Gledališče Glej: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
 
(17 vmesnih redakcij 4 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Organiziranost|Gledališče Glej]]
[[Kategorija:Organiziranost|Gledališče Glej]]
[[Kategorija:Nevladne organizacije|Gledališče Glej]]
[[Kategorija:Nevladne organizacije|Gledališče Glej]]
[[Kategorija:Izobraževanje|Gledališče Glej]][[Kategorija:Delavnice, seminarji|Gledališče Glej]]


[[Kategorija:Zvrsti|Gledališče Glej]][[Kategorija:Dramsko gledališče|Gledališče Glej]][[Kategorija:Mejne oblike gledaliških praks|Gledališče Glej]]


[[Kategorija:Zvrsti]][[Kategorija:Dramsko gledališče]][[Kategorija:Mejne oblike gledaliških praks]]
==Opis==
Neinstitucionalno gledališče, ki se že od svojega nastanka v letu 1970 uveljavlja kot eksperimentalno gledališče. Z različno zastavljenimi koncepti ustvarjanja predstav spodbuja eksperimentalne projekte, mladim, še neuveljavljenim avtorjem pa ponuja priložnost z razpisi za projekte, predstave in dramska besedila, ki so aktualni skozi vse leto. Značilnost njegove produkcije je tudi dajanje prednosti procesu ustvarjanja pred končnim izdelkom in »dopuščanje napak«. V okviru Malega Gleja nastajajo dramske in lutkovne predstave za otroke.


==Glej, 40 let!==
==Glej, naprej!==


Pred štiridesetimi leti, 25. junija 1970 je bila uprizorjena prva predstava Eksperimentalnega gledališča Glej, drama ''Kaspar'' Petra Handkeja, v režiji [[Iztok Tory|Iztoka Toryja]] in v prevodu in dramaturgiji [[Lado Kralj|Lada Kralja]].
Glej ni in ne sme biti dolgo vezan na posamezno ime, na osamljenega avtorja, v njem morajo še naprej nezaustavljivo vznikati nove generacije, ki s seboj prinašajo nov naboj!


Naslednja štiri desetletja, vse do danes, je Gledališče Glej gradilo na inovativnih, svežih pristopih in avtorjih, med katerimi so se znašla številna imena, ki so močno zaznamovala slovenski in širši gledališki prostor. V Gleju, najstarejšem eksperimentalnem gledališču v Sloveniji, so se neprekinjeno kalili režiserji, avtorji dramskih besedil, igralci, kostumografi, scenografi, dramaturgi in drugi gledališčniki, izmed katerih bi jih našli nemalo, ki jih lahko danes označimo za stebre ali celo že klasike slovenskega gledališča.
Glej je vstopil v peto desetletje neprekinjenega delovanja. Ves čas je gradil na inovativnih pristopih in avtorjih, med katerimi so se znašla številna imena, ki so močno zaznamovala slovenski in širši gledališki prostor. V Gleju, najstarejšem še delujočem eksperimentalnem gledališču v Sloveniji, so se štirideset let kalili režiserji, dramaturgi, dramatiki, igralci, kostumografi, scenografi in drugi gledališčniki, izmed katerih bi jih našli nemalo, ki jih lahko danes označimo za stebre ali celo že klasike slovenskega gledališča.


A gledališče kot je ljubljanski Glej ni in ne sme biti dolgo vezano na posamezno ime, na enega ustvarjalca, na osamljenega avtorja. V njem morajo še naprej nezaustavljivo vznikati nove in nove generacije, ki s seboj prinašajo svežo energijo in nov naboj, ki ga gledališče kot je Glej, ki je zavezano produkciji in slavljenju »novega«, »drugačnega«, »svežega«, »marginalnega«…, vedno znova potrebuje. Prav menjava ustvarjalcev, ta nenehna sprememba, je edina stalnica, ki jo Gleju ob častitljivem jubileju lahko pripišemo.
A gledališče kot je ljubljanski Glej ni in ne sme biti dolgo vezano na posamezno ime, na enega ustvarjalca, na osamljenega avtorja-režiserja. V njem morajo še naprej nezaustavljivo vznikati nove in nove generacije, ki s seboj prinašajo svežo energijo in nov naboj, ki ga gledališče kot je Glej, ki je zavezano produkciji in slavljenju novega, drugačnega in marginalnega, in ki ne pristaja na logiko, da bi s težo blagajniškega inkasa meril kakovost gledališkega programa, vedno znova potrebuje. Prav menjava ustvarjalcev, ta nenehna sprememba, je edina stalnica, ki jo Gleju skozi štiri desetletja lahko pripišemo.


Glej bo 40. obletnico praznoval večplastno, saj bomo pripravili raznovrstne jubilejne dogodke, ki se bodo vrstili do konca leta 2010. Poseben sklop dogodkov smo namenili naši publiki, ki bo lahko tri mesece, od aprila do 25. junija, kupovala vstopnice za štirideset ponovitev aktualnih predstav in celo za eno svežo premiero v produkciji Gleja, po enotni jubilejni ceni - 1 evro. S tem želimo naše »žive« predstave približati gledalcem in hkrati izpostaviti Glejevo strogo nepridobitno naravnanost. Gledališče Glej ne sme in ne pristaja na logiko, ki s težo blagajniškega inkasa meri kvaliteto gledališkega programa.
Glej danes (spet) spodbuja eksperimentalne režijske pristope (prisega na proces, dopušča produktne napake) in izpostavlja nove, prihajajoče in marginalne gledališke režiserje in režiserke, katerih projekte sprejemamo prek odprtega poziva ter se povezuje s tujino.


Glej zato pod novim vodstvom, ki je krmilo teatra prevzelo pred tremi leti, spodbuja eksperimentalne pristope in predstavlja nova, sveža, še neznana gledališka imena. Naslednje tri mesece bodo tako gledalci lahko uživali v pisanem izboru predstav, ki so nastale v Glejevi produkciji v zadnjem obdobju. Poudarek bo na prvencih oziroma uprizoritvah, ki so jih režijsko in/ali tekstovno podpisali še neuveljavljeni gledališki ustvarjalci: prvenec [[Jelena Rusjan|Jelene Rusjan]] ''Škrip Orkestra''; gledališki debi [[Damir Avdić|Damirja Avdića]] ''Most na krvi''; mjuzikl o prvem balkanskem teroristu Gavrilu Principu, ''Iz Principa'' [[Jure Novak|Jureta Novaka]], diplomska predstava AGRFT Konec Igre v režiji [[Eva Nina Lampič|Eve Nine Lampič]], avtorski projekt [[Jaka Andrej Vojevec|Jake Andreja Vojevca]] ''V. E. M.'' in druge. Serijo »enoevrskih« ponovitev bo sklenila uspešnica Gleja in Dejmo stisnt teatra ''Čefurji raus!'', [[Goran Vojnović|Gorana Vojnovića]], [[Marko Bulc|Marka Bulca]] in [[Aleksander Rajaković|Aleksandra Rajakovića]], ki bo na sporedu prav na štirideseti rojstni dan gledališča Glej, 25. junija 2010.
Glejeva vrata so odprta. Pridite! Z ulice med stebre!


Glejeva ekipa tudi v prihodnje napoveduje, da se bo iskreno posvečala novim in eksperimentalnim gledališkim pristopom in pomagala na oder predstavam svežih, prihajajočih gledaliških avtorjev, katerim je skozi vse leto namenjen Glejev odprti poziv za nove ideje, koncepte in besedila, ki bi jih želeli realizirati v gledališču Glej.
(Marko Bulc, umetniški vodja Gledališča Glej 2010/11–2012/13)


Glejeva vrata so odprta! Pridite! Z ulice med stebre!
==Glej, 40 let!==


==Glejevci==
25. junija 1970 je bila uprizorjena prva predstava Eksperimentalnega gledališča Glej, drama ''Kaspar'' Petra Handkeja, v režiji [[Iztok Tory|Iztoka Toryja]] in v prevodu in dramaturgiji [[Lado Kralj|Lada Kralja]].


[[Inga Remeta]], predsednica društva, producentka in koordinatorka programov
Glej je 40. obletnico praznoval večplastno, saj so pripravili raznovrstne jubilejne dogodke, ki so se vrstili celo leto 2010. Poseben sklop dogodkov so namenili Glejevi publiki, ki je lahko tri mesece, od aprila do 25. junija, kupovala vstopnice za štirideset ponovitev aktualnih predstav in za eno svežo premiero v produkciji Gleja, po enotni jubilejni ceni - 1 evro. S tem so želeli »žive« predstave približati gledalcem in hkrati izpostaviti Glejevo strogo nepridobitno naravnanost. Gledališče Glej ne sme in ne pristaja na logiko, ki s težo blagajniškega inkasa meri kvaliteto gledališkega programa.


[[Marko Bulc]], umetniški vodja
V jubilejnem letu so gledalci med drugim lahko uživali v pisanem izboru predstav, ki so nastale v Glejevi produkciji v zadnjem obdobju. Poudarek je bil na prvencih oziroma uprizoritvah, ki so jih režijsko in/ali tekstovno podpisali še neuveljavljeni gledališki ustvarjalci: prvenec [[Jelena Rusjan|Jelene Rusjan]] ''Škrip Orkestra''; gledališki debi [[Damir Avdić|Damirja Avdića]] ''Most na krvi'' v sorežiji  [[Marko Bulc|Marka Bulca]] in Damira Avdića; mjuzikl o prvem balkanskem teroristu Gavrilu Principu, ''Iz Principa'' [[Jure Novak|Jureta Novaka]], diplomska predstava AGRFT Konec Igre v režiji [[Eva Nina Lampič|Eve Nine Lampič]], avtorski projekt [[Jaka Andrej Vojevec|Jake Andreja Vojevca]] ''V. E. M.'' in druge. Serijo »enoevrskih« ponovitev je sklenila uspešnica Gleja in Dejmo stisnt teatra ''Čefurji raus!'', [[Goran Vojnović|Gorana Vojnovića]], [[Marko Bulc|Marka Bulca]] in [[Aleksander Rajaković|Aleksandra Rajakovića]], ki je bila na sporedu prav na štirideseti rojstni dan gledališča Glej, 25. junija 2010.


[[Urška Brodar]], urednica Glej, List!
Glej je v sodelovanju z Gledališkim muzejem pripravil tudi obsežno pregledno razstavo "Glej, 40 let", napovedali pa so tudi izid istoimenske knjige v uredništvu Ane Perne.


[[Barbara Poček]], producentka
==Glej, ekipa==
*[[Inga Remeta]], predsednica društva, producentka in koordinatorka programov
*[[Marko Bratuš]], umetniški vodja
*[[Tery Žeželj]], urednica Glej, List!
*[[Barbara Poček]], producentka
*Rok Avbar, odnosi z javnostmi in marketing
*Katarina Avbar, Poslušaj - delavnica gledališke glasbe
*[[Grega Mohorčič]], vodja tehnike
*[[Borut Bučinel]], tehnična podpora
*[[Martin Lovšin]], tehnična podpora


[[Grega Mohorčič]], vodja tehnike
==Produkcije==


[[Borut Bučinel]], tehnična podpora
==Festivali==
*'''[[Mali Glej, Maraton!]]'''
*'''[[Prelet]]'''


[[Martin Lovšin]], tehnična podpora
==Izobraževanje==
Glej že s samim konceptom eksperimentalnega gledališča, ki daje umetniškemu procesu prednost pred izdelkom, ter s spodbujanjem mladih avtorjev predstavlja poligon za izobraževanje. Znotraj njegovega programa pa delujejo tudi različne delavnice s področja uprizoritvenih umetnosti, ki so namenjene tako otrokom kot odraslim. Delavnice nastajajo tako v (ko)produkciji z domačimi ustvarjalci/organizacijami kot tudi v sodelovanju s tujimi mentorji.


==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*[http://www.glej.si/ Gledališče Glej]
*[http://www.glej.si/ Gledališče Glej]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/kaj-iz-panike-ustvari-panikon Kaj iz panike ustvari Panikon? - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/kaj-iz-panike-ustvari-panikon Kaj iz panike ustvari Panikon? - www.sigledal.org, 5.1.2009]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/eksperiment-kaj-je-to-eksperiment Eksperiment. Kaj je to, eksperiment? - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/eksperiment-kaj-je-to-eksperiment Eksperiment. Kaj je to, eksperiment? - www.sigledal.org, 22.4.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/glej/stran/1 Kritike uprizoritev - www.sigledal.org]
*[http://www.pogledi.si/kritike/nestanovitnost-kot-zascitni-znak Nestanovitnost kot zaščitni znak - www.pogledi.si, 23.02.2015]
*[https://www.dnevnik.si/1042765940/kultura/oder/gledalisce-glej-delati-se-da-tudi-brez-modreca-ki-edini-ve-kaj-in-kako-je-treba Gledališče Glej: delati se da tudi brez modreca, ki edini ve, kaj in kako je treba - www.dnevnik.si, 17.03.2017]
*[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/gledalisce-glej/ NEODVISNI podatkovnik]

Trenutna redakcija s časom 15:04, 18. marec 2023


Opis

Neinstitucionalno gledališče, ki se že od svojega nastanka v letu 1970 uveljavlja kot eksperimentalno gledališče. Z različno zastavljenimi koncepti ustvarjanja predstav spodbuja eksperimentalne projekte, mladim, še neuveljavljenim avtorjem pa ponuja priložnost z razpisi za projekte, predstave in dramska besedila, ki so aktualni skozi vse leto. Značilnost njegove produkcije je tudi dajanje prednosti procesu ustvarjanja pred končnim izdelkom in »dopuščanje napak«. V okviru Malega Gleja nastajajo dramske in lutkovne predstave za otroke.

Glej, naprej!

Glej ni in ne sme biti dolgo vezan na posamezno ime, na osamljenega avtorja, v njem morajo še naprej nezaustavljivo vznikati nove generacije, ki s seboj prinašajo nov naboj!

Glej je vstopil v peto desetletje neprekinjenega delovanja. Ves čas je gradil na inovativnih pristopih in avtorjih, med katerimi so se znašla številna imena, ki so močno zaznamovala slovenski in širši gledališki prostor. V Gleju, najstarejšem še delujočem eksperimentalnem gledališču v Sloveniji, so se štirideset let kalili režiserji, dramaturgi, dramatiki, igralci, kostumografi, scenografi in drugi gledališčniki, izmed katerih bi jih našli nemalo, ki jih lahko danes označimo za stebre ali celo že klasike slovenskega gledališča.

A gledališče kot je ljubljanski Glej ni in ne sme biti dolgo vezano na posamezno ime, na enega ustvarjalca, na osamljenega avtorja-režiserja. V njem morajo še naprej nezaustavljivo vznikati nove in nove generacije, ki s seboj prinašajo svežo energijo in nov naboj, ki ga gledališče kot je Glej, ki je zavezano produkciji in slavljenju novega, drugačnega in marginalnega, in ki ne pristaja na logiko, da bi s težo blagajniškega inkasa meril kakovost gledališkega programa, vedno znova potrebuje. Prav menjava ustvarjalcev, ta nenehna sprememba, je edina stalnica, ki jo Gleju skozi štiri desetletja lahko pripišemo.

Glej danes (spet) spodbuja eksperimentalne režijske pristope (prisega na proces, dopušča produktne napake) in izpostavlja nove, prihajajoče in marginalne gledališke režiserje in režiserke, katerih projekte sprejemamo prek odprtega poziva ter se povezuje s tujino.

Glejeva vrata so odprta. Pridite! Z ulice med stebre!

(Marko Bulc, umetniški vodja Gledališča Glej 2010/11–2012/13)

Glej, 40 let!

25. junija 1970 je bila uprizorjena prva predstava Eksperimentalnega gledališča Glej, drama Kaspar Petra Handkeja, v režiji Iztoka Toryja in v prevodu in dramaturgiji Lada Kralja.

Glej je 40. obletnico praznoval večplastno, saj so pripravili raznovrstne jubilejne dogodke, ki so se vrstili celo leto 2010. Poseben sklop dogodkov so namenili Glejevi publiki, ki je lahko tri mesece, od aprila do 25. junija, kupovala vstopnice za štirideset ponovitev aktualnih predstav in za eno svežo premiero v produkciji Gleja, po enotni jubilejni ceni - 1 evro. S tem so želeli »žive« predstave približati gledalcem in hkrati izpostaviti Glejevo strogo nepridobitno naravnanost. Gledališče Glej ne sme in ne pristaja na logiko, ki s težo blagajniškega inkasa meri kvaliteto gledališkega programa.

V jubilejnem letu so gledalci med drugim lahko uživali v pisanem izboru predstav, ki so nastale v Glejevi produkciji v zadnjem obdobju. Poudarek je bil na prvencih oziroma uprizoritvah, ki so jih režijsko in/ali tekstovno podpisali še neuveljavljeni gledališki ustvarjalci: prvenec Jelene Rusjan Škrip Orkestra; gledališki debi Damirja Avdića Most na krvi v sorežiji Marka Bulca in Damira Avdića; mjuzikl o prvem balkanskem teroristu Gavrilu Principu, Iz Principa Jureta Novaka, diplomska predstava AGRFT Konec Igre v režiji Eve Nine Lampič, avtorski projekt Jake Andreja Vojevca V. E. M. in druge. Serijo »enoevrskih« ponovitev je sklenila uspešnica Gleja in Dejmo stisnt teatra Čefurji raus!, Gorana Vojnovića, Marka Bulca in Aleksandra Rajakovića, ki je bila na sporedu prav na štirideseti rojstni dan gledališča Glej, 25. junija 2010.

Glej je v sodelovanju z Gledališkim muzejem pripravil tudi obsežno pregledno razstavo "Glej, 40 let", napovedali pa so tudi izid istoimenske knjige v uredništvu Ane Perne.

Glej, ekipa

Produkcije

Festivali

Izobraževanje

Glej že s samim konceptom eksperimentalnega gledališča, ki daje umetniškemu procesu prednost pred izdelkom, ter s spodbujanjem mladih avtorjev predstavlja poligon za izobraževanje. Znotraj njegovega programa pa delujejo tudi različne delavnice s področja uprizoritvenih umetnosti, ki so namenjene tako otrokom kot odraslim. Delavnice nastajajo tako v (ko)produkciji z domačimi ustvarjalci/organizacijami kot tudi v sodelovanju s tujimi mentorji.

Zunanje povezave