Nora Nora/Obrazložitev nagrade Slavka Gruma, 2004

Redakcija dne 23:01, 4. januar 2007 od Tamara (pogovor | prispevki)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)

NAGRADA SLAVKA GRUMA 2004 za najboljše novo izvirno slovensko dramsko besedilo: Evald Flisar za dramo NORA NORA


Obrazložitev strokovne žirije za najboljše slovensko izvirno dramsko besedilo, dobitnika Grumove nagrade 2004:

Dramo Evalda Flisarja z naslovom NORA NORA je strokovna žirija v sestavi Vilma Štritof Čretnik (predsednica) ter člani Alja Predan, Matej Bogataj, Darja Reichman in Tomaž Gubenšek z večino glasov izbrala med 33 teksti (27 na novo prispelih na javni razpis in 6 nominacij iz lanskega leta), in sicer med nominiranimi besedili iz lanskega leta.

Igra je nekonvencionalna variacija na temo Ibsenove Nore. Avtor je po obeh glavnih junakih imenoval tudi svoji dramski osebi, Noro in Torvalda, ju zrcalno preslikal na drugi par v drami, ju poimenoval z istima imenoma in metaforično potegnil enačaj med večna vprašanja in odgovore na temo ljubezni. Oba para ujame v paralelnih situacijah, splošno prepoznavnih in hkrati obskurnih. Dramske osebe premorejo veliko mero avtorefleksije, trudijo se osvestiti medsebojna razmerja, izmenjajo si partnerje, jih preizkusijo, vendar na koncu prevlada ugotovitev o ujetosti, o istosti, saj vse prizadevanje v odnose ne prinaša novuma. Rezultat je občutek prežvečenosti istih besed in vselej istih odgovorov nanje. Flisar se ne sprašuje več o tem, s kom in če sploh biti in ne ponuja nikakršne iluzije, temveč išče skrivnost v iskanju najboljšega načina skupnega preživetja. Igra je polna dinamičnih in duhovitih obratov, nabitih replik in direktnih odzivov nanje, odlikuje se z živo karakterizacijo in sodobno jezikovno artikulacijo. Razkriva nas, ko ljubimo, ko sovražimo, ko se predajamo in ko smo izigrani, vendar nas na tragikomičen način opozarja, kako smo prav v tem ujeti v osupljivo enake vzorce.