Milan Butina: Razlika med redakcijama

Vrstica 4: Vrstica 4:
Milan Butina je bil rojen 21. novembra 1923 v Kočevju. Osnovno šolo je obiskoval v Kočevju in Štalcarjih pri Kočevju, gimnazijo v Ljubljani in Kočevju. Na osvobojenem ozemlju je bil spomladi (do junija) 1942 sekretar mladinskega aktiva OF v Moravi pri Kočevju, junija pa so ga z bratom in očetom Italijani internirali. V internaciji je bil v taborišču Monigo pri Trevisu ter Chiesa nuova pri Padovi, do kapitulacije Italije. Od takrat do osvoboditve je bil v Zagrebu, kjer je sodeloval v krajevni organizaciji OF. Po osvoboditvi je služil vojaški rok do leta 1947, ko se je vpisal na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je na slikarskem oddelku diplomiral leta 1951.  
Milan Butina je bil rojen 21. novembra 1923 v Kočevju. Osnovno šolo je obiskoval v Kočevju in Štalcarjih pri Kočevju, gimnazijo v Ljubljani in Kočevju. Na osvobojenem ozemlju je bil spomladi (do junija) 1942 sekretar mladinskega aktiva OF v Moravi pri Kočevju, junija pa so ga z bratom in očetom Italijani internirali. V internaciji je bil v taborišču Monigo pri Trevisu ter Chiesa nuova pri Padovi, do kapitulacije Italije. Od takrat do osvoboditve je bil v Zagrebu, kjer je sodeloval v krajevni organizaciji OF. Po osvoboditvi je služil vojaški rok do leta 1947, ko se je vpisal na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je na slikarskem oddelku diplomiral leta 1951.  


Že leta 1950 je postal član Mestnega gledališča ljubljanskega kot slikar in scenograf. V tem in v drugih slovenskih gledališčih je scenografsko opremil 91 gledaliških uprizoritev, med njimi mnoge tudi s kostumi. V letih od 1962 do 1967 je bil tehnični vodja Mestnega gledališča ljubljanskega.
Že leta 1950 je postal član [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]] kot slikar in scenograf. V tem in v drugih slovenskih gledališčih je scenografsko opremil 91 gledaliških uprizoritev, med njimi mnoge tudi s kostumi. V letih od 1962 do 1967 je bil tehnični vodja Mestnega gledališča ljubljanskega.
Od leta 1970 je služboval na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani kot profesor za risanje, ploskovno oblikovanje in likovno teorijo. Od oktobra 1975 je bil docent za likovno teorijo in likovno metodiko na Akademiji za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani, od 1. novembra 1981 pa je bil docent, izredni in redni profesor za likovno teorijo na VTO za tekstilno tehnologijo FNT Univerze v Ljubljani. Kot pogodbeni predavatelj za predmet scenografija je v letih 1970/71, 1971/72 in 1972/73 predaval predmet scenografija na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo v Ljubljani (AGRFT).
Od leta 1970 je služboval na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani kot profesor za risanje, ploskovno oblikovanje in likovno teorijo. Od oktobra 1975 je bil docent za likovno teorijo in likovno metodiko na Akademiji za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani, od 1. novembra 1981 pa je bil docent, izredni in redni profesor za likovno teorijo na VTO za tekstilno tehnologijo FNT Univerze v Ljubljani. Kot pogodbeni predavatelj za predmet scenografija je v letih 1970/71, 1971/72 in 1972/73 predaval predmet scenografija na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo v Ljubljani]] (AGRFT).
Ves čas po diplomi na ALU se je intenzivno ukvarjal tudi s študijem likovne teorije. Leta 1976 se je vpisal na podiplomski študij na PZE za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in tam leta 1979 uspešno zagovarjal magistrsko nalogo ELEMENTI LIKOVNE PRAKSE. Decembra  1981 pa je prav tam uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom DIALEKTIČNOST LIKOVNEGA MIŠLJENJA. Promoviral je 23. februarja 1982.  
Ves čas po diplomi na ALU se je intenzivno ukvarjal tudi s študijem likovne teorije. Leta 1976 se je vpisal na podiplomski študij na PZE za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in tam leta 1979 uspešno zagovarjal magistrsko nalogo ELEMENTI LIKOVNE PRAKSE. Decembra  1981 pa je prav tam uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom DIALEKTIČNOST LIKOVNEGA MIŠLJENJA. Promoviral je 23. februarja 1982.  

Redakcija: 12:17, 1. maj 2018


Življenjepis

Milan Butina je bil rojen 21. novembra 1923 v Kočevju. Osnovno šolo je obiskoval v Kočevju in Štalcarjih pri Kočevju, gimnazijo v Ljubljani in Kočevju. Na osvobojenem ozemlju je bil spomladi (do junija) 1942 sekretar mladinskega aktiva OF v Moravi pri Kočevju, junija pa so ga z bratom in očetom Italijani internirali. V internaciji je bil v taborišču Monigo pri Trevisu ter Chiesa nuova pri Padovi, do kapitulacije Italije. Od takrat do osvoboditve je bil v Zagrebu, kjer je sodeloval v krajevni organizaciji OF. Po osvoboditvi je služil vojaški rok do leta 1947, ko se je vpisal na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je na slikarskem oddelku diplomiral leta 1951.

Že leta 1950 je postal član Mestnega gledališča ljubljanskega kot slikar in scenograf. V tem in v drugih slovenskih gledališčih je scenografsko opremil 91 gledaliških uprizoritev, med njimi mnoge tudi s kostumi. V letih od 1962 do 1967 je bil tehnični vodja Mestnega gledališča ljubljanskega.

Od leta 1970 je služboval na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani kot profesor za risanje, ploskovno oblikovanje in likovno teorijo. Od oktobra 1975 je bil docent za likovno teorijo in likovno metodiko na Akademiji za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani, od 1. novembra 1981 pa je bil docent, izredni in redni profesor za likovno teorijo na VTO za tekstilno tehnologijo FNT Univerze v Ljubljani. Kot pogodbeni predavatelj za predmet scenografija je v letih 1970/71, 1971/72 in 1972/73 predaval predmet scenografija na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo v Ljubljani (AGRFT).

Ves čas po diplomi na ALU se je intenzivno ukvarjal tudi s študijem likovne teorije. Leta 1976 se je vpisal na podiplomski študij na PZE za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in tam leta 1979 uspešno zagovarjal magistrsko nalogo ELEMENTI LIKOVNE PRAKSE. Decembra 1981 pa je prav tam uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom DIALEKTIČNOST LIKOVNEGA MIŠLJENJA. Promoviral je 23. februarja 1982.

Strokovni nazivi in habilitacije

  • 1951 - 30. junij - diplomiral na slikarskem oddelku Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Študiral pri profesorjih Nikolaju Pirnatu, Slavku Pengovu, Gabrielu Stupici in Maksimu Sedeju.
  • 1971 - 21. maja - opravil strokovni izpit za srednješolskega profesorja za likovno vzgojo.
  • 1975 - 26. januarja - habilitiran in izvoljen za docenta za likovno teorijo in likovno metodiko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
  • 1979 - 26. februarja - zagovarjal magistrsko nalogo Elementi likovne prakse na Filozofski fakulteti v Ljubljani pri profesorjih dr. Vojanu Rusu, dr. Franetu Jermanu in dr. Antonu Trstenjaku in pridobil naziv magistra filozofije.
  • 1981 - 29. decembra - uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo Dialektičnost likovnega mišljenja pri dr. Vojanu Rusu, dr. Franetu Jermanu in dr. Antonu Trstenjaku. Promoviran v doktorja filozofskih znanosti 23. februarja 1982.
  • 1982 - habilitiran za izrednega profesorja za predmeta likovna teorija in barvne študije dne 25. junija 1982;
  • 1982 - izvoljen v naziv izrednega profesorja 9. julija 1982 na Oddelku za tekstilno tehnologijo FNT v Ljubljani.
  • 1987 - habilitiran 18. decembra 1987 in 5. januarja 1988 izvoljen v naziv rednega profesorja za predmeta likovna teorija in barvne študije na Oddelku za tekstilno tehnologijo FNT v Ljubljani.

Scenografije in kostumografije

Mestno gledališče ljubljansko

1. I. Cankar, Jakob Ruda, scena in kostumi, 29.12.1951 2. C.A.Puget, Srečni dnevi, scena in kostumi, 21.5.1952 3. D. Roksandič, Nad prepadom, scena in kostumi, 25.9.1952 4. D.Gervais, Karolina Reška, scena, 27.9.1952 5. E.Kristan, Gospodar, scena in kostumi, 9.1.1953 6. A.Roussin, Otroci prihajajo, scena, 30.1.1953 7. I.Cankar, Lepa Vida, scena in kostumi, 6.3.1953 8. Aristofanes, Lizistrata, scena in kostumi, 23.5.1953 9. R.Tagore, Chitra, scena in kostumi, 3.10.1953 10. Tiran-Javoršek, Odločitev, kostumi, 31.10.1953 11. Vilhar-Mahnič, Večer v čitavnici, scena, 26.11.1953 12. J.B.Priestley, Čas in Conwayevi, scena, 22.10.1953 13. S.Grum, Dogodek v mestu Gogi, kostumi, 16.4.1954 14. F.P.Herbert, Vsakih sto let, scena, 6.5.1954 15. O,Beer, Tišina - snemanje, scena, 5.4.1954 16. M.Mihelič, Zlati oktober, scena in kostumi, 25.9.1954 17. N.Krasna, John v zadregi, scena, 25.11.1954 18. K.Brenkova, Najlepša roža, scena in kostumi, 12.12.1954 19. J.Drutten, Grlice glas, scena, 9.2.1955 20. M.Bor, Vesolje v akvariju, scena in kostumi, 21.12.1955 21. P.Golia, Srce igračk, scena in kostumi, 26.12.1955 22. P.de Filippo, Ni res, pa le verjamem, scena in kostumi, 1.3.1956 23. A.Salacru, Življenje ni resno, scena in kostumi, 19.5.1956 24. I.Cankar, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, scena in kostumi, 14.10.1956 25. A.Camus, Pravični ljudje, scena in kostumi, 11.10.1956 26. M.Gorki, Malomeščani, scena, 12.12.1956 27. M.Gorki, Ladja spomina, scena in kostumi, 8.11.1957 28. A.P.Čehov, Striček Vanja, scena, 5.10.1957 29. F.Durrenmatt, Obisk stare gospe, scena in kostumi, 11.1.1958 30. E.de Filippo, O te prikazni!, scena in kostumi, 8.11.1958 31. I.Firmer, Kukavica, scena, 5.6.1959 32. J.B.Priestley, Steklena kletka, scena, 3.10.1959 33. M.Frisch, Dobrnik in požigalci, scena in kostumi, 16.10.1959 34. M.Zupančič, Rombino, žalostni klovn, scena, 2.4.1960 35. C.Golar, Vdova Rošlinka, scena in kostumi, 2.6.1960 36. A.Ingolič, Tajno društvo PGC, scena, 18.12.1961 37. I.Cankar, Za narodov blagor, scena, 21.2.1961 38. B.Grabnar,Ob sedmih Pod Trančo, scena, 7.4.1961 39. Vilhar-Mahnič, Večer v čitavnici, scena, 25.11.1961 40. H.Schubert, Zveza za vse življenje, scena, 29.3.1962 41. E.de Filippo, Župan okraja Sanita, scena in kostumi, 24.5.1962 42. V.Katajev, Dan oddiha, scena, 4.10.1961 43. A.Arbuzov, Irkutska zgodba, scena, 6.11.1962 44. (Kabaret), Mala žehta, scena, 8.1.1963 45. M.Stehlik, Tigrov kožuh, scena, 6.3.1963 46. W.Shakespeare, Dvanajsta noč, scena, 9.10.1963 47. J.Javoršek, Kriminalna zgodba, scena, 12.10.1963 48. J.Cocteau, Ti strašni starši, scena, 28.1.1964 49. B.Nušič, Pokojnik, scena, 13.5.1964 50. B.Brecht, Gospod Puntilla, scena, 16.10.1964 51. J.Kerr, Mary, Mary, scena, 4.2.1965. 52. A.P.Čehov, Platonov, scena, 24.2.1965 53. M.Frisch, Don Juan, scena, 19.10.1965 54. M.Mikeln, Inventura, scena, 24.11.1966 55. S.Miklavc, Requiem zahvale, scena, 6.5.1966 56. G.B.Shaw, Nikoli ne veš, scena, 16.6.1966 57. S.in B.Spewack, Naši trije angeli, scena, 25.10.1966 58. J.Cocteau, Pisalni stroj, scena, 11.1.1967 59. A.Camus, Nesporazum, scena, 28.2.1967 60. M.Mikeln, 2 X 2 = 5, scena, 24.6.1967 61. P.Weiss, Pesem o luzitanskem strašilu, scena, 7.11.1967 62. P.Ustinov, Komaj do srednjih vej, scena, 25.4.1968 63. P.Aickburn, Polovične resnice, scena, 3.4.1969 64. A.Miller, Cena, scena, 15.4.1969 65. A.Camus, Obsedenci, scena, 19.3.1970

Mladinsko gledališče v Ljubljani

66. S.Kammermann, Sneguljčica, scena, 10.4.1957 67. S.Kammemann, Rdeča kapica, scena, 10.4.1957 68. S.Kammermann, Lev in miš, scena, 10.4.1957 69. S.Kammermann, Semenke, scena, 10.4.1957 70. J.Žmavc, Šolska naloga na potepu,scena

Slovensko gledališče v Trstu

71. N.Krasna, Draga Ruth, scena,8.5.1954 72. P.Levi, Po čem je resnica, scena, 6.6.1959 73. J.Ribičič, V kraljestvu palčkov, scena, 5.1.1961 74. A.Martinuzzi, Trnjulčica, scena, 6.5.1965

Drama SNG v Mariboru

75. C.Puget, Srečni dnevi, scena, 4.6.1958

Slovensko gledališče v Celju

76. W.Somin, Atentat, scena, 10.6.1953 77. J.Kulundžič, Slepci, scena, 2.12.1953 78. P.Budak, Klobčič, scena, 26.5.1954 79. A.Christie, Mišolovka, scena, 27.5.1966

Gledališče v Ptuju

80. P.de Filippo, Ni res, pa le verjamem, scena, 23.3.1956

Prešernovo gledališče v Kranju

81. Vilhar-Mahnič, Večer v čitavnici, scena, 8.2.1956 81. A.T.Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, scena in kostumi, 10.10.1957 83. Aristofanes, Lizistrata, kostumi, 11.1.1957 84. W.Shakespeare, Romeo in Julija, scena, 20.9.1957

Mestno lutkovno gledališče v Ljubljani

85. V.Cynibulk, Igračke na cestah, scena, 6.10.1958 86. N.Simončič, Zmešnjava, scena, 20.2.1958 87. N.Simončič, Kljukčeve počitnice, scena, 22.12.1959 88. N.Simončič, Babica, scena, 19.12.1960 89. A.Tomasova, Belobradka, scena, 22.12.1961

Opera SNG Ljubljana

90. Rossini-Respighi, Fantastična prodajalna, scena, 16.6.1957 91. F.Chopin, Silphide, scena, 16.6.1557

Sodeloval je tudi na RTV Ljubljana (zdaj TV Slovenija) pri scenski opremi televizijskih oddaj vseh žanrov.

Scenografija v TV filmih

  • 1961 Baba Dijen in košček sladkorja, režiser: Janez Drozg, scenarist: Jože Rod, scenograf: Milan Butina, produkcijska hiša RTV Ljubljana, tip: otroška TV igra, format: live, č/b, standard
  • 1961 Na počitnice, režiser: Hinko Košak, scenarist: Tone Pavček, scenograf: Milan Butina, produkcijska hiša RTV Ljubljana, tip: otroška TV igra, format: live, č/b, standard
  • 1961 V pričakovanju jutra, režiser: Mirč Kragelj, scenarist: Vitomil Zupan, scenograf: Milan Butina, produkcijska hiša RTV Ljubljana, tip: TV igra, format: live, č/b, standard

Viri in literatura

  • Filmski sklad RS

Zunanje povezave