Iva Krajnc Bagola: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
(5 vmesnih redakcij istega uporabnika ni prikazanih)
Vrstica 5: Vrstica 5:
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Iva Krajnc se je rodila 10. novembra 1978 v Ljubljani, a je kot otrok živela na Ptuju, kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo. Že v tem obdobju se je srečala z gledališkim ustvarjanjem. Bila je članica [[Mestno gledališče Ptuj|Teatra III]] na Ptuju in se po končanem srednješolskem izobraževanju odločila za študij dramske igre na [[AGRFT]] v Ljubljani leta 1997.  
Iva Krajnc se je rodila 10. novembra 1978 v Ljubljani, a je kot otrok živela na Ptuju, kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo. Že v tem obdobju se je srečala z gledališkim ustvarjanjem. Bila je članica [[Mestno gledališče Ptuj|Teatra III]] na Ptuju in se po končanem srednješolskem izobraževanju odločila za študij dramske igre na [[AGRFT]] v Ljubljani leta 1997.  


Že leta 1998, še kot študentka AGRFT, se je prvič pojavila na ljubljanskih odrih v uprizoritvi ''Curek krvi'' Antonina Artauda (Cankarjev dom, r. [[Bojan Jablanovec]]), leta 2000 pa prejela študentsko [[Nagrada Sklada Staneta Severja|Severjevo nagrado]] za vlogo '''Jimene''' v Racinovem ''El Cidu'', ki jo je odigrala v 3. letniku na AGRFT.  Leta 2002 je zaključila študij v letniku [[Jožica Avbelj|Jožice Avbelj]] in [[Boris Cavazza|Borisa Cavazze]] z diplomskima vlogama Gospe Pugh in Gospe Willy Nilly v uprizoritvi ''Pod mlečnim gozdom'' Dylana Thomasa (r. [[Dejan Sarič]]).
Že leta 1998, še kot študentka AGRFT, se je prvič pojavila na ljubljanskih odrih v uprizoritvi ''Curek krvi'' Antonina Artauda (Cankarjev dom, r. [[Bojan Jablanovec]]), leta 2000 pa prejela študentsko [[Nagrada Sklada Staneta Severja|Severjevo nagrado]] za vlogo '''Jimene''' v Racinovem ''El Cidu'', ki jo je odigrala v 3. letniku na AGRFT.  Leta 2002 je zaključila študij v letniku [[Jožica Avbelj|Jožice Avbelj]] in [[Boris Cavazza|Borisa Cavazze]] z diplomskima vlogama Gospe Pugh in Gospe Willy Nilly v uprizoritvi ''Pod mlečnim gozdom'' Dylana Thomasa (r. [[Dejan Sarič]]).


Na oder [[MGL]], kjer se je zaposlila takoj po zaključku študija, 5. septembra 2001, je prvič stopila v vlogi Olge v ''Ognjenem obrazu'' Mariusa von Mayenburga in bila za vlogo na Mednarodnem festivalu malih odrov na Reki nagrajena z nagrado za najboljšega mladega igralca. V [[MGL|Mestnem gledališču ljubljanskem]] vsako leto niza številne kvalitetne vloge v uprizoritvah tega gledališča, obenem pa je njena igralska pot hitra in prepoznavna tudi v filmskem svetu.
Na oder [[MGL]], kjer se je zaposlila takoj po zaključku študija, 5. septembra 2001, je prvič stopila v vlogi Olge v ''Ognjenem obrazu'' Mariusa von Mayenburga in bila za vlogo na Mednarodnem festivalu malih odrov na Reki nagrajena z nagrado za najboljšega mladega igralca. V [[MGL|Mestnem gledališču ljubljanskem]] vsako leto niza številne kvalitetne vloge v uprizoritvah tega gledališča, obenem pa je njena igralska pot hitra in prepoznavna tudi v filmskem svetu.


Igralski razpon igralke je izjemen - ne samo, da se predstavlja v različnih žanrih, v predlogah različnih avtorjev iz različnih časovnih obdobij, za tako raznolike vloge prejema tudi nagrade. Tako je v MGL med drugim ustvarila Violo v Shakespearovem ''Kar hočete'' (r. Slobodan Unkovski), Sašo v Čehovem ''Ivanovu'' (r. [[Dušan Mlakar]]), Honey v Albeejevi ''Kdo se boji Virginie Woolf?'' (r. [[Mile Korun]]), Colombino v Goldonijevih ''Beneških dvojčkih'' (r. Dušan Mlakar; za vlogo je na Dnevih komedije v Celju leta 2006 dobila naslov žlahtna komedijantka), Ofelijo v Shakespearovem ''Hamletu'' (r. [[Matjaž Zupančič]]), Lolito v ''Loliti'' Vladimirja Nabokova (r. [[Andreja Kovač]]), Sally Bowles v mjuziklu ''Kabaret'' Joeja Masteroffa, Johna Kanderja in Freda Ebba (r. [[Stanislav Moša]]) in Wendlo v mjuziklu ''Pomladno prebujenje'' Stevena Saterja in Duncana Sheika (r. [[Sebastijan Horvat]]). Igrala je tudi v drugih slovenskih gledališčih, na primer v [[SNG Drama Ljubljana]] in [[Mestno gledališče Ptuj|Mestnem gledališču Ptuj]]. Prav za raznolike,  kvalitetne in ne nazadnje tudi številčne odrske stvaritve jo je nagradil tudi Dnevnik.
Igralski razpon igralke je izjemen - ne samo, da se predstavlja v različnih žanrih, v predlogah različnih avtorjev iz različnih časovnih obdobij, za tako raznolike vloge prejema tudi nagrade. Tako je v MGL med drugim ustvarila Violo v Shakespearovem ''Kar hočete'' (r. Slobodan Unkovski), Sašo v Čehovem ''Ivanovu'' (r. [[Dušan Mlakar]]), Honey v Albeejevi ''Kdo se boji Virginie Woolf?'' (r. [[Mile Korun]]), Colombino v Goldonijevih ''Beneških dvojčkih'' (r. Dušan Mlakar; za vlogo je na Dnevih komedije v Celju leta 2006 dobila naslov žlahtna komedijantka), Ofelijo v Shakespearovem ''Hamletu'' (r. [[Matjaž Zupančič]]), Lolito v ''Loliti'' Vladimirja Nabokova (r. [[Andreja Kovač]]), Sally Bowles v mjuziklu ''Kabaret'' Joeja Masteroffa, Johna Kanderja in Freda Ebba (r. [[Stanislav Moša]]) in Wendlo v mjuziklu ''Pomladno prebujenje'' Stevena Saterja in Duncana Sheika (r. [[Sebastijan Horvat]]). Igrala je tudi v drugih slovenskih gledališčih, na primer v [[SNG Drama Ljubljana]] in [[Mestno gledališče Ptuj|Mestnem gledališču Ptuj]]. Prav za raznolike,  kvalitetne in ne nazadnje tudi številčne odrske stvaritve jo je nagradil tudi Dnevnik.


V filmski svet je stopila zelo opazno, saj je že za prvo večjo vlogo v filmu ''Varuh meje'' Maje Weiss prejela dve nagradi v Portorožu. Posnela je veliko manjših, študentskih produkcij v okviru AGRFT, nato pa si priborila z nastopom v filmu ''Ljubljana je ljubljena'' tudi mednarodno izkaznico nadarjene mlade filmske igralke, saj je prejela nagrado »shooting star« na Berlinalu leta 2006 z vlogo '''Marjane''' v omenjenem filmu. Prejela je tudi nagrado za najboljšo žensko vlogo in nagrado FIPRESCI na festivalu Filmska srečanja v Nišu (za vlogo Lee v ''Besi'' Srđana Karanovića). Igrala je tudi v ''Stanju šoka'' Andreja Košaka, ''Made in Slovenia'' Mirana Zupaniča, ''Božični večerji'' Boštjana Vrhovca, nadaljevanki ''Čokoladne sanje'' in drugih celovečernih, kratkih, dokumentarnih ter TV filmih in nadaljevankah.
V filmski svet je stopila zelo opazno, saj je že za prvo večjo vlogo v filmu ''Varuh meje'' Maje Weiss prejela dve nagradi v Portorožu. Posnela je veliko manjših, študentskih produkcij v okviru AGRFT, nato pa si priborila z nastopom v filmu ''Ljubljana je ljubljena'' tudi mednarodno izkaznico nadarjene mlade filmske igralke, saj je prejela nagrado »shooting star« na Berlinalu leta 2006 z vlogo '''Marjane''' v omenjenem filmu. Prejela je tudi nagrado za najboljšo žensko vlogo in nagrado FIPRESCI na festivalu Filmska srečanja v Nišu (za vlogo Lee v ''Besi'' Srđana Karanovića). Igrala je tudi v ''Stanju šoka'' Andreja Košaka, ''Made in Slovenia'' Mirana Zupaniča, ''Božični večerji'' Boštjana Vrhovca, nadaljevanki ''Čokoladne sanje'' in drugih celovečernih, kratkih, dokumentarnih ter TV filmih in nadaljevankah.
Vrstica 24: Vrstica 20:
==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==
===2011-===
===2011-===
{{#dynamic_content:rep | person | 6111 | roles | 2011-2020}}
{{#dynamic_content:rep | person | 6111 | roles | 2011-2030}}
===2001-2010===
===2001-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 6111 | roles | 2001-2010}}
{{#dynamic_content:rep | person | 6111 | roles | 2001-2010}}
Vrstica 43: Vrstica 39:


==Nagrade==
==Nagrade==
*2018 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Nagrada žlahtna komedijantka]] na 27. festivalu [[Dnevi komedije]] za vlogo '''Hero''' ([[Gašper Tič]], Davor Herceg ''Trač'', [[MGL]] in [[Gledališče Koper]]) ter za vlogo '''Gospe Jourdain''' (Molière ''Žlahtni meščan'', MGL)
*2010 Nagrada za najboljšo žensko vlogo na 45. festivalu Filmska srečanja za vlogo '''Lee''' v filmu ''Besa''
*2010 Nagrada za najboljšo žensko vlogo na 45. festivalu Filmska srečanja za vlogo '''Lee''' v filmu ''Besa''
*2010 Priznanje za izjemno stvaritev tujega igralca oziroma igralke v srbskem filmu na 45. festivalu Filmska srečanja za vlogo '''Lee''' v filmu ''Besa''
*2010 Priznanje za izjemno stvaritev tujega igralca oziroma igralke v srbskem filmu na 45. festivalu Filmska srečanja za vlogo '''Lee''' v filmu ''Besa''
Vrstica 63: Vrstica 60:
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/razmerja/122148077 Iva Krajnc in Gašper Tič, oddaja Razmerja - www.rtvslo.si, 28.11.2011]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/razmerja/122148077 Iva Krajnc in Gašper Tič, oddaja Razmerja - www.rtvslo.si, 28.11.2011]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/iva-krajnc-gledalisce-kot-kruh-film-kot-tortica-intervju Iva Krajnc: Gledališče kot kruh, film kot tortica (intervju) - www.sigledal.org, 26.01.2012]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/iva-krajnc-gledalisce-kot-kruh-film-kot-tortica-intervju Iva Krajnc: Gledališče kot kruh, film kot tortica (intervju) - www.sigledal.org, 26.01.2012]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/iva-krajnc-bagola-bere-sodobno-slovensko-dramo Iva Krajnc Bagola bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 08.12.2017]

Redakcija: 12:21, 14. junij 2018


Iva Krajnc / foto Mimi Antolović

Življenjepis

Iva Krajnc se je rodila 10. novembra 1978 v Ljubljani, a je kot otrok živela na Ptuju, kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo. Že v tem obdobju se je srečala z gledališkim ustvarjanjem. Bila je članica Teatra III na Ptuju in se po končanem srednješolskem izobraževanju odločila za študij dramske igre na AGRFT v Ljubljani leta 1997.

Že leta 1998, še kot študentka AGRFT, se je prvič pojavila na ljubljanskih odrih v uprizoritvi Curek krvi Antonina Artauda (Cankarjev dom, r. Bojan Jablanovec), leta 2000 pa prejela študentsko Severjevo nagrado za vlogo Jimene v Racinovem El Cidu, ki jo je odigrala v 3. letniku na AGRFT. Leta 2002 je zaključila študij v letniku Jožice Avbelj in Borisa Cavazze z diplomskima vlogama Gospe Pugh in Gospe Willy Nilly v uprizoritvi Pod mlečnim gozdom Dylana Thomasa (r. Dejan Sarič).

Na oder MGL, kjer se je zaposlila takoj po zaključku študija, 5. septembra 2001, je prvič stopila v vlogi Olge v Ognjenem obrazu Mariusa von Mayenburga in bila za vlogo na Mednarodnem festivalu malih odrov na Reki nagrajena z nagrado za najboljšega mladega igralca. V Mestnem gledališču ljubljanskem vsako leto niza številne kvalitetne vloge v uprizoritvah tega gledališča, obenem pa je njena igralska pot hitra in prepoznavna tudi v filmskem svetu.

Igralski razpon igralke je izjemen - ne samo, da se predstavlja v različnih žanrih, v predlogah različnih avtorjev iz različnih časovnih obdobij, za tako raznolike vloge prejema tudi nagrade. Tako je v MGL med drugim ustvarila Violo v Shakespearovem Kar hočete (r. Slobodan Unkovski), Sašo v Čehovem Ivanovu (r. Dušan Mlakar), Honey v Albeejevi Kdo se boji Virginie Woolf? (r. Mile Korun), Colombino v Goldonijevih Beneških dvojčkih (r. Dušan Mlakar; za vlogo je na Dnevih komedije v Celju leta 2006 dobila naslov žlahtna komedijantka), Ofelijo v Shakespearovem Hamletu (r. Matjaž Zupančič), Lolito v Loliti Vladimirja Nabokova (r. Andreja Kovač), Sally Bowles v mjuziklu Kabaret Joeja Masteroffa, Johna Kanderja in Freda Ebba (r. Stanislav Moša) in Wendlo v mjuziklu Pomladno prebujenje Stevena Saterja in Duncana Sheika (r. Sebastijan Horvat). Igrala je tudi v drugih slovenskih gledališčih, na primer v SNG Drama Ljubljana in Mestnem gledališču Ptuj. Prav za raznolike, kvalitetne in ne nazadnje tudi številčne odrske stvaritve jo je nagradil tudi Dnevnik.

V filmski svet je stopila zelo opazno, saj je že za prvo večjo vlogo v filmu Varuh meje Maje Weiss prejela dve nagradi v Portorožu. Posnela je veliko manjših, študentskih produkcij v okviru AGRFT, nato pa si priborila z nastopom v filmu Ljubljana je ljubljena tudi mednarodno izkaznico nadarjene mlade filmske igralke, saj je prejela nagrado »shooting star« na Berlinalu leta 2006 z vlogo Marjane v omenjenem filmu. Prejela je tudi nagrado za najboljšo žensko vlogo in nagrado FIPRESCI na festivalu Filmska srečanja v Nišu (za vlogo Lee v Besi Srđana Karanovića). Igrala je tudi v Stanju šoka Andreja Košaka, Made in Slovenia Mirana Zupaniča, Božični večerji Boštjana Vrhovca, nadaljevanki Čokoladne sanje in drugih celovečernih, kratkih, dokumentarnih ter TV filmih in nadaljevankah.

Video

Vloge v gledališču

2011-

2001-2010

1998-2000

Vloge na filmu in televiziji

  • 2009 Besa, r. Srđan Karanović, Film House Baš Čelik | Vertigo / Emotionfilm | A.S.A.P. Films - Paris | Tivoli Films | Vision Team | Arkadena Zagreb
  • 2008 Realnost, r. Dafne Jemeršič, Studio Arkadena | PERFO Production - Ljubljana | Brigada
  • 2008 Nikoli nisva šla v Benetke, r. Blaž Kutin, VPK Ljubljana in Tomahavk
  • 2008 Prehod, r. Boris Palčič, A-Atlanta Ljubljana in RTV Slovenija
  • 2007 Sonja; Made in Slovenia, r. Miran Zupanič, Arsmedia Ljubljana
  • 2005 Marjana; Ljubljana je ljubljena, r. Matjaž Klopčič, Arsmedia, Ljubljana
  • 2002 Simona; Varuh meje, r. Maja Weiss, Bela film Ljubljana, Taris Flmproduktion Solingen, TV Slovenija
  • 2001 Sladko življenje,kratki TV film, r. Dražen Štader, UL AGRFT Ljubljana
  • 1998 Desetka, r. Arne Brejc, UL AGRFT Ljubljana

Nagrade

  • 2018 Nagrada žlahtna komedijantka na 27. festivalu Dnevi komedije za vlogo Hero (Gašper Tič, Davor Herceg Trač, MGL in Gledališče Koper) ter za vlogo Gospe Jourdain (Molière Žlahtni meščan, MGL)
  • 2010 Nagrada za najboljšo žensko vlogo na 45. festivalu Filmska srečanja za vlogo Lee v filmu Besa
  • 2010 Priznanje za izjemno stvaritev tujega igralca oziroma igralke v srbskem filmu na 45. festivalu Filmska srečanja za vlogo Lee v filmu Besa
  • 2008 Dnevnikova nagrada za izjemno odrsko stvaritev v sezoni 2007/2008 za vlogo Lolite (V. Nabokov Lolita, MGL)
  • 2006 Žlahtna komedijantka na Dnevih komedije v Celju za vlogo Colombine (C. Goldoni Beneška dvojčka, MGL)
  • 2006 Nagrada Shooting Star za obetavno mlado igralko na 56. Berlinskem filmskem festivalu za vlogo Marjane v filmu Ljubljana je ljubljena
  • 2002 Nagrada za najboljšo igralko na Festivalu slovenskega filma v Portorožu za vlogo Simone v filmu Varuh meje
  • 2002 Stopova igralka leta za vlogo Simone v filmu Varuh meje
  • 2001 Nagrada Veljka Maričića za najboljšega mladega igralca /ko na Mednarodnem festivalu malih odrov na Reki za vlogo Olge (M. von Mayenburg Ognjeni obraz, MGL). Nagrado si deli s Tadejem Tošem.
  • 2000 Severjeva nagrada za vlogo Ismene (P. Corneill Cid, AGRFT Ljubljana)

Viri in literatura

  • Spletna stran MGL

Zunanje povezave