Milan Jesih
Življenjepis
Pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih se je rodil v Ljubljani, 14. aprila 1950. Študiral je primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti v Ljubljani, deluje kot svobodni književnik. Piše poezijo, v dramatiki pa se igri pomenov in človekovih vlog (t.i. ludizem) pridružujeta groteska in absurd. Piše tudi radijske in mladinske igre, libreta ter prevaja gledališka dela (Shakespeare, A. P. Čehov, M. A. Bulgakov). Za svoje delo je prejel številne nagrade.
Dramatika
Dramska pot Milana Jesiha se je začela v skupini 442 oz. Gledališču Pupilije Ferkeverk leta 1969, kjer je bil soavtor predstav Žlahtna plesen Pupilije Ferkeverk ter Pupilija, papa Pupilo in Pupilčki. Obe je režiral Dušan Jovanović, pomenita pa popoln odmik od literarnega gledališča v smeri proti artaudovskemu gledališču krutosti, v slednji zlasti z emblematično gesto klanja kokoši neposredno na odru, kar je v javnosti precej odmevalo. Kritiki (Veno Taufer) pa so jo interpretirali kot simbolični zakol t. i. literarnega gledališča.
Sledila je kolektivna predstava Limite (1973) z Zvonetom Šedlbauerjem v Eksperimentalnem gledališču Glej. Značilnost te predstave je bila, da sta besedilo in odrsko dogajanje nastajala sproti. Med nastajanjem projekta je Milan Jesih sproti prinašal besedilo za dogajanje na odru, ki ga je videl prejšnji dan.
Prvo samostojno dramsko delo Milana Jesiha, s katerim je tudi najbolj zaslovel, so Grenki sadeži pravice, prvič uprizorjeni v EG Glej leta 1974. V navezavi na dramatiko absurda je z njo vzpostavil ludistični dramaturški model s svobodnim sopostavljanjem različnih prizorov in jezikovnim mešanjem slogov in zvrsti, h kateremu se je v svoji kasnejši dramatiki vedno znova vračal. Podobno zgradbo imajo njegove drame Vzpon, padec in ponovni vzpon zanesenega ekonomista (uprizorjena v ljubljanski Drami leta 1974), Triko (Mala drama, 1985) in Ljubiti (predelava prvotno radijske igre (1984) v Mali drami 1993).
V igrah Brucka ali Obdobje prilagajanja (EG Glej, 1976; pozneje predelani tudi v TV-scenarij), Pravopisna komisija (SLG Celje, 1985) in Afrika (ES Gledališče čez cesto, Kranj 1986) je še vedno veliko ludističnih prvin, vendar pa v njih že najdemo zasnovo zgodbe in bolj ali manj stalne karakterje.
V igri En sam dotik (Prešernovo gledališče Kranj, 1990) je Jesih oblikoval logično grajeno zgodbo s stalnimi karakterji in zgolj občasnimi ludistčnimi prvinami z nekaterimi motivnimi navezavami na Čehova. V to, pogojno rečeno postmodernistično fazo, bi lahko uvrstili tudi njegove predelave različnih literarnih predlog za mladino in odrasle: Guliver, velik in majhen (Mladinsko in Lutkovno gledališče ljubljansko, 1979; po Swiftu), Še zmeraj ptiči (Mestno gledališče ljubljansko, 1988; po Aristofanu), Cesarjeva nova oblačila (SSG Trst, 1992, in Lutkovno gledališče Jože Pengov, 1995; po Andersenu).
Jesih zelo veliko piše tudi za radio in televizijo.
Video
Grenki sadeži pravice, r. Andrej Jus, SNG Nova Gorica, premiera 17. 3. 2011
Okrogla miza o poeziji Milana Jesiha, Dnevi poezije in vina 2012
Dramska besedila
- En sam dotik
- Afrika
- Srebrno rebro
- Pravopisna komisija
- Brucka ali Obdobje prilagajanja
- Grenki sadeži pravice
- Triko
- Vzpon, padec in ponovni vzpon zanesenega ekonomista
- Limite
- Guliver, velik in majhen
- Ljubiti
Lutkovne igre
Radijske igre
Dramatizacije
Prevodi
Nagrade
- 2002 Prešernova nagrada za pesniški opus
- 2001 Veronikina nagrada za Jambe
- 2001 Jenkova nagrada za Jambe
- 1994 Zlata značka na Festivalu Borštnikovo srečanje
- 1992 Sovretova nagrada
- 1991 Grumova nagrada za najboljše novo izvirno besedilo En sam dotik, na Tednu slovenske drame Kranj
- 1991 Jenkova nagrada za Sonete
- 1987 Župančičeva nagrada
- 1986 Nagrada Prešernovega sklada za pesniško zbirko Usta in dramska besedila
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
- Wikipedija