Matjaž Višnar: Razlika med redakcijama

Vrstica 6: Vrstica 6:


==Življenjepis==
==Življenjepis==
Igralec Matjaž Višnar je v svoji igralski karieri sprva enajst let igral v [[SNG Nova Gorica|novogoriškem gledališču]], od leta 1986 pa je postal član [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališče Kranj.]] V skoraj tridesetih letih igranja v kranjskem gledališču je odigral najrazličnejše vloge: od karakternih in psihološko zahtevnih prek komičnih in burlesknih pa vse do vlog v številnih otroških predstavah. V zadnjih sezonah je bil Matjaž Višnar eden izmed najbolj pogosto zasedenih igralcev v Prešernovem gledališču.
Še prav posebej se je Matjaž Višnar vtisnil v spomin z vlogami Horacija in Zbora v Müllerjevi ''Eksploziji spomina 3'', Mame v Dahl-Muckovi ''Matildi'', Johna v ''Antigoni v New Yorku'' J. Glowackega (v kateri je navdušil s svojo izjemno igralsko disciplino v obvladovanju telesa) in pred nekaj leti s prav tako podobno telesno in psihično zahtevno osrednjo
vlogo Antonia v Luttmannovem ''Snu''. V paleti likov, ki jih je oblikoval z vsem svojim igralskim šarmom, žarom in poglobljeno studioznostjo, gotovo izstopa vloga šarmantnega ljubimca Giacoma v predstavi ''Benetke'' Jorgeja Accameja, nepozabne pa so tudi njegove pretresljive psihološke interpretacije – Hansa v Schimmelpfennigovem
''PUSH UP 1-3'', Jonatana v ''Nekaj eksplicitnih fotk'' Marka Ravenhila, Predsednika v ''Gospodu Chanceu'' Jerzyja Kosinskega, Maxa Detweilerja v muzikalu ''Moje pesmi moje sanje'', Sobarja v Sartrovih ''Zaprtih vratih'', Krčmarja Jošta, Hudimane Jere in Krčmarja Medveda v ''Rokovnjačih'' Mihe Nemca in Nejca Valentija, Richarda v Pinterjevem ''Praznovanju'' in Marka v Möderndorferjevi igri ''Jaz, Batman''. Z najrazličnejšimi vlogami je vtisnil Prešernovemu gledališču svoj unikatni pečat, prav posebej izstopajoč in igralsko intenziven vtis pa je na publiko in kritiko naredil z nepozabno in pretresljivo interpretacijo ter seveda tudi s svojim avtorskim deležemv projektu ''25.671'' v režiji Oliverja Frljića.
Odigral je tudi pet odmevnih filmskih vlog v v slovenskih filmih ''Paralele, Nobeno sonce, Dediščina, Deseti brat'' in ''Razseljena oseba.''
S koncem sezone 2014/2015 se je upokojil.
==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==
===2011-===
===2011-===

Redakcija: 12:51, 4. junij 2015


Foto: Mare Mutić


Življenjepis

Igralec Matjaž Višnar je v svoji igralski karieri sprva enajst let igral v novogoriškem gledališču, od leta 1986 pa je postal član Prešernovega gledališče Kranj. V skoraj tridesetih letih igranja v kranjskem gledališču je odigral najrazličnejše vloge: od karakternih in psihološko zahtevnih prek komičnih in burlesknih pa vse do vlog v številnih otroških predstavah. V zadnjih sezonah je bil Matjaž Višnar eden izmed najbolj pogosto zasedenih igralcev v Prešernovem gledališču.


Še prav posebej se je Matjaž Višnar vtisnil v spomin z vlogami Horacija in Zbora v Müllerjevi Eksploziji spomina 3, Mame v Dahl-Muckovi Matildi, Johna v Antigoni v New Yorku J. Glowackega (v kateri je navdušil s svojo izjemno igralsko disciplino v obvladovanju telesa) in pred nekaj leti s prav tako podobno telesno in psihično zahtevno osrednjo vlogo Antonia v Luttmannovem Snu. V paleti likov, ki jih je oblikoval z vsem svojim igralskim šarmom, žarom in poglobljeno studioznostjo, gotovo izstopa vloga šarmantnega ljubimca Giacoma v predstavi Benetke Jorgeja Accameja, nepozabne pa so tudi njegove pretresljive psihološke interpretacije – Hansa v Schimmelpfennigovem PUSH UP 1-3, Jonatana v Nekaj eksplicitnih fotk Marka Ravenhila, Predsednika v Gospodu Chanceu Jerzyja Kosinskega, Maxa Detweilerja v muzikalu Moje pesmi moje sanje, Sobarja v Sartrovih Zaprtih vratih, Krčmarja Jošta, Hudimane Jere in Krčmarja Medveda v Rokovnjačih Mihe Nemca in Nejca Valentija, Richarda v Pinterjevem Praznovanju in Marka v Möderndorferjevi igri Jaz, Batman. Z najrazličnejšimi vlogami je vtisnil Prešernovemu gledališču svoj unikatni pečat, prav posebej izstopajoč in igralsko intenziven vtis pa je na publiko in kritiko naredil z nepozabno in pretresljivo interpretacijo ter seveda tudi s svojim avtorskim deležemv projektu 25.671 v režiji Oliverja Frljića.


Odigral je tudi pet odmevnih filmskih vlog v v slovenskih filmih Paralele, Nobeno sonce, Dediščina, Deseti brat in Razseljena oseba.


S koncem sezone 2014/2015 se je upokojil.

Vloge v gledališču

2011-

2001-2010

1991-2000

1981-1990

Vloge na filmu in televiziji

Vloge na radiu

Nagrade

Bibliografija

Literatura

  • Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
  • Spletna stran Prešernovega gledališča Kranj

Zunanje povezave