Geslo - Prispevki uporabnika [sl]

Klemen Kovačič

2025-01-29T11:02:54Z

AnaAF: /* Življenjepis */

<div style="float: right">[[Slika:Klemen_Kovačič.jpg|sličica|Foto: Luka Kaše]]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Kovačič, Klemen]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Kovačič, Klemen]]
==Življenjepis==
Klemen Kovačič se je rodil 6. 3. 1998 v Ljubljani. Gledališče ga je začelo zanimati že zgodaj, zato je po končani osnovni šoli na Škofljici svojo izobraževalno pot nadaljeval na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana v programu Umetniška gimnazija: dramsko-gledališka smer. Sodeloval je v Šolski impro ligi (ŠILA) in bil leta 2016 izbran za Najbolj ošiljenega improvizatorja sezone, leta 2017 pa je na 56. [[Linhartovo srečanje|Linhartovem srečanju]] prejel matička za najboljšo moško vlogo. Po končani gimnaziji je na [[AGRFT]] opravil sprejemne izpite za študij dramske igre pod mentorstvom [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]], [[Jernej Šugman|Jerneja Šugmana]] in nato [[Branko Jordan|Branka Jordana]]. Leta 2020 je za vlogo Hamleta v študijski produkciji ''H genotipu Hamlet'' prejel [[Severjeva nagrada|Nagrado Sklada Staneta Severja]] za igralske stvaritve študentov dramske igre in [[AGRFT|Akademijsko]] Prešernovo nagrado. Leta 2022 je diplomiral iz dramske igre z vlogo Gregorja v uprizoritvi Jagababa. S Slovenskim mladinskim gledališčem je sodeloval že kot študent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, ob tem pa je igral tudi v drugih slovenskih gledaliških ustanovah (Mestno gledališče ljubljansko, SNG Nova Gorica, Lutkovno gledališče Ljubljana, Gledališče Glej).

Deluje tudi na področju avtorskega gledališča: je eden od ustanovnih članov kolektiva Počemučka, s katerim je med drugim soustvaril predstavo ''Under construction'' (Gledališče Glej), ki je na 52. Tednu slovenske drame prejela posebno nagrado po presoji žirije, leta 2022 pa se je predstavil še s samostojnim avtorskim projektom ''Razmetana soba'' (LGL). Igral je v celovečernem filmu ''Zastoj'' Vinka Möderndorferja, sodeluje pa tudi pri mladinskih oddajah in sinhronizaciji risank na Televiziji Slovenija ter pri literarnih oddajah na Radiu Slovenija.

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 21324 | roles}}

==Vloge na filmu in televiziji==

==Nagrade==
*2020 [[Severjeva nagrada]] za igralske stvaritve študentov dramske igre
*2017 matiček za najboljšo moško vlogo na 56. [[Linhartovo srečanje|Linhartovem srečanju]]

==Viri in literatura==
*SMG

==Zunanje povezave==

Tone Gogala

2025-01-10T11:12:42Z

AnaAF: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Gogala, Tone]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Gogala, Tone]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Gogala, Tone]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Gogala, Tone]]

==Življenjepis==
Tone Gogala, slovenski igralec, se je rodil 10. januarja 1945 v Kranju. Leta 1969 je diplomiral na [[AGRFT]] v Ljubljani in leto kasneje postal član igralskega ansambla [[SNG Drama Ljubljana|SNG Drame v Ljubljani.]] Med leti 1981 in 1993 je bil član tržaške igralske zasedbe gledališča [[SSG Trst]], nato pa se je leta 1993 zopet zaposlil v [[SNG Drama Ljubljana|SNG Drami v Ljubljani]]. Med letoma 1996 in 1998 je bil direktor [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskega gledališča]], kjer je tudi poučeval igralstvo ter bil umetniška vodja.

Nato je zapustil igralske vrste ter med letoma 1998 in 2004 postal generalni konzul RS v ZDA v Clevelandu. Odslej se je zaposljeval v diplomaciji, nazadnje kot diplomat na slovenski ambasadi v New Delhi v Indiji. Po odsluženem mandatu se je leta 2011 upokojil.

Leta 1980 je prejel [[Nagrada Sklada Staneta Severja|Severjevo nagrado]] za delo v gledališču, nastopal pa je tudi v filmih in v TV nadaljevankah.

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 1424 | roles}}

==Vloge na televiziji in filmu==
*1995 ''Striptih''
*1984 ''Dediščina''
*1978 ''Praznovanje pomladi''
*1975 ''Čudoviti prah''
*1973 ''Let mrtve ptice''
*1969 ''Sedmina''
*1968 ''Peta zaseda''

==Nagrade==
*1980 nagrada [[Severjeva nagrada|sklada Staneta Severja]]

==Zunanje povezave==

Nika Bezeljak

2024-10-14T12:33:57Z

AnaAF:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Bezeljak,Nika]]
[[Kategorija:Režiserji|Bezeljak,Nika]]
==Življenjepis==
Nika Bezeljak (*1986, Šempeter pri Gorici) je mlada režiserka iz Nove Gorice, ki živi in dela v Mariboru.

Z gledališčem se je začela ukvarjati že v osnovni šoli v amaterskih skupinah Gledališča na vrvici in na Mladinskem odru [[SNG Nova Gorica]]. Leta 2005 se je vpisala na Akademijo za gledališče, radio film in televizijo Univerze v Ljubljani z dekliškim priimkom Melink. Študij gledališke in radijske režije je zaključila leta 2009 z diplomsko predstavo ''Helena'', po motivih Evripidovih tragedij, diplomirala pa leta 2013 z diplomsko nalogo z naslovom ''Režija med obrtjo in umetnostjo''.

Svojo profesionalno režijsko pot je začela v [[SNG Nova Gorica]] z režijo uprizoritve ''Race'' avtorja Andraža Golca, po motivih romana ''Varuh v rži'' J. D. Salingerja. Nika Bezeljak se poleg režije ukvarja tudi s pedagoškim delom in je del umetniškega in producentskega kolektiva kreativnega laboratorija in Intimnega odra GT22.

Do sedaj je režirala okoli 20 samostojnih projektov, kjer se je poleg lutkovnega in dramskega ukvarjala tudi z medijem glasbe, giba, tehnologije ... Od teh je vredno izpostaviti projekte: ''Diagnoza – eksperiment z živo glasbo'' (2011, SSR Wroclaw Poljska, [[Zavod Bunker]]), ''Zakaj (n)imam otrok(e)'' (2014, [[Cankarjev dom]], Moment), ''Zdrava predstava'' (2014, BiTeater, Kultrnica LGL), ''Apatija'' (2014/2015, Gt22, Plesna izba – Festival Performa/platfroma). Svojo prvo lutkovno predstavo je režirala takoj po študiju: ''Tinko Polovinko'' (2009, Škuc in Zavod Kult); po tem pa še: ''Mož, ki je sadil drevesa'' (2012, LGM), ''Kocke'' (2012, LGM), ''Letni časi'' (2014, LGM), ''Žabe so žabe'' (2015, LGL), ''Na luno z Zvitorepcem, Lakotnikom in Trdonjo'' (Moment, Razvoj, GT22) ter ''Čuk na palici'' (2015, Siti teater, Zavod Kult). Za slednjo je leta 2017 skupaj z ekipo prejela nagrado za sozvočje glasbe z drugimi uprizoritvenimi elementi na 9. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.

Njene predstave nastajajo v koprodukciji s [[Cankarjev dom|Cankarjevim domom]], [[Mestno gledališče Ptuj|Mestnim gledališčem Ptuj]], [[Lutkovno gledališče Maribor|Lutkovnim gledališčem Maribor]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnim gledališčem Ljubljana]], Zavodom Bunker, festivalom Stage Song Review (Vroclav, Poljska), Zavodom Kult, ŠKUC-em, Zavodom za vizualno kulturo Agregat, Fundacijo Sonda in skupnostjo GT22 Maribor in Momentom. Veliko se ukvarja tudi s pedagoškim in producentskim delom.

==Režije==
*2018 Nika Bezeljak, Miha Horvat, [[Eva Nina Lampič]], [[Minca Lorenci]], [[Luka Martin Škof]], Aleš Zorec ''Razgrnitev, Borštnik, Micka, Mučenica'', ABONMA – po epizodah, Moment
*2017 Nika Bezeljak ''Bela kamela'', po motivih dokumentanega filma The Wheeping Camel, [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2017 ''Nosil bom rdečo zvezo'', koncert [[Svetlane Makarovič]] z gosti, Festival Ljubljana, Sapramiška
*2016/2017 ''Na luno z Zvitorepcem, Trdonjo in Lakotnikom'', po motivih Miki Mustra, KUD Moment, Intimni oder GT22, Zavod Razvoj
*2016 ''Agatine Skrivnosti'', po motivih romana Berte Čobal Javnornik: Skaljena ljubezen Agate in Friderika, gledališki happening, KD Delavec Lenart v Slovenskih Goricah
*2016 Harold Pintar ''Varovano območje'', r. [[Janez Pipan]], [[SLG Celje]] - asistentka režiserja
*2015 [[Svetlana Makarovič]] ''Čuk na palici'', Laura Zafred, Nika Bezeljak, Kulturni zavod Kult, SiTi teater
*2015 Nika Bezeljak ''Žabe so žabe'', po motivih Lea Lionnija, [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2014 Andrea Gunnlaugsdottir, Katarina Barbara Kavčič ''Apatija'', GT22, Ustanova Fundacija Sonda, KD Center plesa, KUD Moment, Društvo za razvoj filmske kulture, Filmsko društvo Film Factory, Plesna Izba Maribor
*2014 Nika Bezeljak, [[Nina Šorak]] ''Zakaj (n)imam otrok(e)'', [[Cankarjev dom]], [[Mestno gledališče Ptuj]], KUD Moment
*2014 Nika Bezeljak, [[Nina Šorak]] ''Zdrava predstava'', BiTeater, Društvo gledaliških režiserjev, [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2014 ''Štirje letni časi,'' miniaturke s slovensko otroško poezijo, [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2012 ''Kocke'', po motivih Ele Peroci, [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2012 ''Mož, ki je sadil drevesa'', po motivih Jeana Gionoja, [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2011 ''Diagnoza, eksperiment z živo glasbo'', Stage song review – Wroclaw Poljska, Zavod Bunker, Zavod za vizualno kulturno Agregat
*2009 Andraž Golc ''Race'', po motivih J. D. Salingerja, [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]]
*2009 Janez Bitenc ''Tinko Polovinko'', Škuc, Kulturni zavod Kult
*2009 Po motivih Evripidovih tragedij Helena (AGRFT, Cankarjev dom), diplomska režija
*2008 William Shakespeare ''Milo za drago'' ([[Mestno gledališče ljubljansko]], režija: [[Sebastijan Horvat]]) - asistentka režije
*2008 William Shakespeare ''Tit Andronik'' ([[SNG Drama Ljubljana]], režija: [[Diego de Brea]]) - asistentka režije
*2008 Nika Melink, [[Nina Šorak]], Nina Pertot ''Popotovanje po Evropi'', Zavod za vizualno kulturo Agregat
*2007 Andrej Grlič ''Sedemnajst trenutkov pomladi'', Agressive theatre, festival Ana desetnica
*2005 Nika Melink ''Glasbene miške'', po motivih Albince Pesek, Gledališče na vrvici

==Producentsko delo==
*2015–danes [[Svetlana Makarovič]] ''Čuk na palici'', Laura Zafred, Nika Bezeljak, Kulturni zavod Kult)
*2015 ''Inkubator Moment'', KUD Moment, GT22
*2014 Nika Bezeljak, [[Nina Šorak]] ''Zakaj (n)imam otrok(e)'', [[Cankarjev dom]], [[Mestno gledališče Ptuj]], KUD Moment
*2013–2014 oblikovalka in koordinatorica strokovnega programa izdelava lutke, lutka in lutkovna igra kot terapevtski in didaktični pripomoček (KUD Moment, ESS Naložba v prihodnost)
*2008–2013 direktorica Zavoda za vizualno kulturo Agregat
*2012 produkcijska ekipa Festivala Etno Hiseria (Teatro Matita, Lutkovni studio Koper, TPKD Sv.Miklavž Gračišče, OŠ Gračišče, KS Gračišče)
*2011 produkcijska ekipa Festivala Etno Hiseria (Teatro Matita, Lutkovni studio Koper, TPKD Sv.Miklavž Gračišče, OŠ Gračišče, KS Gračišče)
*2011 ''Diagnoza, eksperiment z živo glasbo'', Stage song review – Wroclaw Poljska, Zavod Bunker, Zavod za vizualno kulturno Agregat
*2008 Nika Melink, [[Nina Šorak]], Nina Pertot ''Popotovanje po Evropi'', Zavod za vizualno kulturo Agregat

==Pedagoško delo in drugo==
*2017 ''Zemljevidi bienalov lutkovnih ustvarjalcev'' (9. Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Ustanova Fundacija Sonda, GT22) - sokuratorka razstave
*2017 ''Moderni eksodus'', po motivih monodrame ''Evropa'' Iivane Sajko in knjige ''Na begu'' Boštjana Videmška (MKUD Prva gimnazija Maribor) - mentorica in režiserka
*2016 ''Slavnostna seja Mestne občine Nova Gorica'' (MONG) - režiserka
*2016 ''Vsi smo Martin'' (MKUD Prva gimnazija Maribor) - mentorica in režiserka
*2016 ''Butalci'' (Mladinska gledališka skupina KD Pekre-Limbuš) - mentorica in režiserka
*2015 ''25. Obletnica DOBE , evropskega poslovnega izobraževalnega središča'' (DOBA) - režiserka
*2015 ''Ferdinand'', po motivih (MKUD Prva gimnazija Maribor) - mentorica in režiserka
*2015 ''Kapitan John Piplfox'' (Mladinska gledališka skupina KD Pekre-Limbuš) - mentorica in režiserka
*2014 ''Na odru'' – produkcija Male gledališke šole (Mladinska gledališka skupina KD Pekre-Limbuš) - mentorica in režiserka
*2013 [[Fran Levstik]], [[Dušan Jovanović]], [[Tone Partljič]] ''Martin Krpan'' (Mladinska skupina KD Pekre-Limbuš) - asistenca mentorjema
*2012 Eugene Ionesco ''Plešasta pevka'' (DKUD Gnosis, Druga gimnazija Maribor) - asistenca mentorju

==Nagrade==
*2024 nagrada ZUZ prstan na 6. ZIZ Festivalu za izjemen prispevek mariborski alternativni gledališki sceni
*2024 nagrada zlata žirafa po mnenju otroške žirije na 35. Poletnem lutkovnem pristanu za uprizoritev ''Dobro jutro, travnik'', produkcija Lutkovno gledališče Maribor, Moment
*2017 Nagrada za sozvočje glasbe z drugimi uprizoritvenimi elementi za predstavo ''Čuk na palici'' na 9. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije

==Viri in literatura==
*[[LGL]]
*Gledališče Celje

==Zunanje povezave==
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/nika-bezeljak-bere-sodobno-slovensko-dramo Nika Bezeljak bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 22.12.2017]

Rok Kravanja

2024-10-14T12:32:55Z

AnaAF: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Kravanja, Rok]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Kravanja, Rok]]
<div style="float: right">[[Slika:Rok.jpg|Foto: Ajda Tomazin]]</div>
==Življenjepis==
Rok Kravanja (1983) se je rodil v Kranju. Zaključil je študij na Pedagoški fakulteti v Mariboru in študij igre na [[AGRFT]] pod mentorstvom [[Jožica Avbelj|Jožice Avbelj]] in [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]]. Leta 2008 je prejel Severjevo nagrado za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču. Leta 2014 je končal študij igre na AGRFT, med katerim je prejel nagrado Zlatolasko za sklop vlog v produkciji ''Don Juan''. Obiskoval je Laboratorij Vie Negative za sodobne scenske umetnosti, kjer je pod vodstvom režiserja Bojana Jablanovca pripravil prvi samostojni performans ''Bremza''. V okviru Vie Negative je ustvaril tudi solo ''*arija *omagaj''. Sodeluje v institucionalnih produkcijah in na neodvisni sceni ([[SNG Drama Ljubljana]], [[Mestno gledališče ljubljansko]], [[Gledališče Glej]], [[Via Negativa]], [[Cankarjev dom]], [[ŠKUC gledališče]] itd). Prejel je nagrado ZIZ nagrado za najboljšega igralca v predstavi ''Satirikonijada''. Sodeloval je pri dveh kratkih filmih (''Po gladini'', 2017 in ''Biba'', 2018). Deluje tudi kot mentor različnim skupinam – v Gledališču Glej pri projektu ''Študenteater 4.0 in 5.0'', na Slovenskem gledališkem inštitutu v programu ''Predstava pod drobnogledom'' ter pri Zavodu Odprti predali pri projektu ''Jata izkušenih ptic'', družbena koreografija v tretjem življenjskem obdobju.

==Vloge==

===2020 - 2029===
* 2024, Rok Kravanja, ''Slovenska transverzala'', Via Negativa, Moment, Odprti predali
* 2024, Ajda Tomazin, Rok Kravanja, ''Jata izkušenih_Škofja Loka'', r. Ajda Tomazin, Rok Kravanja, Odprti predali, Loški muzej Škofja Loka
* 2023, Olja Grubić, ''Extima: Okus bivanja'', Via Negativa
* 2023, Ajda Tomazin, ''Rumena pika na nebu'', r. Ajda Tomazin, Odprti predali, Hiša otrok in umetnosti, Zavod Carnica
* 2021, Hupa Brajdič, Kakor spodaj, tako zgoraj, Zunajinstitucionalni projekti
* 2021, Varja Hrvatin, Rok Kravanja, Vid Merlak, Anja Novak, Stane Tomazin: ''Zelda'', r. Varja Hrvatin, Varja Hrvatin, Slovensko mladinsko gledališče
* 2021 Sandi Jesenik: ''#brazgotine #kemseks'', r. Alen Jelen, Škuc gledališče
*2021, En drag ansambel, ''Jubilej'', Gledališče GLEJ, Moment Maribor
*2021, ''Physis'', r. Bojan Jablanovec, Zunajinstitucionalni projekti
*2020, Rok Kravanja, ''Mesto užitka'', Via Negativa
*2020, Ferenc Molnár - Andrej Jaklič, ''Dečki Pavlove ulice'', r. Matjaž Pograjc, Anton Podbevšek Teater
*2020, Tomaž Grom, ''Na ta veseli dan kulture'', Zunajinstitucionalni projekti
*2020, Rok Kravanja, Maša Jazbec: ''Jaz sem mala miška, naj me vsak spozna/Bonjour, se suis la souri'', Zunajinstitucionalni projekti
*2020, Jata izkušenih letalcev, enkratni online dogodek, Zunajinstitucionalni projekti
*2020, ''Neforma 80'', Zunajinstitucionali projekti

===2010 - 2019===
*2019, ''Lahko ti podarim samo užitek'', Zunajinstitucionalni projekti
{{#dynamic_content:rep | person | 12960 | roles | 2019-2019}}
*2018 ''Pohujšanje v dolini Sevniški ali Trump v rokavu'', r. Andrej Jaka Vojevec, Zunajinstitucionalni projekti
{{#dynamic_content:rep | person | 12960 | roles | 2014-2018}}
*2014 ''In tako dalje in tako naprej'', r. Bojan Jablanovec, Via Negativa
*2013 ''Bremza'', Via Negativa, Zunajinstitucionalni projekti
{{#dynamic_content:rep | person | 12960 | roles | 2010-2013}}

===2000 - 2009===
{{#dynamic_content:rep | person | 12960 | roles | 2000-2009}}

==Nagrade==
*2024 Nagrada 6. festivala ZIZ za najboljšo predstavo (''Slovenska transverzala'', [[Moment]], [[Via Negativa]])
*2019 Nagrada festivala ZIZ za najboljšega igralca (''Satirikonijada'', [[Moment]], [[AGRFT]])

==Viri in literatura==
*[[Gledališče Glej]]
*Lutkovno gledališče Ljubljana/BiTeater
*[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/rok-kravanja/ NEODVISNI podatkovnik]

==Zunanje povezave==

*[https://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-mojemu-igralcu-roku-kravanji Pismo mojemu igralcu Roku Kravanji, 11.11.2020]

Nika Bezeljak

2024-10-14T12:28:43Z

AnaAF:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Bezeljak,Nika]]
[[Kategorija:Režiserji|Bezeljak,Nika]]
==Življenjepis==
Nika Bezeljak (*1986, Šempeter pri Gorici) je mlada režiserka iz Nove Gorice, ki živi in dela v Mariboru.

Z gledališčem se je začela ukvarjati že v osnovni šoli v amaterskih skupinah Gledališča na vrvici in na Mladinskem odru [[SNG Nova Gorica]]. Leta 2005 se je vpisala na Akademijo za gledališče, radio film in televizijo Univerze v Ljubljani z dekliškim priimkom Melink. Študij gledališke in radijske režije je zaključila leta 2009 z diplomsko predstavo ''Helena'', po motivih Evripidovih tragedij, diplomirala pa leta 2013 z diplomsko nalogo z naslovom ''Režija med obrtjo in umetnostjo''.

Svojo profesionalno režijsko pot je začela v [[SNG Nova Gorica]] z režijo uprizoritve ''Race'' avtorja Andraža Golca, po motivih romana ''Varuh v rži'' J. D. Salingerja. Nika Bezeljak se poleg režije ukvarja tudi s pedagoškim delom in je del umetniškega in producentskega kolektiva kreativnega laboratorija in Intimnega odra GT22.

Do sedaj je režirala okoli 20 samostojnih projektov, kjer se je poleg lutkovnega in dramskega ukvarjala tudi z medijem glasbe, giba, tehnologije ... Od teh je vredno izpostaviti projekte: ''Diagnoza – eksperiment z živo glasbo'' (2011, SSR Wroclaw Poljska, [[Zavod Bunker]]), ''Zakaj (n)imam otrok(e)'' (2014, [[Cankarjev dom]], Moment), ''Zdrava predstava'' (2014, BiTeater, Kultrnica LGL), ''Apatija'' (2014/2015, Gt22, Plesna izba – Festival Performa/platfroma). Svojo prvo lutkovno predstavo je režirala takoj po študiju: ''Tinko Polovinko'' (2009, Škuc in Zavod Kult); po tem pa še: ''Mož, ki je sadil drevesa'' (2012, LGM), ''Kocke'' (2012, LGM), ''Letni časi'' (2014, LGM), ''Žabe so žabe'' (2015, LGL), ''Na luno z Zvitorepcem, Lakotnikom in Trdonjo'' (Moment, Razvoj, GT22) ter ''Čuk na palici'' (2015, Siti teater, Zavod Kult). Za slednjo je leta 2017 skupaj z ekipo prejela nagrado za sozvočje glasbe z drugimi uprizoritvenimi elementi na 9. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.

Njene predstave nastajajo v koprodukciji s [[Cankarjev dom|Cankarjevim domom]], [[Mestno gledališče Ptuj|Mestnim gledališčem Ptuj]], [[Lutkovno gledališče Maribor|Lutkovnim gledališčem Maribor]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnim gledališčem Ljubljana]], Zavodom Bunker, festivalom Stage Song Review (Vroclav, Poljska), Zavodom Kult, ŠKUC-em, Zavodom za vizualno kulturo Agregat, Fundacijo Sonda in skupnostjo GT22 Maribor in Momentom. Veliko se ukvarja tudi s pedagoškim in producentskim delom.

==Režije==
*2018 Nika Bezeljak, Miha Horvat, [[Eva Nina Lampič]], [[Minca Lorenci]], [[Luka Martin Škof]], Aleš Zorec ''Razgrnitev, Borštnik, Micka, Mučenica'', ABONMA – po epizodah, Moment
*2017 Nika Bezeljak ''Bela kamela'', po motivih dokumentanega filma The Wheeping Camel, [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2017 ''Nosil bom rdečo zvezo'', koncert [[Svetlane Makarovič]] z gosti, Festival Ljubljana, Sapramiška
*2016/2017 ''Na luno z Zvitorepcem, Trdonjo in Lakotnikom'', po motivih Miki Mustra, KUD Moment, Intimni oder GT22, Zavod Razvoj
*2016 ''Agatine Skrivnosti'', po motivih romana Berte Čobal Javnornik: Skaljena ljubezen Agate in Friderika, gledališki happening, KD Delavec Lenart v Slovenskih Goricah
*2016 Harold Pintar ''Varovano območje'', r. [[Janez Pipan]], [[SLG Celje]] - asistentka režiserja
*2015 [[Svetlana Makarovič]] ''Čuk na palici'', Laura Zafred, Nika Bezeljak, Kulturni zavod Kult, SiTi teater
*2015 Nika Bezeljak ''Žabe so žabe'', po motivih Lea Lionnija, [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2014 Andrea Gunnlaugsdottir, Katarina Barbara Kavčič ''Apatija'', GT22, Ustanova Fundacija Sonda, KD Center plesa, KUD Moment, Društvo za razvoj filmske kulture, Filmsko društvo Film Factory, Plesna Izba Maribor
*2014 Nika Bezeljak, [[Nina Šorak]] ''Zakaj (n)imam otrok(e)'', [[Cankarjev dom]], [[Mestno gledališče Ptuj]], KUD Moment
*2014 Nika Bezeljak, [[Nina Šorak]] ''Zdrava predstava'', BiTeater, Društvo gledaliških režiserjev, [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2014 ''Štirje letni časi,'' miniaturke s slovensko otroško poezijo, [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2012 ''Kocke'', po motivih Ele Peroci, [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2012 ''Mož, ki je sadil drevesa'', po motivih Jeana Gionoja, [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2011 ''Diagnoza, eksperiment z živo glasbo'', Stage song review – Wroclaw Poljska, Zavod Bunker, Zavod za vizualno kulturno Agregat
*2009 Andraž Golc ''Race'', po motivih J. D. Salingerja, [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]]
*2009 Janez Bitenc ''Tinko Polovinko'', Škuc, Kulturni zavod Kult
*2009 Po motivih Evripidovih tragedij Helena (AGRFT, Cankarjev dom), diplomska režija
*2008 William Shakespeare ''Milo za drago'' ([[Mestno gledališče ljubljansko]], režija: [[Sebastijan Horvat]]) - asistentka režije
*2008 William Shakespeare ''Tit Andronik'' ([[SNG Drama Ljubljana]], režija: [[Diego de Brea]]) - asistentka režije
*2008 Nika Melink, [[Nina Šorak]], Nina Pertot ''Popotovanje po Evropi'', Zavod za vizualno kulturo Agregat
*2007 Andrej Grlič ''Sedemnajst trenutkov pomladi'', Agressive theatre, festival Ana desetnica
*2005 Nika Melink ''Glasbene miške'', po motivih Albince Pesek, Gledališče na vrvici

==Producentsko delo==
*2015–danes [[Svetlana Makarovič]] ''Čuk na palici'', Laura Zafred, Nika Bezeljak, Kulturni zavod Kult)
*2015 ''Inkubator Moment'', KUD Moment, GT22
*2014 Nika Bezeljak, [[Nina Šorak]] ''Zakaj (n)imam otrok(e)'', [[Cankarjev dom]], [[Mestno gledališče Ptuj]], KUD Moment
*2013–2014 oblikovalka in koordinatorica strokovnega programa izdelava lutke, lutka in lutkovna igra kot terapevtski in didaktični pripomoček (KUD Moment, ESS Naložba v prihodnost)
*2008–2013 direktorica Zavoda za vizualno kulturo Agregat
*2012 produkcijska ekipa Festivala Etno Hiseria (Teatro Matita, Lutkovni studio Koper, TPKD Sv.Miklavž Gračišče, OŠ Gračišče, KS Gračišče)
*2011 produkcijska ekipa Festivala Etno Hiseria (Teatro Matita, Lutkovni studio Koper, TPKD Sv.Miklavž Gračišče, OŠ Gračišče, KS Gračišče)
*2011 ''Diagnoza, eksperiment z živo glasbo'', Stage song review – Wroclaw Poljska, Zavod Bunker, Zavod za vizualno kulturno Agregat
*2008 Nika Melink, [[Nina Šorak]], Nina Pertot ''Popotovanje po Evropi'', Zavod za vizualno kulturo Agregat

==Pedagoško delo in drugo==
*2017 ''Zemljevidi bienalov lutkovnih ustvarjalcev'' (9. Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Ustanova Fundacija Sonda, GT22) - sokuratorka razstave
*2017 ''Moderni eksodus'', po motivih monodrame ''Evropa'' Iivane Sajko in knjige ''Na begu'' Boštjana Videmška (MKUD Prva gimnazija Maribor) - mentorica in režiserka
*2016 ''Slavnostna seja Mestne občine Nova Gorica'' (MONG) - režiserka
*2016 ''Vsi smo Martin'' (MKUD Prva gimnazija Maribor) - mentorica in režiserka
*2016 ''Butalci'' (Mladinska gledališka skupina KD Pekre-Limbuš) - mentorica in režiserka
*2015 ''25. Obletnica DOBE , evropskega poslovnega izobraževalnega središča'' (DOBA) - režiserka
*2015 ''Ferdinand'', po motivih (MKUD Prva gimnazija Maribor) - mentorica in režiserka
*2015 ''Kapitan John Piplfox'' (Mladinska gledališka skupina KD Pekre-Limbuš) - mentorica in režiserka
*2014 ''Na odru'' – produkcija Male gledališke šole (Mladinska gledališka skupina KD Pekre-Limbuš) - mentorica in režiserka
*2013 [[Fran Levstik]], [[Dušan Jovanović]], [[Tone Partljič]] ''Martin Krpan'' (Mladinska skupina KD Pekre-Limbuš) - asistenca mentorjema
*2012 Eugene Ionesco ''Plešasta pevka'' (DKUD Gnosis, Druga gimnazija Maribor) - asistenca mentorju

==Nagrade==
*2024 nagrada ZUZ prstan na 6. ZIZ Festivalu
*2024 nagrada zlata žirafa po mnenju otroške žirije na 35. Poletnem lutkovnem pristanu za uprizoritev ''Dobro jutro, travnik'', produkcija Lutkovno gledališče Maribor, Moment
*2017 Nagrada za sozvočje glasbe z drugimi uprizoritvenimi elementi za predstavo ''Čuk na palici'' na 9. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije

==Viri in literatura==
*[[LGL]]
*Gledališče Celje

==Zunanje povezave==
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/nika-bezeljak-bere-sodobno-slovensko-dramo Nika Bezeljak bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 22.12.2017]

Jure Novak

2024-09-19T09:14:38Z

AnaAF: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Novak, Jure]]
[[Kategorija:Režiserji|Novak, Jure]]
[[Slika:Jure Novak.jpg|sličica|Jure Novak, foto: Arhiv PGK]]
==Življenjepis==
Jure Novak je gledališki režiser, performer, gledališki mentor, tekstopisec, kolumnist, prevajalec, producent, urednik itd.
Najprej je študiral filozofijo in sociologijo kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, nato je vpisal študij gledališke in radijske režije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] (mentorja [[Dušan Jovanović]], [[Janez Hočevar]]), ki ga je leta 2006 je zaključil s postavitvijo ''Kislega mačka'' Caryl Churchill.

Med letoma 2007 in 2010 je umetniško vodil [[Gledališče Glej]] (nato znova leta 2016).
Od 2009 vodi lastni zasebni zavod Poza, leta 2021 pa je postal direktor [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]]. Leta 2024 je bil imenovan za generalnega direktorja [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]].

Režiral in izvedel je vrsto zelo raznovrstnih gledaliških uprizoritev in avtorskih projektov, med katerimi velja omeniti performativno trilogijo, kjer je z igralko [[Katarina Stegnar|Katarino Stegnar]] in dramaturginjo [[Urška Brodar|Urško Brodar]] raziskoval problematiko gledališkega uprizarjanja oz. se spraševal, kaj je fikcija, kaj resničnost in kje so njune meje. Prvi del, ki se sooča z depresijo, nosi naslov ''Jure Novak: Zato sem srečen'' (Glej, 2011), v drugem delu ''Katarina po naročilu'' (Glej, 2015) je v ospredju agresija, v zadnjem delu, imenovanem ''Orgija'' (Glej in HNK Ivana pl. Zajca iz Reke, 2017), pa avtorji ustvarjajo različne pozicije gledalca kot sodelujočega v uprizoritvi pri tem, ko avtorji tudi tematsko načrtno brišejo meje med javnim in zasebnim.

V [[Mladinsko gledališče|Mladinskem gledališču]] je režiral ''Ministrico'', agitprop predavanje performans, ki je odprl 6. festival Prelet, in predstavo ''Sokrat, Slavoj in sofisti,'' avtorski projekt o osebnem političnem angažmaju.

V [[Gledališče Glej|Gleju]] je leta 2016 postavil road-muzikal ''Bolj čudno od raja'', v [[SLG Celje]] je 2015 režiral lastno adaptacijo pravljice Svetlane Makarovič ''Pekarna Mišmaš''.

Bartlettova ''Snežinka'', ki jo je sam tudi prevedel, je njegov prvi projekt pod okriljem [[Drama SNG Maribor|Drame SNG Maribor]].

Med letoma 2021 in 2024 je bil direktor [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]], leta 2024 pa je postal generalni direktor [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]].

==Projekti==
*2013 T. Etchells in A. Hampton: [http://www.jurenovak.org/zivo/prostor-tisine/ Prostor tišine], Festival [[Exodos]], NUK, Ljubljana; prevod, adaptacija, režija
*2012 Grom, Festival [[Performa]], MKC, Maribor; avtor, performer
*2012 [http://kulturnoministrstvo.si/ Ministrica], [[SMG]] in [[Glej]], Ljubljana; koncept, besedilo, režija
*2009 ''Čas razcveta, ad-hoc projekt'', [[Gledališče Glej]], Ljubljana; režija, performer
*2009 ''Novakova ta mala''; lastna produkcija, [[Gledališče Glej]], Ljubljana; avtor, performer
*2008 ''[http://www.glej.si/2008/12/panikon/ Panikon]'', [[Glej]]
*2006 ''[http://www.intima.org/pretaportret/ Pret-a-portret]'', intermedijska instalacija, [[Intima]] in [[Kapelica]]
*2006 Barrico, A.: ''Devetnajsto'', monodrama, [[E.P.I.center]]
*2006 ''[http://www.maska.si/sl/produkcije/scenska/krst_pod_triglavom_rekonstrukcija/ Krst pod Triglavom]'', animirana rekonstrukcija, [[Maska]]

==Režije==
===2020-===
*2021 S. Semenič: ''jerebika, štrudelj, ples pa še kaj'', r. Jure Novak [[SMG]] in [[SNG Nova Gorica|SNGNG]], Ljubljana in Nova Gorica
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | directings |}}

==Avtorstvo==
===2021-===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | contribution |2019-2040}}
===2011-2020===
*2018 ''Natriletno kolobarjenje s praho: Iz konteksta'', ZARŠ in Zavod Poza, Ljubljana; avtor, izvajalec
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | contribution |2016-2018}}
*2015 ''Natriletno kolobarjenje s praho: Natriletno kolobarjenje s praho'', Celinka, Ljubljana; avtor, glasbenik
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | contribution |2011-2015}}
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | authors_works |2011}}
*2011 ''Stare pesmi, pesniška zbirka'', Založba Apokalipsa, Ljubljana, avtor

===2000-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | contribution |1990-2011}}

==Prevodi==
===2021-===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | translations |2021-2040}}
===2011-2020===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | translations |2014-2020}}
*2013 T. Etchells in A. Hampton: ''PROSTOR TIŠINE'', Festival Exodos, NUK, Ljubljana; prevod, adaptacija, režija
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | translations |2011-2013}}
===2000-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | translations |2000-2010}}

==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | dramaturgies |}}

==Sodelovanja in drugo==
*2021 – redni kolumnist Večera
*2019 – 2021 član komisij za uprizoritvene umetnosti NVO in javnih zavodov MZK
*2016 – 2019 Vodja stikov z javnostmi in član umetniškega sveta [[Gledališče Glej|Gledališča Glej]]
*2015 – 2018 Redni kolumnist dnevnika Delo
*2012 – ustanovni član in podpredsednik Društva gledaliških režiserjev

*2007 – organizacija in izvedba vrste izobraževanj s področja uprizoritvenih in literarnih umetnosti, med drugimi: profesor (predmet Dramsko gledališka delavnica) na SVŠGUGL, dramsko – gledališka smer, vodja skupin v programih Generacija generaciji in ŠtudenTeater v [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]], mentor gledališke šole Studio Art v [[SSG Trst]], letnik 2012/13, delavnice za mlade dramatike v sklopu fesitvalov Preglej naglas! in [[Teden slovenske drame|Tedna slovenske drame ]], Intervencije v javni prostor, delavnica avtorskega gledališča v sklopu festivala Kamfest, Dodana vrednost, delavnica nastopanja z lastnimi besedili za pisce, v organizaciji Trubarjeve hiše literature

*2007 – 2010 umetniški vodja [[Gledališče Glej|Gledališča Glej]], Ljubljana
*2002 – prevajalec predvsem dramatike, literature in humanistike z več knjižnimi in revijalnimi objavami
*2002 – prevajalec in novinar revije Maska
*2001 – 2015 član uredniškega odbora revije in založbe ''Apokalipsa''

==Nagrade==

==Viri in literatura==
*[https://www.sng-mb.si/reziserji-drama/jure-novak-/ Spletna stran SNG Maribor]
*Spletna stran SMG

== Zunanje povezave ==
*Osebna stran: [http://www.jurenovak.org www.jurenovak.org]
*[http://radioprvi.rtvslo.si/2016/03/nocni-obisk-377/ Jure Novak, oddaja Nočni obisk - www.rtvslo.si, 11.03.2016]
*[http://www.spehnakruhu.com/art/jure-novak Jure Novak: Prekarnost je tudi pojmovno tako razbita, da je težko najti skupne točke - www.spehnakruhu.com, 02.01.2018]
*[https://www.mladina.si/186083/jure-novak-gledaliski-reziser-pesnik-in-glasbenik/ Jure Novak, gledališki režiser, pesnik in glasbenik - www.mladina.si, 22.06.2018]
*[https://www.dnevnik.si/1042955996 Jure Novak - novi direktor PG Kranj]

Jure Novak

2024-09-18T05:28:27Z

AnaAF: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Novak, Jure]]
[[Kategorija:Režiserji|Novak, Jure]]
[[Slika:Jure Novak.jpg|sličica|Jure Novak, foto: Arhiv PGK]]
==Življenjepis==
Jure Novak je gledališki režiser, performer, gledališki mentor, tekstopisec, kolumnist, prevajalec, producent, urednik itd.
Najprej je študiral filozofijo in sociologijo kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, nato je vpisal študij gledališke in radijske režije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] (mentorja [[Dušan Jovanović]], [[Janez Hočevar]]), ki ga je leta 2006 je zaključil s postavitvijo ''Kislega mačka'' Caryl Churchill.

Med letoma 2007 in 2010 je umetniško vodil [[Gledališče Glej]] (nato znova leta 2016).
Od 2009 vodi lastni zasebni zavod Poza, leta 2021 pa je postal direktor [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]]. Leta 2024 je bil imenovan za generalnega direktorja [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]].

Režiral in izvedel je vrsto zelo raznovrstnih gledaliških uprizoritev in avtorskih projektov, med katerimi velja omeniti performativno trilogijo, kjer je z igralko [[Katarina Stegnar|Katarino Stegnar]] in dramaturginjo [[Urška Brodar|Urško Brodar]] raziskoval problematiko gledališkega uprizarjanja oz. se spraševal, kaj je fikcija, kaj resničnost in kje so njune meje. Prvi del, ki se sooča z depresijo, nosi naslov ''Jure Novak: Zato sem srečen'' (Glej, 2011), v drugem delu ''Katarina po naročilu'' (Glej, 2015) je v ospredju agresija, v zadnjem delu, imenovanem ''Orgija'' (Glej in HNK Ivana pl. Zajca iz Reke, 2017), pa avtorji ustvarjajo različne pozicije gledalca kot sodelujočega v uprizoritvi pri tem, ko avtorji tudi tematsko načrtno brišejo meje med javnim in zasebnim.

V [[Mladinsko gledališče|Mladinskem gledališču]] je režiral ''Ministrico'', agitprop predavanje performans, ki je odprl 6. festival Prelet, in predstavo ''Sokrat, Slavoj in sofisti,'' avtorski projekt o osebnem političnem angažmaju.

V [[Gledališče Glej|Gleju]] je leta 2016 postavil road-muzikal ''Bolj čudno od raja'', v [[SLG Celje]] je 2015 režiral lastno adaptacijo pravljice Svetlane Makarovič ''Pekarna Mišmaš''.

Bartlettova ''Snežinka'', ki jo je sam tudi prevedel, je njegov prvi projekt pod okriljem [[Drama SNG Maribor|Drame SNG Maribor]].

Od leta 2021 je direktor [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]], od leta 2024 pa generalni direktor [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]].

==Projekti==
*2013 T. Etchells in A. Hampton: [http://www.jurenovak.org/zivo/prostor-tisine/ Prostor tišine], Festival [[Exodos]], NUK, Ljubljana; prevod, adaptacija, režija
*2012 Grom, Festival [[Performa]], MKC, Maribor; avtor, performer
*2012 [http://kulturnoministrstvo.si/ Ministrica], [[SMG]] in [[Glej]], Ljubljana; koncept, besedilo, režija
*2009 ''Čas razcveta, ad-hoc projekt'', [[Gledališče Glej]], Ljubljana; režija, performer
*2009 ''Novakova ta mala''; lastna produkcija, [[Gledališče Glej]], Ljubljana; avtor, performer
*2008 ''[http://www.glej.si/2008/12/panikon/ Panikon]'', [[Glej]]
*2006 ''[http://www.intima.org/pretaportret/ Pret-a-portret]'', intermedijska instalacija, [[Intima]] in [[Kapelica]]
*2006 Barrico, A.: ''Devetnajsto'', monodrama, [[E.P.I.center]]
*2006 ''[http://www.maska.si/sl/produkcije/scenska/krst_pod_triglavom_rekonstrukcija/ Krst pod Triglavom]'', animirana rekonstrukcija, [[Maska]]

==Režije==
===2020-===
*2021 S. Semenič: ''jerebika, štrudelj, ples pa še kaj'', r. Jure Novak [[SMG]] in [[SNG Nova Gorica|SNGNG]], Ljubljana in Nova Gorica
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | directings |}}

==Avtorstvo==
===2021-===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | contribution |2019-2040}}
===2011-2020===
*2018 ''Natriletno kolobarjenje s praho: Iz konteksta'', ZARŠ in Zavod Poza, Ljubljana; avtor, izvajalec
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | contribution |2016-2018}}
*2015 ''Natriletno kolobarjenje s praho: Natriletno kolobarjenje s praho'', Celinka, Ljubljana; avtor, glasbenik
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | contribution |2011-2015}}
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | authors_works |2011}}
*2011 ''Stare pesmi, pesniška zbirka'', Založba Apokalipsa, Ljubljana, avtor

===2000-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | contribution |1990-2011}}

==Prevodi==
===2021-===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | translations |2021-2040}}
===2011-2020===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | translations |2014-2020}}
*2013 T. Etchells in A. Hampton: ''PROSTOR TIŠINE'', Festival Exodos, NUK, Ljubljana; prevod, adaptacija, režija
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | translations |2011-2013}}
===2000-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | translations |2000-2010}}

==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | dramaturgies |}}

==Sodelovanja in drugo==
*2021 – redni kolumnist Večera
*2019 – 2021 član komisij za uprizoritvene umetnosti NVO in javnih zavodov MZK
*2016 – 2019 Vodja stikov z javnostmi in član umetniškega sveta [[Gledališče Glej|Gledališča Glej]]
*2015 – 2018 Redni kolumnist dnevnika Delo
*2012 – ustanovni član in podpredsednik Društva gledaliških režiserjev

*2007 – organizacija in izvedba vrste izobraževanj s področja uprizoritvenih in literarnih umetnosti, med drugimi: profesor (predmet Dramsko gledališka delavnica) na SVŠGUGL, dramsko – gledališka smer, vodja skupin v programih Generacija generaciji in ŠtudenTeater v [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]], mentor gledališke šole Studio Art v [[SSG Trst]], letnik 2012/13, delavnice za mlade dramatike v sklopu fesitvalov Preglej naglas! in [[Teden slovenske drame|Tedna slovenske drame ]], Intervencije v javni prostor, delavnica avtorskega gledališča v sklopu festivala Kamfest, Dodana vrednost, delavnica nastopanja z lastnimi besedili za pisce, v organizaciji Trubarjeve hiše literature

*2007 – 2010 umetniški vodja [[Gledališče Glej|Gledališča Glej]], Ljubljana
*2002 – prevajalec predvsem dramatike, literature in humanistike z več knjižnimi in revijalnimi objavami
*2002 – prevajalec in novinar revije Maska
*2001 – 2015 član uredniškega odbora revije in založbe ''Apokalipsa''

==Nagrade==

==Viri in literatura==
*[https://www.sng-mb.si/reziserji-drama/jure-novak-/ Spletna stran SNG Maribor]
*Spletna stran SMG

== Zunanje povezave ==
*Osebna stran: [http://www.jurenovak.org www.jurenovak.org]
*[http://radioprvi.rtvslo.si/2016/03/nocni-obisk-377/ Jure Novak, oddaja Nočni obisk - www.rtvslo.si, 11.03.2016]
*[http://www.spehnakruhu.com/art/jure-novak Jure Novak: Prekarnost je tudi pojmovno tako razbita, da je težko najti skupne točke - www.spehnakruhu.com, 02.01.2018]
*[https://www.mladina.si/186083/jure-novak-gledaliski-reziser-pesnik-in-glasbenik/ Jure Novak, gledališki režiser, pesnik in glasbenik - www.mladina.si, 22.06.2018]
*[https://www.dnevnik.si/1042955996 Jure Novak - novi direktor PG Kranj]

Jure Novak

2024-09-18T05:28:03Z

AnaAF: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Novak, Jure]]
[[Kategorija:Režiserji|Novak, Jure]]
[[Slika:Jure Novak.jpg|sličica|Jure Novak, foto: Arhiv PGK]]
==Življenjepis==
Jure Novak je gledališki režiser, performer, gledališki mentor, tekstopisec, kolumnist, prevajalec, producent, urednik itd.
Najprej je študiral filozofijo in sociologijo kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, nato je vpisal študij gledališke in radijske režije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] (mentorja [[Dušan Jovanović]], [[Janez Hočevar]]), ki ga je leta 2006 je zaključil s postavitvijo ''Kislega mačka'' Caryl Churchill.

Med letoma 2007 in 2010 je umetniško vodil [[Gledališče Glej]] (nato znova leta 2016).
Od 2009 vodi lastni zasebni zavod Poza, leta 2021 pa je postal direktor [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]]. Leta 2024 je bil imenovan za generalnega direktorja [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]].

Režiral in izvedel je vrsto zelo raznovrstnih gledaliških uprizoritev in avtorskih projektov, med katerimi velja omeniti performativno trilogijo, kjer je z igralko [[Katarina Stegnar|Katarino Stegnar]] in dramaturginjo [[Urška Brodar|Urško Brodar]] raziskoval problematiko gledališkega uprizarjanja oz. se spraševal, kaj je fikcija, kaj resničnost in kje so njune meje. Prvi del, ki se sooča z depresijo, nosi naslov ''Jure Novak: Zato sem srečen'' (Glej, 2011), v drugem delu ''Katarina po naročilu'' (Glej, 2015) je v ospredju agresija, v zadnjem delu, imenovanem ''Orgija'' (Glej in HNK Ivana pl. Zajca iz Reke, 2017), pa avtorji ustvarjajo različne pozicije gledalca kot sodelujočega v uprizoritvi pri tem, ko avtorji tudi tematsko načrtno brišejo meje med javnim in zasebnim.

V [[Mladinsko gledališče|Mladinskem gledališču]] je režiral ''Ministrico'', agitprop predavanje performans, ki je odprl 6. festival Prelet, in predstavo ''Sokrat, Slavoj in sofisti,'' avtorski projekt o osebnem političnem angažmaju.

V [[Gledališče Glej|Gleju]] je leta 2016 postavil road-muzikal ''Bolj čudno od raja'', v [[SLG Celje]] je 2015 režiral lastno adaptacijo pravljice Svetlane Makarovič ''Pekarna Mišmaš''.

Bartlettova ''Snežinka'', ki jo je sam tudi prevedel, je njegov prvi projekt pod okriljem [[Drama SNG Maribor|Drame SNG Maribor]].

Od leta 2021 je direktor [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]], od leta 2024 pa generalni direktor [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]].

==Projekti==
*2013 T. Etchells in A. Hampton: [http://www.jurenovak.org/zivo/prostor-tisine/ Prostor tišine], Festival [[Exodos]], NUK, Ljubljana; prevod, adaptacija, režija
*2012 Grom, Festival [[Performa]], MKC, Maribor; avtor, performer
*2012 [http://kulturnoministrstvo.si/ Ministrica], [[SMG]] in [[Glej]], Ljubljana; koncept, besedilo, režija
*2009 ''Čas razcveta, ad-hoc projekt'', [[Gledališče Glej]], Ljubljana; režija, performer
*2009 ''Novakova ta mala''; lastna produkcija, [[Gledališče Glej]], Ljubljana; avtor, performer
*2008 ''[http://www.glej.si/2008/12/panikon/ Panikon]'', [[Glej]]
*2006 ''[http://www.intima.org/pretaportret/ Pret-a-portret]'', intermedijska instalacija, [[Intima]] in [[Kapelica]]
*2006 Barrico, A.: ''Devetnajsto'', monodrama, [[E.P.I.center]]
*2006 ''[http://www.maska.si/sl/produkcije/scenska/krst_pod_triglavom_rekonstrukcija/ Krst pod Triglavom]'', animirana rekonstrukcija, [[Maska]]

==Režije==
===2020-===
*2021 S. Semenič: ''jerebika, štrudelj, ples pa še kaj'', r. Jure Novak [[SMG]] in [[SNG Nova Gorica|SNGNG]], Ljubljana in Nova Gorica
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | directings |}}

==Avtorstvo==
===2021-===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | contribution |2019-2040}}
===2011-2020===
*2018 ''Natriletno kolobarjenje s praho: Iz konteksta'', ZARŠ in Zavod Poza, Ljubljana; avtor, izvajalec
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | contribution |2016-2018}}
*2015 ''Natriletno kolobarjenje s praho: Natriletno kolobarjenje s praho'', Celinka, Ljubljana; avtor, glasbenik
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | contribution |2011-2015}}
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | authors_works |2011}}
*2011 ''Stare pesmi, pesniška zbirka'', Založba Apokalipsa, Ljubljana, avtor

===2000-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | contribution |1990-2011}}

==Prevodi==
===2021-===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | translations |2021-2040}}
===2011-2020===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | translations |2014-2020}}
*2013 T. Etchells in A. Hampton: ''PROSTOR TIŠINE'', Festival Exodos, NUK, Ljubljana; prevod, adaptacija, režija
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | translations |2011-2013}}
===2000-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | translations |2000-2010}}

==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | dramaturgies |}}

==Sodelovanja in drugo==
*2021 – redni kolumnist Večera
*2019 – 2021 član komisij za uprizoritvene umetnosti NVO in javnih zavodov MZK
*2016 – 2019 Vodja stikov z javnostmi in član umetniškega sveta [[Gledališče Glej|Gledališča Glej]]
*2015 – 2018 Redni kolumnist dnevnika Delo
*2012 – ustanovni član in podpredsednik Društva gledaliških režiserjev

*2007 – organizacija in izvedba vrste izobraževanj s področja uprizoritvenih in literarnih umetnosti, med drugimi: profesor (predmet Dramsko gledališka delavnica) na SVŠGUGL, dramsko – gledališka smer, vodja skupin v programih Generacija generaciji in ŠtudenTeater v [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]], mentor gledališke šole Studio Art v [[SSG Trst]], letnik 2012/13, delavnice za mlade dramatike v sklopu fesitvalov Preglej naglas! in [[Teden slovenske drame|Tedna slovenske drame ]], Intervencije v javni prostor, delavnica avtorskega gledališča v sklopu festivala Kamfest, Dodana vrednost, delavnica nastopanja z lastnimi besedili za pisce, v organizaciji Trubarjeve hiše literature

*2007 – 2010 umetniški vodja [[Gledališče Glej|Gledališča Glej]], Ljubljana
*2002 – prevajalec predvsem dramatike, literature in humanistike z več knjižnimi in revijalnimi objavami
*2002 – prevajalec in novinar revije Maska
*2001 – 2015 član uredniškega odbora revije in založbe ''Apokalipsa''

==Nagrade==

==Viri in literatura==
*[https://www.sng-mb.si/reziserji-drama/jure-novak-/ Spletna stran SNG Maribor]
*Spletna stran SMG

== Zunanje povezave ==
*Osebna stran: [http://www.jurenovak.org www.jurenovak.org]
*[http://radioprvi.rtvslo.si/2016/03/nocni-obisk-377/ Jure Novak, oddaja Nočni obisk - www.rtvslo.si, 11.03.2016]
*[http://www.spehnakruhu.com/art/jure-novak Jure Novak: Prekarnost je tudi pojmovno tako razbita, da je težko najti skupne točke - www.spehnakruhu.com, 02.01.2018]
*[https://www.mladina.si/186083/jure-novak-gledaliski-reziser-pesnik-in-glasbenik/ Jure Novak, gledališki režiser, pesnik in glasbenik - www.mladina.si, 22.06.2018]
*[https://www.dnevnik.si/1042955996 Jure Novak - novi direktor PG Kranj]

Jure Novak

2024-09-18T05:24:36Z

AnaAF: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Novak, Jure]]
[[Kategorija:Režiserji|Novak, Jure]]
[[Slika:Jure Novak.jpg|sličica|Jure Novak, foto: Arhiv PGK]]
==Življenjepis==
Jure Novak je gledališki režiser, performer, gledališki mentor, tekstopisec, kolumnist, prevajalec, producent, urednik itd.
Najprej je študiral filozofijo in sociologijo kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, nato je vpisal študij gledališke in radijske režije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] (mentorja [[Dušan Jovanović]], [[Janez Hočevar]]), ki ga je leta 2006 je zaključil s postavitvijo ''Kislega mačka'' Caryl Churchill.

Med letoma 2007 in 2010 je umetniško vodil [[Gledališče Glej]] (nato znova leta 2016).
Od 2009 vodi lastni zasebni zavod Poza, leta 2021 pa je postal direktor [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]].

Režiral in izvedel je vrsto zelo raznovrstnih gledaliških uprizoritev in avtorskih projektov, med katerimi velja omeniti performativno trilogijo, kjer je z igralko [[Katarina Stegnar|Katarino Stegnar]] in dramaturginjo [[Urška Brodar|Urško Brodar]] raziskoval problematiko gledališkega uprizarjanja oz. se spraševal, kaj je fikcija, kaj resničnost in kje so njune meje. Prvi del, ki se sooča z depresijo, nosi naslov ''Jure Novak: Zato sem srečen'' (Glej, 2011), v drugem delu ''Katarina po naročilu'' (Glej, 2015) je v ospredju agresija, v zadnjem delu, imenovanem ''Orgija'' (Glej in HNK Ivana pl. Zajca iz Reke, 2017), pa avtorji ustvarjajo različne pozicije gledalca kot sodelujočega v uprizoritvi pri tem, ko avtorji tudi tematsko načrtno brišejo meje med javnim in zasebnim.

V [[Mladinsko gledališče|Mladinskem gledališču]] je režiral ''Ministrico'', agitprop predavanje performans, ki je odprl 6. festival Prelet, in predstavo ''Sokrat, Slavoj in sofisti,'' avtorski projekt o osebnem političnem angažmaju.

V [[Gledališče Glej|Gleju]] je leta 2016 postavil road-muzikal ''Bolj čudno od raja'', v [[SLG Celje]] je 2015 režiral lastno adaptacijo pravljice Svetlane Makarovič ''Pekarna Mišmaš''.

Bartlettova ''Snežinka'', ki jo je sam tudi prevedel, je njegov prvi projekt pod okriljem [[Drama SNG Maribor|Drame SNG Maribor]].

Od leta 2021 je direktor [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]], leta 2024 pa je postal generalni direktor [[Cankarjev Dom|Cankarjevega doma]]

==Projekti==
*2013 T. Etchells in A. Hampton: [http://www.jurenovak.org/zivo/prostor-tisine/ Prostor tišine], Festival [[Exodos]], NUK, Ljubljana; prevod, adaptacija, režija
*2012 Grom, Festival [[Performa]], MKC, Maribor; avtor, performer
*2012 [http://kulturnoministrstvo.si/ Ministrica], [[SMG]] in [[Glej]], Ljubljana; koncept, besedilo, režija
*2009 ''Čas razcveta, ad-hoc projekt'', [[Gledališče Glej]], Ljubljana; režija, performer
*2009 ''Novakova ta mala''; lastna produkcija, [[Gledališče Glej]], Ljubljana; avtor, performer
*2008 ''[http://www.glej.si/2008/12/panikon/ Panikon]'', [[Glej]]
*2006 ''[http://www.intima.org/pretaportret/ Pret-a-portret]'', intermedijska instalacija, [[Intima]] in [[Kapelica]]
*2006 Barrico, A.: ''Devetnajsto'', monodrama, [[E.P.I.center]]
*2006 ''[http://www.maska.si/sl/produkcije/scenska/krst_pod_triglavom_rekonstrukcija/ Krst pod Triglavom]'', animirana rekonstrukcija, [[Maska]]

==Režije==
===2020-===
*2021 S. Semenič: ''jerebika, štrudelj, ples pa še kaj'', r. Jure Novak [[SMG]] in [[SNG Nova Gorica|SNGNG]], Ljubljana in Nova Gorica
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | directings |}}

==Avtorstvo==
===2021-===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | contribution |2019-2040}}
===2011-2020===
*2018 ''Natriletno kolobarjenje s praho: Iz konteksta'', ZARŠ in Zavod Poza, Ljubljana; avtor, izvajalec
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | contribution |2016-2018}}
*2015 ''Natriletno kolobarjenje s praho: Natriletno kolobarjenje s praho'', Celinka, Ljubljana; avtor, glasbenik
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | contribution |2011-2015}}
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | authors_works |2011}}
*2011 ''Stare pesmi, pesniška zbirka'', Založba Apokalipsa, Ljubljana, avtor

===2000-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | contribution |1990-2011}}

==Prevodi==
===2021-===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | translations |2021-2040}}
===2011-2020===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | translations |2014-2020}}
*2013 T. Etchells in A. Hampton: ''PROSTOR TIŠINE'', Festival Exodos, NUK, Ljubljana; prevod, adaptacija, režija
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | translations |2011-2013}}
===2000-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | translations |2000-2010}}

==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 6616 | dramaturgies |}}

==Sodelovanja in drugo==
*2021 – redni kolumnist Večera
*2019 – 2021 član komisij za uprizoritvene umetnosti NVO in javnih zavodov MZK
*2016 – 2019 Vodja stikov z javnostmi in član umetniškega sveta [[Gledališče Glej|Gledališča Glej]]
*2015 – 2018 Redni kolumnist dnevnika Delo
*2012 – ustanovni član in podpredsednik Društva gledaliških režiserjev

*2007 – organizacija in izvedba vrste izobraževanj s področja uprizoritvenih in literarnih umetnosti, med drugimi: profesor (predmet Dramsko gledališka delavnica) na SVŠGUGL, dramsko – gledališka smer, vodja skupin v programih Generacija generaciji in ŠtudenTeater v [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]], mentor gledališke šole Studio Art v [[SSG Trst]], letnik 2012/13, delavnice za mlade dramatike v sklopu fesitvalov Preglej naglas! in [[Teden slovenske drame|Tedna slovenske drame ]], Intervencije v javni prostor, delavnica avtorskega gledališča v sklopu festivala Kamfest, Dodana vrednost, delavnica nastopanja z lastnimi besedili za pisce, v organizaciji Trubarjeve hiše literature

*2007 – 2010 umetniški vodja [[Gledališče Glej|Gledališča Glej]], Ljubljana
*2002 – prevajalec predvsem dramatike, literature in humanistike z več knjižnimi in revijalnimi objavami
*2002 – prevajalec in novinar revije Maska
*2001 – 2015 član uredniškega odbora revije in založbe ''Apokalipsa''

==Nagrade==

==Viri in literatura==
*[https://www.sng-mb.si/reziserji-drama/jure-novak-/ Spletna stran SNG Maribor]
*Spletna stran SMG

== Zunanje povezave ==
*Osebna stran: [http://www.jurenovak.org www.jurenovak.org]
*[http://radioprvi.rtvslo.si/2016/03/nocni-obisk-377/ Jure Novak, oddaja Nočni obisk - www.rtvslo.si, 11.03.2016]
*[http://www.spehnakruhu.com/art/jure-novak Jure Novak: Prekarnost je tudi pojmovno tako razbita, da je težko najti skupne točke - www.spehnakruhu.com, 02.01.2018]
*[https://www.mladina.si/186083/jure-novak-gledaliski-reziser-pesnik-in-glasbenik/ Jure Novak, gledališki režiser, pesnik in glasbenik - www.mladina.si, 22.06.2018]
*[https://www.dnevnik.si/1042955996 Jure Novak - novi direktor PG Kranj]

Renato Zanella

2024-09-15T19:54:31Z

AnaAF: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Zanella, Renato]]
[[Kategorija:Koreografi|Zanella, Renato]]
[[Kategorija:Režiserji|Zanella, Renato]]
<div style="float: right">[[Slika:RenatoZanella.png|Foto: Arhiv Renata Zanelle]]</div>

==Življenjepis==
Renato Zanella je začel plesno izobraževanje v rodni Veroni, šolanje pa je nadaljeval v Cannesu v Mednarodnem plesnem centru Roselle Hightower. Leta 1982 se je pridružil baletnemu ansamblu v Baslu, ki ga je vodil Heinz Spoerli, leta 1985 pa se je pridružil ansamblu Stuttgartskega baleta, kjer je leta 1993 postal rezidenčni koreograf. To je pomenilo začetek mednarodne kariere in ustvarjanja koreografij za številne priznane ansamble, kot so Nacionalni balet v Istanbulu, Balet v Monte Carlu, Švedski kraljevi balet, Balet Dunajske državne opere, berlinski baletni ansambel, Madžarski državni balet, Balet HNK, Operno gledališče v Rimu, Gledališče San Carlo v Neaplju in Balet San Francisco.

Leta 1995 je postal vodja in glavni koreograf baletnega ansambla Dunajske državne opere, kjer je do leta 2005 pod njegovim vodstvom na zaživelo skoraj 40 njegovih avtorskih koreografij (''Wolfgang Amadé'', ''Hrestač'', Straussova ''Pepelka'', ''Spartak'', ''Alles Walzer'', ''Posvetitev pomladi'', ''Bolero'' ...). Tamkajšnji ansambel je pod njegovim vodstvom postal izjemen kolektiv, ki je lahko svoje plesalce zasedal tudi v najzahtevnejših vlogah v predstavah največjih koreografov. Uprizorili so koreografije Kyliana, van Manena, Forsytha, Neumeierja, Balanchina, McMillana, Righta in Ashtona pa tudi klasične koreografije Petipaja in Nurejeva. Veliko pozornosti je namenjal tudi izobraževanju novih generacij baletnih plesalcev v baletni šoli Dunajske državne opere, ki jo je vodil med letoma 2001 in 2005. Na baletni šoli je poleg rednega baletnega izobraževanja uvedel tudi t.i. intenzivni inkluzivni program, ki ga še danes nadgrajuje tako v Avstriji kot drugod po svetu.

Med septembrom 2011 in decembrom 2015 je bil ravnatelj baleta Grške nacionalne opere, med letoma 2013 in 2015 baleta Arene v Veroni, med septembrom 2016 in decembrom 2017 pa Nacionalnega baleta v Bukarešti. Od februarja 2018 vodi oddelek za koreografijo na glasbeni šoli v St. Pöltnu.

Italijanska plesna revija ''Danza&Danza'' mu je leta 1995 podelila naziv najboljšega italijanskega koreografa v tujini. Leta 2000 je kot umetnik leta v Rimu prejel mednarodno nagrado Gina Tanija. Leta 2001 je prejel nagrado Jakoba Prandtauerja v St. Pöltnu. Istega leta in leta 2007 mu je revija Danza&Danza za njegovo delo v Dunajski državni operi podelila naziv najboljšega umetniškega direktorja. Leta 2001 ga je predsednik Avstrije odlikoval s križem časti za dosežke v znanosti in umetnosti, leta 2010 pa z nazivom profesor. Julija 2021 je za svojo bogato umetniško pot prejel eno od najprestižnejših italijanskih nagrad za življenjsko delo Premio AcquiDanza.

Leta 2009 je svoje umetniško izražanje razširil na operno režijo. Na festivalu Attersee Klassik je s postavitvijo Mozartove opere ''Così fan tutte'' prejel odlične ocene tako občinstva kot kritike. Leta 2010 je režiral ''Carmen'', ''Traviato'', ''Medejo'' in ''Elektro'' na Egejskem mednarodnem festivalu v Grčiji, sledile so ''Sicilijanske večernice'' in ''Faust'' v Grški nacionalni operi, ''Vesela vdova'', ''Cavalleria rusticana'' in ''Netopir'' v Mannheimu, Veroni in Tirani.

Leta 2021 je postal umetniški direktor baletnega ansambla [[SNG Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]].

==Koreografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 22012 | coreographies| 2011-2030}}

==Nagrade==
*2021 italijanska nagrada za življenjsko delo Premio AcquiDanza
*2007 podelitev naziva najboljšega umetniškega direktorja, plesna revija ''Danza&Danza''
*2000 mednarodna nagrada Gina Tanija
*2001 križ časti za dosežke v znanosti in umetnosti predsednika Avstrije
*2001 podelitev naziva najboljšega umetniškega direktorja, plesna revija ''Danza&Danza''
*2001 nagrada Jakoba Prandtauerja v Sankt Pöltnu
*1995 podelitev naziva najboljšega italijanskega koreografa v tujini, plesna revija ''Danza&Danza''

==Viri in literatura==
*[https://www.opera.si/sl/kdo-smo/balet/renato-zanella/ Spletna stran SNG Opera in balet Ljubljana]

==Zunanje povezave==
*[https://www.rtvslo.si/kultura/oder/novi-umetniski-vodja-baleta-v-sng-ju-opera-in-balet-ljubljana-je-renato-zanella/547826 Novi umetniški vodja baleta v SNG-ju Opera in balet Ljubljana je Renato Zanella - www.rtvslo.si, 04.01.2021]
*[https://www.baletniportal.si/renato-zanella/ "Včasih je dobro, če si tujec, ker imaš drugačen, bolj neobremenjen odnos." - www.baletniportal.si]

Nataša Tič Ralijan

2024-09-15T19:46:42Z

AnaAF:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Tič Ralijan, Nataša]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Tič Ralijan, Nataša]]
<div style="float: right">[[Slika:NatasaTicRalijan2024.png|Foto: Peter Giodani]]</div>
==Življenjepis==
Dramska igralka Nataša Tič Ralijan se je rodila 1965 v Piranu. Po osnovni šoli je končala srednjo administrativno šolo in se za nekaj časa kot tipkarica zaposlila v Cestnem podjetju Koper. Nato se je preselila v Ljubljano in prvo leto študirala na Visoki upravni šoli, nato pa se prepisala na [[AGRFT]]. Z gledališčem se do tega trenutka pravzaprav ni dosti srečevala. Najprej se je pojavila na filmskem platnu in šele nato na odrskih deskah.

Z igranjem je pričela v neinstitucionalnem [[gledališče Ane Monro]], pozneje je bila dolgoletna članica ansambla [[SNG Drama Ljubljana]], kjer je v vidnejših vlogah zaigrala v dramah ''Peer Gynt'' (Ibsen), ''Anatol'' (Schnitzler), ''Za narodov blagor'' (Cankar), ''Don Juan ali Ljubezen do geometrije'' (Frisch), ''Hamlet in Ofelija'' (Möderndorfer), ''Instrukcija'' (Ionesco), ''Hlapci'' (Cankar), ''Kdo se boji Virginije Woolf'' (Miller), ''Baal'' (Brecht), ''Dvoboj med črncem in psi'' (Coltes) in drugih. Ustvarila je približno 70 radijskih, približno 30 gledaliških in več kot 10 televizijskih in filmskih vlog. Ustvarila je številne vloge v radijskih igrah, televizijskih filmih in serijah (''Trmoglavci, Česnovi''). Igrala je v filmih ''Kavarna Astoria'' Jožeta Pogačnika, ''Nasmeh pod pajčolanom'' Tuga Štiglica, ''Đuka Begović'' Branka Schmidta, ''Morana'' Aleša Verbiča, ''Mokuš'' Andreja Mlakarja, ''Piran– Pirano'' Gorana Vojnovića, ''Adria Blues'' Miroslava Mandića, ''Mama'' Vlada Škafarja … Sodelovala je pri številnih sinhronizacijah risank in vodila različne prireditve.

Nataše se spomnimo iz oddaj ''Spet doma'' in ''TV Poper'', največjo medijsko prepoznavnost pa ji je prinesla Ana Liza. Zanjo je prejela viktorja za posebne dosežke Akademije Viktor ter številne nagrade občinstva. Dvakrat je bila Slovenka leta po izboru bralcev ''Nedela'', leta 2005 pa med Janinimi nominirankami za Slovenko leta. Leta 2005 je bila izbrana za vitezinjo dobre volje (med doslej izbranimi vitezi edina vitezinja!). Novembra 2004 je prejela nagrado Franeta Milčinskega Ježka, ki jo podeljuje svet RTV Slovenija za izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha. Istega leta je bila osebnost leta na Radiu Orion. Prejela je [[Borštnikovo nagrado]] za mlado igralko, bila Stopova igralka leta, leta 1991 pa je bila nagrajena s Severjevo nagrado za diplomsko vlogo v drami ''Življenje podeželskih plejbojev''.

Članica igralskega ansambla [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]] je od 1. 7. 2017.

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 692 | roles}}

==Vloge na filmu in televiziji==

==Nagrade==
*2005 Viktor za posebne dosežke (skupaj z Gašperjem Tičem) za stvaritev lika Ane Lize v TV oddaji ''Spet doma''
*2004 Ježkova nagrada
*1995 Borštnikova nagrada za mlado igralko na 30. Festivalu Borštnikovo srečanje, Maribor, za vlogo Polone v ''Grmačah'' D. Zajca (SNG Drama Ljubljana)
*1993 Stopova igralka leta na 2. Slovenskem filmskem maratonu, Portorož, za vlogo v filmu ''Nasmeh pod pajčolanom'' Tuga Štiglica
*1991 Nagrada Sklada Staneta Severja za vlogo v ''Življenju podeželskih plejbojev'' D. Jovanovića (AGRFT)

==Viri in literatura==
*SNG Nova Gorica

==Fotogalerija==

<gallery>
Slika:natasa-ralijan.jpg|''Življenje plejbojev'', 1991, <small>foto: sms</small><small>Drobno besedilo</small>

</gallery>

==Zunanje povezave==
*[http://www.delo.si/kultura/oder/s-tega-planeta-ne-bom-odpadla.html Nataša Tič Ralijan: S tega planeta ne bom odpadla - www.delo.si, 12.04.2016]

Urša Majcen

2024-09-13T06:07:27Z

AnaAF: /* Življenjepis */

<div style="float: right">[[Slika:Urša majcen.jpg|Foto: Sandi Skok]]</div>
[[Kategorija:Ustvarjalci|Majcen, Urša]]

==Življenjepis==
Urša Majcen (1998) je diplomantka dramaturgije in scenskih umetnosti na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]]. Trenutno študira vzporedno vpisana magistrska programa Dramaturgije in scenskih umetnosti ter Scenaristike. Deluje kot praktična dramaturginja, dramatesa, scenaristka, pesnica, občasna urednica in multimedijska performerka. Njena poezija, dramska dela, recenzije in strokovna besedila so bila objavljena v skoraj vseh literarnih in nekaterih drugih revijah, vsa dramska dela so bila tudi bralno uprizorjena. Je finalistka pesniškega turnirja in zmagovalka Župančičeve frulice. Po njenih scenarijih pa je bilo posnetih več kratkih filmov, sama pa ustvarja tudi kratka eksperimentalna AV dela.

Za diplomsko študijo in dramski tekst je bila nagrajena z [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|akademijsko Prešernovo nagrado]], za igro ''Zgodba o Bakrenem kralju'' pa je bila nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Nagrado Slavka Gruma]].

Njen pesniški prvenec, zbirka poezije z naslovom ''ekosistem tišine'' je izšel decembra 2021.
Tiskana izdaja igre ''Zgodba o bakrenem kralju'' pa aprila 2023.

==Dramaturgije==

{{#dynamic_content:rep | person | 21179 | dramaturgies}}

* 2022; Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Eva Mahkovic ''IDIOT'', r. Juš A. Zidar, Mestno gledališče ljubljansko
* 2022; Jure Žavbi, Lara Wolf, Urša Majcen, Katja Markič KRIK: PRVI GLAS, AGRFT mag. produkcija

==Nagrade==
*2022 Nominacija za nagrado Slavka Gruma na 52. Tednu slovenske drame za dramsko besedilo ''Zgodba o bakrenem kralju'' {{Pdf|52.TSD Porocilo-zirije-za-nagrado-Slavka-Gruma-2022.pdf|Utemeljitev}}
*2022 Akademijska prešernova nagrada za diplomsko delo

==Viri in literatura==
*[https://liberty-eu.com/artist-portfolios/ursa-majcen/ liberty-eu.com]
==Zunanje povezave==

Ana Duša

2024-09-09T20:23:17Z

AnaAF:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Duša, Ana]]
[[Slika:Ana za Sigledal1.png|privzeto|Foto: Erin Siobhan Mercer]]
==Življenjepis==

Ana Duša deluje kot dramaturginja, režiserka, pripovedovalka, prevajalka, avtorica in pedagoginja (ne nujno v tem vrstnem redu). 0d oktobra 2020 je vodja programa Mlado Mladinsko v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]] ter asistentka na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete UL za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega ustvarjanja.

Študij primerjalne književnosti na FF UL je zaključila z diplomo na temo italijanskega avtorja Giambattista Basila in začetkov evropske literarne pravljice. Gledališko se je izobraževala na Scuola internazionale di creazione teatrale Helikos v Firencah pod vodstvom gledališkega pedagoga Giovannija Fusettija.

Z dramaturgijo ter pisanjem gledaliških besedil in besedil songov se je začela resno ukvarjati leta 2016, pred tem je bil njen oder predvsem pripovedovalski.

Pripovedovati je začela leta 2002 v okviru kolektiva Za 2 groša fantazije na Radiu Študent, v katerem je delovala kot redaktorica, pripovedovalka in avtorica istoimenskih radijskih oddaj. Kot pripovedovalka je nastopila v Sloveniji, Italiji, Franciji, Angliji in na Hrvaškem.

Kot pedagoginja se posveča razvoju pedagoških metod z vključevanjem pripovedovanja in fizičnega gledališča ter vodi Pripovedovalsko šolo Pripovedovalskega Varieteja (od l. 2010 dalje). Kot gostujoča predavateljica je na omenjenem področju sodelovala s Filozofsko fakulteto UL, Pedagoško fakulteto UL ter AGRFT UL. Sodelovala je pri projektu [[Zavod Bunker|Zavoda Bunker]] Igrišče za gledališče ter zasnovala in vodila pedagoške procese v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, Zavodu za prestajanje kazni Ig, Romskem vrtcu Kerinov Grm idr.

0d leta 2010 vodi KD Pripovedovalski Variete, organizacijo za razvoj in promocijo sodobnega odrskega pripovedovanja. V letih 2008, 2009 je bila programska vodja mednarodnega open-air festivala Kamfest. Med leti 2015 in 2018 je bila članica izvršnega odbora mreže evropskih pripovedovalskih organizacij FEST in mednarodnega pripovedovalskega laboratorija pod vodstvom francoskega pripovedovalca Abbija Patrixa.

==Režija==
*2024 Mlado Mladinsko 2: ''Umetnost vojne/umetnost miru''. SMG in KD Pripovedovalski Variete.
*2023 Ana Duša: ''Navodila''. MGL.
*2023 ''Irma naj ne sprašuje''. KD Pripovedovalski Variete, Miniteater, SMG.
*2022 Ana Duša ter mladinke in mladinci: ''Svoje usode krojači''. SMG in KD Pripovedovalski Variete.
*2019 Jane Teller: ''Vse''. Vodnikova domačija in KD Pripovedovalski Variete.

==Dramaturgija, pisanje in prevajanje==
*2023 Ana Duša: ''Navodila''; [[Mestno gledališče ljubljansko]]

*2022 Ira Ratej, Ana Duša, Iza Strehar, Luka Jamnik: ''Boljši svet''; avtorica besedil songov; [[Mestno gledališče ljubljansko]]

*2022 Ana Duša ter mladinske in mladinci: ''Svoje usode krojači''; soavtorica besedila in režiserka; [[Slovensko mladinsko gledališče]]

*2022 Giambattista Basile: ''Zgodba zgodb ali Zabava za najmlajše''; prevajalka in avtorica spremne besede, soprevajalka Irena Duša Draž; literarni prevod; [[Založba Goga]]

*2021 Ana Duša, Tin Grabnar: ''Strahovito''; soavtorica in dramaturginja; r. [[Tin Grabnar]]; [[Lutkovno gledališče Maribor]]

*2021 Peter Svetina: ''Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom''; soavtorica priredbe in dramaturginja; r. [[Nina Šorak]]; [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]

*2021 Ana Duša, Tin Grabnar: ''Dobar tek!''; soavtorica in dramaturginja; r. [[Tin Grabnar]]; Gradsko kazalište Lutaka Rijeka

*2020 Rumena Bužarovska: ''Moj mož''; prevajalka, soavtorica priredbe in dramaturginja; r. [[Ivana Djilas]]; [[SNG Drama Ljubljana]]

*2020 David Grieg: ''[https://veza.sigledal.org/uprizoritev/rumena-luna Rumena luna]''; dramaturginja in mentorica; r. [[Primož Ekart]]; [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]]

*2019 Charles Dickens, Neil Bartlett: ''Božična zgodba''; prevajalka; r. Ivana Djilas; [[SNG Nova Gorica]]

*2019 Johanna Spyri: ''Heidi''; avtorica besedil songov; r. [[Ivana Djilas]]; [[SLG Celje]]

*2019 Ana Duša in Tin Grabnar: ''Tihi deček''; soavtorica in dramaturginja; r. [[Tin Grabnar]]; Pozorište za decu Kragujevac

*2019 ''Pravica biti človek''; dramaturginja in vodja kreativno-pedagoškega procesa; r. [[Mare Bulc]]; avtorska predstava mladih; [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]]

*2019 ''Francoski testament''; avtorica priredbe istoimenskega romana Andreïa Makina; [[MGL]]

*2018 ''Živela vulva!'' (po motivih Liv Strömquist napisala Simona Hammer); besedila songov; r. [[Primož Ekart]]; Zavod Imaginarni in [[Mini teater]]

*2018 Stephen Karam: ''Ljudje''; besedilo songa; r. [[Nina Šorak]]; [[SNG Drama Ljubljana|SNG Drama]]

*2018 ''Smrčuljčica''; soavtorica, dramaturginja in avtorica besedil songov; r. [[Tjaša Črnigoj]]; [[SNG Nova Gorica]]

*2018 ''Martin Krpan''; soavtorica in avtorica besedil songov; r. [[Tin Grabnar]]; [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]]

*2018 ''Mojster in Margareta''; po motivih Mihaila Bulgakova; avtorica besedila songa (Golgota); r. [[Matija Solce]]; [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]]

*2018 ''Ne pozabite na rože''; odrska izpoved [[Polona Vetrih|Polone Vetrih]]; dramaturginja in avtorica besedil songov; r. [[Ivana Djilas]]; [[SNG Drama Ljubljana|SNG Drama]]

*2018 ''Vihar v glavi''; soavtorica, dramaturginja in soprevajalka; r. [[Primož Ekart]]; [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]]

*2017 ''Kralj Matevžek Prvi''; avtorica besedila; r. [[Anja Suša]]; [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]]

*2017 ''Erazem in potepuh''; priredba songov; r. [[Ajda Valcl]]; [[SLG Celje]]

*2017 Lahko noč, otroci: ''O knjigah, ki jih za vsak slučaj nihče ni bral''. Radio Prvi

*2017 ''Šifra: sam zase''; dramaturgija; r. [[Brina Klampfer]]; KUD Krik, Ljubljana

*2017 ''Severni sij''; peščena pripoved; soavtorica (v sodelovanju s [[Špela Frlic|Špelo Frlic]] in Rokom Kušlanom). KD Pripovedovalski Variete, Ljubljana

*2016 ''Srečanje''; Avtorski projekt [[Nataša Keser|Nataše Keser]] po motivih ljudske zgodbe Tolovaj Mataj; sodelavka pri razvoju zgodbe in avtorica songa; [[AGRFT]]

*2016 ''Če si srečen''. Gledališka protislava. Soavtorica; r. [[Andrej Jus]]. Zavod Bunker, Ljubljana

*2015 ''Zverinice iz Stripa''; živa risanka; soavtorica priredbe (v sodelovanju z [[Rok Kušlan|Rokom Kušlanom]] in [[Špela Frlic|Špelo Frlic]]). Pripovedovalski Variete, Stripburger, Forum Ljubljana

*2015 ''Fabiani: umetnost bivanja''; soavtorica (v sodelovanju z [[Neda R. Bric|Nedo R. Bric]]); r. Neda R. Bric; [[SNG Nova Gorica]], Accademia Musicale Naonis, v sodelovanju z Artisti Associati di Gorizia; Nova Gorica

*2012 ''Tri zdrave Marije in en oče naš''; koncertna pripoved; avtorica priredb ljudskih zgodb; Pripovedovalski Variete, Ljubljana,

*2004 ''Zabava za rojstni dan''; dramaturginja; r. [[Vida Cerkvenik Bren]]; [[AGRFT]], Ljubljana

==Na odru==
*''Irma naj ne sprašuje''; Miniteater, KD Pripovedovalski Variete in SMG. Pripoved: Aiko Zakrajšek, Leon Kokošar, Kaja Petrovič, Mija Kramar, Ana Duša; Festival strpnosti 2023, <br />

*''Italijanske pravljice''; pripovedovalski večer. Pripoved: Ana Duša, Katja Preša, Primož Pirnat in Rok Kušlan; Pripovedovalski festival 2022, Cankarjev dom Ljubljana <br />

*''Pijana Smrt''; pripovedovalski koncert. Priredba zgodb in pripoved: Ana Duša; avtorska glasba in izvedba: Zvezdana Novaković. Zavod Carnica (program Dvocikel), 2020<br />

*Andreï Makine: ''Francoski testament''. Pripovedovalka: Ana Duša. MGL pripovedi, Mestno gledališče ljubljansko, 2019<br />

*''Severni sij''; peščena pripoved. Pripovedovalci: Ana Duša, Špela Frlic, Rok Kušlan; animacija: Matej Lavrenčič; glasba: Jelena Ždrale. Pripovedovalski Variete, 2017<br />

*''Zaničniško odmaševanje suverenosti''. Odmaševanje. Guru: Andrej Rozman - Roza. Rozinteater, 2017<br />

*''Če si srečen''. Gledališka protislava. Režija: Andrej Jus. Zavod Bunker, Ljubljana, 2016.<br />

*''Zverinice iz stripa''; glasbeno-stripovska animacija. Pripovedovalci: Ana Duša, Špela Frlic, Rok Kušlan; avtorji stripovskih predlog: Kaja Avberšek, David Krančan in Andrej Štular; glasba: Jelena Ždrale. Pripovedovalski Variete, Stripburger in Forum Ljubljana, 2015<br />

*''Adijo, pa misli kaj name''. Pripoved: Ana Duša; glasba: Zvezdana Novaković. Pripovedovalski Variete, 2015<br />

*''Bojevnice''. Pripoved: Ana Duša in Špela Frlic. Pripovedovalski Variete, 2014

*''Tri zdrave Marije in en oče naš''. Pripoved: Ana Duša. Režija: Mare Bulc. Glasba: Polona Janežič, Botjan Narat, Vesna Zornik, Ana Duša. Pripovedovalski Variete, 2010<br />

*''Pravljična ReŠetanja Radia Študent''; 2004 - 2012. Pripovedovalci: [http://www.za2grosafantazije.com/ekipa.html špikerji Radia Študent ]; glasbeniki: [http://www.za2grosafantazije.com/ekipa.html gostujoči]. Radio Študent, 2002-2012.<br />

==Avdio==
*''Pesem v ustih, viža v prsih''. RTV Slovenija, november 2018 (pripovedovalka)<br />

*''Slovenska zemja v pesmi in besedi''. CD; RTV Slovenija, marec 2017 (pripovedovalka)<br />

*''Brezmejno'' (režija: Peter Zach, 2016). Glas pripovedovalke. Produkcija: Filmproduktion, Petra Pan Film.

*''Tri zdrave Marije in en oče naš''. CD; Ljubljana: KD Pripovedovalski Variete. 2012. (avtorica in pripovedovalka)<br />

*''Pripovedovalski Variete v Kavarni Union''. CD; Ljubljana: KD Pripovedovalski variete. 2012. (sourednica in pripovedovalka)<br />

*''Za dva groša fantazije''. Cikel radijskih oddaj. Radio Študent, 2002 - 2012. (soredaktorica in pripovedovalka)<br />

*''Za dva groša fantazije - Sedem pravljic 8''. Ljubljana: MK in Radio Študent, 2011.<br />

*''Za dva groša tminskih''. Tolmin: Tolminski muzej in Radio Študent, 2009.<br />

*''Trije razbojniki'', animirani film. Glas pripovedovalke. Nemčija 2007, r.: H. Frejtag.<br />

*Gal in Galeristi: ''Fetiš''. CD. Spremljevalni vokal. Ljubljana: NIKA Records, 2007.<br />

*Pavel Vlasov sekstet: ''Mati''. CD. Glasba za istoimenski nemi film V. Pudovkina. Soavtorica in izvajalka. Ljubljana: Slovenska Kinoteka, 2003.<br />

==Izobraževalni programi in mentorstvo==
*2020 - 2022: "SKUM - Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo". Gostujoča mentorica. [[Pedagoška fakulteta Primorske univerze]]

*2020 - dalje: [http://|https://mladinsko.com/sl/program/134/svoje-usode-krojaci/ Mlado Mladinsko], program za uvajanje mladih v gledališče in javni diskurz. Vodja programa in mentorica. [[Slovensko mladinsko gledališče]]

*2020 David Grieg: ''[https://veza.sigledal.org/uprizoritev/rumena-luna Rumena luna]''. Gledališka pedagoginja udeležencem iz Zavoda Planina. Režija: Primož Ekart; [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]]

*2019 ''Pravica biti človek''. Vodja kreativno-pedagoškega procesa. Režija: Mare Bulc; avtorska predstava mladih; [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]

*2010- ; ''Pripovedovalska šola Pripovedovalskega Varieteja''; Vodja programa in mentorica; Pripovedovalski Variete v Vodnikovi domačiji

*2017''Oblike govora'', magistrski študij na AGRFT, gostujoča mentorica

*2016 ''Tisoč in ena noč''; Svetovalka za pripovedovanje zgodb. Režija: Ivana Djilas; [[Mestno gledališče ljubljansko]]

*2015-16 ''Igrišče za gledališče''; mentorica; produkcija Zavod Bunker

*2013 - 2015 ''Šola pripovedovanja za zaprte osebe v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig''; sovodja programa in mentorica

* 2012-2014 ''Šola pripovedovanja za Rome v vaseh Kerinov Grm in Drnovo''; sovodja programa in mentorica

* 2010-11; 2011-12 ''Šola pripovedovanja za slušatelje Centra za rehabilitacijo, izobraževanje in usposabljanje Kamnik''; sovodja programa in mentorica

==Nagrade==
*2019 Nagrada za najboljše izvirno besedilo za predstavo ''Tihi dečak'' na Susretu profesionalnih pozorišta lutaka Srbije <br />

*2019 Grand prix za predstavo ''Tihi dečak' na Susretu profesionalnih pozorišta lutaka Srbije <br />

*2019 Grand prix za predstavo ''Tihi dečak'' na 12. Festivalu predstava za decu i mlade profesionalnih pozorišta Srbije Mali Joakim <br />

*2019 Najboljša predstava po izboru publike (nagrada Domino) za predstavo Tihi dečak'' na 24. reviji lutkarskih kazališta Rijeka <br />

== Članki, eseji, predavanja, konference==

*''Giambattista Basile in rojstvo evropske literarne pravljice''; v: G. Basile ''Zgodba zgodb ali Zabava za najmlajše''; prevajalka in avtorica spremne besede, soprevajalka Irena Duša Draž; (Založba Goga, 2022)

*[https://www.primorske.si/2019/02/20/v-zagovor-pravljici-in-njenemu-spreminjanju V zagovor pravljici in njenemu spreminjanju, Primorske novice 20. 2. 2019]

*''Moving Away from Traditions – Storytelling Today''; International Storytelling Conference FEST; (produkcija: KD Pripovedovalski Variete in FEST, Ljubljana 2018)

*''Potenciali pripovedovanja v integracijskih in rehabilitacijskih procesih: trije praktični primeri.'' Predavanje v sklopu simpozija Vključujemo in aktiviramo (producent: JAK, 19. 9. 2017, Ankaran)

*''Pripovedovanje in sodobne gledališke prakse''; referat je bil predstavljen na simpoziju v okviru Pravljičnega dneva novembra 2016 v Mariboru (prducent: Knjižnica Maribor)<br />

*''Zveneti zgodbo, verjeti besedi''. Spremno besedilo za gledališki list Tisoč in ena noč. Ljubljana: 2016, Mestno gledališče ljubljansko.<br />

*''Šeherezada ni jedla svinjine''. Članek pred premiero predstave Tisoč in ena noč. V: Pogledi, februar 2016.<br />

*''Milko Matičetov: portret''. V: Revija Gea, september 2015.<br />

*''Matematika pravljic''. V: Revija Gea, julij 2015.<br />

*''Sistematizacija pravljic'''. V: Šolski razgledi, julij 2015.<br />

*''Neke vrste italijanski Shakespeare''. V: Pogledi, junij 2015<br />

*''Vesela šola: etnologija; strokovno gradivo za učence''. V: Revija PIL, april 2015<br />

*''O poučevanju kulturne animacije in pripovedovanja''. V: Medkulturni: mentorski zapisi. 2014: Ljubljana, KD Pripovedovalski Variete.<br />

*''Jezik pripovedovalca ali s katero besedo meso tkati''. V: Simpozij o umetnostnem jeziku. 2014: Ljubljana, AGRFT.<br />

*''O sodobnem pripovedovanju. V Zgodbobralci, zgodboznalci''. 2012: Ljubljana, KD Pripovedovalski Variete.<br />

*''Dvesto let Bratov Grimm – pravljica danes''. V: Gea, december 2012. Ljubljana: Mladinska knjiga založba. 2012. (avtorica)<br />

==Kritiški odzivi==
*[https://www.performans.si/dezerter// Dezerter (Nenad Jelesijević) / performans.si, 26. 01. 2024]
*[https://radiostudent.si/kultura/teater-v-eter/umetnost-vojne-umetnost-miru/ Umetnost vojne / Umetnost miru (Živa Kadunc in Jon Napotnik) / Radio Študent, 25. 01. 2024]
*[https://koridor-ku.si/oder/svoje-usode-krojaci/ Svoje usode krojači (Živa Kadunc) / Koridor, 9. 05. 2022]
*[https://veza.sigledal.org/kritika/prepolno-tuge-in-srece-r/ Prepolno tuge in sreče: Svoje usode krojači (Kaja Novosel) / Sigledal, 20. 4. 2022]
*[https://www.vecer.com/kultura/gledaliska-kritika-globinski-odtis-generacije-10271752/ Globinski odtis generacije: Svoje usode krojači (Melita Forsnerič Hajnšek) / Večer, 23. 02. 2022]
*[https://radiostudent.si/glasba/r%C5%A1-recenzija/dvocikel-zvezdana-novakovi%C4%87-ana-du%C5%A1a/ Pijana smrt (Marijana Kuljanac) / Radio Študent, 11. 11. 2020]
*[https://www.delo.si/kultura/oder/ocenjujemo-moj-moz/ Moj mož (Igor Bratuž) / Delo, 17. 10 2020]
*[https://www.dnevnik.si/1042941565/ Moj mož: so visoke pete znak moči ali podrejenosti? (Gregor Butala) / Dnevnik, 21. 10. 2020]
*[https://koridor-ku.si/oder/pravica-biti-clovek/ Pravica biti človek (Neža Bohinc) / Koridor, 4. 5. 2019]
*[https://www.delo.si/kultura/oder/ocenjujemo-zivela-vulva/ Živela vulva! (Andreja Kopač) / Delo, 16. 2. 2019]
*[https://www.dnevnik.si/1042821215/ Premoščanje generacijskih razpok: Vihar v glavi (Gregor Butala) / Dnevnik, 9. 5. 2018]
*[https://koridor-ku.si/oder/ned-glasier-emily-lim-company-three-vihar-v-glavi/ Vihar v glavi (Zala Norčič) / Koridor, 8. 5. 2018]
*[https://malasolakritike2016.wordpress.com/2018/06/04/spodbujanje-neodvisnega-misljenja/ Spodbujanje neodvisnega mišljenja: Vihar v glavi (Klara Drnovšek Solina) / Mala šola Kritike, 4. 6. 2018]
*[https://www.dnevnik.si/1042793850/kultura/oder/kritika-mladinske-predstave-kralj-matevzek-prvi-otroci-kot-aktivni-drzavljani/ Otroci kot aktivni državljani: Kralj Matevžek Prvi (Gregor Butala) / Dnevnik, 7. 12. 2017]
*[https://koridor-ku.si/oder/kritisko-novinarski-seminar-9-bienala-lutkovnih-ustvarjalcev-slovenije-zverinska-poslastica-na-meji-lutkovnega/ Zverinska poslastica na meji lutkovnega (Maša Jazbec) / Koridor, 15. 9. 2017]

==Zunanje povezave==

*[https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/175017622/ Predstava Umetnost vojne/umetnost miru; avtorica: Melita Kontrec / TV SLO 1, Dnevnik, 22. 1. 2024]
*[https://www.vecer.com/vecer-v-nedeljo/intervju-ana-dusa-za-koliko-sta-se-podrazila-elektrika-in-makaroni-skrbi-me-da-kot-druzba-in-posamezniki-pesamo-10286396/ Ana Duša: Za koliko sta se podražila elektrika in makaroni? Skrbi me, da kot družba in posamezniki pešamo, intervju; avtorica: Sonja Javornik / Večer v nedeljo, 12. 6. 2022]
*[https://https://www.danas.rs/kultura/najbolje-evropske-predstave-za-decu-i-mlade// Najbolje europske predstave za decu / Danas, 6. 5. 2022]
*[https://radioprvi.rtvslo.si/2022/03/zgodba-zgodb/ Kulturni fokus: Ana Duša, intervju; avtor: Goran Dekleva / Radio Slovenija 1, 1. 04. 2022]
*[https://https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174858332?s=tv/ Svoje usode krojači - Tednik / RTV SLO 1, 21. 03. 2022]
*[https://www.facebook.com/knjiznicadomzale/videos/667777854506901/ Pomenkovanja z Boštjanom: Ana Duša, intervju; avtor: Boštjan Gorenc / Fb Knjižnica Domžale, 14. 3. 2022]
*[https://www.dnevnik.si/1042984851/ Prve evropske literarne pravljice / Dnevnik, 10. 3. 2022]
*[https://www.delo.si/sobotna-priloga/korektna-revolucija-ne-obstaja/ Ana Duša: Korektna revolucija ne obstaja, intervju; avtorica: Irena Štaudohar. Sobotna priloga, 26. 2. 2022]
*[https://365.rtvslo.si/arhiv/napovedniki-tv-oddaj/174845419/ Profil: Ana Duša, intervju; avtorica: Meta Česnik / TVSLO1, 8. 2. 2022]
*Pripovedovalec je avtor, ki prevzema odgovornost za vsak pomen, ki pride skozi njegovo zgodbo. Intervju. Koridor, jesen 2021
*[https://www.delo.si/tag/mlado-mladinsko/ Mlado Mladinsko: Gledališče med družbo in posameznikom - Delo, 9. 11. 2020]
*[https://www.mladina.si/202452/na-mladih-svet-stoji/ Mlado Mladinsko: Na mladih svet stoji - Mladina, 30. 10. 2020]
*[https://www.mladina.si/196490/ana-dusa-pripovedovalka-pedagoginja-dramaturginja/ Ana Duša, pripovedovalka, pedagoginja, dramaturginja - www.mladina.si, 13. 03. 2020]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/ana-dusa-bere-sodobno-slovensko-dramo Ana Duša bere sodobno slovensko dramo - SiGledal, 22. 09. 2019]
*[https://radiostudent.si/dru%C5%BEba/stopinje-v-prahu/ana-du%C5%A1a Ana Duša Radio Študent, 18. 3. 2019]
*[https://radiostudent.si/kultura/teater-v-eter/dobiti-po-pi%C4%8Dki Dobiti po pički, kritika predstave Živela vulva!, Radio Študent, 21. 2. 2019]
*[http://www.bibaleze.si/clanek/starsi/spoznajte-ano.html Spoznajte Ano]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174429044 Nočni obisk Radio Prvi, 30. 09. 2016]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174459530 Proti Etru - spet ta dež - Val 202, 09. 03. 2017]
*[https://old.delo.si/kultura/glasba/pogovor-z-ano-dusa-car-govorjene-besede-v-casu-spektaklov.html Čar govorjene besede v času spektaklov, Delo, 30. 1. 2013]
*[https://lahkonocnice.si/avtor/ana-dusa Lahkonočnice], pravljice sodobnih slovenskih avtorjev<br />
*[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/ana-dusa/ NEODVISNI podatkovnik]

Tina Resman

2024-09-09T20:18:58Z

AnaAF:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Resman, Tina]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Resman, Tina]]
<div style="float: right">[[Slika:TinaResmanSNGMB.png|Foto: Jelena Lasan]]</div>

==Življenjepis==
Tina Resman se je rodila leta 1998 in čeprav sodi v najmlajšo generacijo slovenskih igralk, je v zadnjih nekaj letih opozorila nase tako s filmskimi kot z gledališkimi vlogami. Po končanem šolanju na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji v Ljubljani (gimnazija: dramsko-gledališka smer) leta 2017 se je vpisala na študij dramske igre na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]], kjer je diplomirala iz dramske igre pod mentorskim vodstvom [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]] in [[Branko Jordan|Branka Jordana]] z naslovno vlogo v [[Dane Zajc|Zajčevi]] ''Jagibabi''. Za vlogo Jelke v uprizoritvi ''Požar'' je prejela študentsko nagrado zlatolaska. Še kot študentka je sodelovala tudi pri predstavi ''Finalizem Dragana'' [[Dragan Živadinov|Živadinova]] in pri magistrski predstavi ''Tri Moskve'' režiserke [[Maša Pelko|Maše Pelko]]. Po končanem študiju je sodelovala pri uprizoritvi ''Vse OK'' v [[SNG Drama Ljubljana]], nato pa še v [[SNG Maribor|Drami SNG Maribor]] v uprizoritvi ''Elektri pristoji črnina''.

V filmskem mediju se je uveljavila z vlogama v igrano-dokumentarnem filmu ''Henrikova svoboda'' in v kratkem igranem
filmu ''Začelo se je z zaupanjem: Vse bo v redu''. Piše tudi poezijo in pravljice. Pred kratkim je s pisateljico Jeleno Lasan izdala pustolovsko slikanico z naslovom ''Kalaru''. S koncertom šansonov ''Dama slanih oči'', ki je nastal v sklopu magistrskega programa gledališko petje na AGRFT, pa se je izkazala tudi kot glasbena ustvarjalka.

Trenutno na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] magistrira iz gledališkega petja in se intenzivno ukvarja s pisanjem poezije.

==Vloge==
{{#dynamic_content:rep | person | 21941 | roles }}

==Nagrade==
*2024 posebna omemba žirije nagrade julija za vlogo Maričke v črni komediji ''Predsednice'' (r. [[Jure Novak]])
*2019 študentska nagrada zlatolaska za vlogo Jelke v uprizoritvi ''Požar''

==Viri in literatura==
*SNG Maribor
*PGK

==Zunanje povezave==

Slika:TinaResmanSNGMB.png

2024-09-09T20:18:14Z

AnaAF: Tina Resman, Foto: Jelena Lasan

== Povzetek ==
Tina Resman, Foto: Jelena Lasan

Tina Resman

2024-09-09T20:17:06Z

AnaAF: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Resman, Tina]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Resman, Tina]]

==Življenjepis==
Tina Resman se je rodila leta 1998 in čeprav sodi v najmlajšo generacijo slovenskih igralk, je v zadnjih nekaj letih opozorila nase tako s filmskimi kot z gledališkimi vlogami. Po končanem šolanju na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji v Ljubljani (gimnazija: dramsko-gledališka smer) leta 2017 se je vpisala na študij dramske igre na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]], kjer je diplomirala iz dramske igre pod mentorskim vodstvom [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]] in [[Branko Jordan|Branka Jordana]] z naslovno vlogo v [[Dane Zajc|Zajčevi]] ''Jagibabi''. Za vlogo Jelke v uprizoritvi ''Požar'' je prejela študentsko nagrado zlatolaska. Še kot študentka je sodelovala tudi pri predstavi ''Finalizem Dragana'' [[Dragan Živadinov|Živadinova]] in pri magistrski predstavi ''Tri Moskve'' režiserke [[Maša Pelko|Maše Pelko]]. Po končanem študiju je sodelovala pri uprizoritvi ''Vse OK'' v [[SNG Drama Ljubljana]], nato pa še v [[SNG Maribor|Drami SNG Maribor]] v uprizoritvi ''Elektri pristoji črnina''.

V filmskem mediju se je uveljavila z vlogama v igrano-dokumentarnem filmu ''Henrikova svoboda'' in v kratkem igranem
filmu ''Začelo se je z zaupanjem: Vse bo v redu''. Piše tudi poezijo in pravljice. Pred kratkim je s pisateljico Jeleno Lasan izdala pustolovsko slikanico z naslovom ''Kalaru''. S koncertom šansonov ''Dama slanih oči'', ki je nastal v sklopu magistrskega programa gledališko petje na AGRFT, pa se je izkazala tudi kot glasbena ustvarjalka.

Trenutno na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] magistrira iz gledališkega petja in se intenzivno ukvarja s pisanjem poezije.

==Vloge==
{{#dynamic_content:rep | person | 21941 | roles }}

==Nagrade==
*2024 posebna omemba žirije nagrade julija za vlogo Maričke v črni komediji ''Predsednice'' (r. [[Jure Novak]])
*2019 študentska nagrada zlatolaska za vlogo Jelke v uprizoritvi ''Požar''

==Viri in literatura==
*SNG Maribor
*PGK

==Zunanje povezave==

Tina Resman

2024-09-09T20:10:01Z

AnaAF:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Resman, Tina]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Resman, Tina]]

==Življenjepis==
Tina Resman se je rodila leta 1998 in čeprav sodi v najmlajšo generacijo slovenskih igralk, je v zadnjih nekaj letih opozorila nase tako s filmskimi kot z gledališkimi vlogami. Po končanem šolanju na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji v Ljubljani (gimnazija: dramsko-gledališka smer) leta 2017 se je vpisala na študij dramske igre na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]], kjer je diplomirala iz dramske igre pod mentorskim vodstvom [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]] in [[Branko Jordan|Branka Jordana]] z naslovno vlogo v [[Dane Zajc|Zajčevi]] ''Jagibabi''. Za vlogo Jelke v uprizoritvi ''Požar'' je prejela študentsko nagrado zlatolaska. Še kot študentka je sodelovala tudi pri predstavi ''Finalizem Dragana'' [[Dragan Živadinov|Živadinova]] in pri magistrski predstavi ''Tri Moskve'' režiserke [[Maša Pelko|Maše Pelko]]. Po končanem študiju je sodelovala pri uprizoritvi ''Vse OK'' v [[SNG Drama Ljubljana]], nato pa še v [[SNG Maribor|Drami SNG Maribor]] v uprizoritvi ''Elektri pristoji črnina''.

V filmskem mediju se je uveljavila z vlogama v igrano-dokumentarnem filmu ''Henrikova svoboda'' in v kratkem igranem
filmu ''Začelo se je z zaupanjem: Vse bo v redu''. Piše tudi poezijo in pravljice. Pred kratkim je s pisateljico Jeleno Lasan izdala pustolovsko slikanico z naslovom ''Kalaru''. S koncertom šansonov ''Dama slanih oči'', ki je nastal v sklopu magistrskega programa gledališko petje na AGRFT, pa se je izkazala tudi kot glasbena ustvarjalka.

Trenutno na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] magistrira iz gledališkega petja in se intenzivno ukvarja s pisanjem poezije.

==Vloge==
{{#dynamic_content:rep | person | 21941 | roles }}

==Nagrade==
*2024 posebna omemba žirije nagrade julija za vlogo Maričke v črni komediji ''Predsednice'' (r. [[Jure Novak]])
*2019 nagrada zlatolaka za vlogo Jelke v uprizoritvi ''Požar''

==Viri in literatura==
*SNG Maribor
*PGK

==Zunanje povezave==

Tibor Mihelič Syed

2024-09-09T20:09:30Z

AnaAF:

[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Mihelič Syed, Tibor]]

==Življenjepis==

==Glasbena avtorska dela==
{{#dynamic_content:rep | person | 13106 | contribution }}

==Nagrade==

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==
*[http://www.delo.si/kultura/oder/g-n-ojiti-dediscino-v-novih-okoliscinah.html Tibor Mihelič Syed: »Dediščino je treba g(n)ojiti v novih družbenih okoliščinah« - www.delo.si, 07.04.2015]
*[https://www.dnevnik.si/1042710710/kultura/oder/direktor-in-umetniski-vodja-smg-zelimo-si-razbiti-predvidljive-kombinacije-v-zasedbah-in-izstopiti-iz-stanja-prisilne-lagodnosti Direktor in umetniški vodja SMG: Želimo si razbiti predvidljive kombinacije v zasedbah in izstopiti iz stanja prisilne lagodnosti - www.dnevnik.si, 07.04.2015]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/provokacija-je-legitimno-umetnisko-sredstvo.html Provokacija je legitimno umetniško sredstvo - www.delo.si, 04.08.2017]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/tibor-mihelic-syed-skozi-drznost-vzbujamo-dvom-o-vrednostnih-sistemih.html Tibor Mihelič Syed: »Skozi drznost vzbujamo dvom o vrednostnih sistemih« - www.delo.si, 26.09.2017]

Milan Golob

2024-09-09T20:01:41Z

AnaAF:

[[Kategorija:Režiserji|Golob,Milan]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Golob,Milan]]

==Življenjepis==
Milan Golob se je rodil 13. julija 1980 v Novem mestu. Leta 2008 je diplomiral na Ekonomski fakulteti, leta 2014 pa še na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]], smer gledališka režija. Od leta 2020 je direktor [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskega gledališča v Ljubljani]].

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 14027| directings| }}

==Nagrade==

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==
[http://tvslo.si/#ava2.139370950;; Oder, oddaja o sočasnem gledališču - pogovor z Milanom Golobom]

Filip Samobor

2024-09-09T19:53:28Z

AnaAF:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Samobor, Filip]][[Kategorija:Igralci in animatorji|Samobor, Filip]]
<div style="float: right">[[Slika:Filip Samobor2024.png|Foto: Peter Giodani]]</div>
==Življenjepis==
Filip Samobor se je rodil 8. marca 1991 v Ljubljani. Po končanem šolanju na OŠ Toneta Čufarja je leta 2006 začel obiskovati Gimnazijo Poljane, leta 2010 pa se je vpisal na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]]. Leta 2016 je najprej diplomiral iz dramske igre, leta 2018 pa je zaključil še magistrski študij. Diplomiral je z vlogama v uprizoritvah ''Čiščenje idiota'' Milana Markovića in ''La justice ali utrujajoče ravnovesje'' (avtorski projekt) (obe v režiji [[Juš Zidar|Juša A. Zidarja]]), magistriral pa z lastnim projektom, tj. monodramo ''Tistega dne so se vsi sprehodili domov'' (po motivih Simona Stephensa).

Sicer pa je med študijem nastopil tudi v dveh diplomskih kratkih filmih: ''Zmaj'' (r. [[Jaka Šuligoj]]) in ''Nazaj'' (r. [[Jan Marin]]). Nastopil je še v kratkem filmu ''Most'' (r. [[Marija Keserović]], 2016), v videospotu ''The Redneck Genius Story'' skupine Werefox (2013) in v magistrski radijski igri ''Za ščepec premalo soli'' (r. [[Saška Rakef]], [[AGRFT]] in RTV SLO, 2015). Poskusil se je tudi v režiji ''Martina Krpana'' ([[Fran Levstik]], [[Saša Potisk]], Cona 8, 2017) in bil glavni vokalist skupine Jazz in the Pants (2014–2017).

V slovenskem gledališkem prostoru je nastopil v več različnih uprizoritvah: ''Jaz, Jaz, Jaz, Jaz'' in ''Na most!'' (prvi in drugi del gledališke trilogije ''Nemo mesto'', r. [[Jaša Koceli]], [[Gledališče Glej]], 2014), ''Evropa'' [[Ivana Sajko|Ivane Sajko]] (r. [[Primož Ekart]], Cankarjev dom in Imaginarni, 2014), ''Neki novi tipi'' [[Petra Pogorevc|Petre Pogorevc]] in Marka Manojlovića (r. [[Marko Manojlović]], MGL, 2015), ''Faust'' J. W. Goetheja in [[Livija Pandur|Livije Pandur]] (r. [[Tomaž Pandur]], [[SNG Drama Ljubljana]], Pandur Theatres, [[Festival Ljubljana]], 2015), ''Dunsinane'' Davida Greiga (r. [[Aleksandar Popovski]], MGL, 2016), ''Merlin ali Pusta dežela'' Tankreda Dorsta (r. [[Aleksandar Popovski]], [[SNG Drama Ljubljana]], 2016), ''Pepelka'' Mateja Rotovnika (r. [[Matej Rotovnik]] in [[Ksenija Kovač Romano]], Čarobna dežela in [[Cankarjev dom]], 2016), ''Trač'' Gašperja Tiča in [[Davor Herceg|Davorja Hercega]] (r. [[Gašper Tič]] in [[Jaka Ivanc]], MGL, 2017), ''Glasbena hiša'' [[Saša Potisk|Saše Potiska]] in [[Aleksandra Naumovski Potisk|Aleksandre Naumovski Potisk]] (r. [[Matej Filipčič]], Cona 8, 2017), ''Rent'' Jonathana Larsona (r. [[Stanislav Moša]], MGL, 2017), ''Pijani'' Ivana Viripajeva (r. [[Juš Zidar|Juš A. Zidar]], MGL, 2017), ''Dantonova smrt'' Georga Büchnerja (r. [[Aleksandar Popovski]], MGL, 2018), ''Gloria'' Brandena Jacobsa-Jenkinsa (r. [[Branko Šturbej]], MGL, 2018), ''Ta nesrečni rod'' Zinnie Harris (r. [[Ivana Djilas]], 2019), ''Addamsovi'' Marshalla Brickmana, Ricka Ellisa, Andrewja Lippe (r. [[Aleksandar Popovski]], 2019), ''Izkoristi in zavrzi me'' [[Iza Strehar|Ize Strehar]] (r. [[Gregor Gruden]], 2019), ''Kar vem, da je res'' Andrewa Bovella (r. [[Luka Martin Škof]], 2019), ''Turandot'' [[Jera Ivanc|Jere Ivanc]] in [[Laren Polič Zdravič|Larna Poliča Zdraviča]] (r. [[Jana Menger]], MGL, 2020). Sodeloval je tudi na gledaliških koncertih [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] & [[AGRFT]] v Kinu Šiška.

Član igralskega ansambla [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]] od 1. 3. 2017.

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 14567 | roles}}
==Nagrade==
==Viri in literatura==
*MGL

==Zunanje povezave==

Filip Samobor

2024-09-09T19:52:00Z

AnaAF:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Samobor, Filip]][[Kategorija:Igralci in animatorji|Samobor, Filip]]
<div style="float: right">[[Slika:Filip Samobor2024.png|Foto: Peter Giodani]]</div>
==Življenjepis==
Filip Samobor se je rodil 8. marca 1991 v Ljubljani. Po končanem šolanju na OŠ Toneta Čufarja je leta 2006 začel obiskovati Gimnazijo Poljane, leta 2010 pa se je vpisal na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]]. Leta 2016 je najprej diplomiral iz dramske igre, leta 2018 pa je zaključil še magistrski študij. Diplomiral je z vlogama v uprizoritvah ''Čiščenje idiota'' Milana Markovića in ''La justice ali utrujajoče ravnovesje'' (avtorski projekt) (obe v režiji [[Juš Zidar|Juša A. Zidarja]]), magistriral pa z lastnim projektom, tj. monodramo ''Tistega dne so se vsi sprehodili domov'' (po motivih Simona Stephensa).

Sicer pa je med študijem nastopil tudi v dveh diplomskih kratkih filmih: ''Zmaj'' (r. [[Jaka Šuligoj]]) in ''Nazaj'' (r. [[Jan Marin]]). Nastopil je še v kratkem filmu ''Most'' (r. [[Marija Keserović]], 2016), v videospotu ''The Redneck Genius Story'' skupine Werefox (2013) in v magistrski radijski igri ''Za ščepec premalo soli'' (r. [[Saška Rakef]], [[AGRFT]] in RTV SLO, 2015). Poskusil se je tudi v režiji ''Martina Krpana'' (Fran Levstik, [[Saša Potisk]], Cona 8, 2017) in bil glavni vokalist skupine Jazz in the Pants (2014–2017).

V slovenskem gledališkem prostoru je nastopil v več različnih uprizoritvah: ''Jaz, Jaz, Jaz, Jaz'' in ''Na most!'' (prvi in drugi del gledališke trilogije ''Nemo mesto'', r. [[Jaša Koceli]], [[Gledališče Glej]], 2014), ''Evropa'' [[Ivana Sajko|Ivane Sajko]] (r. [[Primož Ekart]], Cankarjev dom in Imaginarni, 2014), ''Neki novi tipi'' [[Petra Pogorevc|Petre Pogorevc]] in Marka Manojlovića (r. [[Marko Manojlović]], MGL, 2015), ''Faust'' J. W. Goetheja in [[Livija Pandur|Livije Pandur]] (r. [[Tomaž Pandur]], [[SNG Drama Ljubljana]], Pandur Theatres, [[Festival Ljubljana]], 2015), ''Dunsinane'' Davida Greiga (r. [[Aleksandar Popovski]], MGL, 2016), ''Merlin ali Pusta dežela'' Tankreda Dorsta (r. [[Aleksandar Popovski]], [[SNG Drama Ljubljana]], 2016), ''Pepelka'' Mateja Rotovnika (r. [[Matej Rotovnik]] in [[Ksenija Kovač Romano]], Čarobna dežela in [[Cankarjev dom]], 2016), ''Trač'' Gašperja Tiča in [[Davor Herceg|Davorja Hercega]] (r. [[Gašper Tič]] in [[Jaka Ivanc]], MGL, 2017), ''Glasbena hiša'' [[Saša Potisk|Saše Potiska]] in [[Aleksandra Naumovski Potisk|Aleksandre Naumovski Potisk]] (r. [[Matej Filipčič]], Cona 8, 2017), ''Rent'' Jonathana Larsona (r. [[Stanislav Moša]], MGL, 2017), ''Pijani'' Ivana Viripajeva (r. [[Juš Zidar|Juš A. Zidar]], MGL, 2017), ''Dantonova smrt'' Georga Büchnerja (r. [[Aleksandar Popovski]], MGL, 2018), ''Gloria'' Brandena Jacobsa-Jenkinsa (r. [[Branko Šturbej]], MGL, 2018), ''Ta nesrečni rod'' Zinnie Harris (r. [[Ivana Djilas]], 2019), ''Addamsovi'' Marshalla Brickmana, Ricka Ellisa, Andrewja Lippe (r. [[Aleksandar Popovski]], 2019), ''Izkoristi in zavrzi me'' [[Iza Strehar|Ize Strehar]] (r. [[Gregor Gruden]], 2019), ''Kar vem, da je res'' Andrewa Bovella (r. [[Luka Martin Škof]], 2019), ''Turandot'' [[Jera Ivanc|Jere Ivanc]] in [[Laren Polič Zdravič|Larna Poliča Zdraviča]] (r. [[Jana Menger]], MGL, 2020). Sodeloval je tudi na gledaliških koncertih [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] & [[AGRFT]] v Kinu Šiška.

Član igralskega ansambla [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]] od 1. 3. 2017.

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 14567 | roles}}
==Nagrade==
==Viri in literatura==
*MGL

==Zunanje povezave==

Slika:Filip Samobor2024.png

2024-09-09T19:41:56Z

AnaAF: Filip Samobor, Foto: Peter Giodani

== Povzetek ==
Filip Samobor, Foto: Peter Giodani

Klara Kuk

2024-09-09T10:25:30Z

AnaAF: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Kuk, Klara]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Kuk, Klara]]
<div style="float: right">[[Slika:KlaraKuk2024.png|Foto: Peter Giodani]]</div>

==Življenjepis==
Klara Kuk se je rodila 15. maja 1997 v Ljubljani. Po končanem šolanju na gimnaziji Ledina je uspešno opravila sprejemne izpite na [[AGRFT]] in se leta 2017 vpisala na študij dramske igre v letnik profesorjev [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]], [[Jernej Šugman|Jerneja Šugmana]] ter [[Branko Jordan|Branka Jordana]]. Bila je Alice v uprizoritvi ''Od blizu'' Patricka Marberja (r. [[Živa Bizovičar]]) in Ofelija v uprizoritvi ''H genotipu Hamlet'' (po motivih Williama Shakespeara in drami ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu'' Bernarda Marie Koltèsa, r. [[Dragan Živadinov]]), ki je bila dana v spremljevalni program 56. Festivala Borštnikovo srečanje.

V sezoni 2019/2020 je prvič nastopila v profesionalnem gledališču, ko je v [[MGL]] igrala vlogo Rosie v predstavi ''Kar vem, da je res'' Andrewa Bovella (r. Luka [[Martin Škof]]). V [[MGL]] je bila tudi Karla v predstavi ''Tri milijone minut'' (priredba po filmskem scenariju 7 let Josea Cabeze, priredba in režija [[Barbare Hieng Samobor]]) in Amy v ''Neznosno dolgih objemih'' Ivana Viripajeva (r. [[Dorian Šilec Petek]]).

Igrala je v mladinskem celovečernem filmu z naslovom ''Ne pozabi dihati'' (r. [[Martin Turk]]) in televizijski nadaljevanki ''Reka ljubezni''.

V času gimnazije se je profesionalno ukvarjala z manekenstvom. Od 1. 1. 2021 dalje je članica igralskega ansambla [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]].

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 21154 | roles}}

==Nagrade==

==Viri in literatura==
*MGL

==Zunanje povezave==

Klara Kuk

2024-09-09T10:25:12Z

AnaAF: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Kuk, Klara]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Kuk, Klara]]
<div style="float: right">[[Slika:KlaraKuk2024.png|Foto: Peter Giodani]]</div>

==Življenjepis==
Klara Kuk se je rodila 15. maja 1997 v Ljubljani. Po končanem šolanju na gimnaziji Ledina je uspešno opravila sprejemne izpite na [[AGRFT]] in se leta 2017 vpisala na študij dramske igre v letnik profesorjev [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]], [[Jernej Šugman|Jerneja Šugmana]] ter [[Branko Jordan|Branka Jordana]]. Bila je Alice v uprizoritvi ''Od blizu'' Patricka Marberja (r. [[Živa Bizovičar]]) in Ofelija v uprizoritvi ''H genotipu Hamlet'' (po motivih Williama Shakespeara in drami ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu'' Bernarda Marie Koltèsa, r. [[Dragan Živadinov]]), ki je bila dana v spremljevalni program 56. Festivala Borštnikovo srečanje.

V sezoni 2019/2020 je prvič nastopila v profesionalnem gledališču, ko je v MGL igrala vlogo Rosie v predstavi ''Kar vem, da je res'' Andrewa Bovella (r. Luka [[Martin Škof]]). V [[MGL]] je bila tudi Karla v predstavi ''Tri milijone minut'' (priredba po filmskem scenariju 7 let Josea Cabeze, priredba in režija [[Barbare Hieng Samobor]]) in Amy v ''Neznosno dolgih objemih'' Ivana Viripajeva (r. [[Dorian Šilec Petek]]).

Igrala je v mladinskem celovečernem filmu z naslovom ''Ne pozabi dihati'' (r. [[Martin Turk]]) in televizijski nadaljevanki ''Reka ljubezni''.

V času gimnazije se je profesionalno ukvarjala z manekenstvom. Od 1. 1. 2021 dalje je članica igralskega ansambla [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]].

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 21154 | roles}}

==Nagrade==

==Viri in literatura==
*MGL

==Zunanje povezave==

Alenka Vidrih

2024-09-09T10:22:04Z

AnaAF: /* Avtorska dela */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Vidrih, Alenka]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Vidrih, Alenka]]

==Življenjepis==
Alenka Vidrih se je rodila 17.8.1954 materi Mariji in očetu Jožetu. Med letoma 1971 in 1979 je obiskovala Osnovno Šolo Danile Kumarjeve za Bežigradom v Ljubljani. Že v osnovni šoli si je sama izmišljevala glasbeno-plesne nastope na ulici ali v parku pred domačim blokom. Kot gimnazjka je pela z različnimi bendi in nasnemavala vokale v studiu pri Činču. Prve nastope na televiziji je imela v sodelovanju z jazz skupino Kazino. Sprejemne na [[AGRFT]] je pričela delati po tretjem letniku gimnazije. Po drugem neuspelem poskusu se je vpisala na Fakulteto za družbene vede in bila sprejeta med Jatove stevardese.

V Franciji je obiskovala evropsko podružnico Actors Studia, se učila francoščine na Alliance Francaise, snemala vokale in pozirala na likovni akademiji. Po vrnitvi v Slovenijo je opravila sprejemni izpit na [[AGRFT]] v Ljubljani. Med študijem je obiskovala ure petja na Srednji glasbeni šoli pri prof. Nadi Žgur in nastopala v različnih kombinacijah, še napogosteje jazz. Severjevo nagrado za študente si je prislužila z igralsko-pevskim nastopom v vlogi Claire v Genetovih ''Služkinjah''.

Takoj po študiju je začela igrati v [[SNG Nova Gorica]], kjer je bila med leti 1990 in 1995 tudi redno zaposlena. Tam je spoznala življenjskega sopotnika Aljošo.

Z januarjem 1996 je postala samostojna ustvarjalka na področju kulture. Ves čas sodeluje z radiom in televizijo ter izvaja samostojne projekte. Prav tako se ukvarja s poučevanjem dramske igre, umetniške besede in gledališkega petja ter s posebnimi tečaji govorne in dihalne tehnike za učitelje in profesorje.

Od leta 2000 je umetniška vodja [[Zavod G.G.A.V.|Zavoda G.G.A.V.]] Ljubljana. Program zavoda je iskanje novih form ter vzpodbujanje glasbeno gledaliških predstav. Poudarja komunikativno gledališko zvrst, tako navznoter, med odrskimi dejavnostmi, kot tudi navzven s publiko. Enakovredno vključuje uprizoritvene dejavnosti ter daje prostor novim gledališkim razsežnostim.

==Avtorska dela==
{{#dynamic_content:rep | person | 1402 | authors_works}}
*1996 CD ''Vrtiljak''
*1993 odrski projekt ''Piaf – koncert za dva igralca''
*1999 ''Mimi je pozitivka'', soavtorica z [[Natalija Gorščak|Natalijo Gorščak]]

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 1402 | roles}}

==Nagrade==
*1988 Študentska Severjeva nagrada za vlogo Claire v produkciji ''Služkinje'', J. Genet

==Bibliografija==

==Literatura in viri==
* Spletna stran Alenke Vidrih

==Zunanje povezave==
*[https://365.rtvslo.si/arhiv/ah-ta-leta/175003350 Oddaja ''Oh, ta leta: Ustvarjalnost brez meja'', 24. 11. 2023]
*[https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174461800?s=tv Oddaja ''Turbulenca: Umetnost zdravi?'', 22. 3. 2017]

Alenka Vidrih

2024-09-09T10:20:00Z

AnaAF: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Vidrih, Alenka]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Vidrih, Alenka]]

==Življenjepis==
Alenka Vidrih se je rodila 17.8.1954 materi Mariji in očetu Jožetu. Med letoma 1971 in 1979 je obiskovala Osnovno Šolo Danile Kumarjeve za Bežigradom v Ljubljani. Že v osnovni šoli si je sama izmišljevala glasbeno-plesne nastope na ulici ali v parku pred domačim blokom. Kot gimnazjka je pela z različnimi bendi in nasnemavala vokale v studiu pri Činču. Prve nastope na televiziji je imela v sodelovanju z jazz skupino Kazino. Sprejemne na [[AGRFT]] je pričela delati po tretjem letniku gimnazije. Po drugem neuspelem poskusu se je vpisala na Fakulteto za družbene vede in bila sprejeta med Jatove stevardese.

V Franciji je obiskovala evropsko podružnico Actors Studia, se učila francoščine na Alliance Francaise, snemala vokale in pozirala na likovni akademiji. Po vrnitvi v Slovenijo je opravila sprejemni izpit na [[AGRFT]] v Ljubljani. Med študijem je obiskovala ure petja na Srednji glasbeni šoli pri prof. Nadi Žgur in nastopala v različnih kombinacijah, še napogosteje jazz. Severjevo nagrado za študente si je prislužila z igralsko-pevskim nastopom v vlogi Claire v Genetovih ''Služkinjah''.

Takoj po študiju je začela igrati v [[SNG Nova Gorica]], kjer je bila med leti 1990 in 1995 tudi redno zaposlena. Tam je spoznala življenjskega sopotnika Aljošo.

Z januarjem 1996 je postala samostojna ustvarjalka na področju kulture. Ves čas sodeluje z radiom in televizijo ter izvaja samostojne projekte. Prav tako se ukvarja s poučevanjem dramske igre, umetniške besede in gledališkega petja ter s posebnimi tečaji govorne in dihalne tehnike za učitelje in profesorje.

Od leta 2000 je umetniška vodja [[Zavod G.G.A.V.|Zavoda G.G.A.V.]] Ljubljana. Program zavoda je iskanje novih form ter vzpodbujanje glasbeno gledaliških predstav. Poudarja komunikativno gledališko zvrst, tako navznoter, med odrskimi dejavnostmi, kot tudi navzven s publiko. Enakovredno vključuje uprizoritvene dejavnosti ter daje prostor novim gledališkim razsežnostim.

==Avtorska dela==
{{#dynamic_content:rep | person | 1402 | authors_works}}
*1996 CD ''Vrtiljak''
*1999 ''Mimi je pozitivka'', soavtorica z [[Natalija Gorščak|Natalijo Gorščak]]

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 1402 | roles}}

==Nagrade==
*1988 Študentska Severjeva nagrada za vlogo Claire v produkciji ''Služkinje'', J. Genet

==Bibliografija==

==Literatura in viri==
* Spletna stran Alenke Vidrih

==Zunanje povezave==
*[https://365.rtvslo.si/arhiv/ah-ta-leta/175003350 Oddaja ''Oh, ta leta: Ustvarjalnost brez meja'', 24. 11. 2023]
*[https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174461800?s=tv Oddaja ''Turbulenca: Umetnost zdravi?'', 22. 3. 2017]

Alenka Vidrih

2024-09-09T10:19:39Z

AnaAF:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Vidrih, Alenka]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Vidrih, Alenka]]

==Življenjepis==
Alenka Vidrih se je rodila 17.8.1954 materi Mariji in očetu Jožetu. 1971-1979 je obiskovala Osnovno Šolo Danile Kumarjeve za Bežigradom v Ljubljani. Že v osnovni šoli si je sama izmišljevala glasbeno-plesne nastope na ulici ali v parku pred domačim blokom. Kot gimnazjka je pela z različnimi bendi in nasnemavala vokale v studiu pri Činču. Prve nastope na televiziji je imela v sodelovanju z jazz skupino Kazino. Sprejemne na [[AGRFT]] je pričela delati po tretjem letniku gimnazije. Po drugem neuspelem poskusu se je vpisala na Fakulteto za družbene vede in bila sprejeta med Jatove stevardese.

V Franciji je obiskovala evropsko podružnico Actors Studia, se učila francoščine na Alliance Francaise, snemala vokale in pozirala na likovni akademiji. Po vrnitvi v Slovenijo je opravila sprejemni izpit na [[AGRFT]] v Ljubljani. Med študijem je obiskovala ure petja na Srednji glasbeni šoli pri prof. Nadi Žgur in nastopala v različnih kombinacijah, še napogosteje jazz. Severjevo nagrado za študente si je prislužila z igralsko-pevskim nastopom v vlogi Claire v Genetovih ''Služkinjah''.

Takoj po študiju je začela igrati v [[SNG Nova Gorica]], kjer je bila med leti 1990 in 1995 tudi redno zaposlena. Tam je spoznala življenjskega sopotnika Aljošo.

Z januarjem 1996 je postala samostojna ustvarjalka na področju kulture. Ves čas sodeluje z radiom in televizijo ter izvaja samostojne projekte. Prav tako se ukvarja s poučevanjem dramske igre, umetniške besede in gledališkega petja ter s posebnimi tečaji govorne in dihalne tehnike za učitelje in profesorje.

Od leta 2000 je umetniška vodja [[Zavod G.G.A.V.|Zavoda G.G.A.V.]] Ljubljana. Program zavoda je iskanje novih form ter vzpodbujanje glasbeno gledaliških predstav. Poudarja komunikativno gledališko zvrst, tako navznoter, med odrskimi dejavnostmi, kot tudi navzven s publiko. Enakovredno vključuje uprizoritvene dejavnosti ter daje prostor novim gledališkim razsežnostim.

==Avtorska dela==
{{#dynamic_content:rep | person | 1402 | authors_works}}
*1996 CD ''Vrtiljak''
*1999 ''Mimi je pozitivka'', soavtorica z [[Natalija Gorščak|Natalijo Gorščak]]

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 1402 | roles}}

==Nagrade==
*1988 Študentska Severjeva nagrada za vlogo Claire v produkciji ''Služkinje'', J. Genet

==Bibliografija==

==Literatura in viri==
* Spletna stran Alenke Vidrih

==Zunanje povezave==
*[https://365.rtvslo.si/arhiv/ah-ta-leta/175003350 Oddaja ''Oh, ta leta: Ustvarjalnost brez meja'', 24. 11. 2023]
*[https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174461800?s=tv Oddaja ''Turbulenca: Umetnost zdravi?'', 22. 3. 2017]

Renato Zanella

2024-09-09T10:02:54Z

AnaAF: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Zanella, Renato]]
[[Kategorija:Koreografi|Zanella, Renato]]
[[Kategorija:Režiserji|Zanella, Renato]]
<div style="float: right">[[Slika:RenatoZanella.png|Foto: Arhiv Renata Zanelle]]</div>

==Življenjepis==
Renato Zanella je začel plesno izobraževanje v rodni Veroni, šolanje pa je nadaljeval v Cannesu v Mednarodnem plesnem centru Roselle Hightower. Leta 1982 se je pridružil baletnemu ansamblu v Baslu, ki ga je vodil Heinz Spoerli, leta 1985 pa se je pridružil ansamblu Stuttgartskega baleta, kjer je leta 1993 postal rezidenčni koreograf. To je pomenilo začetek mednarodne kariere in ustvarjanja koreografij za številne priznane ansamble, kot so Nacionalni balet v Istanbulu, Balet v Monte Carlu, Švedski kraljevi balet, Balet Dunajske državne opere, berlinski baletni ansambel, Madžarski državni balet, Balet HNK, Operno gledališče v Rimu, Gledališče San Carlo v Neaplju in Balet San Francisco.

Leta 1995 je postal vodja in glavni koreograf baletnega ansambla Dunajske državne opere, kjer je do leta 2005 pod njegovim vodstvom na zaživelo skoraj 40 njegovih avtorskih koreografij (''Wolfgang Amadé'', ''Hrestač'', Straussova ''Pepelka'', ''Spartak'', ''Alles Walzer'', ''Posvetitev pomladi'', ''Bolero'' ...). Tamkajšnji ansambel je pod njegovim vodstvom postal izjemen kolektiv, ki je lahko svoje plesalce zasedal tudi v najzahtevnejših vlogah v predstavah največjih koreografov. Uprizorili so koreografije Kyliana, van Manena, Forsytha, Neumeierja, Balanchina, McMillana, Righta in Ashtona pa tudi klasične koreografije Petipaja in Nurejeva. Veliko pozornosti je namenjal tudi izobraževanju novih generacij baletnih plesalcev v baletni šoli Dunajske državne opere, ki jo je vodil med letoma 2001 in 2005. Na baletni šoli je poleg rednega baletnega izobraževanja uvedel tudi t.i. intenzivni inkluzivni program, ki ga še danes nadgrajuje tako v Avstriji kot drugod po svetu.

Med septembrom 2011 in decembrom 2015 je bil ravnatelj baleta Grške nacionalne opere, med letoma 2013 in 2015 baleta Arene v Veroni, med septembrom 2016 in decembrom 2017 pa Nacionalnega baleta v Bukarešti. Od februarja 2018 vodi oddelek za koreografijo na glasbeni šoli v St. Pöltnu.

Italijanska plesna revija ''Danza&Danza'' mu je leta 1995 podelila naziv najboljšega italijanskega koreografa v tujini. Leta 2000 je kot umetnik leta v Rimu prejel mednarodno nagrado Gina Tanija. Leta 2001 je prejel nagrado Jakoba Prandtauerja v St. Pöltnu. Istega leta in leta 2007 mu je revija Danza&Danza za njegovo delo v Dunajski državni operi podelila naziv najboljšega umetniškega direktorja. Leta 2001 ga je predsednik Avstrije odlikoval s križem časti za dosežke v znanosti in umetnosti, leta 2010 pa z nazivom profesor. Julija 2021 je za svojo bogato umetniško pot prejel eno od najprestižnejših italijanskih nagrad za življenjsko delo Premio AcquiDanza.

Leta 2009 je svoje umetniško izražanje razširil na operno režijo. Na festivalu Attersee Klassik je s postavitvijo Mozartove opere ''Così fan tutte'' prejel odlične ocene tako občinstva kot kritike. Leta 2010 je režiral ''Carmen'', ''Traviato'', ''Medejo'' in ''Elektro'' na Egejskem mednarodnem festivalu v Grčiji, sledile so ''Sicilijanske večernice'' in ''Faust'' v Grški nacionalni operi, ''Vesela vdova'', ''Cavalleria rusticana'' in ''Netopir'' v Mannheimu, Veroni in Tirani.

Leta 2021 je postal umetniški direktor baletnega ansambla [[SNG Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]].

==Koreografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 22012 | coreographies| 2011-2030}}

==Nagrade==
*1995 podelitev naziva najboljšega italijanskega koreografa v tujini, plesna revija ''Danza&Danza''
*2000 mednarodna nagrada Gina Tanija
*2001 nagrada Jakoba Prandtauerja v Sankt Pöltnu
*2001 podelitev naziva najboljšega umetniškega direktorja, plesna revija ''Danza&Danza''
*2001 križ časti za dosežke v znanosti in umetnosti predsednika Avstrije
*2007 podelitev naziva najboljšega umetniškega direktorja, plesna revija ''Danza&Danza''
*2021 italijanska nagrada za življenjsko delo Premio AcquiDanza

==Viri in literatura==
*[https://www.opera.si/sl/kdo-smo/balet/renato-zanella/ Spletna stran SNG Opera in balet Ljubljana]

==Zunanje povezave==
*[https://www.rtvslo.si/kultura/oder/novi-umetniski-vodja-baleta-v-sng-ju-opera-in-balet-ljubljana-je-renato-zanella/547826 Novi umetniški vodja baleta v SNG-ju Opera in balet Ljubljana je Renato Zanella - www.rtvslo.si, 04.01.2021]
*[https://www.baletniportal.si/renato-zanella/ "Včasih je dobro, če si tujec, ker imaš drugačen, bolj neobremenjen odnos." - www.baletniportal.si]

Renato Zanella

2024-09-09T09:59:42Z

AnaAF:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Zanella, Renato]]
[[Kategorija:Koreografi|Zanella, Renato]]
[[Kategorija:Režiserji|Zanella, Renato]]
<div style="float: right">[[Slika:RenatoZanella.png|Foto: Arhiv Renata Zanelle]]</div>

==Življenjepis==
Renato Zanella je začel plesno izobraževanje v rodni Veroni, šolanje pa je nadaljeval v Cannesu v Mednarodnem plesnem centru Roselle Hightower. Leta 1982 se je pridružil baletnemu ansamblu v Baslu, ki ga je vodil Heinz Spoerli, leta 1985 pa se je pridružil ansamblu Stuttgartskega baleta, kjer je leta 1993 postal rezidenčni koreograf. To je pomenilo začetek mednarodne kariere in ustvarjanja koreografij za številne priznane ansamble, kot so Nacionalni balet v Istanbulu, Balet v Monte Carlu, Švedski kraljevi balet, Balet Dunajske državne opere, berlinski baletni ansambel, Madžarski državni balet, Balet HNK, Operno gledališče v Rimu, Gledališče San Carlo v Neaplju in Balet San Francisco.

Leta 1995 je postal vodja in glavni koreograf baletnega ansambla Dunajske državne opere, kjer je do leta 2005 pod njegovim vodstvom na zaživelo skoraj 40 njegovih avtorskih koreografij (''Wolfgang Amadé'', ''Hrestač'', Straussova ''Pepelka'', ''Spartak'', ''Alles Walzer'', ''Posvetitev pomladi'', ''Bolero'' ...). Tamkajšnji ansambel je pod njegovim vodstvom postal izjemen kolektiv, ki je lahko svoje plesalce zasedal tudi v najzahtevnejših vlogah v predstavah največjih koreografov. Uprizorili so koreografije Kyliana, van Manena, Forsytha, Neumeierja, Balanchina, McMillana, Righta in Ashtona pa tudi klasične koreografije Petipaja in Nurejeva. Veliko pozornosti je namenjal tudi izobraževanju novih generacij baletnih plesalcev v baletni šoli Dunajske državne opere, ki jo je vodil med letoma 2001 in 2005. Na baletni šoli je poleg rednega baletnega izobraževanja uvedel tudi t.i. intenzivni inkluzivni program, ki ga še danes nadgrajuje tako v Avstriji kot drugod po svetu.

Med septembrom 2011 in decembrom 2015 je bil ravnatelj baleta Grške nacionalne opere, med letoma 2013 in 2015 baleta Arene v Veroni, med septembrom 2016 in decembrom 2017 pa Nacionalnega baleta v Bukarešti. Od februarja 2018 vodi oddelek za koreografijo na glasbeni šoli v St. Pöltnu.

Italijanska plesna revija ''Danza&Danza'' mu je leta 1995 podelila naziv najboljšega italijanskega koreografa v tujini. Leta 2000 je kot umetnik leta v Rimu prejel mednarodno nagrado Gina Tanija. Leta 2001 je prejel nagrado Jakoba Prandtauerja v St. Pöltnu. Istega leta in leta 2007 mu je revija Danza&Danza za njegovo delo v Dunajski državni operi podelila naziv najboljšega umetniškega direktorja. Leta 2001 ga je predsednik Avstrije odlikoval s križem časti za dosežke v znanosti in umetnosti, leta 2010 pa z nazivom profesor. Julija 2021 je za svojo bogato umetniško pot prejel eno od najprestižnejših italijanskih nagrad za življenjsko delo Premio AcquiDanza.

Leta 2009 je svoje umetniško izražanje razširil na operno režijo. Na festivalu Attersee Klassik je s postavitvijo Mozartove opere ''Così fan tutte'' prejel odlične ocene tako občinstva kot kritike. Leta 2010 je režiral ''Carmen'', ''Traviato'', ''Medejo'' in ''Elektro'' na Egejskem mednarodnem festivalu v Grčiji, sledile so ''Sicilijanske večernice'' in ''Faust'' v Grški nacionalni operi, ''Vesela vdova'', ''Cavalleria rusticana'' in ''Netopir'' v Mannheimu, Veroni in Tirani.

Leta 2021 je postal umetniški direktor baletnega ansambla [[SNG Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]].

==Koreografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 22012 | coreographies| 2011-2030}}

==Nagrade==

==Viri in literatura==
*[https://www.opera.si/sl/kdo-smo/balet/renato-zanella/ Spletna stran SNG Opera in balet Ljubljana]

==Zunanje povezave==
*[https://www.rtvslo.si/kultura/oder/novi-umetniski-vodja-baleta-v-sng-ju-opera-in-balet-ljubljana-je-renato-zanella/547826 Novi umetniški vodja baleta v SNG-ju Opera in balet Ljubljana je Renato Zanella - www.rtvslo.si, 04.01.2021]
*[https://www.baletniportal.si/renato-zanella/ "Včasih je dobro, če si tujec, ker imaš drugačen, bolj neobremenjen odnos." - www.baletniportal.si]

Slika:RenatoZanella.png

2024-09-09T09:58:44Z

AnaAF: AnaAF je naložil_a novo različico Slika:RenatoZanella.png

== Povzetek ==
Renato Zanella, Foto: Arhiv Renata Zanelle

Slika:RenatoZanella.png

2024-09-09T09:57:40Z

AnaAF: Renato Zanella, Foto: Arhiv Renata Zanelle

== Povzetek ==
Renato Zanella, Foto: Arhiv Renata Zanelle

Mankica Kranjec

2024-09-09T09:48:06Z

AnaAF: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Kranjec, Mankica]]
[[Kategorija:Fotografi in snemalci|Kranjec, Mankica]]
==Življenjepis==
Mankica Kranjec je mednarodno uveljavljena fotografinja mlajše generacije. Že vse od začetka jo zanima odkrivanje novih umetniških idej in ustvarjalnih svetov, kar je združila s svojo nenehno željo po iskanju dovršenih prizorov, ki v gledalcu pustijo pečat. Vedno skuša odkriti, kar je mnogim pogledom zastrto, svojim fotografskim projektom pa rada vdihuje drugačnost, izvrstnost in svetovljanskost. Je dobitnica treh mednarodnih prvih nagrad za gledališko fotografijo, kot fotografinja pa se je podpisala pod številne fotografske projekte doma in v tujini ter se predstavila na več kot 35 samostojnih in skupinskih fotografskih razstavah v Sloveniji, Združenih državah Amerike in drugod po svetu.
Njen opus obsega zlasti portretne in dokumentarne fotografije s področja kulture in umetnosti, zadnjih deset let pa se posveča tudi gledališki fotografiji. Med drugim se je kot fotografinja ter avtorica naslovnih fotografij in foto-projekcij podpisala pod predstave ''Čarobna piščal'' ([[SNG Opera in balet Ljubljana]]), ''Preblizu'' (koprodukcija [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] in [[Zavod Paviljon|zavoda Paviljon]]), ''Trojanke'' ([[SNG Nova Gorica]]), ''Psiho'' ([[Gledališče Glej]]), ''Pomona'' ([[SNG Drama Ljubljana]]), ''Neki novi tipi'', ''Do zadnjega diha'' ([[Mestno gledališče ljubljansko]]), ''Dogodek v mestu Gogi'' ([[Anton Podbevšek Teater]]), ''Lezbos'' ([[Biteater]]), ''Male kraljice'', ''Neli ni več'', ''Sončnica na Luni'', ''Kralj Matevžek Prvi'' in ''Sovica Oka'' ([[Lutkovno gledališče Ljubljana]]), ''Hmeljska princesa'' ([[ZKŠT Žalec]]) in ''5 fantkov'' (madžarsko gledališče [[Weöres Sándor Színház]]). Je članica umetniškega tima režiserja [[Jaša Kocelij|Jaše Kocelija]], s katerim sodeluje kot stalna ustvarjalka ter skrbi za fotografske in video podobe njegovih projektov v Sloveniji in tujini.

Sodeluje tudi s številnimi tujimi fotografskimi agencijami, fotografije pa objavlja v domačih in svetovnih publikacijah. Trenutno živi in ustvarja v Ljubljani.

==Delo==
==Nagrade==
*2023 1. nagrada, natečaj Theatre Exposed v odprti kategoriji
*2023 1. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Art
*2023 1. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Gibanje
*2023 2. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Portret
*2022 2. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Odprta
*2022 2. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Gibanje
*2022 3. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Portret
*2021 1. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Portret
*2021 1. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Art
*2021 1. nagrada, natečaj Theatre Exposed v odprti kategoriji

==Viri in literatura==
* [[SNG Opera in balet Ljubljana]]

==Zunanje povezave==
*https://mankica.com/

Mankica Kranjec

2024-09-09T09:46:35Z

AnaAF: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Kranjec, Mankica]]
[[Kategorija:Fotografi in snemalci|Kranjec, Mankica]]
==Življenjepis==
Mankica Kranjec je mednarodno uveljavljena fotografinja mlajše generacije. Že vse od začetka jo zanima odkrivanje novih umetniških idej in ustvarjalnih svetov, kar je združila s svojo nenehno željo po iskanju dovršenih prizorov, ki v gledalcu pustijo pečat. Vedno skuša odkriti, kar je mnogim pogledom zastrto, svojim fotografskim projektom pa rada vdihuje drugačnost, izvrstnost in svetovljanskost. Je dobitnica treh mednarodnih prvih nagrad za gledališko fotografijo, kot fotografinja pa se je podpisala pod številne fotografske projekte doma in v tujini ter se predstavila na več kot 35 samostojnih in skupinskih fotografskih razstavah v Sloveniji, Združenih državah Amerike in drugod po svetu.
Njen opus obsega zlasti portretne in dokumentarne fotografije s področja kulture in umetnosti, zadnjih deset let pa se posveča tudi gledališki fotografiji. Med drugim se je kot fotografinja ter avtorica naslovnih fotografij in foto-projekcij podpisala pod predstave ''Čarobna piščal'' ([[SNG Opera in balet Ljubljana]]), ''Preblizu'' (koprodukcija [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] in [[Zavod Paviljon|zavoda Paviljon]]), ''Trojanke'' ([[SNG Nova Gorica]]), ''Psiho'' ([[Gledališče Glej]]), ''Pomona'' ([[SNG Drama Ljubljana]]), ''Neki novi tipi'', ''Do zadnjega diha'' ([[Mestno gledališče ljubljansko]]), ''Dogodek v mestu Gogi'' ([[Anton Podbevšek Teater]]), ''Lezbos'' ([[Biteater]]), ''Male kraljice'', ''Neli ni več'', ''Sončnica na Luni'', ''Kralj Matevžek Prvi'' in ''Sovica Oka'' ([[Lutkovno gledališče Ljubljana]]), ''Hmeljska princesa'' ([[ZKŠT Žalec]]) in ''5 fantkov'' (madžarsko gledališče [[Weöres Sándor Színház]]). Je članica umetniškega tima režiserja [[Jaša Kocelij|Jaše Kocelija]], s katerim sodeluje kot stalna ustvarjalka ter skrbi za fotografske in video podobe njegovih projektov v Sloveniji in tujini.

Sodeluje tudi s številnimi tujimi fotografskimi agencijami, fotografije pa objavlja v domačih in svetovnih publikacijah. Trenutno živi in ustvarja v Ljubljani.

==Delo==
==Nagrade==
*2023 1. nagrada, International Theatre Photography Competition v odprti kategoriji
*2023 1. nagrada, International Theatre Photography Competition v kategoriji Art
*2023 1. nagrada, International Theatre Photography Competition v kategoriji Gibanje
*2023 2. nagrada, International Theatre Photography Competition v kategoriji Portret
*2022 2. nagrada, International Theatre Photography Competition v kategoriji Odprta
*2022 2. nagrada, International Theatre Photography Competition v kategoriji Gibanje
*2022 3. nagrada, International Theatre Photography Competition v kategoriji Portret
*2021 1. nagrada, International Theatre Photography Competition v kategoriji Portret
*2021 1. nagrada, International Theatre Photography Competition v kategoriji Art
*2021 1. nagrada, International Theatre Photography Competition v odprti kategoriji

==Viri in literatura==
* [[SNG Opera in balet Ljubljana]]

==Zunanje povezave==
*https://mankica.com/

Mankica Kranjec

2024-09-09T09:42:38Z

AnaAF:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Kranjec, Mankica]]
[[Kategorija:Fotografi in snemalci|Kranjec, Mankica]]
==Življenjepis==
Mankica Kranjec je mednarodno uveljavljena fotografinja mlajše generacije. Že vse od začetka jo zanima odkrivanje novih umetniških idej in ustvarjalnih svetov, kar je združila s svojo nenehno željo po iskanju dovršenih prizorov, ki v gledalcu pustijo pečat. Vedno skuša odkriti, kar je mnogim pogledom zastrto, svojim fotografskim projektom pa rada vdihuje drugačnost, izvrstnost in svetovljanskost. Je dobitnica treh mednarodnih prvih nagrad za gledališko fotografijo, kot fotografinja pa se je podpisala pod številne fotografske projekte doma in v tujini ter se predstavila na več kot 35 samostojnih in skupinskih fotografskih razstavah v Sloveniji, Združenih državah Amerike in drugod po svetu.
Njen opus obsega zlasti portretne in dokumentarne fotografije s področja kulture in umetnosti, zadnjih deset let pa se posveča tudi gledališki fotografiji. Med drugim se je kot fotografinja ter avtorica naslovnih fotografij in foto-projekcij podpisala pod predstave ''Čarobna piščal'' ([[SNG Opera in balet Ljubljana]]), ''Preblizu'' (koprodukcija [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] in [[Zavod Paviljon|zavoda Paviljon]]), ''Trojanke'' ([[SNG Nova Gorica]]), ''Psiho'' ([[Gledališče Glej]]), ''Pomona'' ([[SNG Drama Ljubljana]]), ''Neki novi tipi'', ''Do zadnjega diha'' ([[Mestno gledališče ljubljansko]]), ''Dogodek v mestu Gogi'' ([[Anton Podbevšek Teater]]), ''Lezbos'' ([[Biteater]]), ''Male kraljice'', ''Neli ni več'', ''Sončnica na Luni'', ''Kralj Matevžek Prvi'' in ''Sovica Oka'' ([[Lutkovno gledališče Ljubljana]]), ''Hmeljska princesa'' ([[ZKŠT Žalec]]) in ''5 fantkov'' (madžarsko gledališče [[Weöres Sándor Színház]]). Je članica umetniškega tima režiserja [[Jaša Kocelij|Jaše Kocelija]], s katerim sodeluje kot stalna ustvarjalka ter skrbi za fotografske in video podobe njegovih projektov v Sloveniji in tujini.

Sodeluje tudi s številnimi tujimi fotografskimi agencijami, fotografije pa objavlja v domačih in svetovnih publikacijah. Trenutno živi in ustvarja v Ljubljani.

==Delo==
==Nagrade==
*2023 Druga nagrada za portret Mojstra na natečaju Theatre exposed v kategoriji Portreti

==Viri in literatura==
* [[SNG Opera in balet Ljubljana]]

==Zunanje povezave==
*https://mankica.com/

Klara Kuk

2024-09-09T09:36:48Z

AnaAF:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Kuk, Klara]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Kuk, Klara]]
<div style="float: right">[[Slika:KlaraKuk2024.png|Foto: Peter Giodani]]</div>

==Življenjepis==
Klara Kuk se je rodila 15. maja 1997 v Ljubljani. Po končanem šolanju na gimnaziji Ledina je uspešno opravila sprejemne izpite na [[AGRFT]] in se leta 2017 vpisala na študij dramske igre v letnik profesorjev [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]], [[Jernej Šugman|Jerneja Šugmana]] ter [[Branko Jordan|Branka Jordana]]. Bila je Alice v uprizoritvi ''Od blizu'' Patricka Marberja (r. [[Živa Bizovičar]]) in Ofelija v uprizoritvi ''H genotipu Hamlet'' (po motivih Williama Shakespeara in drami ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu'' Bernarda Marie Koltèsa, r. [[Dragan Živadinov]]), ki je bila dana v spremljevalni program 56. Festivala Borštnikovo srečanje.

V sezoni 2019/2020 je prvič nastopila v profesionalnem gledališču, ko je v MGL igrala vlogo Rosie v predstavi ''Kar vem, da je res'' Andrewa Bovella (r. Luka [[Martin Škof]]). V MGL je bila tudi Karla v predstavi ''Tri milijone minut'' (priredba po filmskem scenariju 7 let Josea Cabeze, priredba in režija [[Barbare Hieng Samobor]]) in Amy v ''Neznosno dolgih objemih'' Ivana Viripajeva (r. [[Dorian Šilec Petek]]).

Igrala je v mladinskem celovečernem filmu z naslovom ''Ne pozabi dihati'' (r. [[Martin Turk]]) in televizijski nadaljevanki ''Reka ljubezni''.

V času gimnazije se je profesionalno ukvarjala z manekenstvom. Od 1. 1. 2021 dalje je članica igralskega ansambla [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]].

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 21154 | roles}}

==Nagrade==

==Viri in literatura==
*MGL

==Zunanje povezave==

Klara Kuk

2024-09-09T09:31:21Z

AnaAF:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Kuk, Klara]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Kuk, Klara]]
<div style="float: right">[[Slika:KlaraKuk2024.png|Foto: Peter Giodani]]</div>

==Življenjepis==
Klara Kuk se je rodila 15. maja 1997 v Ljubljani. Po končanem šolanju na gimnaziji Ledina je uspešno opravila sprejemne izpite na [[AGRFT]] in se leta 2017 vpisala na študij dramske igre v letnik profesorjev [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]], [[Jernej Šugman|Jerneja Šugmana]] ter [[Branko Jordan|Branka Jordana]]. Bila je Alice v uprizoritvi ''Od blizu'' Patricka Marberja (r. [[Živa Bizovičar]]) in Ofelija v uprizoritvi ''H genotipu Hamlet'' (po motivih Williama Shakespeara in drami ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu'' Bernarda Marie Koltèsa, r. [[Dragan Živadinov]]), ki je bila dana v spremljevalni program 56. Festivala Borštnikovo srečanje.

V sezoni 2019/2020 je prvič nastopila v profesionalnem gledališču, ko je v MGL igrala vlogo Rosie v predstavi ''Kar vem, da je res'' Andrewa Bovella (r. Luka [[Martin Škof]]). V MGL je bila tudi Karla v predstavi ''Tri milijone minut'' (priredba po filmskem scenariju 7 let Josea Cabeze, priredba in režija [[Barbare Hieng Samobor]]) in Amy v ''Neznosno dolgih objemih'' Ivana Viripajeva (r. [[Dorian Šilec Petek]]).

Igrala je v mladinskem celovečernem filmu z naslovom ''Ne pozabi dihati'' (r. [[Martin Turk]]) in televizijski nadaljevanki ''Reka ljubezni''.

V času gimnazije se je profesionalno ukvarjala z manekenstvom.

==Vloge v gledališču==

==Nagrade==

==Viri in literatura==
*MGL

==Zunanje povezave==

Slika:KlaraKuk2024.png

2024-09-09T09:30:54Z

AnaAF: Klara Kuk, Foto: Peter Giodani

== Povzetek ==
Klara Kuk, Foto: Peter Giodani

Klara Kuk

2024-09-09T09:30:14Z

AnaAF: nova stran z vsebino: »Kuk, Klara Kuk, Klara <div style="float: right">Foto:x</div> ==Življenjepis== Klara Kuk se je rodila 15. maja 1997 v Ljubljani. Po končanem šolanju na gimnaziji Ledina je uspešno opravila sprejemne izpite na AGRFT in se leta 2017 vpisala na študij dramske igre v letnik profesorjev Jerneja Lorencija, Jerneja Šugmana ter Branko Jordan|Branka...«

[[Kategorija:Ustvarjalci|Kuk, Klara]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Kuk, Klara]]
<div style="float: right">[[Slika:x|Foto:x]]</div>

==Življenjepis==
Klara Kuk se je rodila 15. maja 1997 v Ljubljani. Po končanem šolanju na gimnaziji Ledina je uspešno opravila sprejemne izpite na [[AGRFT]] in se leta 2017 vpisala na študij dramske igre v letnik profesorjev [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]], [[Jernej Šugman|Jerneja Šugmana]] ter [[Branko Jordan|Branka Jordana]]. Bila je Alice v uprizoritvi ''Od blizu'' Patricka Marberja (r. [[Živa Bizovičar]]) in Ofelija v uprizoritvi ''H genotipu Hamlet'' (po motivih Williama Shakespeara in drami ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu'' Bernarda Marie Koltèsa, r. [[Dragan Živadinov]]), ki je bila dana v spremljevalni program 56. Festivala Borštnikovo srečanje.

V sezoni 2019/2020 je prvič nastopila v profesionalnem gledališču, ko je v MGL igrala vlogo Rosie v predstavi ''Kar vem, da je res'' Andrewa Bovella (r. Luka [[Martin Škof]]). V MGL je bila tudi Karla v predstavi ''Tri milijone minut'' (priredba po filmskem scenariju 7 let Josea Cabeze, priredba in režija [[Barbare Hieng Samobor]]) in Amy v ''Neznosno dolgih objemih'' Ivana Viripajeva (r. [[Dorian Šilec Petek]]).

Igrala je v mladinskem celovečernem filmu z naslovom ''Ne pozabi dihati'' (r. [[Martin Turk]]) in televizijski nadaljevanki ''Reka ljubezni''.

V času gimnazije se je profesionalno ukvarjala z manekenstvom.

==Vloge v gledališču==

==Nagrade==

==Viri in literatura==
*MGL

==Zunanje povezave==

Vincenc Lotos Šparovec

2024-09-05T20:23:37Z

AnaAF:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Šparovec, Vincenc Lotos]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Šparovec, Vincenc Lotos]]
<div style="float: right">[[Slika:LotosVincencSparovec2024.png|Foto: Peter Giodani]]</div>
==Življenjepis==
Lotos Vincenc Šparovec se je rodil 15. decembra 1971 v Ljubljani. Leta 1991 se je vpisal na [[AGRFT]] in študiral dramsko igro in umetniško besedo v letniku profesorjev [[Dušan Mlakar|Dušana Mlakarja] in [[Kristijan Muck|Kristijana Mucka]]. V diplomski uprizoritvi ''Ljudožercev'' Gregorja Strniše (r. [[Aleš Novak]]) je odigral vlogo Florijana Falaca. V MGL se je prvič zaposlil takoj po študiju leta 1996 in tu ostal do leta 2003, ko se je odločil za krajši premor, ansamblu MGL pa se je znova pridružil leta 2005.

V tem času je v MGL odigral preko trideset vlog. Bil je Igralec v Singerjevih ''Norcih iz Helma'' (r. [[Zijah A. Sokolović]]), Len v Bondovih ''Rešenih'' (r. [[Zvone Šedlbauer]]), Mucij v Camusovem ''Kaliguli'' (r. [[Sebastijan Horvat]]), Jensen v Ibsenovi ''Divji rački'' (r. [[Meta Hočevar]]), Kocka v Popovićevem ''Hrošču'' (r. [[Jaka Ivanc]]), Nick v Albeejevi igri ''Kdo se boji Virginie Woolf?'' (r. [[Mile Korun]]), Camillo v Shelleyjevem ''Cenciju'' in Zbor v Shakespearovem ''Romeu in Juliji'' (oboje r. [[Diego de Brea]]), Kočijaž v Levinovem ''Rekviemu'' (r. [[Matjaž Zupančič]]) in Filibert v de Vegovem ''Vitezu čudes'' (r. [[Luka Martin Škof]]), odigral pa je tudi več vlog v Stephensonovi ''Harper Regan'' (r. [[Boris Ostan]]).

Občasno nastopa tudi na odrih drugih slovenskih gledališč. V uprizoritvi ''Peter in Volk'' po predlogi Čajkovskega je odigral Volka (r. [[Nana Milčinski]] in [[Matjaž Berger]], APT Novo mesto, 2007), z več vlogami pa je nastopil v avtorskem projektu ''XX. stoletje'' (r. [[Matjaž Berger]], APT Novo mesto, 2007). Odigral je dva velika renesančna dramatika: bil je Christopher Marlowe v projektu ''Tri elizabetinske tragedije Marlowe'' Vladimirja Stoisavljevića (r. [[Dragan Živadinov]], Zavod Projekt Atol in Zavod Delak, 2009) ter Will Shakespeare v predstavi ''Ljubezen in država'' Vladimirja Stoisavljevića (r. [[Dragan Živadinov]], [[SNG Drama Ljubljana]] in Zavod Delak, 2011).

Za seboj ima uspešno in bogato kariero na filmu in televiziji. Med drugim je igral v naslednjih celovečernih filmih: bil je Kosec v ''Čamčatki'' Mitje Novljana (1996), Ivan Zakrajšek v ''Temnih angelih usode'' Saše Podgorška (1999), Fekonja v ''Jebiga'' Mihe Hočevarja (2000), Dealer v ''Slepi pegi'' Hanne Slak (2002), Langus v ''Pesnikovem portretu z dvojnikom'' Francija Slaka (2003), Slovenec v ''Sijaju v očeh'' Srđana Karanovića (2004), Sandi v ''Planu B'' Urške Kos (2007). Odigral je glavni vlogi v kratkih filmih ''Boli?'' Marka Cafnika (2005) in ''Moški'' Mine Bergant (2010) ter nastopil tudi v televizijskem filmu ''Skriti spomin Angele Vode'' režiserke Maje Weiss (2009). Nastopil je v televizijskih nadaljevankah ''Trdoglavci'' (2011) in ''Mame'' (2017–2018).

Lotos Vincenc Šparovec je tudi pomorec, boksar in častnik slovenske vojske.

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 3350 | roles}}

==Vloge na filmu in televiziji==
*2010 ''Moški'', r. Mina Bergant, UL AGRFT Ljubljana
*2008 ''Vampir z Gorjancev'', r. Vinci Vogue Anžlovar, RTV Slovenija in Studio Arkadena
*2005 ''Boli?'', r. Marko Cafnik, Bioskop
*2004 ''Delo osvobaja'', r. Damjan Kozole, E-motion film, TV Slovenija, Vertigo Ljubljana
*2003 ''Pesnikov portret z dvojnikom'', r. Franci Slak, TV Slovenija in Česka Televize Praha
*1999 ''Temni angeli usode'', r. Sašo Podgoršek, Arsmedia Ljubljana
*1998 ''Delirium Credens'', r. Martin Srebotnjak, UL AGRFT Ljubljana
*1996 ''Čamčatka'', Tv film, r. Mitja Novljan, TV Slovenija

==Nagrade==
*2016 [[Borštnikovo nagrado|Borštnikova nagrada]] za dramaturško obdelavo tekstovne predloge (''Projektator'', Zavod Delak), skupaj z [[Dragan Živadinov|Draganom Živadinovom]] in Mojco Kumerdej, {{Pdf|Nagrajenci_FBS_2016_dramaturška.pdf|Obrazložitev}}

==Literatura==
*Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja
* Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)
* Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)
* Spletna stran MGL

==Zunanje povezave==
[http://www.mgl.si/ MGL]

Uroš Smolej

2024-09-05T20:21:25Z

AnaAF:

<div style="float: right">[[Slika:UrosSmolej2024.png|Foto: Peter Giodani]]</div>
[[Kategorija:Ustvarjalci|Smolej, Uroš]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Smolej, Uroš]]
==Življenjepis==
Dramski igralec Uroš Smolej se je rodil 7. marca 1974 na Jesenicah. Po končanem srednješolskem izobraževanju se le leta 1994 vpisal na [[AGRFT]] v Ljubljani, kjer je zaključil študij pri profesorjih [[Boris Cavazza|Borisu Cavazzi]] in [[Jožica Avbelj|Jožici Avbelj]] z vlogama Barta v ''Razrednem sovražniku'' Nigela Williamsa (r. [[Vojko Zidar]]) in generala Etienna Longsegurja v Vitracovi igri ''Victor ali otroci na oblasti'' (r. [[Samo M. Strelec]]). Za vlogo Barta je (skupaj s soigralci) leta 1998 prejel akademijsko Prešernovo nagrado. Diplomiral je leta 1998.

Že v času študija je nase opozoril z več igralskimi kreacijami: za vlogo Arthurja Rimbauda v Mrakovem ''Begu iz pekla'' (r. [[Damir Zlatar Frey]], [[Koreodrama|Koreodrama Ljubljana]], 1996) je prejel [[Borštnikovo nagrado]] za mladega igralca, za naslovno vlogo v Shakespearovem ''Othellu'' (r. [[Boris Cavazza]], [[AGRFT]], 1996) pa so mu podelili [[Severjeva nagrada|Severjevo nagrado]] za najboljšega študenta. Za nastopa v uprizoritvah ''O tem se ne govori'' Mortona Harryja (r. [[Samo M. Strelec]], [[PG Kranj]], 1996) in ''Sapramiška'' [[Svetlana Makarovič|Svetlane Makarovič]] ([[PG Kranj]], 2000) je prejel [[Nagrada festivala Zlata paličica|nagradi zlata paličica]].

Takoj po diplomi se je zaposlil v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču]] v Kranju, kjer je bil dve sezoni, od leta 2001 je stalni član [[MGL]], občasno pa nastopa tudi v drugih gledališčih. Njegova pot je ostala tlakovana z nagradami: leta 2002 je prejel [[Borštnikovo nagrado]] za vlogi Bartleyja v ''Kriplu z Inishmaana'' (r. [[Mateja Koležnik]]) in Njega v ''Dvoboju'' (r. [[Diego de Brea]], [[Gledališče Glej]], 2002), leta 2004 so mu na celjskih [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] podelili naziv žlahtni komedijant za nastop v ''Burki o jezičnem dohtarju'' (r. [[Vito Taufer]], Špas teater, 2003), leta istega leta pa je za vlogo Čackega v uprizoritvi ''Gorje pametnemu'' Gribojedova (r. [[Zvone Šedlbauer]]) prejel še Dnevnikovo in [[Borštnikovo nagrado]]. Za vloge Carterja v ''Prasici debeli'' Neila LaButea (r. Saša Anočić), naslovnega junaka v Shakespearovem ''Hamletu'' (r. [[Matjaž Zupančič]]) in Konferansjeja v mjuziklu ''Kabaret'' Joeja Masteroffa, Johna Kanderja in Freda Ebba (r. [[Stanislav Moša]]) je leta 2006 prejel [[Severjeva nagrada|Severjevo nagrado]]. Za vlogo Konferansjeja je leta 2007 prejel še Dnevnikovo in Borštnikovo nagrado, leta 2008 pa [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]]. Leta 2009 so mu za vlogo Jerryja/ Daphne v mjuziklu ''Sugar – Nekateri so za vroče'' Petra Stonea, Julea Stynea in Boba Merrilla (r. [[Stanislav Moša]]) na Dnevih komedije znova podelili naziv žlahtnega komedijanta.

Igral je v številnih celovečernih, kratkih in TV filmih, med drugim v ''Črepinjicah'' Janeza Lapajneta (1997), ''Patriotu'' Tuga Štiglica (1998), ''Ljubljana je ljubljena'' Matjaža Klopčiča (2005), ''Kratkih stikih'' Janeza Lapajneta (2006) in ''Angela Vode – skriti spomin'' Maje Weiss (2009). Beleži tudi preko 200 nastopov v radijskih igrah.

Gledališki strokovnjaki ves čas govorijo o enem najboljših igralcev svoje generacije, ki ga odlikuje gibalna suverenost in govorni ter glasovni razpon. Očitno Smolej ta izrazna sredstva s pridom uporablja, a opozoriti je potrebno predvsem na raznolikost vlog, ki jih je oblikoval in tega zanesljivo ni uspel zgolj z zunanjimi sredstvi, ampak s študioznostjo, delavnostjo in raziskovanjem materiala in sodobnega izraza gledališke igre.

Odigral je veliko število naslovnih ali glavnih vlog in pri tem izkoristil možnosti velikih kreacij, ki so bile nagrajene z aplavzom, dobrimi odmevi med strokovno javnostjo in številnimi nagradami.

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 3761 | roles}}

==Vloge na filmu in televiziji==
*2009 ''Angela Vode- skriti spomin'', r. Maja Weiss, RTV Slovenija
*2008 ''Prehod'', r. Boris Palčič, A-Atlanta Ljubljana in RTV Slovenija
*2007 ''Osa'', r. Kaja Tokuhisa, UL AGRFT Ljubljana
*2006 ''Kratki stiki'', r. Janez Lapajne, Triglav film, Ljubljana
*2005 ''Brivec''; Ljubljana je ljubljena, r. Matjaž Klopčič, Arsmedia, Ljubljana
*2001 ''Norma'', r. Arne Brejc, UL AGRFT Ljubljana
*2001 ''Obleka dela človeka'', r. Marko Naberšnik, UL AGRFT, Ljubljana
*1998 ''Patriot'', r. Tugo Štiglic, Timaro Productions
*1997 ''Črepinjice'', diplomski igrani film, r. Janez Lapajne, UL AGRFT Ljubljana

==Zvočni posnetki==
[[Uroš Smolej/Tovornjak Gregec|Tovornjak Gregec]]

==Nagrade==
*2018 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Nagrada žlahtni komedijant]] na 27. festivalu [[Dnevi komedije]] za vlogo '''Župnika''' ([[Gašper Tič]], Davor Herceg ''Trač'', [[MGL]] in [[Gledališče Koper]])
*2016 Nagrada Tantadruj ustvarjalni ekipi za gledališki dosežek za vlogo '''Donatelle''' (''Trio'' Gašperja Tiča, režija Jaka Ivanc, [[Gledališče Koper]])
*2009 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Nagrada žlahtni komedijant]] na Dnevih komedije v Celju za vlogo '''Daphne''' (Sugar – Nekateri so za vroče, MGL)
*2008 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrada Prešernovega sklada]] za vlogo '''Konferansjeja''' v ''Kabaretu'' J. Masteroffa, J. Kanderja in F. Ebba, MGL
*2007 [[Dnevnikova nagrada za umetniški dosežek|Dnevnikova nagrada]] za vlogo '''Konferansjeja''' v ''Kabaretu'' J. Masteroffa, J. Kanderja in F. Ebba, MGL
*2007 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za vlogo '''Konferansjeja''' v ''Kabaretu'' J. Masteroffa, J. Kanderja in F. Ebba, MGL
*2006 [[Severjeva nagrada]] za vloge '''Carterja''' v P''rasici debeli'' N. LaButa, '''Hamleta''' v ''Hamletu'' W. Shakespeara in '''Konferansjeja''' v ''Kabaretu'' J. Masteroffa, J. Kanderja in F. Ebba, MGL
*2004 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtni komedijant]] na [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] v Celju (skupaj z igralci Matjažem Javšnikom, Ivanom Godničem in Robertom Prebilom) za vlogo v uprizoritvi ''Burka o jezičnem dohtarju'' neznanega avtorja, [[Špas teater|Špas teater Mengeš]]
*2004 [[Dnevnikova nagrada za umetniški dosežek|Dnevnikova nagrada]] za vlogo '''Aleksandra Sergejeviča Čackega''' v uprizoritvi ''Gorje pametnemu'' A. S. Gribojedova, MGL
*2004 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro, za vlogo '''Čackega''' (Gribojedov ''Gorje pametnemu'', MGL)
*2002 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro, za vlogo v uprizoritvi ''Dvoboj'' (EG Glej Ljubljana) in vlogo '''Bartleya''' (McDonagh ''Kripl iz Inishmaana'', MGL)
*2000 [[Zlata paličica]] za najboljšo moško vlogo v ''[[Sapramiški]]'' [[Svetlana Makarovič|Svetlane Makarovič]], PG Kranj
*1998 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernova nagrada (akademijska)]] za vlogo '''Barta''' v ''Razrednem sovražniku'' N. Williamsa (skupaj z drugimi: Hanna Antonija Woycik-Slak, Rok Vihar, Zoran Živulović, Danijel Malalan, Marko Mandič, Martin Srebotnjak, Tadej Toš, Uroš Fürst)
*1997 [[Zlata paličica]] za najboljšo moško vlogo v uprizoritvi ''O tem se ne govori'', PG Kranj
*1996 [[Severjeva nagrada]] za vlogo '''Othella''' v ''Othellu'' W. Shakespeara, AGRFT
*1996 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za mladega igralca, za vlogo '''Arthurja Rimbauda''' (Mrak/Frey ''Beg iz pekla'', Koreodrama in Festival Ljubljana)

==Viri in literatura==
*Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja
* Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)
* Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)
*spletna stran MGL

==Zunanje povezave==
*[http://www.mgl.si/ MGL]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/na-klepetu-uro%C5%A1-smolej Na klepetu: Uroš Smolej - www.sigledal.org, 7.2.2008]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/uros-smolej-uzitek-prestopanja UROŠ SMOLEJ: Užitek prestopanja - www.sigledal.org, 16.12.2011]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/neobvezno-v-nedeljo/174294832 Uroš Smolej, Oddaja Neobvezno v nedeljo - www.rtvslo.si, 14.09.2014]
*[https://www.vecer.com/uros-smolej-dozivel-sem-sok-ki-ga-zlepa-nisem-mogel-premostiti-6409621 Uroš Smolej: "Doživel sem šok, ki ga zlepa nisem mogel premostiti" - www.vecer.com, 21.02.2018]

Slika:UrosSmolej2024.png

2024-09-05T20:21:09Z

AnaAF: Uroš Smolej, Foto: Peter Giodani

== Povzetek ==
Uroš Smolej, Foto: Peter Giodani

Ajda Smrekar

2024-09-05T20:20:17Z

AnaAF:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Smrekar,Ajda]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Smrekar,Ajda]]
<div style="float: right">[[Slika:AjdaSmrekar2024.png|Foto: Peter Giodani]]</div>
==Življenjepis==
Ajda Smrekar se je rodila 24. marca 1985 v Novem mestu. Leta 2004 se je vpisala na Fakulteto za družbene vede in leta 2011 diplomirala iz komunikologije, tržnega komuniciranja in odnosov z javnostjo. Vzporedno se je leta 2009 odločila še za študij dramske igre na [[AGRFT]]. Ves čas se je intenzivno ukvarjala tudi s plesom in v jazz baletu nastopala na številnih tekmovanjih ter prejela kar nekaj nagrad doma in v tujini. S plesno predstavo ''Dirty Dancing'' je gostovala v Nemčiji, Avstriji in na Nizozemskem. V plesnih nastopih je sodelovala tudi v televizijskih oddajah. Na odrskih deskah je prvič stala leta 2006, ko je v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] nastopila v plesni vlogi Dekleta iz kluba Kit Kat v mjuziklu ''Kabaret'' J. Masteroffa, J. Kanderja in F. Ebba (r. [[Stanislav Moša]]). V [[Gledališče Koper|Gledališču Koper]] je oblikovala vlogo Marcelle v uprizoritvi ''Chicchignola'' E. Petrolinija (r. [[Boris Cavazza]], 2009) in naslovno vlogo v uprizoritvi ''Pepelka in jaz'' K. Pegan in P. Grebla (r. [[Katja Pegan]], 2010). Leta 2012 je prejela študentsko Severjevo nagrado za vlogo Kasije v ''Juliju Cezarju'' W. Shakespeara ([[AGRFT]]) in akademijsko nagrado zlatolaska za vlogo Lare v študentskem filmu ''Nad mestom se dani'' B. Završnika.

Nastopila je v številnih celovečernih, kratkih in televizijskih filmih, kot so ''Morje v času mrka'' (r. Jure Pervanje), ''Nad mestom se dani'' in ''Pot v raj'' (oboje r. Blaž Završnik). Za vlogo Lučke v filmu ''Pot v raj'' je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu leta 2014 prejela Stopovo nagrado za najboljšo igralko. Nastopila je tudi v filmih ''Idila'' Tomaža Gorkiča in ''Gajin svet'' Petra Bratuše. Igrala je v televizijskih nanizankah in serijah ''Strasti'', ''Čista desetka'', ''Ena žlahtna štorija'', ''V imenu ljudstva''. Za vlogo Zale v ''Eni žlahtni štoriji'' je 2016 prejela nagrado vikendov gong za najbolj priljubljeno igralko leta. Ukvarja se tudi s sinhronizacijo risank in nastopa v radijskih igrah. Vodila je številne prireditve, med drugim podelitev medijskih nagrad žarometi (2017), Emo 2019 in razglasitev športnika leta (2018, 2019).

V MGL je zaposlena od 1. septembra 2013.

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 11756 | roles}}

==Nagrade==
*2023 Župančičeva nagrada za dveletno ustvarjanje, Mestna občina Ljubljana
*2021 Nagrada veliki plan za najboljše igralske stvaritve za dveletno ustvarjalno obdobje, Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI)
*2014 Stopova igralka leta na 17. Festivalu slovenskega filma 2014 v Portorožu (za vlogo '''Lučke''' v filmu ''Pot v raj'' Blaža Završnika)
*2012 Severjeva nagrada za igralsko stvaritev študenta dramske igre AGRFT za vlogo Kasije v predstavi ''Julij Cezar''
*2012 Zlatolaska za vlogo Lare v študentskem filmu ''Nad mestom se dani'' B. Završnika

==Viri in literatura==
*Spletna stran MGL

==Zunanje povezave==
*[http://siol.net/trendi/svet-znanih/ajda-smrekar-od-a-do-z-257643 Ajda Smrekar od A do Ž - www.siol.net]
*[http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/ajda-smrekar-tudi-od-srece-je-odvisno-da-lahko-kot-mlad-igralec-danes-delas/320715 Ajda Smrekar: "Tudi od sreče je odvisno, da lahko kot mlad igralec danes delaš!" - www.rtvslo.si]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/ajda-smrekar-bere-sodobno-slovensko-dramo Ajda Smrekar bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 06.10.2017]
*[https://www.rtvslo.si/stevilke/ajda-smrekar-na-svetu-je-veliko-vec-dobrih-ljudi-kot-slabih/525099 Ajda Smrekar: Na svetu je veliko več dobrih ljudi kot slabih - www.rtvslo.si, 29.05.2020]
*[https://www.mladina.si/199404/ajda-smrekar-igralka-ki-prek-svojih-vlog-preizprasuje-sebe/ Ajda Smrekar, igralka, ki prek svojih vlog preizprašuje sebe - www.mladina.si, 26.06.2020]

Slika:AjdaSmrekar2024.png

2024-09-05T20:19:56Z

AnaAF: Ajda Smrekar, Foto: Peter Giodani

== Povzetek ==
Ajda Smrekar, Foto: Peter Giodani

Judita Zidar

2024-09-05T20:19:43Z

AnaAF:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Zidar, Judita]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Zidar, Judita]]
<div style="float: right">[[Slika:JuditaZidar2024.png|Foto: Peter Giodani]]</div>
==Življenjepis==
Dramska igralka Judita Zidar se je rodila 12. junija 1960 v Ljubljani. Leta 1987 je diplomirala na [[AGRFT]] v Ljubljani v letniku profesorja Zvoneta Šedlbauerja. Diplomirala je z vlogo Varje v uprizoritvi ''Češnjev vrt'' Antona Pavloviča Čehova (r. Zvone Šedlbauer), ki je nastala v redni produkciji [[SNG Drama Ljubljana]].

Že med študijem je igrala tudi v profesionalnih produkcijah, in sicer tako v gledaliških institucijah kot v izveninstitucionalnih skupinah. Nastopila je v ''Nočnih prizorih'' Draga Jančarja (r. Tomaž Pandur, Tespisov voz, 1984) in ''Retrogardističnem dogodku'' Marija Nablocka (r. Dragan Živadinov, Gledališče sester Scipion Nasice, 1985) ter v uprizoritvah ''Veliki briljantni valček'' Draga Jančarja (r. Zvone Šedlbauer, SNG Drama Ljubljana, 1985), ''Srečanje na Dunaju'' Denisa Poniža (r. Barbara Hieng, SNG Drama Ljubljana, 1986) in ''U slovenačkim gorama'' Žarka Petana, Ervina Fritza in Urbana Kodra (r. Žarko Petan, MGL, 1987).

Po študiju leta 1987 se je zaposlila v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču]] v Kranju, kjer je ostala do leta 1994. Tu je med drugim igrala Evo v ''Božanski tragediji'' Emila Filipčiča (r. Vito Taufer, 1989), Marto v ''Kdo se boji Virginie Woolf?'' (r. Barbara Hieng Samobor, 1990) in Noro v ''Nori'' Henrika Ibsena (r. Dušan Mlakar, 1992). Leta 1994 je prejela nagrado [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernovega sklada]].

Novembra 1995 pa je postala stalna članica [[MGL]]. Leto zatem je prejela Dnevnikovo nagrado za vlogo Kris v uprizoritvi ''Ljubezen, seks in terapija'' Tonyja Dunhama (r. Matija Logar). V [[MGL]] je med drugim igrala Johanne Luise Heiberg v ''Iz življenja deževnikov'' Pera Olova Enquista (r. Aleš Novak), Inno v Koljadovi ''Murlin Murlo'' (r. Matjaž Latin), Vi v ''Spominu vode'' Shelagh Stephenson (r. Zvone Šedlbauer), Mirjano v ''Drami o Mirjani in tistih okrog nje'' Ivorja Martinića (r. Dušan Jovanović) ter Mill Lavarello v ''Dlje od najdlje'' Zinnie Harris (r. Tijana Zinajić).

Pogosto jo je bilo mogoče srečati tudi v eksperimentalnih in komornih gledališčih. Med njene pomembnejše dosežke v drugih gledališčih sodijo vloga Markize de Merteuil v ''Kvartetu'' Heinerja Müllerja (r. Jaša Jamnik, Drama SNG Maribor, 1989), Janet v mjuziklu ''Rocky Horror Picture Show'' (ŠTUK Maribor in Cankarjev dom, 1988), nastop v gledališkem omnibusu ''Pet in pol'' (več režiserjev, EG Glej, 1989), Nirvana v uprizoritvi ''Pot do Nirvane'' Arthurja Kopita (r. Jaša Jamnik, Gledališče Koper, 2002) in Lady Macbeth v avtorskem projektu ''Macbeth'' po predlogi Williama Shakespeara (r. in kor. Matjaž Farič, Flota, 2008).

Igrala je v številnih celovečernih, kratkih in TV filmih ter nadaljevankah, med drugim v: ''Draga moja Iza'' (r. Vojko Duletič, 1979), ''Dediščina'' (r. Matjaž Klopčič, 1984), ''Supervitalin'' (r. Slavko Hren, 1984), ''Rodna letina'' (r. Janez Drozg, 1985), ''Ilegalček'' (r. Lado Troha, 1985), ''Veter v mreži'' (r. Filip Robar Dorin, 1989), ''Operacija Cartier'' (r. Miran Zupanič, 1991), ''Radio.doc'' (r. Miran Zupanič, 1995), ''Felix'' (r. Božo Šprajc, 1995). Sodelovala je tudi pri številnih radijskih igrah.

V [[MGL]] je zaposlena od 1. 11. 1995.

==Video==
{{ #embed:youtube| o7WR_6CqbcQ }}

MGL, Caryl Churchill ''Punce in pol'', r. Jaka Andrej Vojevec

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 722 | roles}}

==Vloge na filmu in televiziji==
==Vloge na radiu==
==Nagrade==
*2022 Dnevnikovna nagrada za vlogo Violet Weston v uprizoritvi ''Avgust v okrožju Osage''
*2012 Dnevnikova nagrada za vlogo '''Mill Lavarello''' v ''Dlje od najdlje'' Zinnie Harris
*1996 Dnevnikova nagrada za vlogo '''Kris''' v ''Ljubezni & seks & terapija'' T. Dunhama, MGL
*1994 Nagrada Prešernovega sklada za vloge v zadnjih dveh letih v PG Kranj, predvsem za vlogo '''Nore''' v ''Nori'' H. Ibsena

==Viri in literatura==
*[http://zdus.si/ ZDUS]

==Zunanje povezave==
*[http://www.mgl.si/ MGL]
*[http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042551796 Vloge me plemenitijo, jaz pa njih - www.dnevnik.si, 14.9.2012]
*[https://www.mladina.si/217892/igralka-ki-bi-skoraj-ostala-brez-sluzbe-danes-pa-je-delezna-stojecih-ovacij/ Igralka, ki bi skoraj ostala brez službe, danes pa je deležna stoječih ovacij - www.mladina.si, 22.07.2022]

Judita Zidar

2024-09-05T20:19:23Z

AnaAF:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Zidar, Judita]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Zidar, Judita]]
<div style="float: right">[[JuditaZidar2024.png|Foto: Peter Giodani]]</div>
==Življenjepis==
Dramska igralka Judita Zidar se je rodila 12. junija 1960 v Ljubljani. Leta 1987 je diplomirala na [[AGRFT]] v Ljubljani v letniku profesorja Zvoneta Šedlbauerja. Diplomirala je z vlogo Varje v uprizoritvi ''Češnjev vrt'' Antona Pavloviča Čehova (r. Zvone Šedlbauer), ki je nastala v redni produkciji [[SNG Drama Ljubljana]].

Že med študijem je igrala tudi v profesionalnih produkcijah, in sicer tako v gledaliških institucijah kot v izveninstitucionalnih skupinah. Nastopila je v ''Nočnih prizorih'' Draga Jančarja (r. Tomaž Pandur, Tespisov voz, 1984) in ''Retrogardističnem dogodku'' Marija Nablocka (r. Dragan Živadinov, Gledališče sester Scipion Nasice, 1985) ter v uprizoritvah ''Veliki briljantni valček'' Draga Jančarja (r. Zvone Šedlbauer, SNG Drama Ljubljana, 1985), ''Srečanje na Dunaju'' Denisa Poniža (r. Barbara Hieng, SNG Drama Ljubljana, 1986) in ''U slovenačkim gorama'' Žarka Petana, Ervina Fritza in Urbana Kodra (r. Žarko Petan, MGL, 1987).

Po študiju leta 1987 se je zaposlila v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču]] v Kranju, kjer je ostala do leta 1994. Tu je med drugim igrala Evo v ''Božanski tragediji'' Emila Filipčiča (r. Vito Taufer, 1989), Marto v ''Kdo se boji Virginie Woolf?'' (r. Barbara Hieng Samobor, 1990) in Noro v ''Nori'' Henrika Ibsena (r. Dušan Mlakar, 1992). Leta 1994 je prejela nagrado [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernovega sklada]].

Novembra 1995 pa je postala stalna članica [[MGL]]. Leto zatem je prejela Dnevnikovo nagrado za vlogo Kris v uprizoritvi ''Ljubezen, seks in terapija'' Tonyja Dunhama (r. Matija Logar). V [[MGL]] je med drugim igrala Johanne Luise Heiberg v ''Iz življenja deževnikov'' Pera Olova Enquista (r. Aleš Novak), Inno v Koljadovi ''Murlin Murlo'' (r. Matjaž Latin), Vi v ''Spominu vode'' Shelagh Stephenson (r. Zvone Šedlbauer), Mirjano v ''Drami o Mirjani in tistih okrog nje'' Ivorja Martinića (r. Dušan Jovanović) ter Mill Lavarello v ''Dlje od najdlje'' Zinnie Harris (r. Tijana Zinajić).

Pogosto jo je bilo mogoče srečati tudi v eksperimentalnih in komornih gledališčih. Med njene pomembnejše dosežke v drugih gledališčih sodijo vloga Markize de Merteuil v ''Kvartetu'' Heinerja Müllerja (r. Jaša Jamnik, Drama SNG Maribor, 1989), Janet v mjuziklu ''Rocky Horror Picture Show'' (ŠTUK Maribor in Cankarjev dom, 1988), nastop v gledališkem omnibusu ''Pet in pol'' (več režiserjev, EG Glej, 1989), Nirvana v uprizoritvi ''Pot do Nirvane'' Arthurja Kopita (r. Jaša Jamnik, Gledališče Koper, 2002) in Lady Macbeth v avtorskem projektu ''Macbeth'' po predlogi Williama Shakespeara (r. in kor. Matjaž Farič, Flota, 2008).

Igrala je v številnih celovečernih, kratkih in TV filmih ter nadaljevankah, med drugim v: ''Draga moja Iza'' (r. Vojko Duletič, 1979), ''Dediščina'' (r. Matjaž Klopčič, 1984), ''Supervitalin'' (r. Slavko Hren, 1984), ''Rodna letina'' (r. Janez Drozg, 1985), ''Ilegalček'' (r. Lado Troha, 1985), ''Veter v mreži'' (r. Filip Robar Dorin, 1989), ''Operacija Cartier'' (r. Miran Zupanič, 1991), ''Radio.doc'' (r. Miran Zupanič, 1995), ''Felix'' (r. Božo Šprajc, 1995). Sodelovala je tudi pri številnih radijskih igrah.

V [[MGL]] je zaposlena od 1. 11. 1995.

==Video==
{{ #embed:youtube| o7WR_6CqbcQ }}

MGL, Caryl Churchill ''Punce in pol'', r. Jaka Andrej Vojevec

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 722 | roles}}

==Vloge na filmu in televiziji==
==Vloge na radiu==
==Nagrade==
*2022 Dnevnikovna nagrada za vlogo Violet Weston v uprizoritvi ''Avgust v okrožju Osage''
*2012 Dnevnikova nagrada za vlogo '''Mill Lavarello''' v ''Dlje od najdlje'' Zinnie Harris
*1996 Dnevnikova nagrada za vlogo '''Kris''' v ''Ljubezni & seks & terapija'' T. Dunhama, MGL
*1994 Nagrada Prešernovega sklada za vloge v zadnjih dveh letih v PG Kranj, predvsem za vlogo '''Nore''' v ''Nori'' H. Ibsena

==Viri in literatura==
*[http://zdus.si/ ZDUS]

==Zunanje povezave==
*[http://www.mgl.si/ MGL]
*[http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042551796 Vloge me plemenitijo, jaz pa njih - www.dnevnik.si, 14.9.2012]
*[https://www.mladina.si/217892/igralka-ki-bi-skoraj-ostala-brez-sluzbe-danes-pa-je-delezna-stojecih-ovacij/ Igralka, ki bi skoraj ostala brez službe, danes pa je deležna stoječih ovacij - www.mladina.si, 22.07.2022]

Slika:JuditaZidar2024.png

2024-09-05T20:19:15Z

AnaAF: Judita Zidar, Foto: Peter Giodani

== Povzetek ==
Judita Zidar, Foto: Peter Giodani

Vincenc Lotos Šparovec

2024-09-05T20:18:35Z

AnaAF:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Šparovec, Vincenc Lotos]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Šparovec, Vincenc Lotos]]
<div style="float: right">[[Slika:LotosVincencSparovec2024.png|Foto: Peter Giodani]]</div>
==Življenjepis==
Lotos Vincenc Šparovec se je rodil 15. decembra 1971 v Ljubljani. Leta 1991 se je vpisal na [[AGRFT]] in študiral dramsko igro in umetniško besedo v letniku profesorjev Dušana Mlakarja in Kristijana Mucka. V diplomski uprizoritvi ''Ljudožercev'' Gregorja Strniše (r. Aleš Novak) je odigral vlogo Florijana Falaca. V MGL se je prvič zaposlil takoj po študiju leta 1996 in tu ostal do leta 2003, ko se je odločil za krajši premor, ansamblu MGL pa se je znova pridružil leta 2005.

V tem času je v MGL odigral preko trideset vlog. Bil je Igralec v Singerjevih ''Norcih iz Helma'' (r. Zijah A. Sokolović), Len v Bondovih ''Rešenih'' (r. Zvone Šedlbauer), Mucij v Camusovem ''Kaliguli'' (r. Sebastijan Horvat), Jensen v Ibsenovi ''Divji rački'' (r. Meta Hočevar), Kocka v Popovićevem ''Hrošču'' (r. Jaka Ivanc), Nick v Albeejevi igri ''Kdo se boji Virginie Woolf?'' (r. Mile Korun), Camillo v Shelleyjevem ''Cenciju'' in Zbor v Shakespearovem ''Romeu in Juliji'' (oboje r. Diego de Brea), Kočijaž v Levinovem ''Rekviemu'' (r. Matjaž Zupančič) in Filibert v de Vegovem ''Vitezu čudes'' (r. Luka Martin Škof), odigral pa je tudi več vlog v Stephensonovi ''Harper Regan'' (r. Boris Ostan).

Občasno nastopa tudi na odrih drugih slovenskih gledališč. V uprizoritvi ''Peter in Volk'' po predlogi Čajkovskega je odigral Volka (r. Nana Milčinski in Matjaž Berger, APT Novo mesto, 2007), z več vlogami pa je nastopil v avtorskem projektu ''XX. stoletje'' (r. Matjaž Berger, APT Novo mesto, 2007). Odigral je dva velika renesančna dramatika: bil je Christopher Marlowe v projektu ''Tri elizabetinske tragedije Marlowe'' Vladimirja Stoisavljevića (r. Dragan Živadinov, Zavod Projekt Atol in Zavod Delak, 2009) ter Will Shakespeare v predstavi ''Ljubezen in država'' Vladimirja Stoisavljevića (r. Dragan Živadinov, SNG Drama Ljubljana in Zavod Delak, 2011).

Za seboj ima uspešno in bogato kariero na filmu in televiziji. Med drugim je igral v naslednjih celovečernih filmih: bil je Kosec v ''Čamčatki'' Mitje Novljana (1996), Ivan Zakrajšek v ''Temnih angelih usode'' Saše Podgorška (1999), Fekonja v ''Jebiga'' Mihe Hočevarja (2000), Dealer v ''Slepi pegi'' Hanne Slak (2002), Langus v ''Pesnikovem portretu z dvojnikom'' Francija Slaka (2003), Slovenec v ''Sijaju v očeh'' Srđana Karanovića (2004), Sandi v ''Planu B'' Urške Kos (2007). Odigral je glavni vlogi v kratkih filmih ''Boli?'' Marka Cafnika (2005) in ''Moški'' Mine Bergant (2010) ter nastopil tudi v televizijskem filmu ''Skriti spomin Angele Vode'' režiserke Maje Weiss (2009). Nastopil je v televizijskih nadaljevankah ''Trdoglavci'' (2011) in ''Mame'' (2017–2018).

Lotos Vincenc Šparovec je tudi pomorec, boksar in častnik slovenske vojske.

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 3350 | roles}}

==Vloge na filmu in televiziji==
*2010 ''Moški'', r. Mina Bergant, UL AGRFT Ljubljana
*2008 ''Vampir z Gorjancev'', r. Vinci Vogue Anžlovar, RTV Slovenija in Studio Arkadena
*2005 ''Boli?'', r. Marko Cafnik, Bioskop
*2004 ''Delo osvobaja'', r. Damjan Kozole, E-motion film, TV Slovenija, Vertigo Ljubljana
*2003 ''Pesnikov portret z dvojnikom'', r. Franci Slak, TV Slovenija in Česka Televize Praha
*1999 ''Temni angeli usode'', r. Sašo Podgoršek, Arsmedia Ljubljana
*1998 ''Delirium Credens'', r. Martin Srebotnjak, UL AGRFT Ljubljana
*1996 ''Čamčatka'', Tv film, r. Mitja Novljan, TV Slovenija

==Nagrade==
*2016 [[Borštnikovo nagrado|Borštnikova nagrada]] za dramaturško obdelavo tekstovne predloge (''Projektator'', Zavod Delak), skupaj z [[Dragan Živadinov|Draganom Živadinovom]] in Mojco Kumerdej, {{Pdf|Nagrajenci_FBS_2016_dramaturška.pdf|Obrazložitev}}

==Literatura==
*Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja
* Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)
* Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)
* Spletna stran MGL

==Zunanje povezave==
[http://www.mgl.si/ MGL]

Slika:LotosVincencSparovec2024.png

2024-09-05T20:18:24Z

AnaAF: Lotos Vincenc Šparovec, Foto: Peter Giodani

== Povzetek ==
Lotos Vincenc Šparovec, Foto: Peter Giodani

Tjaša Železnik

2024-09-05T20:17:09Z

AnaAF:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Železnik, Tjaša]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Železnik, Tjaša]]
<div style="float: right">[[Slika:TjasaZeleznik2024.png|Foto: Peter Giodani]]</div>

==Življenjepis==
Tjaša Železnik se je rodila 6. maja 1974 v Ljubljani. Leta 1995 se je vpisala na [[AGRFT]] in študirala dramsko igro in umetniško besedo v letniku profesorjev Dušana Mlakarja in Kristijana Mucka. Nastopila je v dveh diplomskih produkcijah: v uprizoritvi ''Susn'' Herberta Achternbuscha je igrala vlogo 1. Susn, v ''Medeji'' Daneta Zajca pa vlogo II. hčere. Že v času študija je igrala tudi na profesionalnih odrih, največ v [[SNG Drama Ljubljana]] in [[SMG]].

Od leta 2003 do 2007 je bila zaposlena v [[SLG Celje]]. Tu je soustvarila avtorski projekt ''Koža'' Jerneja Lorencija, Nebojše Pop-Tasića, Barbare Vidovič, Tjaše Železnik, Mihe Nemca in Branka Jordana ter odigrala več vidnih vlog, med drugim tudi Deklico v ''Blazincu'' Martina McDonagha (r. Aleksandar Popovski), Dojiljo v Evripidovi ''Medeji'' (r. Jernej Lorenci) in Hano v ''Dogodku v mestu Gogi'' Slavka Gruma (r. Aleksandar Popovski). Za vlogi Roberte I in II v enodejankah ''Jacques ali podrejenost'' in ''Prihodnost je v jajcih'' ali ''Kaj vse je treba za en svet'' Eugèna Ionesca (r. Diego de Brea) ter za vlogo Catherine v drami ''Dokaz Davida Auburna'' (r. Janez Lapajne) je leta 2004 prejela [[Nagrada Sklada Staneta Severja|nagrado Sklada Staneta Severja]].

Med njene dosežke v drugih gledališčih sodijo nastopi v projektih ''Su e Sid'' (r. Tomaž Štrucl, Gledališče Glej in Cankarjev dom, 1999), ''Die Traumdeutung'' (r. Matjaž Berger, SMG, 2000) in ''XX. stoletje'' (r. Matjaž Berger, APT Novo mesto, 2007) M. Bergerja ter vloge kraljice Marije v predstavi ''Kralj umira'' Eugèna Ionesca (r. Diego de Brea, PDG Nova Gorica, 2001), Punči v ''Samotnem zahodu'' Martina McDonagha (r. Boris Cavazza, Gledališče Koper, 2002), Vide v ''Raztrgancih'' Mateja Bora (r. Sebastijan Horvat, E. P. I. Center, CD in Mestno gledališče Ptuj, 2007) ter kraljice Elizabete I. v ''Marlowu'' V. Stoisavljevića (r. Dragan Živadinov, Zavod Projekt Atol, 2009).

V [[MGL]] je ustvarila več vidnih vlog: bila je Katarina v predstavi ''Za naše mlade dame'' Drage Potočnjak (r. Tijana Zinajić), Dekle v ''Tanji-Tanji'' Olje Muhine (r. Matjaž Pograjc), Srednja v ''Bobnih v noči'' Bertolta Brechta (r. Matjaž Pograjc) in Nataša v ''Razodetjih'' Dušana Jovanovića (r. Janez Pipan). V predstavi ''Don Juan se vrne iz vojne'' Ödöna von Horvátha (r. Dušan Jovanović) je igrala več vlog. Bila je Mariane v Molièrovem ''Skopuhu'' (r. Boris Kobal), Natalie Voss v Golobih Davida Gieselmanna (r. Tijana Zinajić), Isabella v ''Vitezu čudes'' Lopeja de Vege (r. Luka Martin Škof) in Rebecca Glass v ''Dlje od najdlje'' Zinnie Harris (r. Tijana Zinajić).

Uspešno se uveljavlja tudi na filmu in televiziji. Zaigrala je v štirih celovečernih filmih: bila je Ana v ''Ljubljani'' Igorja Šterka (2002), Olga/Neža/Ajda v ''Kratkih stikih'' Janeza Lapajneta (2006), Tara v ''Lajfu'' Vita Tauferja (2008) in Živa v ''Osebni prtljagi'' Janeza Lapajneta (2009). Za vloge v filmu ''Kratki stiki'' je na 9. Festivalu slovenskega filma v Portorožu leta 2006 prejela nagrado Vesna za najboljšo žensko vlogo. Televizijski gledalci jo poznajo po vlogi Ane/Fane v nadaljevanki ''TV Dober dan'' (POP TV, od 1999 do 2002), po vodenju podelitve viktorjev leta 2003 in razvedrilne oddaje ''NLP'' (RTV Slovenija, od 2007 do 2011). Bila je tudi Adelajda v mladinskem TV filmu ''Bela gospa'' Tamare Doneve (r. Siena Krušič, RTV Slovenija, 2008) in v televizijski nadaljevanki ''Usodno vino''.

V [[MGL]] je zaposlena od 16. 3. 2009.

==Video==
{{ #embed:youtube| vRC8qteP4OE }}

MGL, Bertolt Brecht ''Bobni v noči'', r. Matjaž Pograjc

==Vloge v gledališču==

{{#dynamic_content:rep | person | 2832 | roles}}

==Vloge na filmu in televiziji==
*2006 ''Kratki stiki'', r. [[Janez Lapajne]], Triglav film, Ljubljana
*2004 Mama; ''Slozice'', r. [[Aiken Veronika Prosenc]], UL AGRFT, TV Slovenija
*2002 Ana; ''Ljubljana'', r. [[Igor Šterk]], A. A. C. Productions
*2001 Marija; ''Pavle'', r. [[Marko Naberšnik]], UL AGRFT
*2000 Ana/Fana; ''TV Dober dan'', TV nanizanka, r. [[Vojko Anzeljc]], Produkcijska skupina Mangart
*2000 ''Milagros'', r. [[Blaž Švent]], UL AGRFT Ljubljana
*1997 ''Ketna za princa'', r. [[Janez Lapajne]], UL AGRFT Ljubljana
==Nagrade==
*2021 Dnevnikovna nagrada za vrhunsko igralsko interpretacijo v uprizoritvah ''Ta obraz'' in ''Slamnik''
*2006 Vesna za najboljšo glavno žensko vlogo za vloge '''Olge''', '''Neže''' in '''Ajde''' v filmu ''Kratki stiki'' Janeza Lapajneta.
*2004 Severjeva nagrada za vlogo Roberte I in II v enodejankah E. Ionesca ''Jacques ali Podrejenost'' ter ''Prihodnost v jajcih ali Kaj vse je treba za en svet'' in za vlogo Chaterine v drami Dokaz D, Auburna, SLG Celje

==Viri in literatura==
*Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja
* Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)
* Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)
*[http://zdus.si/ ZDUS]

==Zunanje povezave==
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174580354 Tjaša Železnik, oddaja Nočni obisk - www.rtvslo.si, 05.12.2018]

Slika:TjasaZeleznik2024.png

2024-09-05T20:16:43Z

AnaAF: Tjaša Železnik, Foto: Peter Giodani

== Povzetek ==
Tjaša Železnik, Foto: Peter Giodani