Slovensko ljudsko gledališče Celje: Razlika med redakcijama

Iz Geslo

m (Zunanje povezave)
(Osnovni podatki)
Vrstica 7: Vrstica 7:
 
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Slovensko ljudsko gledališče Celje]]
 
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Slovensko ljudsko gledališče Celje]]
  
=='''Osnovni podatki'''==
+
==Osnovni podatki==
 
;<nowiki>Ustanoviteljica: Mestna občina Celje</nowiki>
 
;<nowiki>Ustanoviteljica: Mestna občina Celje</nowiki>
 
;<nowiki>Število sedežev na Velikem odru: 350</nowiki>
 
;<nowiki>Število sedežev na Velikem odru: 350</nowiki>

Redakcija: 15:06, 25. maj 2013

SLG Celje, foto: Arhiv SLG Celje

Osnovni podatki

Ustanoviteljica: Mestna občina Celje
Število sedežev na Velikem odru: 350
Število sedežev na Oderpododrom: 55
Število premier v sezoni: 6
Abonmajsko gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in mladino
Prireja Festival Dnevi komedije z bienalnim natečajem za Žlahtno komedijsko pero, Decembrski direndaj in Gledališko vzgojo
Upravnica: mag. Tina Kosi

Predstavitev gledališča

Slovensko ljudsko gledališče Celje je v sezoni 2005/2006 praznovalo 55 let svojega obstoja. Leta 1950, 6. decembra, je MLO Celje pod del. št. I/1-1160/1 izdalo odločbo o ustanovitvi mestnega gledališča. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. 3. 1951, in sicer predstava Mire Puc-Mihelič Operacija v režiji Toneta Zorka. Gledališče je bilo ustanovljeno kot repertoarna ustanova in si je vseskozi prizadevalo gojiti dramatiko slovenskih in jugoslovanskih ter tujih dramskih avtorjev, tako klasičnih kot sodobnih, in je tak princip ohranilo tudi po razpadu Jugoslavije.

V igralskem ansamblu SLG Celje je zaposlenih 23 profesionalnih igralcev z akademsko izobrazbo, s stalnim dramaturgom, lektorjem in upravnico, ki skrbi tudi za repertoar gledališča.

Letno uprizarjajo 6 premier, od tega eno na Odrupododrom in eno predstavo za otroke in mladino. Igrajo okoli 200 predstav doma v Celju in na gostovanjih po Sloveniji in tujini. Veliko število predstav namenjajo otrokom in srednješolcem.

V bivši skupni domovini so bili redno vabljeni na Sterijevo pozorje v Novem Sadu, bili nekajkrat na BITEFu v Beogradu in na MESSu v Sarajevu.

V SLG Celje ustvarjajo vrhunski gledališki ustvarjalci, tako igralci, kot režiserji in drugi sodelavci. Med celjskimi igralci sta kar dva nosilca Borštnikovega prstanaJanez Bermež leta 1998 in Anica Kumer leta 2003.

Trenutni repertoar kaže povezavo klasike z modernimi gledališkimi trendi in jih uvršča med vodilna gledališča v domovini. Repertoar je oblikovan pestro, saj so edino gledališče v svoji regiji, zato pokrivajo vse gledališke žanre, domače in tuje dramske tekste, klasična dela in novitete. Bogastvo gledališča se kaže prav skozi njegovo raznolikost, zato je SLG Celje odprto za različne avtorske poetike posameznih režiserjev. Njegovi največji odliki pa sta zagotovo izjemen in uigran igralski ansambel ter skupen trud vseh delavcev gledališča za kvalitetno izvedbo vseh uprizoritev.

Zgodovina

V celjskem mestnem gledališču, ki je dotlej služilo le tujejezičnim predstavam, so prvikrat igrali v slovenščini 19. septembra 1849; takrat je uprizorila ružba slovenskih gledaliških diletantov pod Jeretinovim vodstvom Županovo Micko. V tistih razgibanih mesecih po marčni revoluciji je bilo še več predstav, deloma v gledališki dvorani, deloma v stari Grofiji in ta dejavnost se je obdržala do leta 1852, torej dlje kakor v Ljubljani. Po dvanajstih letih (1864) se je znova obudila s predstavami v Čitalnici, po letu 1895 pa je prevzelo tudi skrb za dramske predstve Celjsko pevsko društvo oz. njegov Dramatični odsek, ki je prirejalo predstave v dvorani Narodnega doma. Spored vseh teh let se ni bistveno razlikoval od ljubljanskega. Vsega je bilo v Celju 111 predstav do 12. februarja 1911, ko se je prvič predstavilo novoustanovljeno Dramatično društvo, prav tako v Narodnem domu. Svetovna vojna je njegovo delo zavrla za celih pet let, v letu 1919 pa je znova začelo s predstavami v Mestnem gledališču. Po letu 1933 je dl nekaj predstav tudi novi Celjski studio, s koncem sezone 1935/36 pa je vsa samostojna gledališka dejavnost v Celju zamrla. Takoj po osvoboditvi 1945 leta je bilo ustanovljeno na amaterski bazi Okrožno gledališče, preimenovano 1947 v Ljudsko gledališče in 1950 v Mestno gledlaišče. Dne 17. marca 1951 je bila prva predstava stalno nastavljenega poklicnega ansambla. Vse do te predstave so bile dotedanje predstave v Domu Ljudske posojilnice, v Domu OF in v dvorani Ljudske prosvete. 9. maja 1953 je bila prva predstava Mestnega gledališča v novi (sedanji) hiši, leta 1957 pa je Mestno gledlišče dobilo novo ime: Slovensko ljudsko gledališče v Celju.


Upravniki

Umetniški vodje

Sedanji člani ansambla

Nekdanji člani ansambla

Nada Božič (1950- ), Peter Božič (1951-1956), Marija Goršič (1951-1976),France Mirnik (1951-1956), Neda Sirnik (1951-1955), Janez Škof (1951- 1965), Bogdana Vrečko (1951-1953), Milan Brezigar (1953- 1954), Marjan Dolinar (1953 - 1973), Pavle Jeršin (1953 - 1971, 1973-1976, 1978-1979), Marjana Krošl (1953-1982), Vladimir Novak (1953-1958), Slavko Strnad (1953-1963), Janez Albreht (1953-1954), Mara Černe (1954 - 1959), Janez Eržen (1954 - 1955; 1956-1962),Aleksander Krošl (1954- 1957, 1959-1975, 1977-1980), Klio Maver Ciuha (1954-1959), Avgust Sedej (1954-1959), Belak Slavko (1956-1958, 1959-1961), Jeraj Marija Minca (1954-1956), Angela Hlebce-Grün (1956- 1961), Albin Penko (1956-1959), Anton Trpin (1956-1959), Vera Per (1957 - 1962), Volodja Peer (1957- 1965), Breda Pugelj (1957-1959), Jože Pristov (1958), Marjan Bačko (1957-1959), Demeter Bitenc (1957- 1958), Zlatko Šugman (1958-1961), Slavko Belak (1959), Maja Šugman (1959-1961), Anton Petje (1959-1960), Breda Gostič (1960-1962), Zora Hudales (1961-1963), Stane Potisk (1961-1963, 1970-1977), Anton Šolar (1961-1963), Janez Bermež (1962), Marjan Breznik (1962 -1964), Franci Gabrovšek (1962-1971), Jana Šmid (1962), Mija Mencej (1963), Brane Grubar (1964 - 1975), Drago Kastelic (1964- 1968, 1976), Minu Kjuder (1964 -1971), Štefan Volf (1964-1965, 1966 - 1973 - prevzel tehnično vodstvo), Bruno Baranovič (1966- 1968, 1969), Borut Alujevič (1966), Andrej Nahtigal (1966- 1968), Marko Simčič (1968-1974), Bogomir Veras (1968 - 1976, 1977-1984), Jadranka Tomažič (1970-1981), Ljerka Belak (1971), Ivo Ban (1972-1975), Janez Starina (1974-1982), Matjaž Arsenjuk (1976), Milada Kalezić (1977), Peter Boštjančič (1977), Zvezdana Mlakar (1982-1985), Iztok Valič (1983), Tjaša Železnik, Vladimir Vlaškalić, Barbara Vidovič

Nagrajene uprizoritve

Bibliografija

  • Zbornik ob 55-letnici Slovenskega ljudskega gledališča Celje, urednici Tina Kosi in Tatjana Doma, izdajatelj SLG Celje 2006
  • Zbornik SLG Celje ob 300. premieri, urednik Janez Žmavc, izdajatelj SLG Celje 1986

Zunanje povezave

Fotogalerija