Pozor, delo na odru!

Različica za tisk ni več podprta in lahko vsebuje napake pri upodabljanju. Prosimo, v brskalniku posodobite zaznamke in namesto tega uporabite privzeto funkcijo brskalnika za tiskanje.
Pozor, delo na odru!, foto: Urška Boljkovac


Konkreten trenutek, umeščen v prostor in zaznamovan z ljudmi okoli nas, skriva sporočilo, ki rabi le posluh, napor, delo in potenje, da se izlušči. Še nezgrajena stavba, še neizdelan kip, še nenapisana zgodba in še nepostavljena predstava so v resnici že od nekdaj tukaj, potrebujejo samo nekoga, ki jim bo pomagal, da zaživijo.

Je predstava, zasnovana kot dogodek, ki skuša nanovo misliti gledališko improvizacijo in nekatere njene konvencije ter hkrati nanovo misliti tudi sam koncept gledališkega dogodka.

Da bi ustvarili resnično interaktiven pretok energije med ustvarjalci in gledalci ter da bi se tako eni kot drugi čimbolj neposredno in konstantno odzivali na impulze drug drugega, je prostor igre, čiste improvizacije, razbit med gledalce in kot tak tudi odseva fragmentarno strukturo samih nastajajočih zgodb.

Zaradi same prostorske postavitve pa prav fizično obstaja vsaj toliko zornih kotov, kolikor je gledalcev in igralcev. Raznolikost teh zornih kotov je kajpada vselej tudi vsebinska. Nekatere podobe, zgodbe so nam kot gledalcu zelo blizu druge daleč, nekatere se dogajajo samo drugim, druge našim bližnjim, tretje zajemajo nas same in četrte se dogajajo nam vsem. Včasih nas bolj zanima človek, ki nam sedi nasproti, tisti, ki mu je malo nerodno, tisti, ki komaj zadržuje kašelj, tisti, ki smo ga smo ga enkrat prej videli za šankom. Dogaja povsod. A ravno kontekst najavljenega gledališkega dogodka se zgosti v predstavo, ki nas za tisto uro ali dve skrivnostno poveže v enotno občestvo. Glasba skozi popolno improvizacijo črpa iz samega dogajanja, skuša ujeti skupni pulz dogodka, ga usmerja in se hkrati pusti usmerjati. Gradi se po logiki didžejevskega seta; venomer znova mora brati prostor in ljudi, ki ga polnijo, da bi jih čimbolj subtilno vezala v skupno tkivo. Objema in igra se z lučjo, ki razpolaga z enako svobodo in odgovornostjo vodenja in hkratnega sledenja dogajanju.

Kar naredi dober dogodek je enako tistemu, kar naredi dober žur. Zato se Pozor pravzaprav začne s prihodom prvih udeležencev dogodka in se še zdaleč ne konča s poklonom. Prestopite črto, ujemite ritem, dogodek je vaš!

Umetniško vodstvo: Maja Dekleva

Igrajo: Alenka Marinič, Dražen Dragojević, Gregor Moder, Maja Dekleva

Glasba: Sonja Vilč

Luč: Tomaž Lapajne

Produkcija: Narobov in KUD France Prešeren

Premiera: oktober 2005

Predstavo sta podprla Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana.