Slavko Pezdir: Razlika med redakcijama

 
(5 vmesnih redakcij 2 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
<div style="float: right">[[Slika:Slavko-pezdir.jpg|350px|Slavko Pezdir]]</div>
[[Kategorija:Ustvarjalci|Pezdir, Slavko ]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Pezdir, Slavko ]]
[[Kategorija:Kritiki, teatrologi, teoretiki, raziskovalci in publicisti|Pezdir, Slavko ]]
[[Kategorija:Kritiki, teatrologi, teoretiki, raziskovalci in publicisti|Pezdir, Slavko ]]
<div style="float: right">[[Slika:Slavko-pezdir.jpg|300px|Slavko Pezdir]]</div>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Rojen 20. novembra 1951 v Novem mestu, osemletko in gimnazijo pedagoške smeri obiskoval ter uspešno zaključil v Celju.  
Rojen 20. novembra 1951 v Novem mestu, osemletko in gimnazijo pedagoške smeri obiskoval ter uspešno zaključil v Celju.  


Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je 1979. leta diplomiral iz slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije. Že v času študija (od leta 1974 dalje) je začel honorarno poučevati slovenski jezik in književnost na tedanjem Pedagoškem šolskem centru v Celju (s filmskimi ocenami pa je kot študent začel sodelovati v ''Naših razgledih'' in oddaji Radia Ljubljana Gremo v kino), kjer je jeseni 1977 sklenil tudi svoje prvo redno delovno razmerje. Leta 1976 je za leto dni prevzel urednikovanje celjske revije za kulturo ''Obrazi'', jeseni 1977 pa je za daljše obdobje prevzel v celjskem ''Novem tedniku'' kritiško »pokrivanje« premier v produkciji [[SLG Celje]].  
Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je 1979. leta diplomiral iz slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije. Že v času študija (od leta 1974 dalje) je začel honorarno poučevati slovenski jezik in književnost na tedanjem Pedagoškem šolskem centru v Celju (s filmskimi ocenami pa je kot študent začel sodelovati v ''Naših razgledih'' in oddaji Radia Ljubljana Gremo v kino), kjer je jeseni 1977 sklenil tudi svoje prvo redno delovno razmerje. Leta 1976 je za leto dni prevzel urednikovanje celjske revije za kulturo ''Obrazi'', jeseni 1977 pa je za daljše obdobje prevzel v celjskem ''Novem tedniku'' kritiško »pokrivanje« premier v produkciji [[SLG Celje]].  


Od novembra 1980 do marca 1982 je poklicno opravljal funkcijo tajnika Kulturne skupnosti  občine Celje (v okviru tedanjih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti), od tedaj do marca 1986 pa je en polni mandat poklicno opravljal funkcijo upravnika [[SLG Celje]]. Sledilo je obdobje poklicnega novinarskega delovanja v kulturnem uredništvu dnevnika ''Delo'' v Ljubljani (od 17. marca 1986 do 18. decembra 2012), ki ga je prekinil na pragu »slovenske pomladi« s kratkim »izletom« v polje politike. Od 4. januarja 1988 do 31. maja 1990 je bil namreč izvoljen za predsednika Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v Celju (kot zanimivost: izvoljen je bil po demokratičnem postopku kandidiranja dveh kandidatov, čeprav ni bil član tedaj vodilne Zveze komunistov ter je bilo vse nečlane ZK na izvoljenih funkcijah v SZDL po Sloveniji tedaj mogoče prešteti komaj na prste ene roke).  Z 19. decembrom  2012 je pridobil na Zavodu za zaposlovanje RS status brezposelne osebe in čaka na izpolnitev pogojev za upokojitev.   
Od novembra 1980 do marca 1982 je poklicno opravljal funkcijo tajnika Kulturne skupnosti  občine Celje (v okviru tedanjih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti), od tedaj do marca 1986 pa je en polni mandat poklicno opravljal funkcijo upravnika [[SLG Celje]]. Sledilo je obdobje poklicnega novinarskega delovanja v kulturnem uredništvu dnevnika ''Delo'' v Ljubljani (od 17. marca 1986 do 18. decembra 2012), ki ga je prekinil na pragu »slovenske pomladi« s kratkim »izletom« v polje politike. Od 4. januarja 1988 do 31. maja 1990 je bil namreč izvoljen za predsednika Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v Celju (kot zanimivost: izvoljen je bil po demokratičnem postopku kandidiranja dveh kandidatov, čeprav ni bil član tedaj vodilne Zveze komunistov ter je bilo vse nečlane ZK na izvoljenih funkcijah v SZDL po Sloveniji tedaj mogoče prešteti komaj na prste ene roke).  Z 19. decembrom  2012 je pridobil na Zavodu za zaposlovanje RS status brezposelne osebe in čaka na izpolnitev pogojev za upokojitev.   


Kot časnikar, kritik in publicist je objavljal  v ''Novem tedniku'' in ''Obrazih'' (Celje), ''Delu, Naših razgledih'' in ''Razgledih'' ter ''Sodobnosti'' (Ljubljana), ''Večeru'' (Maribor),  sodeloval tudi v kulturnih programih Radia Celje ter RTV Slovenija, pa v specializirani gledališki reviji ''Scena'' (Novi Sad) ter v nekaterih gledaliških listih in festivalskih katalogih ([[SNG Drama Ljubljana|SNG Drame Ljubljana]], [[SLG Celje]], [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]], [[Teden slovenske drame|Tedna slovenske drame]], Lutkovnega bienala ULUS ipd.).
Kot časnikar, kritik in publicist je objavljal  v ''Novem tedniku'' in ''Obrazih'' (Celje), ''Delu, Naših razgledih'' in ''Razgledih'' ter ''Sodobnosti'' (Ljubljana), ''Večeru'' (Maribor),  sodeloval tudi v kulturnih programih Radia Celje ter RTV Slovenija, pa v specializirani gledališki reviji ''Scena'' (Novi Sad) ter v nekaterih gledaliških listih in festivalskih katalogih ([[SNG Drama Ljubljana|SNG Drame Ljubljana]], [[SLG Celje]], [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]], [[Teden slovenske drame|Tedna slovenske drame]], Lutkovnega bienala ULUS ipd.).


Kot sopotnik gledališkega in kulturnega dogajanja je v določenih mandatnih obdobjih sodeloval v svetu za kulturo pri OK SZDL Celje ter RK SZDL Slovenije, v upravnem odboru Prešernovega sklada, svetu AGRFT UL, svetu SNG Drame Ljubljana ter v programskem odboru Sterijinega pozorja v Novem Sadu. Kot gledališki kritik je sodeloval v strokovnih žirijah festivalov MES v Sarajevu, Borštnikovega srečanja v Mariboru, Tedna slovenske drame v Kranju in bienala komornih odrov [[SKUP - srečanje komornih uprizoritev|SKUP]] na Ptuju. Po eno mandatno obdobje je bil selektor Borštnikovega srečanja v Mariboru ter lutkovnega bienala ULUS (tedaj v Kopru).
Kot sopotnik gledališkega in kulturnega dogajanja je v določenih mandatnih obdobjih sodeloval v svetu za kulturo pri OK SZDL Celje ter RK SZDL Slovenije, v upravnem odboru Prešernovega sklada, svetu AGRFT UL, svetu SNG Drame Ljubljana ter v programskem odboru Sterijinega pozorja v Novem Sadu. Kot gledališki kritik je sodeloval v strokovnih žirijah festivalov MES v Sarajevu, Borštnikovega srečanja v Mariboru, Tedna slovenske drame v Kranju in bienala komornih odrov [[SKUP - srečanje komornih uprizoritev|SKUP]] na Ptuju. Po eno mandatno obdobje je bil selektor Borštnikovega srečanja v Mariboru ter lutkovnega bienala ULUS (tedaj v Kopru).


Od 7. januarja 2014 je upokojen.
Od 7. januarja 2014 je upokojen.
 
==Publikacije==
==Viri in literatura==
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/slavko-pezdir-sopotnik-gledalisca Slavko Pezdir: Sopotnik gledališča - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/slavko-pezdir-sopotnik-gledalisca Slavko Pezdir: Sopotnik gledališča - www.sigledal.org, 17.6.2013]
*[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavko+pezdir%27&pageSize=25 Članki v Digitalni knjižnici Slovenije - www.dlib.si]

Trenutna redakcija s časom 09:38, 8. december 2016

Slavko Pezdir

Življenjepis

Rojen 20. novembra 1951 v Novem mestu, osemletko in gimnazijo pedagoške smeri obiskoval ter uspešno zaključil v Celju.

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je 1979. leta diplomiral iz slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije. Že v času študija (od leta 1974 dalje) je začel honorarno poučevati slovenski jezik in književnost na tedanjem Pedagoškem šolskem centru v Celju (s filmskimi ocenami pa je kot študent začel sodelovati v Naših razgledih in oddaji Radia Ljubljana Gremo v kino), kjer je jeseni 1977 sklenil tudi svoje prvo redno delovno razmerje. Leta 1976 je za leto dni prevzel urednikovanje celjske revije za kulturo Obrazi, jeseni 1977 pa je za daljše obdobje prevzel v celjskem Novem tedniku kritiško »pokrivanje« premier v produkciji SLG Celje.

Od novembra 1980 do marca 1982 je poklicno opravljal funkcijo tajnika Kulturne skupnosti občine Celje (v okviru tedanjih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti), od tedaj do marca 1986 pa je en polni mandat poklicno opravljal funkcijo upravnika SLG Celje. Sledilo je obdobje poklicnega novinarskega delovanja v kulturnem uredništvu dnevnika Delo v Ljubljani (od 17. marca 1986 do 18. decembra 2012), ki ga je prekinil na pragu »slovenske pomladi« s kratkim »izletom« v polje politike. Od 4. januarja 1988 do 31. maja 1990 je bil namreč izvoljen za predsednika Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v Celju (kot zanimivost: izvoljen je bil po demokratičnem postopku kandidiranja dveh kandidatov, čeprav ni bil član tedaj vodilne Zveze komunistov ter je bilo vse nečlane ZK na izvoljenih funkcijah v SZDL po Sloveniji tedaj mogoče prešteti komaj na prste ene roke). Z 19. decembrom 2012 je pridobil na Zavodu za zaposlovanje RS status brezposelne osebe in čaka na izpolnitev pogojev za upokojitev.

Kot časnikar, kritik in publicist je objavljal v Novem tedniku in Obrazih (Celje), Delu, Naših razgledih in Razgledih ter Sodobnosti (Ljubljana), Večeru (Maribor), sodeloval tudi v kulturnih programih Radia Celje ter RTV Slovenija, pa v specializirani gledališki reviji Scena (Novi Sad) ter v nekaterih gledaliških listih in festivalskih katalogih (SNG Drame Ljubljana, SLG Celje, Borštnikovega srečanja, Tedna slovenske drame, Lutkovnega bienala ULUS ipd.).

Kot sopotnik gledališkega in kulturnega dogajanja je v določenih mandatnih obdobjih sodeloval v svetu za kulturo pri OK SZDL Celje ter RK SZDL Slovenije, v upravnem odboru Prešernovega sklada, svetu AGRFT UL, svetu SNG Drame Ljubljana ter v programskem odboru Sterijinega pozorja v Novem Sadu. Kot gledališki kritik je sodeloval v strokovnih žirijah festivalov MES v Sarajevu, Borštnikovega srečanja v Mariboru, Tedna slovenske drame v Kranju in bienala komornih odrov SKUP na Ptuju. Po eno mandatno obdobje je bil selektor Borštnikovega srečanja v Mariboru ter lutkovnega bienala ULUS (tedaj v Kopru).

Od 7. januarja 2014 je upokojen.

Publikacije

Viri in literatura

Zunanje povezave