Jože Zupan

Redakcija dne 15:03, 10. avgust 2015 od Anja (pogovor | prispevki) (→‎Vloge v filmu in televiziji)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije

Življenjepis

Jože Zupan se je rodil 25. avgusta leta 1909 v Ljubljani.


Med leti 1927 in 1947 je kot amaterski igralec nastopal na Delavskem, Ljudskem in Rokodelskem odru. Začel je na Rokodelskem odru z vlogo duha (E. Raupach Mlinar in njegova hči), prvo večjo priložnost je dobil na Ljudskem odru kot zvonar (G. Hauptmann Potopljeni zvon). Od vsega začetka je redno sodeloval v govornih oddajah ljubljanskega Radia, od 1935 tudi kot član radijske igralske družine, med drugim je bil Jakob Ruda (v istoimenski drami I. Cankarja), po vojni Karničnik (Prežihov Voranc-L. Kuhar in V. Ocvirk Samorastniki). Po vojni je za radio priredil tudi več pripovednih del (F. S. Finžgar Strici; F. Detela Spominska plošča itd.). Že kot amaterski igralec se je zanimal za lutkarstvo in je bil med igralci Pavlihove druščine (1940–1, vodja Niko Kuret).


Med leti 1947 in 1964 je bil zaposlen v ljubljanski Drami kot poklicni igralec, kjer je nastopal tudi po upokojitvi, med tem pa gostoval še v Mariboru, Celju in Trstu.


Kot izrazit karakterni igralec je bil močno navzoč pri filmu, nepozabne pa so njegove upodobitve Cankarjevega Hlapca Jerneja v priredbi Frana Žižka in Bevkovega Kaplana Martina Čedermaca v priredbi Borisa Grabnarja v istoimenskih TV-dramah ter Martina v TV-nadaljevanki Aleksanda Marodića Poti in stranpoti II.


Vselej je veljal za odličnega karakternega igralca, izrazito realistično usmerjenega (sodobnejši eksperimenti so mu bili tuji) ter za markantno odrsko in filmsko pojavo z značilnim, globokim in toplim glasom ter izrazitim čutom za lepoto govorjene besede, za pristnega in preprostega igralca (posebej je bil znan po tem, da nikoli ni zakričal na odru).


Za svoje delo je prejel leta 1971 nagrado Prešernovega sklada. Umrl je v Ljubljani 13. novembra 1980.

Vloge v gledališču

Vloge v filmu in televiziji

  • 1978 Praznovanje pomladi, celovečerni igrani film
  • 1977 Trije posvetnjaki, TV igra
  • 1975 Čudoviti prah, celovečerni igrani film
  • 1973 Cvetje v jeseni, celovečerni igrani film
  • 1973 Pastirci, celovečerni igrani film
  • 1973 Let mrtve ptice, celovečerni igrani film
  • 1971 Na klancu, celovečerni igrani film
  • 1971 Poslednja postaja, celovečerni igrani film
  • 1970 Onkraj, celovečerni igrani film
  • 1970 Rdeče klasje, celovečerni igrani film
  • 1969 Nizvodno od sunca, celovečerni igrani film
  • 1968 Peta zaseda, celovečerni igrani film
  • 1968 Kekčeve ukane, celovečerni igrani film
  • 1968 Lelejska gora, celovečerni igrani film
  • 1967 Grajski biki, celovečerni igrani film
  • 1967 Zgodba, ki je ni, celovečerni igrani film
  • 1966 Amandus, celovečerni igrani film
  • 1966 Na petelina, kratki igrani film
  • 1965 Lucija, celovečerni igrani film
  • 1965 Počitnice v Lipici, TV nadaljevanka
  • 1965 Po isti poti se ne vračaj, celovečerni igrani film
  • 1964 Zarota, celovečerni igrani film
  • 1963 Samorastniki, celovečerni igrani film
  • 1962 Minuta za umor, celovečerni igrani film
  • 1962 Tistega lepega dne, celovečerni igrani film
  • 1961 L'Enclos / Ograda, celovečerni igrani film
  • 1961 Družinski dnevnik, celovečerni igrani film
  • 1955 Tri zgodbe, celovečerni igrani film
  • 1951 Trst, celovečerni igrani film
  • 1948 Na svoji zemlji, celovečerni igrani film

Nagrade

  • 1971 Nagrada Prešernovega sklada za vlogo Martina v Bevk–Grabnarjevi TV drami Kaplan Martin Čedermac
  • 1962 Sterijina nagrada v Novem Sadu za vlogo Jermana (I. Cankar Hlapec Jernej in njegova pravica)

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • Moravec, Dušan: Zupan, Jože (1909–1980). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013 - www.slovenska-biografija.si