Gomba: Razlika med redakcijama

(New page: <div style="float: right">150 px|Gomba, foto: xy</div> Gomba Gomba ;Avtor<nowiki>:</nowiki> Iztok Alidič ;Leto na...)
 
Brez povzetka urejanja
Vrstica 27: Vrstica 27:
*Lukman (trgovec Slovenijašport - ekspozitura Celje): [[Herman Mubi]]
*Lukman (trgovec Slovenijašport - ekspozitura Celje): [[Herman Mubi]]
*Frieda - Brigite Stappleman (žensko truplo): [[Nana Nikolič]]
*Frieda - Brigite Stappleman (žensko truplo): [[Nana Nikolič]]


*Režija in dramaturgija:[[Iztok Alidič]]
*Režija in dramaturgija:[[Iztok Alidič]]
Vrstica 36: Vrstica 35:
*Svetlobni designer: [[Iztok Ahačič]]
*Svetlobni designer: [[Iztok Ahačič]]
*Vodja predstave: [[Zvone Tomac]]
*Vodja predstave: [[Zvone Tomac]]
=Besedilo drame=
=Mnenja in kritike=
'''GORENJSKI GLAS, petek, 26. februar 1988'''
'''Premiera v Gledališču čez cesto'''
'''Absurdni nihilizem'''
'''Kranj''' – Z novo predstavo Gomba avtor in režiser Iztok Alidič nadaljuje tematsko in slogovno smer, kakršno je nakazal s Semensko gaso v minuli sezoni. – Smisel in funkcija gledališča?
Po daljšem premoru je eksperimantalna dramska skupina, ki se zbira pod streho Gledališča čez cesto pripravila in izvedla novo predstavo, krstno uprizoritev satirične burke GOMBA, avtorja in režiserja Iztoka Alidiča.
S tem delom – v krogih gledaliških ljubiteljev, uveljavljeni in zelo upoštevani avtor, režiser in vodja skupine – vsekakor nadaljuje slogovno in izrazno smer, kakršno je začrtal s svojo lansko produkcijo satirične burke Semenska gasa 27.
Sedanja predstava, imenovana GOMBA, je v slogovnem in tematskem pogledu nekoliko bolj izčiščena, vendar pa je ujeta v enak začaran krog erotike, seksa, ironije, satirično humornega parafraziranja na račun nekaterih zgodovinskih pojavov, pa tudi tistih iz sedanjosti. Dogajanje “satirične skovanke s pomislekom”, kakor je avtor v podnaslovu označil svoje novo delo, sicer poteka v vojnem času, vendar ta čas avtorja v ničemer ne zavezuje, da se mu po svobodni asociativni poti ne bi mogel izmakniti in se ukvarjati s povsem sodobnimi zadevami, oziroma z zadevami splošne antropološke narave. Mednje sodijo zlasti refleksi na stupidno vojaško doktrino, ki seveda niso brez satiričnih osti in kar živahno odmevajo pri občinstvu.
Alidičevo GOMBO – delo naslovljeno po nekem skrivnostnem tipiziranem vodji anarhistične skupine, s tem se tudi uvršča v žanr politične kriminalke – uprizarja skupina  ljubiteljev – komedijantov, ki s preprosto, včasih tudi zatikajočo se igro in z navidezno zelo resnim pristopom podajajo like, s katerimi se bolj ali manj identificirajo; glede tega je predstava kar posrečena, zasedba vlog ustreza različnostim tipov, ki jih predstavljajo. Med njimi je dokaj dosledno in s stoično držo odigral Jonatana Gombo, voditelja anarhistov med vojno!?) Andrej Krajcer, zavzeto je igrala osrednji ženski lik, nameščenko Mitko Čepe – Irena Oman, zanimiv lik domačinskega oznovca Josipa Vrenka je podal Bojan Artač z vso svojo govorno kompleksnostjo (za katero ne vem, ali je bila igrana) in tako po vrsti, vsakdo s potenciranjem tipiziranih potez svojih likov, kot na primer zlasti Bojan Pretnar v vlogi esesmana Ernsta Rindta.
Alidičeva GOMBA sodi v zvrst absurdne gledališke produkcije, ki ji je sicer zrasla že kar dolga brada, s svojim absolutnim nihilizmom pa prej izziva smeh, kot kakšno moralistično ali ideološko zgražanje. Nihilizem je tu mišljen v prvinskem pomenu in ne poznejšem zgolj političnem, se pravi kot popolno zanikanje vseh načel tradicije in uveljavljenih norm. Kot gledališki dogodek lahko učinkuje zgolj kot vesela burka, kot štos, ki s posameznimi segmenti spravlja v smeh občinstvo, zlasti na primer z inštrukcijami o delovanju bombe, pri katerih že sama beseda “fitilj” spravlja naivno občinstvo v dobro voljo. Zanimiva pa bi bila vsekakor obravnava tega dela in predstave kot take s psihološkega in sociološkega vidika: odkod in zakaj tako? Nemara tej in takšni zvrsti manjka zgolj neka iskra, ki bi vso stvar ogrela, vendarle z nekim smislom, ali pa je to le še eden od prispevkov k potrjevanju nekoč, še ne pred nedavnim tako fascinantne teze o koncu umetnosti, privlečene na beli dan iz arzenala Heglove filozofije?
'''France Vurnik'''

Redakcija: 09:26, 17. junij 2008

Avtor: Iztok Alidič
Leto nastanka: 1986
Žanr: Drama
Krstna uprizoritev: 22.02.1988, r. Iztok Alidič, Gledališče čez cesto, Kranj (Delavski dom)
Dostopnost besedila: tipkopis, kje?
7 moških, 3 ženske vloge


Vsebina

Zasedba

Besedilo drame

Mnenja in kritike

GORENJSKI GLAS, petek, 26. februar 1988

Premiera v Gledališču čez cesto

Absurdni nihilizem

Kranj – Z novo predstavo Gomba avtor in režiser Iztok Alidič nadaljuje tematsko in slogovno smer, kakršno je nakazal s Semensko gaso v minuli sezoni. – Smisel in funkcija gledališča?

Po daljšem premoru je eksperimantalna dramska skupina, ki se zbira pod streho Gledališča čez cesto pripravila in izvedla novo predstavo, krstno uprizoritev satirične burke GOMBA, avtorja in režiserja Iztoka Alidiča. S tem delom – v krogih gledaliških ljubiteljev, uveljavljeni in zelo upoštevani avtor, režiser in vodja skupine – vsekakor nadaljuje slogovno in izrazno smer, kakršno je začrtal s svojo lansko produkcijo satirične burke Semenska gasa 27. Sedanja predstava, imenovana GOMBA, je v slogovnem in tematskem pogledu nekoliko bolj izčiščena, vendar pa je ujeta v enak začaran krog erotike, seksa, ironije, satirično humornega parafraziranja na račun nekaterih zgodovinskih pojavov, pa tudi tistih iz sedanjosti. Dogajanje “satirične skovanke s pomislekom”, kakor je avtor v podnaslovu označil svoje novo delo, sicer poteka v vojnem času, vendar ta čas avtorja v ničemer ne zavezuje, da se mu po svobodni asociativni poti ne bi mogel izmakniti in se ukvarjati s povsem sodobnimi zadevami, oziroma z zadevami splošne antropološke narave. Mednje sodijo zlasti refleksi na stupidno vojaško doktrino, ki seveda niso brez satiričnih osti in kar živahno odmevajo pri občinstvu.

Alidičevo GOMBO – delo naslovljeno po nekem skrivnostnem tipiziranem vodji anarhistične skupine, s tem se tudi uvršča v žanr politične kriminalke – uprizarja skupina ljubiteljev – komedijantov, ki s preprosto, včasih tudi zatikajočo se igro in z navidezno zelo resnim pristopom podajajo like, s katerimi se bolj ali manj identificirajo; glede tega je predstava kar posrečena, zasedba vlog ustreza različnostim tipov, ki jih predstavljajo. Med njimi je dokaj dosledno in s stoično držo odigral Jonatana Gombo, voditelja anarhistov med vojno!?) Andrej Krajcer, zavzeto je igrala osrednji ženski lik, nameščenko Mitko Čepe – Irena Oman, zanimiv lik domačinskega oznovca Josipa Vrenka je podal Bojan Artač z vso svojo govorno kompleksnostjo (za katero ne vem, ali je bila igrana) in tako po vrsti, vsakdo s potenciranjem tipiziranih potez svojih likov, kot na primer zlasti Bojan Pretnar v vlogi esesmana Ernsta Rindta.

Alidičeva GOMBA sodi v zvrst absurdne gledališke produkcije, ki ji je sicer zrasla že kar dolga brada, s svojim absolutnim nihilizmom pa prej izziva smeh, kot kakšno moralistično ali ideološko zgražanje. Nihilizem je tu mišljen v prvinskem pomenu in ne poznejšem zgolj političnem, se pravi kot popolno zanikanje vseh načel tradicije in uveljavljenih norm. Kot gledališki dogodek lahko učinkuje zgolj kot vesela burka, kot štos, ki s posameznimi segmenti spravlja v smeh občinstvo, zlasti na primer z inštrukcijami o delovanju bombe, pri katerih že sama beseda “fitilj” spravlja naivno občinstvo v dobro voljo. Zanimiva pa bi bila vsekakor obravnava tega dela in predstave kot take s psihološkega in sociološkega vidika: odkod in zakaj tako? Nemara tej in takšni zvrsti manjka zgolj neka iskra, ki bi vso stvar ogrela, vendarle z nekim smislom, ali pa je to le še eden od prispevkov k potrjevanju nekoč, še ne pred nedavnim tako fascinantne teze o koncu umetnosti, privlečene na beli dan iz arzenala Heglove filozofije? France Vurnik

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Gomba&oldid=17947«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori