SNG Maribor: Razlika med redakcijama

Vrstica 162: Vrstica 162:
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/od-blizu-na-sarajevski-zimi Od blizu na Sarajevski zimi - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/od-blizu-na-sarajevski-zimi Od blizu na Sarajevski zimi - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/sng-maribor/stran/1 Kritike uprizoritev - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/sng-maribor/stran/1 Kritike uprizoritev - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/sng-maribor-veliki-nagrajenec-festivala-zlati-lev SNG Maribor – veliki nagrajenec festivala Zlati lev - www.sigledal.org]

Redakcija: 09:57, 20. december 2010

Predstavitev gledališča

Slovensko narodno gledališče Maribor je največji kulturno umetniški zavod v Sloveniji, ki ga sestavlja več enot: to so Drama, Opera in balet, Simfonični orkester in Festival Borštnikovo srečanje. Ustanoviteljica je od leta 2003 Vlada Republike Slovenije. Gledališče izvede letno 13 premiernih uprizoritev ( 7 v Drami, od tega 1 za otroke; 4 v Operi in 2 v baletu) ter 14 koncertov. V gledališki zgradbi je 5 prizorišč, v katerih je mogoče slediti, ob lastni produkciji SNG Maribor, še programu različnih mariborskih plesnih skupin in gostovanjem glasbenih in gledaliških ansamblov, ki dopolnjujejo ponudbo SNG Maribor.

Festival Borštnikovo srečanje je tekmovalnega značaja in predstavi izbor slovenskih in tujih gledališč vsako leto v drugi polovici meseca oktobra. Nagrade se podeljujejo slovenskim ustvarjalcem in predstavam, najvišja nagrada pa je Borštnikov prstan, ki ga igralec prejme za življenjsko delo.

Gledališče proslavlja v letošnji sezoni 90 letnico obstoja.

Zgodovina SNG Maribor

Začetki gledališkega delovanja v Mariboru segajo v 18. stoletje. Leta 1785 je mesto dobilo prvo gledališko dvorano, v kateri so nastopale potujoče gledališke skupine. Staro poslopje današnjega kompleksa Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru je bilo dograjeno leta 1864 . Njegovi osnovni obrisi z dominantno fasado, obrnjeno k Slomškovemu trgu, so do danes ostali praktično nespremenjeni. Poslopje je bilo načrtovano kot sedež in sestajališče mariborskega Kazinskega društva, kasneje pa so ga povezali z leta 1851 pozidanim mestnim gledališčem v soseščini.V njem je do leta 1918 delovalo nemško poklicno dramsko in operno gledališče.

Upravniki oz. direktorji

Drama SNG Maribor

Zgodovina Drame

Začetki slovenskega gledališkega snovanja v Mariboru segajo v drugo polovico 19. stoletja s čitalniškim gledališčem. Leta 1909 je bilo ustanovljeno Dramatično društvo, ki je delovalo kot polpoklicno gledališče v Narodnem domu. Leta 1919 je pričelo v zgradbi nekdanjega nemškega mestnega gledališča delovati prvo slovensko poklicno gledališče – SNG Maribor – s stalnim dramskim in občasnim glasbenim ansamblom (opera je delovala med leti 1922 – 1928 in od 1945 dalje neprekinjeno). Otvoritvena premiera je bila 27. septembra 1919 – Josip Jurčič: Tugomer, v režiji Hinka Nučiča, sicer prvega ravnatelja SNG Maribor. V več kot 80 letih stalnega delovanja (prekinitev je bila med leti 1941 – 1945) se je v Drami SNG Maribor zvrstilo preko 900 premier z okrog 18.000 ponovitvami, pri ustvarjanju programa pa je sodelovalo več kot 700 ustvarjalcev (igralcev, režiserjev, piscev, umetniških vodij in številnih drugih sodelavcev).


Drama SNG Mariboru deluje kot repertoarno abonmajsko gledališče. Težišče repertoarja skozi vsa obdobja je svetovna in domača dramska klasika ter sodobna dramatika različnih zvrsti in žanrov. Med pomembnejšimi slovenskimi dramatiki so bili najpogosteje uprizarjani Ivan Cankar, Slavko Grum, A. T. Linhart, F. S. Finžgar, Dominik Smole, Primož Kozak, Tone Partljič, Drago Jančar, Rudi Šeligo ... Na mariborskem odru je doživelo krst veliko izvirnih slovenskih dramskih tekstov.

Leta 1966 je začel v okviru Drame SNG Maribor delovati Teden slovenskih gledališč, ki se je leta 1971 preimenoval v Borštnikovo srečanje, osrednji slovenski gledališki festival, na katerem v tekmovalnem progamu sodelujejo slovenska dramska gledališča. Vsako leto podelijo tudi najvišje priznanje za igralske dosežke Borštnikov prstan.

Leta 1978 se je pričela obnova in dograditev stavbnega kompleksa SNG, ki je v več fazah potekala skoraj 25 let. Leta 1994 je bila dograjena nova Velika dvorana, jeseni 2003 pa je bila otvoritev obnovljene Stare dvorane.

Umetniški vodje

Nekdanji člani ansambla

Berta Bukšek, Vika Podgorska, Danica Savinova, Elvira Kraljeva, Mileva Zakrajškova, Hinko Nučič, Pavel Rasberger, Milan Skrbinšek, Vladimir Skrbinšek, Danilo Gorinšek,Maks Furijan, Rade Pregarc, Jože Kovič, Tina Leonova, Jože Zupan, Jože Samec, Franček Vičar, Roman Lavrač, Zlatko Šugman, Maja Šugman, Anton Petje, Bogdana Bratuž, Mija Mencej, Lenka Ferenčak, Hermina Kočevar, Boris Kočevar, Mira Bedenkova, Ivo Leskovec, Majda Gorinšek, Nada Nučič, Volodja Peer, Evgen Car, Marjan Trobec, Dario Varga, Franci Gabrovšek, Nataša Sirk, Alojz Svete, Branko Šturbej, Matjaž Tribušon, Arnold Tovornik,Aljoša Rebolj, Primož Ekart, Radoš Bolčina, Livio Badurina, Vojko Belšak, Metka Trdin, Angelca Jenčič Janko, Pavla Brunčko, Tita Veljakova, Milena Godina, Breda Pugelj, Majda Herman, Milena Muhič, Sonja Blaž, Minu Kjuder, Ana Veble, Arnold Tovornik, Jože Mlakar, Franjo Blaž, Boris Kočevar, Boris Brunčko, Marjan Bačko, Janez Klasinc, Stanko Potisk, Rado Pavalec, Anica Sivec, Veronika Drolc, Alenka Cilenšek, Iztok Bevk, Peter Ternovšek,Nenad Tokalić, Vojko Belšak, Pia Zemljič

Sedanji člani ansambla

Miloš Battelino, Miha Bezeljak, Matevž Biber, Peter Boštjančič, Zvonko Funda, Davor Herga, Barbara Jakopič Kraljevič,Milada Kalezić, Ivica Knez, Eva Kraš, Nataša Matjašec Rošker, Bojan Maroševič, Viktor Meglič, Irena Mihelič, Ksenija Mišič, Vlado Novak, Kristijan Ostanek, Mateja Pucko, Mirjana Šajinović, Mojca Simonič, Matija Stipanič, Tadej Toš, Irena Varga, Vladimir Vlaškalić, Maša Židanik

Nagrajene uprizoritve

Opera in balet SNG Maribor

Zgodovina

Rojstvo mariborske operne hiše zaznamuje letnica 1919, ko je bilo ustanovljeno stalno poklicno gledališče v Mariboru. Najprej je delovalo pod imenom Slovensko mestno gledališče Maribor, od leta 1921 do leta 1941 pa pod imenom Narodno gledališče Maribor. Že takrat sta si domovanje v njem uredila tako drama kot opera.

Današnji poslušalec si le težko predstavlja, v kakšnih razmerah so delali pionirji mariborske operne hiše. Dovolj pove že podatek, da ni bilo stalnega poklicnega opernega orkestra pa tudi stalnega opernega zbora ne.

Pričetek delovanja tako zaznamujejo operete. Od prve, Mam'zelle Nitouche, katere premiera je bila 1. maja 1920, najdemo na opernem sporedu že v naslednji sezoni kar devet operetnih naslovov, od Caričinih amazonk Viktorja Parme, Suppéjeve Lepe Galateje, Heubergerjevega Plesa v operi in Offenbachovega Orfeja v podzemlju pa vse do Straussovega Netopirja.

4. januarja 1921 je premiero doživela prva opera, V vodnjaku (V. Blodek, dir. H. Vogrič).

Pet let zatem so Mariborčani dočakali tudi prvo baletno uprizoritev, Ipavčevega Možička, katerega premiera je bila 27. aprila. Prvo uprizoritev celovečernega baleta je prineslo leto 1949, ko so pod vodstvom dirigenta Heriberta Svetela in koreografa Maksa Kirbosa uprizorili Coppelio Lea Delibesa.

Od tistih časov se je premierska zavesa Opere in baleta SNG Maribor, ki od leta 1994 domuje v novi dvorani z 800 sedeži, dvignila več kot petstokrat, število ponovitev pa je seveda kar nekajkrat večje. Z gostovanji doma in v tujini (Hrvaška, Avstrija, Italija, Luksemburg, Tajvan…) se mariborska opera vse bolj odpira svetu in z odmevnimi uprizoritvami klasičnega in sodobnega, domačega in tujega opernega in baletnega repertoarja, ki navdušujejo tako občinstvo kot kritike doma in na tujem, postaja vodilna operno-baletna hiša v državi ter ena najživahnejših in najopaznejših v tem delu Evrope.

Umetniški vodje

  • 2009 Janko Kastelic
  • 2008-2008 Karen Kamenšek
  • 1986-2008 Stane Jurgec
  • 1985-1986 Henrik Neubauer
  • 1973-1984 Boris Švara
  • 1963-1972 Vladimir Kobler
  • 1956-1962 Jakov Cipci
  • 1953-1955 Ciril Cvetko
  • 1950-1953 Demetrij Žebre
  • 1945-1949 Anton Nefat
  • 1923-1928 Andro Mitrović

Nekdanji člani ansambla

Sedanji člani ansambla

Operni solisti

Sabina Cvilak, Svetlana Čursina, Valentin Enčev, Petya Ivanova, Jaki Jurgec, Alfonz Kodrič, Janez Lotrič, Irena Petkova, Valentin Pivovarov, Miro Solman, Matjaž Stopinšek, Dušan Topolovec, Andreja Zakonjšek Krt

Baletni solisti

Tanja Baronik, Anton Bogov, Edward Clug, Galina Čajka, Marina Krasnova, Tijuana Križman, Matjaž Marin, Sergiu Moga, Alenka Ribič Laufer, Valentina Turcu.

Operni zbor

1. sporan: Nevenka Kiseljak, Martina Ledinek, Tina Pečar Laznik, Ljubica Petrovič, Terezija Potočnik, Tanja Vuzem, Nataša Žlender; 2. sopran: Ljubomira Bračič, Nilda Luketič, Mojca Potrč, Olga Vavh; 1. alt: Nada Horvat, Dada Kladenik, Helena Kristl, Ljudmila Robinson, Regina Schulz, Helena Štajnmec, Marija Zelko; 2. alt: Irena Ferk, Liubov Gnucha, Ida Nedok, Darinka Pavel, Marjana Šef; 1. tenor: Lovro Čučko, Beno Muraus, Tomaž Planinc, Danilo Vračko; 2. tenor: Jože Jager, Miran Kosi, Silvester Kronaveter, Marjan Treer, Marko Žaler, Hideyuki Suzuki; bariton: Joće Bombek, Maks Feguš, Matjaž Vezonik, Mihael Mikluš, Stevan Stojanović; bas: Sebastijan Čelofiga, Bojan Hinteregger, Peter Izlakar, Marko Mandir, Peter Skušek.

Baletni zbor

Branka Popovici, Christian Popovici, Adriana Cioata, Tetiana Svetlična, Ines Uroševič, Vadim Kurgajev, Stefan Banica, Ines Petek, Hristina Stojčeva, Blaga Stojčeva, Sytze Jan Luske, Tiberiu Marta, Helena Klasič, Evgenija Koškina, Slavčo Stoleski, Olesja Hartman, Eric Burrough, Ana Tina Petkovšek, Gaj Žmavc, Cleopatra Purice, Petar Marić, Gabriel Marin, Catarina De Meneses, Pia Clug, Klavdija Stanišič, Demetrius King, Mircea Golescu, Aglaja Dvanajščak.

Orkester

Saša Olenjuk, koncertni mojster, Vita Gregorc, koncertna mojstrica; 1. violine: Marko Jerbić, Maja Peternel, Tamara Bakardzieva, Muniba Busančić, Hrvoje Šoštarić, Marina Žižek, Simona Jambrović, Barbara Kovačič, Danica Koren; 2. violine: Miladin Batalović, Anđelko Ilčić, Zlatka Fras Godec, Gabor Kiš, Darko Kordič, Tina Muraus, Jasmina Nanut, Danica Počkaj; viole: Rostyslav Denysyuk, Natalija Smolina, Rositza Petrova, Levente Gidro, Ana Trnjar, Nelia Atanasova; violončela: Gorazd Strlič, Nikolaj Sajko, Davor Gluhak, Božo Šulič, Tanja Kovačič, Zofija Klacsmann; kontrabasi: Božidar Kovačič, Jože Ovčar, Darjan Cvetrežnik, Piero Malkoč, Eugen Oparenović; klarineti: Srečko Kovačič, Oto Kožuh, Mitja Ritlop; flavte: Alenka Goršič, Eva Slana, Bojan Palčec, Mateja Kremljak, Luka Železnik; oboe: Dušan Krnjak, Tomas Žganec, Tihana Glavinović, Nenad Marinovič; rogovi: Andrej Žgank, Borut Pahič, Stanko Kelemina, Veronika Flammer,Dušan Godec; trobente: Janez Kopše, Matjaž Klemenc, Milan Feguš, Renato Ribič; pozavne: Stanko Vavh, Marjan Golob, Valerij Pravdič, Bogdan Vizjak; tuba: Darko Rošker; timpani: Robert Krček; tolkala: Dimitrij Averjanov, Blaž Satler, Boštjan Vavh, Dejan Ritlop, Denis Dimitrić; harfa: Natalija Ristić Puzigaća.

Nagrajene uprizoritve

Zunanje povezave