot slikar Jože Tisnikar). Njegovo delo, scenografije, pretvorjene v številke: 31 slovenskih celovečernih filmov, 22 koprodukcijskih in tujih celovečercev (posnetih v Jugoslaviji in tujini), 12 kratkih filmov, 28 televizijskih filmov, dram, serij ali drugih tv-oddaj, 206 gledaliških scenografij.


1996
V Mladincu je bila premierno uprizorjena predstava Silence, silence, silence (rež. V. Taufer). Borštnikova nagrada za uprizoritev je le drobec v sedemletnem življenju in svetovnem popotovanju predstave, ki se sprašuje »kako uprizoriti tišino kot obliko dialoga s seboj, z Drugim in z večnostjo.«

29. januar


1504
V Srednji Ameriki je pomorščak Krištof Kolumb med svojo četrto raziskovalno odpravo domorodcem na Jamajki napovedal Lunin mrk, z obrazložitvijo, da je njihov bog jezen in bo umaknil luno z neba, ker nočejo s tujimi mornarji deliti svoje hrane. Prestrašeni domorodci so jih spet začeli oskrbovati s hrano, zato jim je tudi njihov bog odpustil in vrnil luno na nebo.