Mila Kačič: Razlika med redakcijama

 
(12 vmesnih redakcij istega uporabnika ni prikazanih)
Vrstica 2: Vrstica 2:
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Kačič, Mila]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Kačič, Mila]]
== Življenjepis ==
== Življenjepis ==
Igralka in pesnica Mila Kačič se je rodila v Ljubljani, natančneje v Sneberju, 5. oktobra 1912. Študirala je solopetje in dramsko retoriko na Državnem konservatoriju v Lj. Od leta 1945 je bila članica [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]], kjer je izoblikovala več dramskih likov s smislom za komiko in karikiranost. Veliko je igrala tudi v filmih, na televiziji in radiu.  
Igralka in pesnica Mila Kačič se je rodila v Ljubljani, natančneje v Sneberju, 5. oktobra 1912. Študirala je solopetje in dramsko retoriko na Državnem konservatoriju v Ljubljani in opravila štiri semestre na [[AGRFT]]. Z igranjem je začela na amaterskih odrih pri šestnajstih letih, leto pozneje je bila sprejeta v radijsko igralsko družino. Po končanem študiju je leta 1941 postala članica opernega zbora v ljubljanski Operi, kjer je do osvoboditve (1945) v štirih sezonah sodelovala pri 42 uprizoritvah. Od 1945 do upokojitve 1970 je bila članica [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]], kjer je izoblikovala več dramskih likov s smislom za komiko in karikiranost. Kot igralka je veljala za komedijantko in le dvakrat naj bi dobila vlogo, ki si jo je zares želela – Dorina v ''Tartuffu'' in Eva v ''Vučjaku''. Nepozabna je bila kot Štacunarka in Županja v ''Pohujšanju v dolini Šentflorjanski'', Tona v ''Razvalini življenja'', Akulina v ''Moči teme'', Poglavarjeva žena v ''Revizorju'', Dojka v ''Romeu in Juliji'' itd.
 
 
Svojstven pečat je Kačičeva dala tudi slovenskemu filmu in televiziji. Njena prva filmska vloga je bila Poštarica v ''Vesni'', nastopila je tudi v: ''Naš avto, Ne čakaj na maj, Svet na Kajžarju, Butnstena'' itn. Za vlogo v ''To so gadje'' je leta 1978 dobila zlato areno na filmskem festivalu v Pulju, za vlogo Matere v filmu Kormoran pa so ji leta 1986 na Tednu domačega filma v Celju podelili priznanje igralka leta. Leta 1994 ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo priznanje za življenjsko delo. O tem, kako vsestransko priljubljena je bila tudi zunaj gledaliških krogov, pa pričata naziv Slovenka leta, ki so ji ga leta 1994 podelili bralci revije Jana, in listina o imenovanju za častno meščanko Ljubljane iz leta 1998.
 
 
Njena poezija je intimna, čustvena lirika, ki kaže podobo krhke, sanjave, od ljubezni in hrepenenja zaznamovane ženske, v katero pretresljivo spleta ljubezen do moškega, odnos do smrti in materinstvo.  
Njena poezija je intimna, čustvena lirika, ki kaže podobo krhke, sanjave, od ljubezni in hrepenenja zaznamovane ženske, v katero pretresljivo spleta ljubezen do moškega, odnos do smrti in materinstvo.  
Umrla je v Ljubljani, 3. marca 2000.
Umrla je v Ljubljani, 3. marca 2000.
==Video==
{{#embed:youtube | ryiRSNQjTz4}}
Spominski večer z gosti: Mila Kačič, knjižnica Mirana Jarca, 11.02.2014
{{#embed:youtube | KqbJn9-oqnw}}
Senzorium: Večer z Milo Kačič "Nič več te ni"
==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 11081 | roles}}
{{#dynamic_content:rep | person | 11081 | roles}}
==Vloge v filmu in na televiziji==
*1988 ''Poletje v školjki'' (II), celovečerni igrani film
*1986 ''Kormoran'', celovečerni igrani film
*1985 ''Butnskala'', celovečerni igrani film
*1981 ''Krizno obdobje'', celovečerni igrani film
*1980 ''Naša krajevna skupnost'', TV nadaljevanka
*1978 ''Praznovanje pomladi'', celovečerni igrani film
*1977 ''To so gadi'', celovečerni igrani film
*1976 ''Idealist'', celovečerni igrani film
*1971 ''Poslednja postaja'', celovečerni igrani film
*1965 ''Najdenček'', kratki igrani film
*1965 ''Po isti poti se ne vračaj'', celovečerni igrani film
*1965 ''Lucija'', celovečerni igrani film
*1963 ''Draga šola'', kratki igrani propagandni film
*1962 ''Naš avto'', celovečerni igrani film
*1961 ''Ti loviš'', celovečerni igrani film
*1961 ''Družinski dnevnik'', celovečerni igrani film
*1960 ''X-25 javlja'', celovečerni igrani film
*1959 ''Dobri stari pianino'', celovečerni igrani film
*1958 ''Tovariš telefon'', kratki igrani satirični film
*1955 ''Trenutki odločitve'', celovečerni igrani film
*1953 ''Jara gospoda'', celovečerni igrani film
*1953 ''Vesna'', celovečerni igrani film
*1952 ''Svet na Kajžarju'', celovečerni igrani film
==Nagrade==
===Literatura===
*nagrada italijanske akademije za umetnost in poezijo zlata ogrlica (1985)
===Gledališče, film===
*1978 nagrada zlata arena na filmskem festivalu v Pulju za vlogo v ''To so gadje''
*1986  priznanje igralka leta na Tednu domačega filma v Celju za vlogo Matere v filmu ''Kormoran''
*1994 priznanje za življenjsko delo Združenja dramskih umetnikov Slovenije
===Drugo===
*1994 Slovenka leta po izboru bralcev revije Jana
*1998 častna meščanka Ljubljane
==Viri in literatura==
==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*Wikipedija


==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27contributor%3dMila+Ka%C4%8Di%C4%8D%27&pageSize=25 Dela Mile Kačič v Digitalni knjižnici Slovenije - www.dlib.si]
*[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27contributor%3dMila+Ka%C4%8Di%C4%8D%27&pageSize=25 Dela Mile Kačič v Digitalni knjižnici Slovenije - www.dlib.si]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/portret/61293499 Mila, naša Mila - Portret Mile Kačič, oddaja Portret - www.rtvslo.si, 02.03.2010]
*[http://intelyway.com/kultura/razmisljanja_in_odmevi/VladimirGajsek_-_Mila_Kacic_Koliko_pesniskih_ljubecih_let.pdf Vladimir Gajšek: Mila Kačič - Koliko pesniških ljubečih let?] (PDF)

Trenutna redakcija s časom 10:36, 5. oktober 2015

Življenjepis

Igralka in pesnica Mila Kačič se je rodila v Ljubljani, natančneje v Sneberju, 5. oktobra 1912. Študirala je solopetje in dramsko retoriko na Državnem konservatoriju v Ljubljani in opravila štiri semestre na AGRFT. Z igranjem je začela na amaterskih odrih pri šestnajstih letih, leto pozneje je bila sprejeta v radijsko igralsko družino. Po končanem študiju je leta 1941 postala članica opernega zbora v ljubljanski Operi, kjer je do osvoboditve (1945) v štirih sezonah sodelovala pri 42 uprizoritvah. Od 1945 do upokojitve 1970 je bila članica ljubljanske Drame, kjer je izoblikovala več dramskih likov s smislom za komiko in karikiranost. Kot igralka je veljala za komedijantko in le dvakrat naj bi dobila vlogo, ki si jo je zares želela – Dorina v Tartuffu in Eva v Vučjaku. Nepozabna je bila kot Štacunarka in Županja v Pohujšanju v dolini Šentflorjanski, Tona v Razvalini življenja, Akulina v Moči teme, Poglavarjeva žena v Revizorju, Dojka v Romeu in Juliji itd.


Svojstven pečat je Kačičeva dala tudi slovenskemu filmu in televiziji. Njena prva filmska vloga je bila Poštarica v Vesni, nastopila je tudi v: Naš avto, Ne čakaj na maj, Svet na Kajžarju, Butnstena itn. Za vlogo v To so gadje je leta 1978 dobila zlato areno na filmskem festivalu v Pulju, za vlogo Matere v filmu Kormoran pa so ji leta 1986 na Tednu domačega filma v Celju podelili priznanje igralka leta. Leta 1994 ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo priznanje za življenjsko delo. O tem, kako vsestransko priljubljena je bila tudi zunaj gledaliških krogov, pa pričata naziv Slovenka leta, ki so ji ga leta 1994 podelili bralci revije Jana, in listina o imenovanju za častno meščanko Ljubljane iz leta 1998.


Njena poezija je intimna, čustvena lirika, ki kaže podobo krhke, sanjave, od ljubezni in hrepenenja zaznamovane ženske, v katero pretresljivo spleta ljubezen do moškega, odnos do smrti in materinstvo. Umrla je v Ljubljani, 3. marca 2000.

Video

Spominski večer z gosti: Mila Kačič, knjižnica Mirana Jarca, 11.02.2014


Senzorium: Večer z Milo Kačič "Nič več te ni"

Vloge v gledališču

Vloge v filmu in na televiziji

  • 1988 Poletje v školjki (II), celovečerni igrani film
  • 1986 Kormoran, celovečerni igrani film
  • 1985 Butnskala, celovečerni igrani film
  • 1981 Krizno obdobje, celovečerni igrani film
  • 1980 Naša krajevna skupnost, TV nadaljevanka
  • 1978 Praznovanje pomladi, celovečerni igrani film
  • 1977 To so gadi, celovečerni igrani film
  • 1976 Idealist, celovečerni igrani film
  • 1971 Poslednja postaja, celovečerni igrani film
  • 1965 Najdenček, kratki igrani film
  • 1965 Po isti poti se ne vračaj, celovečerni igrani film
  • 1965 Lucija, celovečerni igrani film
  • 1963 Draga šola, kratki igrani propagandni film
  • 1962 Naš avto, celovečerni igrani film
  • 1961 Ti loviš, celovečerni igrani film
  • 1961 Družinski dnevnik, celovečerni igrani film
  • 1960 X-25 javlja, celovečerni igrani film
  • 1959 Dobri stari pianino, celovečerni igrani film
  • 1958 Tovariš telefon, kratki igrani satirični film
  • 1955 Trenutki odločitve, celovečerni igrani film
  • 1953 Jara gospoda, celovečerni igrani film
  • 1953 Vesna, celovečerni igrani film
  • 1952 Svet na Kajžarju, celovečerni igrani film

Nagrade

Literatura

  • nagrada italijanske akademije za umetnost in poezijo zlata ogrlica (1985)

Gledališče, film

  • 1978 nagrada zlata arena na filmskem festivalu v Pulju za vlogo v To so gadje
  • 1986 priznanje igralka leta na Tednu domačega filma v Celju za vlogo Matere v filmu Kormoran
  • 1994 priznanje za življenjsko delo Združenja dramskih umetnikov Slovenije

Drugo

  • 1994 Slovenka leta po izboru bralcev revije Jana
  • 1998 častna meščanka Ljubljane

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • Wikipedija

Zunanje povezave