Ksenija Mišič: Razlika med redakcijama

Vrstica 3: Vrstica 3:
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Ksenija Mišič se je rodila 24. avgusta 1963 v Mariboru. Iz svojega rojstnega kraja se je dramska igralka Ksenija Mišić odpravila v Beograd, kjer je končala srednjo baletno šolo in študirala umetnostno zgodovino.  
Ksenija Mišič se je rodila 24. avgusta 1963 v Mariboru. Iz svojega rojstnega kraja se je dramska igralka Ksenija Mišić odpravila v Beograd, kjer je končala srednjo baletno šolo in študirala umetnostno zgodovino.  
Leta 1986 se je vrnila v Ljubljano in vpisala študij dramske igre na [[AGRFT]] v Ljubljani. Zaključila ga je leta 1990 z vlogo '''Marthe''' v diplomski predstavi ''Kdo se boji Virginije Woolf'' pod mentorskim vodstvom [[Boris Cavazza|Borisa Cavazze]] in [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]].   
Leta 1986 se je vrnila v Ljubljano in vpisala študij dramske igre na [[AGRFT]] v Ljubljani. Zaključila ga je leta 1990 z vlogo '''Marthe''' v diplomski predstavi ''Kdo se boji Virginije Woolf'' pod mentorskim vodstvom [[Boris Cavazza|Borisa Cavazze]] in [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]].   


Prvič se je pojavila na gledališkem odru v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu v Magellijevi uprizoritvi Pirandellove igre ''Nocoj bomo improvizirali''. Z [[Paolo Magelli|Magellijem]] je sodelovala tudi v svojem bogato ustvarjalnem obdobju v [[SNG Maribor|mariborski Drami]], saj je bila '''Marija''' v njegovi uprizoritvi Büchnerjevega ''Vojčka'' in '''Elvira''' in '''Charlotta''' v  Molierovem ''Don Juanu''. Za obe vlogi je prejela na dveh zaporednih [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovih srečanjih]] nagrado za igro.
Prvič se je pojavila na gledališkem odru v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu v Magellijevi uprizoritvi Pirandellove igre ''Nocoj bomo improvizirali''. Z [[Paolo Magelli|Magellijem]] je sodelovala tudi v svojem bogato ustvarjalnem obdobju v [[SNG Maribor|mariborski Drami]], saj je bila '''Marija''' v njegovi uprizoritvi Büchnerjevega ''Vojčka'' in '''Elvira''' in '''Charlotta''' v  Molierovem ''Don Juanu''. Za obe vlogi je prejela na dveh zaporednih [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovih srečanjih]] nagrado za igro.


Po študiju je sodelovala s [[PTL|Plesnim gledališčem]] Ljubljana, [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskim mladinskim gledališčem]] in [[Gledališče Glej|Gledališčem Glej]]. Že v tem obdobju se je njena igralska pot tesno povezovala z režiserjem [[Tomaž Pandur|Tomažem Pandurjem]], ki jo je povabil k sodelovanju v Maribor. Od gledališke sezone 1990/91 do 1995/96 je bila stalna članica Drame [[SNG Maribor]].  
Po študiju je sodelovala s [[PTL|Plesnim gledališčem]] Ljubljana, [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskim mladinskim gledališčem]] in [[Gledališče Glej|Gledališčem Glej]]. Že v tem obdobju se je njena igralska pot tesno povezovala z režiserjem [[Tomaž Pandur|Tomažem Pandurjem]], ki jo je povabil k sodelovanju v Maribor. Od gledališke sezone 1990/91 do 1995/96 je bila stalna članica Drame [[SNG Maribor]].  


Poleg vlog, ki jih je odigrala v Magellijevih uprizoritvah je bila nosilka repertoarja gledališča in je v šestih režijah Tomaža Pandurja odigrala šest glavnih ženskih likov: bila je '''Margaretha''' v Goethejevem ''Faustu'' ( za vlogo je prejela kar tri nagrade - Zlati lovorjev venec na MESS, [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado za mlado igralko]] in Borštnikovo nagrado občinstva), '''Ofelija''' v Shakespearovem ''Hamletu'', '''Beatrice''' v trilogiji ''La divina commedia'', '''Carmen''' v uprizoritvi ''Carmen, popoldan na robu evropske zgodovine'', '''Nastasija Filipovna''' ''Ruski misiji - tretjem kraljestvu F.M. Dostojevskega'' in '''Šamuramata''' v ''[[Babilon|Babilonu]]'' [[Ivo Svetina|Iva Svetine]].
Poleg vlog, ki jih je odigrala v Magellijevih uprizoritvah je bila nosilka repertoarja gledališča in je v šestih režijah Tomaža Pandurja odigrala šest glavnih ženskih likov: bila je '''Margaretha''' v Goethejevem ''Faustu'' ( za vlogo je prejela kar tri nagrade - Zlati lovorjev venec na MESS, [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado za mlado igralko]] in Borštnikovo nagrado občinstva), '''Ofelija''' v Shakespearovem ''Hamletu'', '''Beatrice''' v trilogiji ''La divina commedia'', '''Carmen''' v uprizoritvi ''Carmen, popoldan na robu evropske zgodovine'', '''Nastasija Filipovna''' ''Ruski misiji - tretjem kraljestvu F.M. Dostojevskega'' in '''Šamuramata''' v ''[[Babilon|Babilonu]]'' [[Ivo Svetina|Iva Svetine]].


Po mariborskem obdobju je ustvarjala kot svobodna umetnica v Črnogorskem narodnem pozorištu v Podgorici, v [[SSG Trst]] in na filmu (bila je '''Sena''' v filmu Janje Glogovac ''F'', '''Leonca''' v Košakovem filmu ''Zvenenje v glavi'', igrala je v mladinskem filmu Špele Kuclar ''Življenje kot v filmu'', '''Valentina''' v filmu ''L kot ljubezen'' …).  
Po mariborskem obdobju je ustvarjala kot svobodna umetnica v Črnogorskem narodnem pozorištu v Podgorici, v [[SSG Trst]] in na filmu (bila je '''Sena''' v filmu Janje Glogovac ''F'', '''Leonca''' v Košakovem filmu ''Zvenenje v glavi'', igrala je v mladinskem filmu Špele Kuclar ''Življenje kot v filmu'', '''Valentina''' v filmu ''L kot ljubezen'' …).  
   
   
Leta 2003 se je vrnila v mariborsko Dramo, katere članica je še danes. Zrelejšo, manj zanesenjaško, a zato dosledno, raziskovalno, umirjeno, s prefinjenimi niansami dodelano igralko smo lahko spremljali v [[Dušan Jovanović|Jovanovićevi]] uprizoritvi ''Um'' Margaret Edson ali v [[Damir Zlatar Frey|Freyevi]] uprizoritvi ''Tramvaj Poželenje'' ali v [[Janusz Kica|Kicini]] poetični uprizoritvi Ibsnovega ''Peera Gynta''.
Leta 2003 se je vrnila v mariborsko Dramo, katere članica je še danes. Zrelejšo, manj zanesenjaško, a zato dosledno, raziskovalno, umirjeno, s prefinjenimi niansami dodelano igralko smo lahko spremljali v [[Dušan Jovanović|Jovanovićevi]] uprizoritvi ''Um'' Margaret Edson ali v [[Damir Zlatar Frey|Freyevi]] uprizoritvi ''Tramvaj Poželenje'' ali v [[Janusz Kica|Kicini]] poetični uprizoritvi Ibsnovega ''Peera Gynta''.


 
Prav v tem zadnjem obdobju v mariborski Drami pa je občinstvo lahko odkrilo novo komponento igralkinega ustvarjanja, saj je kot prefinjen komik, cinik, absurdnež, ustvarila like v ''Intimni komediji'', v [[Vito Taufer|Tauferjevih]] uprizoritvah Molierovega ''Plemenitega meščana'' ali Ionescovih ''Nosorogov'' ter v ''Malomeščanski svatbi'' in ''Pornoskopu'' v režiji [[Mateja Koležnik|Mateje Koležnik.]]
Prav v tem zadnjem obdobju v mariborski Drami pa je občinstvo lahko odkrilo novo komponento igralkinega ustvarjanja, saj je kot prefinjen komik, cinik, absurdnež, ustvarila like v ''Intimni  
komediji'', v [[Vito Taufer|Tauferjevih]] uprizoritvah Molierovega ''Plemenitega meščana'' ali Ionescovih ''Nosorogov'' ter v ''Malomeščanski svatbi'' in ''Pornoskopu'' v režiji [[Mateja Koležnik|Mateje Koležnik.]]


==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==

Redakcija: 10:26, 24. avgust 2016

Življenjepis

Ksenija Mišič se je rodila 24. avgusta 1963 v Mariboru. Iz svojega rojstnega kraja se je dramska igralka Ksenija Mišić odpravila v Beograd, kjer je končala srednjo baletno šolo in študirala umetnostno zgodovino.

Leta 1986 se je vrnila v Ljubljano in vpisala študij dramske igre na AGRFT v Ljubljani. Zaključila ga je leta 1990 z vlogo Marthe v diplomski predstavi Kdo se boji Virginije Woolf pod mentorskim vodstvom Borisa Cavazze in Dušana Jovanovića.

Prvič se je pojavila na gledališkem odru v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu v Magellijevi uprizoritvi Pirandellove igre Nocoj bomo improvizirali. Z Magellijem je sodelovala tudi v svojem bogato ustvarjalnem obdobju v mariborski Drami, saj je bila Marija v njegovi uprizoritvi Büchnerjevega Vojčka in Elvira in Charlotta v Molierovem Don Juanu. Za obe vlogi je prejela na dveh zaporednih Borštnikovih srečanjih nagrado za igro.

Po študiju je sodelovala s Plesnim gledališčem Ljubljana, Slovenskim mladinskim gledališčem in Gledališčem Glej. Že v tem obdobju se je njena igralska pot tesno povezovala z režiserjem Tomažem Pandurjem, ki jo je povabil k sodelovanju v Maribor. Od gledališke sezone 1990/91 do 1995/96 je bila stalna članica Drame SNG Maribor.

Poleg vlog, ki jih je odigrala v Magellijevih uprizoritvah je bila nosilka repertoarja gledališča in je v šestih režijah Tomaža Pandurja odigrala šest glavnih ženskih likov: bila je Margaretha v Goethejevem Faustu ( za vlogo je prejela kar tri nagrade - Zlati lovorjev venec na MESS, Borštnikovo nagrado za mlado igralko in Borštnikovo nagrado občinstva), Ofelija v Shakespearovem Hamletu, Beatrice v trilogiji La divina commedia, Carmen v uprizoritvi Carmen, popoldan na robu evropske zgodovine, Nastasija Filipovna Ruski misiji - tretjem kraljestvu F.M. Dostojevskega in Šamuramata v Babilonu Iva Svetine.

Po mariborskem obdobju je ustvarjala kot svobodna umetnica v Črnogorskem narodnem pozorištu v Podgorici, v SSG Trst in na filmu (bila je Sena v filmu Janje Glogovac F, Leonca v Košakovem filmu Zvenenje v glavi, igrala je v mladinskem filmu Špele Kuclar Življenje kot v filmu, Valentina v filmu L kot ljubezen …).

Leta 2003 se je vrnila v mariborsko Dramo, katere članica je še danes. Zrelejšo, manj zanesenjaško, a zato dosledno, raziskovalno, umirjeno, s prefinjenimi niansami dodelano igralko smo lahko spremljali v Jovanovićevi uprizoritvi Um Margaret Edson ali v Freyevi uprizoritvi Tramvaj Poželenje ali v Kicini poetični uprizoritvi Ibsnovega Peera Gynta.

Prav v tem zadnjem obdobju v mariborski Drami pa je občinstvo lahko odkrilo novo komponento igralkinega ustvarjanja, saj je kot prefinjen komik, cinik, absurdnež, ustvarila like v Intimni komediji, v Tauferjevih uprizoritvah Molierovega Plemenitega meščana ali Ionescovih Nosorogov ter v Malomeščanski svatbi in Pornoskopu v režiji Mateje Koležnik.

Vloge v gledališču

2011-

2001-2010

  • 2009 Žena; Bertolt Brecht Malomeščanska svatba, r. Mateja Koležnik, Drama SNG Maribor
  • 2009 Ingrid (nevesta), Zelena (hči Dovrejskega starine), Anitra; Henrik Ibsen Peer Gynt, r. Janusz Kica, Drama SNG Maribor
  • 2009 Geraldine Barclay; Joe Orton Pornoskop ali kaj je videl batler, r. Mateja Koležnik, Drama SNG Maribor
  • 2008 Blanche; Tennessee Williams Tramvaj Poželenje, r. Damir Zlatar Frey, Drama SNG Maribor
  • 2007 Daisy; Eugène Ionesco Nosorogi, r. Vito Taufer, Drama SNG Maribor
  • 2007 Maria Callas; La Callas, avtorski projekt Valentine Turcu, Opera in balet SNG Maribor
  • 2007 Georges Feydeau: Tašča mi je c…, r. Janja Glogovac, Narodni dom Maribor
  • 2007 Dorimena, markiza; Jean-Baptiste Poquelin Moliere Plemeniti meščan, r. Vito Taufer, Drama SNG Maribor
  • 2006 Jasmin; Lucas Bärfuss Avtobus, r. Samuel Schwarz, Drama SNG Maribor
  • 2006 Amanda Prynne; Noel Coward Intimna komedija, r. Zvone Šedlbauer, Drama SNG Maribor
  • 2005 Bezniška Jenny; Bertolt Brecht Opera za tri groše, r. Vinko Möderndorfer, Drama SNG Maribor
  • 2005 Lojzka; Ivan Cankar Hlapci,pdf , r. Samo M. Strelec, Drama SNG Maribor
  • 2004 Toaneta; J.P.B. Moliere Namišljeni bolnik, r. Jernej Lorenci, Drama SNG Maribor
  • 2003 Vivian Bearing; Margaret Edson Um, r. Dušan Jovanović, Drama SNG Maribor
  • 2002 Agata; Ugo Betti Zločin na Kozjem otoku, r. Jernej Lorenci, SSG Trst

1991-2000

  • 1996 Šamuramata; Ivo Svetina Babylon, r. Tomaž Pandur, Drama SNG Maribor
  • 1995 Martha; Edward Albee Kdo se boji Virginije Woolf, r. Radko Polič, Drama SNG Maribor
  • 1994 Nastasja Filippovna Baraškova; Fjodor Mihajlovič Dostojevski/Nenad Prokić/Tomaž Pandur Ruska misija, r. Tomaž Pandur, Drama SNG Maribor
  • 1993 Kasandra, Elektra, Atena; Aishilos Oresteia, r. Paolo Magelli, Drama SNG
  • 1993 Beatrice; Dante Alighieri/Nenad Prokić La divina commedia – Paradiso, r. Tomaž Pandur, Drama SNG Maribor
  • 1993 Beatrice; Dante Alighieri/Nenad Prokić La divina commedia – Purgatorio, r. Tomaž Pandur, Drama SNG Maribor
  • 1993 Beatrice; Dante Alighieri/Nenad Prokić La divina commedia – Inferno, r. Tomaž Pandur, Drama SNG Maribor
  • 1992 Dona Elvira, Charlotte; J. P. B. Moliere Don Juan, r. Paolo Magelli, Drama SNG Maribor
  • 1992 Carmen; Carmen,popoldan na robu evropske zgodovine, r. Tomaž Pandur, Drama SNG Maribor
  • 1991 Giulia, Marie Madelaine, Kolombina; Paolo Magelli Evaristo, sončni harlekin, r. Paolo Magelli, Drama SNG Maribor
  • 1991 Marija; Georg Büchner Vojček, r. Paolo Magelli, Drama SNG Maribor

1983-1990

  • 1990 Ofelija; William Shakespeare Hamlet, r. Tomaž Pandur, Drama SNG Maribor
  • 1990 Margareta; Johann Wolfgang Goethe FaustI,II, r. Tomaž Pandur, Drama SNG Maribor
  • 1990 Martha; Edward Albee Kdo se boji Virginije Woolf, r. Zdravko Zupančič, AGRFT Ljubljana
  • 1989 Gertrude Stein Igrati, r. Tomaž Pandur, EG Glej Ljubljana
  • 1988 Carmen; Jean Genet Balkon, r. Janez Pipan, SMG Ljubljana
  • 1985 Milena Jesenska; Franz Kafka Kafka – Curriculum vitae, r. Tomaž Pandur, Tespisov voz Maribor
  • 1984 Gretica; Slavko Grum Nočni zastori, r. Tomaž Pandur, Tespisov voz Maribor
  • 1983 Luigi Pirandello Nocoj bomo improvizirali, Jugoslovansko dramsko pozorište, Beograd

Vloge na filmu in televiziji

  • 2007 L..., kot ljubezen, r. Janja Glogovac, Fabula Ljubljana
  • 2005 Veronika; Blisk, r. Jure Pervanje, TV Slovenija
  • 2002 Leonca; Zvenenje v glavi, r. Andrej Košak, Novi val, Ljubljana

Avtorski projekti

Nagrade

  • 2002 Godišnja nagrada Crnogorskog narodnog pozorišta za vlogo Jelene ( M. Gorki Malomeščeni) in vlogo Gospe Martin ( E. Ionseco Ionescomanija, obe CNP Podgorica)
  • 2002 Stopova igralka leta
  • 1996 Glazerjeva listina za vlogo Marte (T. Williams Kdo se boji Virginije Woolf, Drama SNG Maribor)
  • 1992 Borštnikova nagrada za igro za vlogi Done Elvire in Charlotte (Moliere Don Juan,Drama SNG Maribor) in vlogo Carmen (Carmen, popoldan na robu evropske zgodovine, Drama SNG Maribor)
  • 1991 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Marije ( G. Büchner Vojček, Drama SNG Maribor)
  • 1990 Študentska Prešernova nagrada
  • 1990 Borštnikova nagrada občinstva za vlogo Margarete ( J.W. Goethe Faust,Drama SNG Maribor)
  • 1990 Borštnikova nagrada za mlado igralko za vlogo Margarete (J.W. Goethe Faust, Drama SNG Maribor) in Marthe (E. Albee Kdo se boji Virginije Woolf, AGRFT)
  • 1990 Zlati lovorjev venec na festivalu MES Sarajevo za vlogo Margarete (J.W. Goethe Faust, Drama SNG Maribor)
  • 1989 Študentska Severjeva nagrada

Literatura

  • Izročila zgodovine. Urednik Vili Ravnjak. Maribor: SNG Maribor, 1999.
  • Repertoarji Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja. Urednik Štefan Vevar. Letniki od 1985/86 do 2004/05, Ljubljana: Slovenski gledališki muzej.
  • Gledališki list Drame SNG Maribor. Urednica Livia Pandur. Leto 1992, Maribor: SNG Maribor

Zunanje povezave