Taras Kermauner: Razlika med redakcijama

Vrstica 30: Vrstica 30:
==Bibliografija==
==Bibliografija==
*[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20131017125438-13048.html Bibliografija na strani Cobiss]
*[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20131017125438-13048.html Bibliografija na strani Cobiss]
*[http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Romani/Stvarna_kazala_Kermaunerjevih_knjig_o_slovenski_dramatiki Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki]


==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==

Redakcija: 08:58, 13. april 2015

Foto: Miran Hladnik, Wikimedia Commons

Življenjepis

Eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev, za katerega je značilna nenehna avtorefleksija. Sodi v generacijo, rojeno okoli leta 1930: Dane Zajc, Gregor Strniša, Dominik Smole, Marjan Rožanc, Janko Kos, Primož Kozak, Peter Božič, Lojze Kovačič, Polde Bibič, Lado Kralj ... Ukvarjal se je z megalomanskih projektom "Rekonstrukcija slovenske dramatike."


  • (*13. april 1930) Ljubljana. Klasična gimnazija v Ljubljani, prijateljevanje s Primožom Kozakom in Dominikom Smoletom, z obema ohranja močne prijateljske vezi tudi kasneje, ko sodelujejo pri revijah Beseda, Revija 57 in Perspektive.
  • 1954 zaključi študij filozofije na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze.
  • 1955 poroka z Alenko Goljevšček
  • 1955 - 1958 asistent na oddelku za filozofijo; zaradi političnega razhajanja z oblastjo se je prisiljen preživljati z opravljanjem različnih poklicev; obenem je prevajal, bil lektor in korektor, (so)urednik revij, režiser in sodelavec Odra 57, dramaturg pri predstavah v skoraj vseh slovenskih gledališčih, režiral v Beogradu v Ateljeju 212 Kozakovo Afero, pisal o slikarstvu in filmske kritike, sociološke in kulturološke razprave, v največji meri pa se je posvečal literarni zgodovini in znanstvenemu preučevanju slovenske literature, s poudarkom na proučevanju slovenske dramatike. Sodeloval je tudi pri filmu, bil dramaturg in asistent režije pri Kozakovi Zaroti, scenarist kratkih filmov o Edvardu Kocbeku, za ta scenarij je dobil nagrado, ki jo je odklonil, in o kiparstvu Janeza Boljke Železno mesto. Prejel je nagrado Prešernovega sklada, nagrado odklonil.
  • 1966-1969 uradnik na Izvršnem svetu SR Slovenije
  • 1970 tri mesece ravnatelj Drame SNG v Ljubljani, s tega mesta je odstopil po lastni pobudi; ves ostali čas je preživel kot svobodni književnik.
  • 1981 doktoriral iz literarne zgodovine
  • 1991 izvoljen za izrednega člana SAZU
  • 1995 za rednega člana SAZU.
  • Veliko časa je preživel v tujini na študiju, v obdobju med 1960 - 80 je objavil 10 knjig v srbohrvaščini.
  • Umrl 11. junija 2008 v Ljubljani

Režije

Nagrade

  • 1985 nagrada Prešernovega sklada (nagrado zavrne)
  • 1985 nagrada za scenarij kratkega filma o Edvardu Kocbeku (nagrado zavrne)

Bibliografija

Zunanje povezave