Gledališče Glej: Razlika med redakcijama

Iz Geslo

Vrstica 1: Vrstica 1:
 
[[Kategorija:Organiziranost|Gledališče Glej]]
 
[[Kategorija:Organiziranost|Gledališče Glej]]
 
[[Kategorija:Nevladne organizacije|Gledališče Glej]]
 
[[Kategorija:Nevladne organizacije|Gledališče Glej]]
[[Kategorija:Izobraževanje|Gledališče Glej]]
+
[[Kategorija:Izobraževanje|Gledališče Glej]][[Kategorija:Delavnice, seminarji|Gledališče Glej]]
  
 
[[Kategorija:Zvrsti||Gledališče Glej]][[Kategorija:Dramsko gledališče||Gledališče Glej]][[Kategorija:Mejne oblike gledaliških praks||Gledališče Glej]]
 
[[Kategorija:Zvrsti||Gledališče Glej]][[Kategorija:Dramsko gledališče||Gledališče Glej]][[Kategorija:Mejne oblike gledaliških praks||Gledališče Glej]]

Redakcija: 15:41, 27. junij 2013


Opis

Neinstitucionalno gledališče, ki se že od svojega nastanka v letu 1970 uveljavlja kot eksperimentalno gledališče. Z različno zastavljenimi koncepti ustvarjanja predstav spodbuja eksperimentalne projekte, mladim, še neuveljavljenim avtorjem pa ponuja priložnost z razpisi za projekte, predstave in dramska besedila, ki so aktualni skozi vse leto. Značilnost njegove produkcije je tudi dajanje prednosti procesu ustvarjanja pred končnim izdelkom in »dopuščanje napak«. V okviru Malega Gleja nastajajo dramske in lutkovne predstave za otroke.

Glej, naprej!

Glej ni in ne sme biti dolgo vezan na posamezno ime, na osamljenega avtorja, v njem morajo še naprej nezaustavljivo vznikati nove generacije, ki s seboj prinašajo nov naboj!

Glej je vstopil v peto desetletje neprekinjenega delovanja. Ves čas je gradil na inovativnih pristopih in avtorjih, med katerimi so se znašla številna imena, ki so močno zaznamovala slovenski in širši gledališki prostor. V Gleju, najstarejšem še delujočem eksperimentalnem gledališču v Sloveniji, so se štirideset let kalili režiserji, dramaturgi, dramatiki, igralci, kostumografi, scenografi in drugi gledališčniki, izmed katerih bi jih našli nemalo, ki jih lahko danes označimo za stebre ali celo že klasike slovenskega gledališča.

A gledališče kot je ljubljanski Glej ni in ne sme biti dolgo vezano na posamezno ime, na enega ustvarjalca, na osamljenega avtorja-režiserja. V njem morajo še naprej nezaustavljivo vznikati nove in nove generacije, ki s seboj prinašajo svežo energijo in nov naboj, ki ga gledališče kot je Glej, ki je zavezano produkciji in slavljenju novega, drugačnega in marginalnega, in ki ne pristaja na logiko, da bi s težo blagajniškega inkasa meril kakovost gledališkega programa, vedno znova potrebuje. Prav menjava ustvarjalcev, ta nenehna sprememba, je edina stalnica, ki jo Gleju skozi štiri desetletja lahko pripišemo.

Glej danes (spet) spodbuja eksperimentalne režijske pristope (prisega na proces, dopušča produktne napake) in izpostavlja nove, prihajajoče in marginalne gledališke režiserje in režiserke, katerih projekte sprejemamo prek odprtega poziva ter se povezuje s tujino.

Glejeva vrata so odprta. Pridite! Z ulice med stebre!

(Marko Bulc, umetniški vodja Gledališča Glej)

Glej, 40 let!

25. junija 1970 je bila uprizorjena prva predstava Eksperimentalnega gledališča Glej, drama Kaspar Petra Handkeja, v režiji Iztoka Toryja in v prevodu in dramaturgiji Lada Kralja.

Glej je 40. obletnico praznoval večplastno, saj so pripravili raznovrstne jubilejne dogodke, ki so se vrstili celo leto 2010. Poseben sklop dogodkov so namenili Glejevi publiki, ki je lahko tri mesece, od aprila do 25. junija, kupovala vstopnice za štirideset ponovitev aktualnih predstav in za eno svežo premiero v produkciji Gleja, po enotni jubilejni ceni - 1 evro. S tem so želeli »žive« predstave približati gledalcem in hkrati izpostaviti Glejevo strogo nepridobitno naravnanost. Gledališče Glej ne sme in ne pristaja na logiko, ki s težo blagajniškega inkasa meri kvaliteto gledališkega programa.

V jubilejnem letu so gledalci med drugim lahko uživali v pisanem izboru predstav, ki so nastale v Glejevi produkciji v zadnjem obdobju. Poudarek je bil na prvencih oziroma uprizoritvah, ki so jih režijsko in/ali tekstovno podpisali še neuveljavljeni gledališki ustvarjalci: prvenec Jelene Rusjan Škrip Orkestra; gledališki debi Damirja Avdića Most na krvi v sorežiji Marka Bulca in Damira Avdića; mjuzikl o prvem balkanskem teroristu Gavrilu Principu, Iz Principa Jureta Novaka, diplomska predstava AGRFT Konec Igre v režiji Eve Nine Lampič, avtorski projekt Jake Andreja Vojevca V. E. M. in druge. Serijo »enoevrskih« ponovitev je sklenila uspešnica Gleja in Dejmo stisnt teatra Čefurji raus!, Gorana Vojnovića, Marka Bulca in Aleksandra Rajakovića, ki je bila na sporedu prav na štirideseti rojstni dan gledališča Glej, 25. junija 2010.

Glej je v sodelovanju z Gledališkim muzejem pripravil tudi obsežno pregledno razstavo "Glej, 40 let", napovedali pa so tudi izid istoimenske knjige v uredništvu Ane Perne.

Glej, ekipa

Produkcije

Izobraževanje

Glej že s samim konceptom eksperimentalnega gledališča, ki daje umetniškemu procesu prednost pred izdelkom, ter s spodbujanjem mladih avtorjev predstavlja poligon za izobraževanje. Znotraj njegovega programa pa delujejo tudi različne delavnice s področja uprizoritvenih umetnosti, ki so namenjene tako otrokom kot odraslim. Delavnice nastajajo tako v (ko)produkciji z domačimi ustvarjalci/organizacijami kot tudi v sodelovanju s tujimi mentorji.

Zunanje povezave