Ogled vira SNG Opera in balet Ljubljana

[[Kategorija:Zvrsti|SNG Opera in balet Ljubljana]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|SNG Opera in balet Ljubljana]]
[[Kategorija:Plesno gledališče|SNG Opera in balet Ljubljana]]
[[Kategorija:Glasbeno gledališče|SNG Opera in balet Ljubljana]]
[[Kategorija:Javni zavodi|SNG Opera in balet Ljubljana]]

==Predstavitev==
SNG Opera in balet Ljubljana neprekinjeno deluje od leta 1918 in danes velja za osrednje glasbeno gledališče, ki se ponaša z obširnim repertoarjem opernih, baletnih in koncertnih del iz sodobne in klasične glasbeno-gledališke ustvarjalnosti. Hiša redno sodeluje z različnimi mednarodnimi in domačimi koproducenti.

Danes se osrednje slovensko glasbeno gledališče – poleg rednih programskih novosti vsake sezone – ponaša z obširnim repertoarjem opernih, baletnih in koncertnih del iz sodobne in klasične glasbeno-gledališke ustvarjalnosti v matični hiši ter na gostovanjih doma in v tujini. Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana že nekaj let uspešno sodeluje tudi z različnimi mednarodnimi in domačimi koproducenti, s katerimi je v minulih sezonah uprizorilo več odmevnih projektov (''Faust'', ''Aida'', ''Zaljubljen v tri oranže'', ''Don Kihot'', ''Knez Igor'', ''Rusalka'', …), prav gotovo pa je bila med najodmevnejšimi svetovna premiera ponovno odkrite Offenbachove opere ''Renske nimfe''.

==Zgodovina==
Ko je leta 1892 slovensko Deželno gledališče dobilo novo poslopje (današnjo Opero), so se v njem uprizarjale dramske in operne, hkrati pa tudi nemške predstave. V njegovem okviru je dobila Opera stalno angažirane dirigente, soliste in zbor, predstave so spremljali sprva najeti vojaški glasbeniki, od leta 1908 pa člani novoustanovljene Slovenske filharmonije. Leta 1911 se je nemško gledališče preselilo v novo stavbo (današnjo Dramo). V času prve svetovne vojne so muze v ljubljanski Operi molčale, v gledališki stavbi je domoval kinematograf Central, dokler ni spomladi leta 1918 ponovnemu zagonu gledališča botroval Gledališki konzorcij, ki si je zastavil cilj, da bi v sezoni 1918/19 začel ponovno delovati slovenski oder. In tako je slovensko glasbeno prizorišče ponovno oživelo že isto jesen, domači gledališki prostor pa je poleg dramskega in opernega dobil še baletno gledališče.

Na ljubljanskem odru so takrat izvajali predvsem francoske in italijanske opere, poudarek pa je bil tudi na slovanskih in slovenskih opernih delih. V obdobju med obema vojnama je operno gledališče posodobilo svoj repertoar in uprizoritev je doživelo kar nekaj uspešnih oper slovenskih avtorjev (Kogoj, Osterc, Bravničar). Po drugi svetovni vojni je postal ljubljanski ansambel cenjen tudi zunaj meja domovine. Velikanski uspeh je požel z mednarodnim gostovanjem na Nizozemskem, še zlasti pa z uspešnim nastopom v velikem opernem gledališču v Parizu. Leta 1957 je bil posnetek opere ''Zaljubljen v tri oranže'' S. Prokofjeva (dirigent Bogo Leskovic) nagrajen s Philipsovo nagrado grand prix kot najboljši posnetek leta.
S prvimi predstavami v okviru opernih in operetnih premier v jesenskem delu sezone 1918/1919, spomladi 1919 pa s svojo prvo samostojno baletno premiero ''Ugrabljena Evelina'', je začel svojo poklicno pot tudi balet z lastnim ansamblom in vodjem. Že v prvih letih svojega obstoja je uprizoril nekaj znanih klasičnih baletnih stvaritev, svoj repertoar pa je obogatil tudi z novejšimi slovenskimi deli. Doslej si je ljubljansko občinstvo lahko ogledalo veliko število različnih baletnih predstav iz klasičnega repertoarja, med njimi pa tudi precej novejših stvaritev slovenskih in tujih koreografov.

==O prenovi==
Zaradi dotrajanja in prostorske stiske je bil leta 1998 objavljen javni natečaj za obnovo in dograditev. Za celostno prenovo in dozidavo operne hiše je bil na natečaju kot osnova izbran projekt arhitektov Jurija Kobeta in Marjana Zupanca. Po načrtu so zgradili velik modernistični prizidek na hrbtni strani operne stavbe in obnovili njen stari del. Pod njim so zgradili tudi dva podzemna vstopno-izstopna atrija in povečali orkestrsko odprtino ter oder. Tako se je površina stavbe s 3.500 povečala na 10.500 kvadratnih metrov.
Slovesno odprtje prenovljenega poslopja je bilo 10. decembra 2011 s koncertom, ki so ga poimenovali Zlitje stoletij.

==Direktorji==
*Staš Ravter (2020-)
*Staš Ravter, v. d. (2019-2020)
*Rajko Meserko, v. d. (2018-2019)
*Peter Sotošek Štular (2013-2018)
*Mitja Bervar (2010-2013)
*Kristijan Ukmar (2005–2010)
*Borut Smrekar (1998–2005)
*Darijan Božič (1995–1998)
*Igor Švara (1992–1995)
*Darko Brlek (1991–1992)
*Kristijan Ukmar (1986–1991)
*France Dimec (1981-1986)
*Ciril Cvetko (1975–1981)
*Vladimir Kobler (1973–1975)
*Bogo Leskovic (1968–1973)
*Demetrij Žebre (1958–1968)
*Danilo Švara (1956–1958)
*Smiljan Samec (1955–1956)
*Valens Vodušek (1951–1955)
*Samo Hubad (1948–1951)
*Mirko Polič (1945–1948)
*Vilko Ukmar (1939–1945)
*Mirko Polič (1925–1939)
*Fridrik Rukavina (1918–1925)

==Umetniški vodje==
*Umetniški direktor opere: Marko Hribernik
*Umetniški direktor baleta: Renato Zanella

==Seznam opernih solistov==
===Sopran===
[[Urška Arlič Gololičič]], [[Urška Breznik]], [[Galja Todorova Gorčeva]], [[Norina Radovan]], [[Rebeka Radovan]], [[Dunja Spruk]], [[Martina Zadro]]

===Mezzosopran===
[[Elena Dobravec]], [[Zdenka Gorenc]], [[Nuška Drašček Rojko]]

===Alt===
[[Mirjam Kalin]]

===Tenor===
[[Andrej Debevec]], Aljaž Farasin, [[Jure Kušar]], [[Branko Robinšak]], [[Matej Vovk]], [[Dejan Maksimilijan Vrbančič]]

===Bariton===
[[Ivan Andres Arnšek]], [[Marko Kobal]], [[Slavko Savinšek]], 
[[Jože Vidic]], [[Robert Vrčon]]

===Bas===
[[Saša Čano]], [[Peter Martinčič]], [[Zoran Potočan]], [[Juan Vasle]]

==Operni zbor==
Vodja zbora: Željka Ulčnik Remic

Amina Natalija Bašić, Loredana Colautti Cannarella, Marina Đonlić, Bernarda Golob Švara, Polona Kante Pavlin, Darja Novak, Mojca Svoljšak, Christina Thaler, Tatjana Verce, Sandra Vidovič Mlakar, Andreja Mohorič, Monika Müller, Julijana Bianca Telban, Adriana Abbati de Vasle, Meta Maček, Ida Plevnik Bavčar, Ana Plemenitaš, Anja Šinigij, Mojca Tiran, Manca Hribar, Zarja Pivko, Matej Avbelj, David Čadež, Bruno Konda, Jože Oblak, Rusmir Redžić, Edvard Strah,
Damjan Kozole, Danilo Papič, Miha Ravnikar, Rok Bavčar, Robert Brezovar, Tadej Femc, Marko Ferjančič, Anton Habjan, Milan Zavodnik, Rok Krek, Marko Pikš, Bratislav Ristić, Silvo Škvarč, Tomaž Zadnikar, Gregor Zorko

==Seznam baletnih solistov==
[[Ana Klašnja]], [[Tjaša Kmetec]], [[Regina Križaj]], [[Sanja Nešković Peršin]], [[Nina Noč]], [[Rita Pollacchi]], [[Petar Đorčevski]], [[Iulian Anatol Ermalai]], [[Yuki Seki]], [[Kenta Yamamoto]], [[Lukas Zuschlag]]

==Baletni solo zbor==
Georgeta Capraroiu, Sorina Dimache, Emilie Gallerani Tassinari, Eva Gašparič, Marin Ino, Chie Kato, Yaman Kelemet, Barbara Marič, Mariša Nač, Barbara Potokar, Elli Purkunen, Gabriela Stoyanova Chausheva, Urša Vidmar, Alexandru Barbu, Lukas Bareman, Thomas Giugovaz, Gregor Guštin, Tomaž Horvat, Filippo Jorio, Hugo Mbeng, Yujin Muraishi

==Baletni zbor==
Monica Maja Dedović, Lara Flegar, Enisa Hodžić, Irena Kloboves, Romana Kmetič, Olga Kori, Gabriela Mede, Johanne Monfret, Antonija Novotny, Diana Radic, Rajna Remović, Katja Romšek, Neža Rus, Tasja Šarler, Mateja Železnik, Ivan Greguš, Oleksandr Koriakovskyi, Leonid Kouznetsov, Metteo Moretto, Gaj Rudolf, Goran Tatar, Filip Viljušić

==Orkester==
Dirigenti: 
Aleksandar Spasić, Loris Voltolini, Živa Ploj Peršuh

''I. violine'': Rahela Grasselli, Lucija Krišelj, Natalija Čabrunič Pfeifer, Michela Dapretto, Domen Lorenz, Polona Ruter, Metka Udovč, Vesna Velušček, Metka Zupančič
''II. violine'': Margareta Pernar Kenig, Dragana Pajanović, Olga Čibej Pletikosić, Nastja Dolinar, Špela Jevnišek, Saša Kmet, Ana Stadler
''Viole'': Ana Glišić, Evgenij Meleščenko, Laslo Babinski, Paolo Canarella, Aljaž Mihelač, Martin Žužek Kres
''Violončela'': Damir Hamidulin, Fulvio Drosolini, Barbara Gradišek, Jaroslav Cefera, Aleksandra Čano Muharemović, Ksenija Trotovšek Brlek
''Kontrabasi'': Valerij Bogdanov, Aleksandar Blagojević
''Harfa'': Maria Gamboz
''Flavte'': Helena Trismegist, Vesna Jan Mitrovič, Matjaž Debeljak, Špela Benčina
''Oboe'': Jonathan Mauch, Claudia Pavarin, Manca Marinko, Darko Jager
''Klarineti'': Kenig Tadej, Jakob Bobek, Borut Turk, David Gregorc
''Fagoti'': Jure Mesec, Árpád Balázs Piri, Milan Nikolić
''Rogovi'': Primož Zemljak, Marko Arh, Sabina Magajne Bogolin, Erik Košak
''Trobente'': Uroš Pavlovič, Gregor Turk, Jure Močilnik
''Pozavne'': Aleš Šnofl, Andrej Sraka, Leon Leskovšek, Tine Plautnik
''Tuba'': Aleš Plavec
''Timpani'': Tomaž Vouk
''Tolkala'': Rudi Podkrajšek, Gašper Gradišek

    
==Viri in literatura==
*Spletna stran SNG Opera in balet Ljubljana

==Zunanje povezave==
*[http://www.opera.si/ SNG Opera in balet Ljubljana]
*[https://www.dnevnik.si/1042941971 Marko Hribernik, dirigent in novi umetniški vodja ljubljanske Opere: Namesto prepirov meditacija - www.dnevnik.si, 27.10.2020]
*[https://misli.sta.si/2827002/marko-hribernik-za-sta-stremel-bom-k-sodelovanju-in-vkljucevanju-mladih Marko Hribernik za STA: Stremel bom k sodelovanju in vključevanju mladih - www.sta.si, 05.11.2020]
*[https://misli.sta.si/2815543/renato-zanella-za-sta-vodja-narodnega-baleta-mora-skrbeti-za-kontinuiteto Renato Zanella za STA: Vodja narodnega baleta mora skrbeti za kontinuiteto - www.sta.si, 07.01.2021]
*[https://www.delo.si/kultura/oder/ko-opazujem-plesalce-je-kot-da-bi-poslusal-glasbo/ Ko opazujem plesalce, je kot da bi poslušal glasbo - www.delo.si, 12.01.2021]