Geslo - Prispevki uporabnika [sl]

Lutkovno gledališče Maribor

2024-11-28T09:16:56Z

AnaP: /* Nekdanji člani ansambla */

<div style="float: right">[[Slika:LGM2.jpg|250px| Lutkovno gledališče Maribor]]</div>
[[Kategorija:Izobraževanje|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Organiziranost|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Zvrsti|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Lutkovno gledališče|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Zgodovina|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Delavnice, seminarji|Lutkovno gledališče Maribor]]

==Video==
{{#embed:youtube | E2Ho8k573EM}}
==Predstavitev gledališča==
Lutkovno gledališče Maribor je bilo kot javni zavod ustanovljeno leta 2004, profesionalno pa deluje že od leta 1974. Je javni kulturni zavod širšega družbenega pomena, saj ne nagovarja svoje ciljne publike le v Mariboru in ožji okolici, ampak gravitirajo nanj gledalci s Podravja, Pomurja, Koroške in Savinjske regije.

Njegove glavne dejavnosti so produkcija lutkovnih predstav, organizacija lutkovnih izobraževalnih programov in načrtno spodbujanje pisanja za lutkovni medij z natečajem za izvirno lutkovno predlogo. Od leta 1990 je organizator [[Poletni lutkovni pristan|Poletnega lutkovnega pristana]], na katerem je mogoče videti ob izbranih domačih predstavah tudi kvalitetne lutkovne predstave za otroke in odrasle z vsega sveta. Od leta 2011 je tudi soorganizator [[Bienale ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije|Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije]].

Lutkovno gledališče Maribor naseljuje prenovljen minoritski samostan na Lentu, v jugozahodnem vogalu mestnega obzidja med Sodnim stolpom in Žičkim dvorom. Prenovljeni prostori, nič več v sakralni, vojaški ali bivalni funkciji, zagotavljajo nadstandardno podporo za sodelovalno umetniško ustvarjanje lutkovnih, sorodnih uprizoritvenih in glasbenih vsebin.

Gledališče sodeluje z različnimi institucijami, neodvisnimi organizacijami in posamezniki, saj v tem prepoznava možnost povečane kakovosti lastne javne službe, širše dostopnosti vsebin in učinkovitejše popularizacije lutkovne umetnosti; vlaga v izobraževanje in razvoj dejavnosti ter tako postavlja področne standarde. Želimo ustvariti privlačno in sodobno lutkovno središče, ki skozi ustvarjalno domišljijo, z razumevanjem lutkovne umetnosti in z dobro organizacijo dodatnih vsebin premišljeno in občutljivo nagovarja gledalce vseh starosti in zahtevnosti.

===Prizorišča===
*Velika dvorana
*Mala dvorana
*Avditorij: nahaja se na samostanskem vrtu
*Minoritska cerkev: V Cerkev se umeščajo predvsem prireditve s poudarjeno glasbeno in zvočno usmerjenostjo z namenom oblikovanja prepoznavnosti prizorišča.
*Razstavišče v kleti Minoritske cerkve: Primarno je namenjeno stalni arheološki razstavi in priložnostnim nezahtevnim razstavam skromnega obsega ter prav takim prostorskim postavitvam, pogojno pa tudi manjšim in tehnično nezahtevnim uprizoritvenim formam.

==Zgodovina==
Lutkovno gledališče Maribor je začelo z dejavnostjo leta 1974, ko sta se leto poprej združili dve ljubiteljski lutkovni gledališči – KUD Jože Hermanko in Malo gledališče lutk DPD Svoboda Pobrežje. Prvotno je gledališče delovalo v okviru Kulturnih dejavnosti rotovž in je postalo samostojni javni zavod šele leta 1992.
Značilno za gledališče je, da so ga vodili direktorji, ki so bili obenem tudi umetniški vodje več mandatov in mu s tem vtisnili trajni in prepoznavni pečat. Tako kot je gledališče nastalo iz ljubiteljske kulturne dejavnosti, se je v svojih eksistencialnih bitkah in kadrovskih potrebah vedno znova vračalo v ta krog, predvsem pri iskanju kadrov na animatorskem in drugih področjih.
Repertoarna politika je bila usmerjena v pokrivanje potreb mlajših gledalcev, se pravi v največji meri predstav za otroke, šele v novejšem obdobju se kažejo tudi težnje po ustvarjanju predstav za odrasle. Ne glede na to, da se je na repertoarju vedno znova pojavljala tudi svetovna klasika, pa je bilo vodilo prav v uprizarjanju slovenskih novitet.
Uprizoritve gledališča nikoli niso sledile izključno eni avtorski poetiki, ampak so bile zelo raznolike tako v poetikah kot v repertoarnem izboru in lutkarskih tehnikah.

==Direktorji==
*2016- [[Katarina Klančnik Kocutar]]
*2009-2016 [[Mojca Redjko]]
*2004-2009 [[Breda Varl]]
*1999-2004 [[Katarina Klančnik Kocutar]]
*1999 [[Karla Godič]], v. d. direktorja
*1993-1998 Tine Varl
*1992 [[Tine Varl]], v. d. direktorja
*1974-1992 [[Bojan Čebulj]]

==Nekdanji člani ansambla==
[[Ivo Sovič]], [[Karla Godič]], [[Mirko Černic]], [[Petra Caserman]], [[Branko Caserman]], [[Davorin Kramberger]], [[Aja Kobe]], [[Anže Zevnik]], [[Tilen Kožamelj]], [[Dunja Zupanec]], [[Jure Ivanušič]], Martin Mlakar, [[Danilo Trstenjak]]

==Sedanji člani ansambla==
*[[Miha Bezeljak]]
*[[Barbara Jamšek]]
*[[Metka Jurc]]
*[[Uroš Kaurin]]
*Urša Kavčič
*Gregor Prah
*[[Elena Volpi]]
*[[Vesna Vončina]]

==Festivali==
*'''[[Poletni lutkovni pristan]]'''
*'''[[Bienale ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije|Bienale ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije]]'''

==Nagrajene uprizoritve==
===2021-===
*2021 11. bienalni mednarodni festivali lutk Bugojno, nagrada za vrhunsko uprizoritev (predstava ''Ferdo, veliki ptič'')
*2021 23. mednarodni festival Zlata iskra Kragujevec (Srbija), grand prix za najboljšo predstavo v celoti (predstava ''Ostržek'')
===2011-2020===
*2020 53. mednarodni lutkovni festivalu PIF Zagreb, grand prix - glavna nagrada "Milan Čečuk" za najboljšo predstavo v celoti (za predstavo ''Ostržek'')
*2018 20. mednarodni lutkovni festival Zlata iskra Kragujevac, nagrada za sodoben pristop k lutkarstvu (za predstavo ''Snežna kraljica'')
*2016 27. Poletni lutkovni pristan, nagrada za najboljšo predstavo (za predstavo ''Coprnica Dragica'')
*2015 48. PIF festival Zagreb, nagrada za najbolj humano sporočilo predstave in nagrada za tehnologijo, uporabljeno v predstavi (za predstavo ''mali modri in mali rumeni'')
*2015 8. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, nagrada za izvirno vizualno adaptacijo slikanice (za predstavo ''mali modri in mali rumeni'')
*2015 8. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, nagrada za najboljšo lutkovno predstavo zadnjih dveh sezon (za predstavo ''Časoskop'', produkcija Lutkovno gledališče Maribor, in Mednarodni center lutkovne umetnosti MCLU Koper v sodelovanju s pokrajinskim muzejem Maribor)
*2015 26. Poletni lutkovni pristan, posebna nagrada festivala za najboljšo otroško predstavo (za predstavo ''O dečku in pingvinu'', produkcija Lutkovno gledališče Maribor, Mini teater in Moment)
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada za najboljšo režijo Jeleni Sitar Cvetko (predstava ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada za najboljšo scenografijo (predstava I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada za najboljšo avtorsko glasbo Igorju Cvetku (predstava I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada za igralsko mojstrstvo Mihi Bezeljaku (predstava I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada otroške žirije (predstava I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni lutkovni festival Dva sta premalo – trije preveč, Plovdiv, Bolgarija, nagrada za najboljšo predstavo v celoti (I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'', r. [[Jelena Sitar Cvetko]])
*2013 Bienale lutkovnih gledališč, Bugojno, BIH, grand prix za najboljšo predstavo v celoti, nagrada za glasbo Igorju Cvetku (I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'', r. [[Jelena Sitar Cvetko]])
*2013 mednarodni lutkovni festival za odrasle Pierrot, Stara Zagora, Bolgarija, nagrada za režijo [[Matija Solce|Matiji Solcetu]] (bežno po motivih F. Kafke, ''Proces ali Žalostna zgodba Josefa K''., r. [[Matija Solce]])
*2013 Zlata paličica, Ljubljana, nagrada za inovativnost v lutkovnem gledališču Eleni Volpi (''Janček ježek'', r. Margrit Gysin)
*2013 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, grand prix za najboljšo predstavo v celoti (bežno po motivih F. Kafke, ''Proces ali Žalostna zgodba Josefa K''., r. [[Matija Solce]])
*2013 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, nagrada za najboljšo režijo [[Silvan Omerzu|Silvanu Omerzuju]] in nagrada za izvirno besedilo [[Nebojša Pop Tasić|Nebojši Pop Tasiću]] (N. P. Tasić: ''Salto mortale'', r. [[Silvan Omerzu]])
*2013 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, nagrada za likovno podobo Svjetlanu Junakoviću (I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'', r. [[Jelena Sitar Cvetko]])
*2013 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, nagrada za igro in animacijo Eleni Volpi (''Janček ježek'', r. Margrit Gysin)
*2013 evropski festival humorja in satire Kremnické gagy, Kremnica, Slovaška, nagrada zlati gosak za najboljši predstavi festivala (''Gagarin!'' in ''Vrnitev v Bullerbyn'', kop. Športniki, r. Jakub Vašíček in ekipa)
*2013 mednarodni gledališki festival Apostrof, Praga, R Češka, osebna nagrada Iva Kristíana Kubáka za hrbtno igro kalečega semena Mihu Bezeljaku (po motivih Jeana Gionoja: ''Mož, ki je sadil drevesa'', r. Nika Bezeljak)
*2013 mednarodni lutkovni festival Valise, Poljska, nagrada za likovno podobo Svjetlanu Junakoviću (I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo,'' r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 Mestna občina Maribor, mestni pečat Lutkovnemu gledališču Maribor za izjemno uspešno delovanje po selitvi v prenovljeni minoritski samostan
*2012 Přelet nad loutkářským hnízdem (Let nad lutkarskim gnezdom), Praga, R Češka, uvrstitev med tri najboljše predstave sezone (Gagarin!, kop. Športniki, r. Jakub Vašíček in ekpia)
*2012 mednarodni lutkovni festival Eurofest, Słupsk, Polska, nagrada otroške žirije (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 mednarodni festival Poletni lutkovni pristan, Maribor, Slovenija, 25 zlatih zvezdic, nagrada otroške žirije (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 mednarodni lutkovni festival Zlata iskra, Kragujevac, RS, grand prix za najboljšo predstavo, plaketa za najboljšo režijo Jeleni Sitar Cvetko, plaketa za najboljšo igro Mihi Bezeljaku za naslovno vlogo (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 mednarodni festival lutk PIF, Zagreb, Hrvaška, glavna nagrada "Milan Čečuk" za najboljšo predstavo v celoti (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 mednarodni festival gledališč za otroke, Banja Luka, BIH, ena izmed petih enakovrednih igralskih nagrad Mihi Bezeljaku za naslovno vlogo, nagrada za najboljšo likovno podobo predstave Svjetlanu Junakoviću (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2011 Přelet nad loutkářským hnízdem (Let nad lutkarskim gnezdom), Praga, R Češka, nagrada erik za najboljšo predstavo sezone (po motivih Astrid Lindgren, ''Vrnitev v Bullerbyn'', kop. Športniki, r. Jakub Vašíček in ekipa)

===2000-2010===
*2010 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, grand prix za najboljšo uprizoritev v celoti (N. P. Tasić–J. Lorenci-''Sv. Avguštin: Meso ali Razodetje'', r. Jernej Lorenci)
*2009 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Pliberk-Šmihel, Avstrija, nagrada za likovno podobo predstave Branku Hojniku, Gregorju Lorenciju, Davidu Orešiču in Belindi Radulović (Collodi-Lorenci: ''Ostržek'', r. Jernej Lorenci)
*2009 mednarodni festival lutk PIF, Zagreb, Hrvaška, nagrada za lutkovno oblikovanje in tehnologijo (W. Bonsels: ''Čebelica Maja'', r. Ivana Djilas)
*2009 Nagrada otroške žirije na 2. Mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč EU, Eurofest v Słupsku, Poljska ( H.C. Andersen/K. Klančnik Kocutar ''Princesa na zrnu graha'', r. [[Andreja Kovač]])
*2009 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (P. Polak ''Volk in kozlička'', r. Pavel Polak)
*2007 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (K. Košir ''Balerina in kladivo'', r. Andreja Kovač)
*2006 Grand prix otroške žirije na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (A. Lindgren/K. Aulitisova ''Pika Nogavička'', r. Katarina Aulitisova)
*2006 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (H.C. Andersen/K. Klančnik Kocutar ''Princesa na zrnu graha'', r. Andreja Kovač)
*2005 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (H.C. Andersen/K. Klančnik Kocutar Princesa na zrnu graha, r. Andreja Kovač)
*2003 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (''O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov'' in ''Zakleta princesa'')
*2003 Grand prix za najboljšo predstavo Mednarodnega lutkovnega festivača v Sarajevu (M. Pungartnik ''Prihaja cirkus!'', r. Pavel Polak)
*2001 Posebna nagrada za najboljšo predstavo za otroke na 5. Mednarodnem lutkovenm festivalu Praga 2001 (M. Pungartnik Prihaja cirkus!, r. Pavel Polak)
*2001 Prva nagrada otroške žirije za najboljšo predstavo na 5. Mednarodnem lutkovenm festivalu Praga 2001 (M. Pungartnik ''Prihaja cirkus!,'' r. Pavel Polak)
*2001 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (''Kakor napravi stari, je zmeraj prav'' in ''Janko in Metka'')
*2000 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (''Tri o Zajcu'' in ''Škrat Kuzma'')

==Izobraževanje==
Lutkovno gledališče Maribor ponuja številne izobraževalne programe, namenjene tako vrtcem in šolam kot posameznikom. V okviru dejavnosti za vrtce in šole ponuja predstavitev strokovnega dela, vodenje po razstavi, delavnice za pedagoge ter druge tematske delavnice. Posameznikom (otrokom, odraslim in stroki) ponuja celoletne delavnice s področja igre, giba, različnih lutkovnih tehnik in interdisciplinarnega ustvarjanja.

==Viri in literatura==
*[http://www.lg-mb.si Lutkovno gledališče Maribor]

==Zunanje povezave==
*[http://www.lg-mb.si Lutkovno gledališče Maribor]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/custveno-dozivetje-umetniskega-dogodka-spodbuja-razmisljanje/340285 "Čustveno doživetje umetniškega dogodka spodbuja razmišljanje" - www.rtvslo.si, 25.06.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/radijska-tribuna/174457331 Direktorica mariborskega Lutkovnega gledališča, Katarina Klančnik Kocutar, oddaja Radijska tribuna - www.rtvslo.si, 27.02.2017]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/lutkovno-gledalisce-maribor-ze-vrsto-let-kadrovsko-podhranjeno Lutkovno gledališče Maribor že vrsto let kadrovsko podhranjeno - www.sigledal.org, 27.03.2017]

Lutkovno gledališče Maribor

2024-11-28T09:16:04Z

AnaP: /* Sedanji člani ansambla */

<div style="float: right">[[Slika:LGM2.jpg|250px| Lutkovno gledališče Maribor]]</div>
[[Kategorija:Izobraževanje|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Organiziranost|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Zvrsti|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Lutkovno gledališče|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Zgodovina|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Delavnice, seminarji|Lutkovno gledališče Maribor]]

==Video==
{{#embed:youtube | E2Ho8k573EM}}
==Predstavitev gledališča==
Lutkovno gledališče Maribor je bilo kot javni zavod ustanovljeno leta 2004, profesionalno pa deluje že od leta 1974. Je javni kulturni zavod širšega družbenega pomena, saj ne nagovarja svoje ciljne publike le v Mariboru in ožji okolici, ampak gravitirajo nanj gledalci s Podravja, Pomurja, Koroške in Savinjske regije.

Njegove glavne dejavnosti so produkcija lutkovnih predstav, organizacija lutkovnih izobraževalnih programov in načrtno spodbujanje pisanja za lutkovni medij z natečajem za izvirno lutkovno predlogo. Od leta 1990 je organizator [[Poletni lutkovni pristan|Poletnega lutkovnega pristana]], na katerem je mogoče videti ob izbranih domačih predstavah tudi kvalitetne lutkovne predstave za otroke in odrasle z vsega sveta. Od leta 2011 je tudi soorganizator [[Bienale ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije|Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije]].

Lutkovno gledališče Maribor naseljuje prenovljen minoritski samostan na Lentu, v jugozahodnem vogalu mestnega obzidja med Sodnim stolpom in Žičkim dvorom. Prenovljeni prostori, nič več v sakralni, vojaški ali bivalni funkciji, zagotavljajo nadstandardno podporo za sodelovalno umetniško ustvarjanje lutkovnih, sorodnih uprizoritvenih in glasbenih vsebin.

Gledališče sodeluje z različnimi institucijami, neodvisnimi organizacijami in posamezniki, saj v tem prepoznava možnost povečane kakovosti lastne javne službe, širše dostopnosti vsebin in učinkovitejše popularizacije lutkovne umetnosti; vlaga v izobraževanje in razvoj dejavnosti ter tako postavlja področne standarde. Želimo ustvariti privlačno in sodobno lutkovno središče, ki skozi ustvarjalno domišljijo, z razumevanjem lutkovne umetnosti in z dobro organizacijo dodatnih vsebin premišljeno in občutljivo nagovarja gledalce vseh starosti in zahtevnosti.

===Prizorišča===
*Velika dvorana
*Mala dvorana
*Avditorij: nahaja se na samostanskem vrtu
*Minoritska cerkev: V Cerkev se umeščajo predvsem prireditve s poudarjeno glasbeno in zvočno usmerjenostjo z namenom oblikovanja prepoznavnosti prizorišča.
*Razstavišče v kleti Minoritske cerkve: Primarno je namenjeno stalni arheološki razstavi in priložnostnim nezahtevnim razstavam skromnega obsega ter prav takim prostorskim postavitvam, pogojno pa tudi manjšim in tehnično nezahtevnim uprizoritvenim formam.

==Zgodovina==
Lutkovno gledališče Maribor je začelo z dejavnostjo leta 1974, ko sta se leto poprej združili dve ljubiteljski lutkovni gledališči – KUD Jože Hermanko in Malo gledališče lutk DPD Svoboda Pobrežje. Prvotno je gledališče delovalo v okviru Kulturnih dejavnosti rotovž in je postalo samostojni javni zavod šele leta 1992.
Značilno za gledališče je, da so ga vodili direktorji, ki so bili obenem tudi umetniški vodje več mandatov in mu s tem vtisnili trajni in prepoznavni pečat. Tako kot je gledališče nastalo iz ljubiteljske kulturne dejavnosti, se je v svojih eksistencialnih bitkah in kadrovskih potrebah vedno znova vračalo v ta krog, predvsem pri iskanju kadrov na animatorskem in drugih področjih.
Repertoarna politika je bila usmerjena v pokrivanje potreb mlajših gledalcev, se pravi v največji meri predstav za otroke, šele v novejšem obdobju se kažejo tudi težnje po ustvarjanju predstav za odrasle. Ne glede na to, da se je na repertoarju vedno znova pojavljala tudi svetovna klasika, pa je bilo vodilo prav v uprizarjanju slovenskih novitet.
Uprizoritve gledališča nikoli niso sledile izključno eni avtorski poetiki, ampak so bile zelo raznolike tako v poetikah kot v repertoarnem izboru in lutkarskih tehnikah.

==Direktorji==
*2016- [[Katarina Klančnik Kocutar]]
*2009-2016 [[Mojca Redjko]]
*2004-2009 [[Breda Varl]]
*1999-2004 [[Katarina Klančnik Kocutar]]
*1999 [[Karla Godič]], v. d. direktorja
*1993-1998 Tine Varl
*1992 [[Tine Varl]], v. d. direktorja
*1974-1992 [[Bojan Čebulj]]

==Nekdanji člani ansambla==
[[Ivo Sovič]], [[Karla Godič]], [[Mirko Černic]], [[Petra Caserman]], [[Branko Caserman]], [[Davorin Kramberger]], [[Aja Kobe]], [[Anže Zevnik]], [[Tilen Kožamelj]], [[Dunja Zupanec]]

==Sedanji člani ansambla==
*[[Miha Bezeljak]]
*[[Barbara Jamšek]]
*[[Metka Jurc]]
*[[Uroš Kaurin]]
*Urša Kavčič
*Gregor Prah
*[[Elena Volpi]]
*[[Vesna Vončina]]

==Festivali==
*'''[[Poletni lutkovni pristan]]'''
*'''[[Bienale ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije|Bienale ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije]]'''

==Nagrajene uprizoritve==
===2021-===
*2021 11. bienalni mednarodni festivali lutk Bugojno, nagrada za vrhunsko uprizoritev (predstava ''Ferdo, veliki ptič'')
*2021 23. mednarodni festival Zlata iskra Kragujevec (Srbija), grand prix za najboljšo predstavo v celoti (predstava ''Ostržek'')
===2011-2020===
*2020 53. mednarodni lutkovni festivalu PIF Zagreb, grand prix - glavna nagrada "Milan Čečuk" za najboljšo predstavo v celoti (za predstavo ''Ostržek'')
*2018 20. mednarodni lutkovni festival Zlata iskra Kragujevac, nagrada za sodoben pristop k lutkarstvu (za predstavo ''Snežna kraljica'')
*2016 27. Poletni lutkovni pristan, nagrada za najboljšo predstavo (za predstavo ''Coprnica Dragica'')
*2015 48. PIF festival Zagreb, nagrada za najbolj humano sporočilo predstave in nagrada za tehnologijo, uporabljeno v predstavi (za predstavo ''mali modri in mali rumeni'')
*2015 8. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, nagrada za izvirno vizualno adaptacijo slikanice (za predstavo ''mali modri in mali rumeni'')
*2015 8. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, nagrada za najboljšo lutkovno predstavo zadnjih dveh sezon (za predstavo ''Časoskop'', produkcija Lutkovno gledališče Maribor, in Mednarodni center lutkovne umetnosti MCLU Koper v sodelovanju s pokrajinskim muzejem Maribor)
*2015 26. Poletni lutkovni pristan, posebna nagrada festivala za najboljšo otroško predstavo (za predstavo ''O dečku in pingvinu'', produkcija Lutkovno gledališče Maribor, Mini teater in Moment)
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada za najboljšo režijo Jeleni Sitar Cvetko (predstava ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada za najboljšo scenografijo (predstava I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada za najboljšo avtorsko glasbo Igorju Cvetku (predstava I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada za igralsko mojstrstvo Mihi Bezeljaku (predstava I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada otroške žirije (predstava I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni lutkovni festival Dva sta premalo – trije preveč, Plovdiv, Bolgarija, nagrada za najboljšo predstavo v celoti (I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'', r. [[Jelena Sitar Cvetko]])
*2013 Bienale lutkovnih gledališč, Bugojno, BIH, grand prix za najboljšo predstavo v celoti, nagrada za glasbo Igorju Cvetku (I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'', r. [[Jelena Sitar Cvetko]])
*2013 mednarodni lutkovni festival za odrasle Pierrot, Stara Zagora, Bolgarija, nagrada za režijo [[Matija Solce|Matiji Solcetu]] (bežno po motivih F. Kafke, ''Proces ali Žalostna zgodba Josefa K''., r. [[Matija Solce]])
*2013 Zlata paličica, Ljubljana, nagrada za inovativnost v lutkovnem gledališču Eleni Volpi (''Janček ježek'', r. Margrit Gysin)
*2013 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, grand prix za najboljšo predstavo v celoti (bežno po motivih F. Kafke, ''Proces ali Žalostna zgodba Josefa K''., r. [[Matija Solce]])
*2013 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, nagrada za najboljšo režijo [[Silvan Omerzu|Silvanu Omerzuju]] in nagrada za izvirno besedilo [[Nebojša Pop Tasić|Nebojši Pop Tasiću]] (N. P. Tasić: ''Salto mortale'', r. [[Silvan Omerzu]])
*2013 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, nagrada za likovno podobo Svjetlanu Junakoviću (I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'', r. [[Jelena Sitar Cvetko]])
*2013 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, nagrada za igro in animacijo Eleni Volpi (''Janček ježek'', r. Margrit Gysin)
*2013 evropski festival humorja in satire Kremnické gagy, Kremnica, Slovaška, nagrada zlati gosak za najboljši predstavi festivala (''Gagarin!'' in ''Vrnitev v Bullerbyn'', kop. Športniki, r. Jakub Vašíček in ekipa)
*2013 mednarodni gledališki festival Apostrof, Praga, R Češka, osebna nagrada Iva Kristíana Kubáka za hrbtno igro kalečega semena Mihu Bezeljaku (po motivih Jeana Gionoja: ''Mož, ki je sadil drevesa'', r. Nika Bezeljak)
*2013 mednarodni lutkovni festival Valise, Poljska, nagrada za likovno podobo Svjetlanu Junakoviću (I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo,'' r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 Mestna občina Maribor, mestni pečat Lutkovnemu gledališču Maribor za izjemno uspešno delovanje po selitvi v prenovljeni minoritski samostan
*2012 Přelet nad loutkářským hnízdem (Let nad lutkarskim gnezdom), Praga, R Češka, uvrstitev med tri najboljše predstave sezone (Gagarin!, kop. Športniki, r. Jakub Vašíček in ekpia)
*2012 mednarodni lutkovni festival Eurofest, Słupsk, Polska, nagrada otroške žirije (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 mednarodni festival Poletni lutkovni pristan, Maribor, Slovenija, 25 zlatih zvezdic, nagrada otroške žirije (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 mednarodni lutkovni festival Zlata iskra, Kragujevac, RS, grand prix za najboljšo predstavo, plaketa za najboljšo režijo Jeleni Sitar Cvetko, plaketa za najboljšo igro Mihi Bezeljaku za naslovno vlogo (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 mednarodni festival lutk PIF, Zagreb, Hrvaška, glavna nagrada "Milan Čečuk" za najboljšo predstavo v celoti (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 mednarodni festival gledališč za otroke, Banja Luka, BIH, ena izmed petih enakovrednih igralskih nagrad Mihi Bezeljaku za naslovno vlogo, nagrada za najboljšo likovno podobo predstave Svjetlanu Junakoviću (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2011 Přelet nad loutkářským hnízdem (Let nad lutkarskim gnezdom), Praga, R Češka, nagrada erik za najboljšo predstavo sezone (po motivih Astrid Lindgren, ''Vrnitev v Bullerbyn'', kop. Športniki, r. Jakub Vašíček in ekipa)

===2000-2010===
*2010 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, grand prix za najboljšo uprizoritev v celoti (N. P. Tasić–J. Lorenci-''Sv. Avguštin: Meso ali Razodetje'', r. Jernej Lorenci)
*2009 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Pliberk-Šmihel, Avstrija, nagrada za likovno podobo predstave Branku Hojniku, Gregorju Lorenciju, Davidu Orešiču in Belindi Radulović (Collodi-Lorenci: ''Ostržek'', r. Jernej Lorenci)
*2009 mednarodni festival lutk PIF, Zagreb, Hrvaška, nagrada za lutkovno oblikovanje in tehnologijo (W. Bonsels: ''Čebelica Maja'', r. Ivana Djilas)
*2009 Nagrada otroške žirije na 2. Mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč EU, Eurofest v Słupsku, Poljska ( H.C. Andersen/K. Klančnik Kocutar ''Princesa na zrnu graha'', r. [[Andreja Kovač]])
*2009 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (P. Polak ''Volk in kozlička'', r. Pavel Polak)
*2007 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (K. Košir ''Balerina in kladivo'', r. Andreja Kovač)
*2006 Grand prix otroške žirije na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (A. Lindgren/K. Aulitisova ''Pika Nogavička'', r. Katarina Aulitisova)
*2006 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (H.C. Andersen/K. Klančnik Kocutar ''Princesa na zrnu graha'', r. Andreja Kovač)
*2005 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (H.C. Andersen/K. Klančnik Kocutar Princesa na zrnu graha, r. Andreja Kovač)
*2003 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (''O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov'' in ''Zakleta princesa'')
*2003 Grand prix za najboljšo predstavo Mednarodnega lutkovnega festivača v Sarajevu (M. Pungartnik ''Prihaja cirkus!'', r. Pavel Polak)
*2001 Posebna nagrada za najboljšo predstavo za otroke na 5. Mednarodnem lutkovenm festivalu Praga 2001 (M. Pungartnik Prihaja cirkus!, r. Pavel Polak)
*2001 Prva nagrada otroške žirije za najboljšo predstavo na 5. Mednarodnem lutkovenm festivalu Praga 2001 (M. Pungartnik ''Prihaja cirkus!,'' r. Pavel Polak)
*2001 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (''Kakor napravi stari, je zmeraj prav'' in ''Janko in Metka'')
*2000 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (''Tri o Zajcu'' in ''Škrat Kuzma'')

==Izobraževanje==
Lutkovno gledališče Maribor ponuja številne izobraževalne programe, namenjene tako vrtcem in šolam kot posameznikom. V okviru dejavnosti za vrtce in šole ponuja predstavitev strokovnega dela, vodenje po razstavi, delavnice za pedagoge ter druge tematske delavnice. Posameznikom (otrokom, odraslim in stroki) ponuja celoletne delavnice s področja igre, giba, različnih lutkovnih tehnik in interdisciplinarnega ustvarjanja.

==Viri in literatura==
*[http://www.lg-mb.si Lutkovno gledališče Maribor]

==Zunanje povezave==
*[http://www.lg-mb.si Lutkovno gledališče Maribor]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/custveno-dozivetje-umetniskega-dogodka-spodbuja-razmisljanje/340285 "Čustveno doživetje umetniškega dogodka spodbuja razmišljanje" - www.rtvslo.si, 25.06.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/radijska-tribuna/174457331 Direktorica mariborskega Lutkovnega gledališča, Katarina Klančnik Kocutar, oddaja Radijska tribuna - www.rtvslo.si, 27.02.2017]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/lutkovno-gledalisce-maribor-ze-vrsto-let-kadrovsko-podhranjeno Lutkovno gledališče Maribor že vrsto let kadrovsko podhranjeno - www.sigledal.org, 27.03.2017]

Čufarjeva plaketa

2024-11-21T09:06:59Z

AnaP: /* Najboljša predstava po izboru strokovne žirije */

[[Kategorija:Festivali, nagrade, natečaji|Čufarjeva plaketa]]
[[Kategorija:Nagrade|Čufarjeva plaketa]]

==Opis==
Festival ljubiteljskih gledališč iz Slovenije in tujine [[Čufarjevi dnevi]] organizira [[Gledališče Toneta Čufarja Jesenice]].
Na Čufarjevem odru se vsako leto predstavi od šest do osem gledaliških predstav, ki so izbrane s strani selektorja. Med naborom strokovna žirija določi dobitnika Čufarjeve plakete, in sicer za najboljšo predstavo, najboljšo moško vlogo in najboljšo žensko vlogo. Dobitnika Čufarjeve plakete za najboljšo predstavo pa izbere tudi občinstvo.

==Najboljša predstava po izboru strokovne žirije==
*2024 ''Agata Visoška'' [[Loški oder]], Škofja Loka, r. [[Tatjana Peršuh]]
*2023 ''Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša'', [[Loški oder]], Škofja Loka, r. [[Dejan Spasić]]
*2022 ''Da ne boš sama'', KUD Jazbec in partnerji, Kočevje, r. Gašper Jarni
*2021 Roman Sikora: ''Izpoved mazohista'', Žaba Gleda&išče, Prosvetno društvo Vrhovo, r. Katarina Klajn
*2019 [[Nebojša Pop Tasić]]: ''Blaznost igre'', skupina Hlodi, KUD Franc Kotar Trzin, r. Sebastjan Starič
*2018 Feri Lainšček: ''Petelinji zajtrk'', koprodukcija Gledališče Toneta Čufarja Jesenice in Šentjakobsko gledališče Ljubljana, r. Gojmir Lešnjak Gojc
*2017 David Harrower: ''Kos'', KUD Fofite Medvode, r. Branko Kraljevič
*2016 Ken Ludwig: ''Ti nori tenorji'', Šentjakobsko gledališče Ljubljana, r. Gojmir Lešnjak Gojc
*2015 Florian Zeller: ''Resnica'', Šentjakobsko gledališče Ljubljana, r. Gregor Tozon
*2014 Gregor Čušin in igralci: ''Zadnja tekma'', KD Igralska skupina pri GTČ Jesenice, r. Gregor Čušin
*2013 Achille Campanile: Umor v vili Roung, Dramska družina F. B. Sedej, Števerjan
*2012 ''Zaigraj še enkrat, Sam'', Šentjakobsko gledališče Ljubljana
*2011 Federico Garcia Lorca: ''Ogenj iz Andaluzije'', KD Igralska skupina pri GTČ Jesenice, r. Sergej Verč

Eka Vogelnik

2024-11-07T08:30:14Z

AnaP: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Vogelnik, Eka]]
[[Kategorija:Kostumografi|Vogelnik, Eka]]
[[Kategorija:Scenografi|Vogelnik, Eka]]
[[Kategorija:Režiserji|Vogelnik, Eka]]
==Življenjepis==

Rojena 5. julija 1946 v Ljubljani je leta 1971 diplomirala na FAGG, oddelek arhitektura, pri prof. Marjanu Mušiču, leta 1974 pa še na ALU, oddelek slikarstvo, pri prof. Janezu Berniku. Leta 1975 je bila sprejeta v Društvo slovenskih likovnih umetnikov in si pridobila status samostojne umetnice ilustratorke, od leta 1983 pa ima tudi status scenografke in kostumografke. Doslej je ilustrirala več kot štirideset knjig za otroke. Med letoma 1975 in 1980 je sodelovala pri izvedbi serije desetih televizijskih dokumentarnih filmov o umetniškem ustvarjanju na TV Koper/Capodistria, in sicer pri likovnem oblikovanju špic in animiranih filmskih vložkov ter kot avtorica in izvajalka songov.

Leta 1983 se je začela ukvarjati z gledališko in televizijsko scenografijo in kostumografijo. Likovno je opremila približno petdeset dramskih in plesnih predstav ter okoli dvajset televizijskih oddaj. Leta 1991 in 1994 je sodelovala na mednarodni razstavi scene in kostumov na praškem kvadrienalu. Leta 1990 je kot scenaristka, izvajalka pete poezije, likovnica in monažerka podpisala avtorsko televizijsko oddajo Ljubljanske skice. Leta 1991 je režirala in likovno opremila svojo prvo gledališko predstavo ''Lažnivi kljukec'' v [[SLG Celje]], ki je leta 1992 prejela [[Zlata paličica|zlato paličico]] na ljubljanskem festivalu otroškega gledališča. Leta 1992 je režirala in likovno opremila televizijski film z marionetnimi lutkami Makalonca za TV Slovenija, ki ji je omogočil študijsko potovanje po ZDA v okviru mednarodne organizacije Arts – Link. Leta 1996 je režirala animirani film ''Mojca Pokrajculja'' z mimičnimi lutkami in ploskovno animacijo izrezank, leta 1997 dokumentarni plesni TV-film ''Hodim, plešem, sem'', leta 1998 pa lutkovni animirani film ''1 prišparan tolar'', ki je bil istega leta predvajan na filmskem festivalu v Portorožu.

Vodila je marionetno skupino [[Kinetikon]], ki ji je omogočala razvijanje lutkovne likovnosti, režije, animacije in tehnologije. V okviru Kinetikona je nastalo deset marionetnih in gibalnih predstav z maskami. S svojimi lutkovnimi predstavami je redno sodelovala na slovenskem lutkovnem festivalu Klemenčičevi dnevi v Novem mestu.

V šolskem letu 1994/95 je bila izbrana za izvajanje izbirnega predmeta z imenom Umetniško oblikovanje na Pedagoški akademiji; leta 1996 je dobila naziv docentka za področje ustvarjalne in likovne terapije ter celostnega gledališko-scenskega oblikovanja. Predavala je predmet z imenom Socialno kulturno delo na Fakulteti za socialno delo.

Kot kritičarka je spremljala lutkovni festival Lutke 95, s prispevki sodeluje v reviji Lutka, napisala je scenarije in realizirala dve lutkovni seriji za otroke na TV Slovenija: ''Pozabljene knjige naših babic'' in ''Bisergora'' (posebno priznanje za ustvarjalnost Vikend magazina 2002), s katerimi je leta 1999 in 2000 sodelovala na filmskem festivalu v Portorožu ter leta 2000 na festivalu animiranega filma v Izoli ( priznanje za glasbo) in leta 2002 na zagrebškem festivalu.
V sodelovanju z Marijo Vogelnik je napisala besedila za štiri otroške lutkovne predstave in tri radijske igre, ki so bile posnete na TV Slovenija in izvedene na Radiu Slovenija. Od leta 2003 je z gledališko-lutkovnimi projekti za otroke in mladino redno sodelovala s Cankarjevim domom ( ''Prišli trgovci z novci'', 2003; ''Butalci'', 2004; ''Lažnivi Kljukec'', 2006), Mladinska knjiga pa ji je založila animacijsko knjigo o lutkah ''Dober dan Okci'' (2006).
Umrla je v Ljubljani novembra 2024.

==Režije==
*2012 Fran Saleški Finžgar ''Makalonca'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2006 Fran Levstik/Eka Vogelnik ''Kdo je napravil Vidku srajčico'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1991 Gottfried August Bürger ''Lažnivi Kljukec ali Čudovite prigode barona Münnchausna'', [[SLG Celje]]

==Scenografije==
*2003 [[Maja Aduša Vidmar]] ''[[Zmešnjavka in dedek Mraz]]'', r. [[Katja Pegan]], [[Gledališče Koper]]
*1994 Aldo Nicolaj ''Ni bila peta, bila je deveta'', r. Katja Pegan; [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1991 Gottfried August Bürger ''Lažnivi Kljukec ali Čudovite prigode barona Münnchausna'', r. Eka Vogelnik; SLG Celje
*1991 Mihail Afanas'evič Bulgakov ''Škrlatni otok'', r. Katja Pegan, [[SLG Celje]]
*1991 Carlo Goldoni ''Pahljača'', r. [[Katja Pegan]], [[MGL]]
*1991 [[Rudi Šeligo]] ''[[Kdor skak, tisti hlap]]'', r. [[Boris Kobal]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
===1981-1990===
*1990 [[Fran Milčinski]]/[[Ivo Svetina]] ''[[Butalci]]'', r. [[Zdravko Zupančič]], Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana
*1990 [[Žarko Petan]] ''[[Avdicija]]'', r. Katja Pegan, MGL
*1990 [[Feri Lainšček]] ''[[Impresarij]]'', r. [[Mateja Koležnik]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1989 [[Milan Dekleva]] ''[[Lenča Flenča]]'', r. Katja Pegan, PDG Nova Gorica
*1989 Evripides ''Bakhantke'', r. Rahim Burhan, [[Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana]]
*1989 Miguel de Cervantes Saavedra ''Medigre'', r. Katja Pegan, Drama [[SNG Maribor]]
*1989 Branislav Nušić ''Gospa ministrica'', r. Miran Herzog, [[MGL]]
*1988 Zlatko Krilić ''Jajce'', r. [[Katja Pegan]], [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1987 Hans Christian Andersen/[[Bogomir Veras]] ''[[Daleč od dvorca]]'', r. [[Miran Herzog]], [[SLG Celje]]

==Kostumografije==
*1993 [[Bogomir Veras]] ''[[Zelena kapica]]'', r. Katja Pegan, SLG Celje
*1992 [[Alenka Goljevšček]] ''[[Čudežni kamen]]'', r. Katja Pegan,[[ SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1991 Gottfried August Bürger ''Lažnivi Kljukec ali Čudovite prigode barona Münnchausna'', r. Eka Vogelnik; [[SLG Celje]]
*1991 Carlo Goldoni ''Pahljača'', r. [[Katja Pegan]], MGL
*1991 Ephraim Kishon ''Bil je škrjanec,'' r. Boris Kobal, [[MGL]]
*1991 [[Rudi Šeligo]] ''[[Kdor skak, tisti hlap]]'', r. [[Boris Kobal]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
===1981-1990===
*1990 [[Fran Milčinski]]/[[Ivo Svetina]] ''[[Butalci]]'', r. [[Zdravko Zupančič]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
*1990 [[Feri Lainšček]] ''[[Impresarij]]'', r. [[Mateja Koležnik]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1989 Jan Malik ''Žogica Marogica'', r. [[Lojze Domanjko]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1989 [[Milan Dekleva]] ''[[Lenča Flenča]]'', r. Katja Pegan, PDG Nova Gorica
*1989 [[Tone Partljič]] ''[[Pesnikova žena]]'', r. [[Mile Korun]], MGL
*1989 Miguel de Cervantes Saavedra ''Medigre'', r. Katja Pegan, Drama [[SNG Maribor]]
*1989 Branislav Nušić ''Gospa ministrica'', r. [[Miran Herzog]], [[MGL]]
*1988 Zlatko Krilić ''Jajce'', r.[[ Katja Pegan]], [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1987 Hans Christian Andersen/[[Bogomir Veras]] ''[[Daleč od dvorca]]'', r. [[Miran Herzog]], [[SLG Celje]]
*1985 Sam Shepard/[[Vinko Möderndorfer]] ''Summertime'', r. Vinko Möderndorfer, [[Eksperimentalno gledališče Glej]], Ljubljana
*1985 [[Milan Jesih]] ''[[Pravopisna komisija]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[SLG Celje]]
*1984 [[Dušan Dolamič]] ''[[Oskar in morska deklica]]'', r. [[Ksenija Murari]], SLG Celje

==Nagrade==
*2023 zlata plaketa za življenjsko delo JSKD
*2021 Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo
*2002 posebno priznanje za ustvarjalnost Vikend magazina za lutkovno serijo za otroke ''Bisergora''
*1992 [[Zlata paličica]] na Ljubljanskem festivalu otroškega gledališča za predstavo ''Lažnivi kljukec'', [[SLG Celje]]
*1990 zlati lovorov venec jugoslovanskega gledališkega festivala v Sarajevu za likovno opremo predstave ''Zgodba južnega gozda'', r.[[Janez Pipan]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]].
*1989 nagrada na razstavi jugoslovanske ilustracije Zlato pero Beograda
*1986 slovenska nagrada grand prix za izjemno stvaritev na področju plesno-baletne umetnosti, za predstavo ''Alpsko sanjarjenje'', [[PTL]]
*1980 nagrada na razstavi jugoslovanske ilustracije Zlato pero Beograda

==Viri in literatura==
==Zunanje povezave==
*[http://tvslo.si/#ava2.153682948;; Pogovor z Eko Vogelnik 1. del - Oder, oddaja o sočasnem gledališču - www.rtvslo.si, 21.12.2012]
*[http://tvslo.si/#ava2.154290010;; Pogovor z Eko Vogelnik 2. del - Oder, oddaja o sočasnem gledališču - www.rtvslo.si, 28.12.2012]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174436843 Naši umetniki pred mikrofonom: Eka Vogelnik - www.rtvslo.si, 12.11.2016]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/pa-to-je-meni-blazno-fino-delati “Pa to je meni blazno fino delati!” - www.sigledal.org, 26. 3. 2018]
*[https://veza.sigledal.org/prispevki/zlata-plaketa-za-zivljenjsko-delo-jskd-alenki-eki-vogelnik Zlata plaketa za življenjsko delo JSKD Alenki Eki Vogelnik - www.sigledal.org, 7. 3. 2023 ]

Žiga Divjak

2024-10-15T14:44:30Z

AnaP: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Divjak, Žiga]]
[[Kategorija:Režiserji|Divjak, Žiga]]
<div style="float: right">[[Slika:Ziga Divjak reziser foto Nejc Saje.jpg|Foto: Nejc Saje]]</div>
==Življenjepis==
Režiser Žiga Divjak je v slovensko kulturno javnost vstopil z nizom dogodkov in predstav pod skupnim naslovom ''Tik pred revolucijo'' (2013–2015). Z njim je simbolno zaznamoval nekaj ključnih mest ljubljanske kulturne infrastrukture – od [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] , [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]], [[Španski borci|Španskih borcev]] do [[SNG Drama Ljubljana]] – ter gostoval na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] , v Nemčiji in na Hrvaškem.

Družbeno angažirani drži je ostal zvest tudi v svojem ustvarjanju po akademiji, ki je doslej potekalo v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], PG Kranj, [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]], [[SNG Drama Ljubljana]] in [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]. V sezoni 2017/18 se je pridružil eksperimentalnemu rezidenčnemu projektu ''Nova pošta'', ki je vso sezono potekal v koprodukciji [[Maska|Maske Ljubljana]] in [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča]] ; v njegovem okviru je nastala predstava ''6'' , ki je leta 2018 prejela veliko nagrado Borštnikovega srečanja za najboljšo uprizoritev festivala. Leto prej je Borštnikovo nagrado prejel Divjak sam, in sicer za režijo predstave ''Človek, ki je gledal svet'' v produkciji [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča]].

Predstava ''Gejm'' je premiero doživela konec sezone 2019/2020 in je bila, podobno kot ''Sedem dni'', uvrščena na Borštnikovo srečanje, kjer je prejela kar sedem nagrad, od igralskih, prek tistih za režijo in dramaturgijo do velike za najboljšo uprizoritev; dve si je delila z že omenjenimi Sedmimi dnevi.

==Režije==
===2020 - ===
* 2021 Srečko Kosovel ''KONS: NOVI DOBI'', PG Kranj
* 2020; ''[https://repertoar.sigledal.org/predstava/11730 GEJM]'', koprodukcija [[Maska]] in [[Slovensko mladinsko gledališče]]

===2010-2019===
*2019; Katarina Morano, Žiga Divjak: ''[https://repertoar.sigledal.org/predstava/11670 SEDEM DNI]'', Mestno gledališče ljubljansko
*2019; Duncan Macmillan: ''[https://repertoar.sigledal.org/predstava/11625 PLJUČA]'', SNG Drama Ljubljana
*2018 ''HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA'', Cankarjev dom in UL AGRFT
*2018; Ivan Cankar: ''[https://repertoar.sigledal.org/predstava/11501 OB ZORI]'', Prešernovo gledališče Kranj
*2018; ''6'', koprodukcija [[Maska]] in [[Slovensko mladinsko gledališče]]
*2017; ''[https://repertoar.sigledal.org/predstava/11334 NOVA POŠTA]'', koprodukcija [[Maska]] in [[Slovensko mladinsko gledališče]]
*2017; ''[https://repertoar.sigledal.org/predstava/11006 ČLOVEK, KI JE GLEDAL SVET]'', Slovensko mladinsko gledališče
{{#dynamic_content:rep | person | 14194 | directings |2000-2016}}

==Nagrade==
*2024 nagrada Jurislava Korenića za najboljšega mladega režiserja na 64. sarajevskem festvialu MESS
*2024 nagrada za najboljše dosežke za avtorsko predstavo ''Bodočnost'' (scenarij, režija in koncept) ob podelitvi priznanj in nagrad zaposlenim in gostujočim ustvarjalcem ob 77. letnici obstoja Beograjskega dramskega gledališča
*2021 Posebna nagrada [[Teden slovenske drame|tedna slovenske drame]] po presoji žirije (''Gejm'', [[Maska|Maska Ljubljana]] in [[Slovensko mladinsko gledališče]])
*2021 [[Župančičeva nagrada]] za dveletno ustvarjanje
*2021 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (''Gejm'', [[Maska|Maska Ljubljana]] in [[Slovensko mladinsko gledališče]])
*2020 Nominacija za [[Nagrada Slavka Gruma|nagrado Slavka Gruma]] na 50. Tednu slovenske drame za dramsko besedilo ''Sedem dni'' (skupaj s Katarino Morano), {{Pdf|Nominacija_za_nagrado_Slavka_Gruma_2020_Divjak_Morano.pdf |Utemeljitev}}
*2017 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo režijo (''Človek, ki je gledal svet'', [[Slovensko mladinsko gledališče]])
*2015 akademijska Prešernova nagrada za režijo trilogije s skupnim naslovom ''TIK PRED REVOLUCIJO''

==Viri in literatura==
==Zunanje povezave==
*[http://www.pogledi.si/kritike/prihajajo Prihajajo! - www.pogledi.si, 29.03.2016]
*[http://www.mladina.si/178806/ziga-divjak-gledaliski-reziser/ Žiga Divjak, gledališki režiser - www.mladina.si, 24.02.2017]
*[http://radioprvi.rtvslo.si/2018/03/nocni-obisk-1104/ Žiga Divjak, oddaja Nočni obisk - www.rtvslo.si, 02.04.2018]
*[https://www.dnevnik.si/1042817767/kultura/oder/ziga-divjak-gledaliski-reziserni-vec-resnicne-vere-v-kolektiv Žiga Divjak, gledališki režiser: Ni več resnične vere v kolektiv - www.dnevnik.si, 09.10.2018]
*[https://www.mladina.si/187739/ziga-divjak-kot-druzba-lahko-obstanemo-le-ce-bomo-problem-drugega-razumeli-kot-svoj-lastni-pr/ Žiga Divjak: Kot družba lahko obstanemo le, če bomo problem drugega razumeli kot svoj lastni problem - www.mladina.si, 12.10.2018]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174572306 Gledališki režiser Žiga Divjak, oddaja Intervju - Radio - www.rtvslo.si, 30.10.2018]
*[https://www.dnevnik.si/1042931370/kultura/oder/ziga-divjak-gledaliski-reziser-v-gledaliscu-ne-mores-pogledati-proc Žiga Divjak, gledališki režiser: V gledališču ne moreš pogledati proč www.dnevnik.si, 08.06.2020]
*[https://ars.rtvslo.si/2020/06/oder-269/ Žiga Divjak, oddaja Oder - ars.rtvslo.si, 30.06.2020]
*[https://www.mladina.si/199653/reziser-ki-ne-verjame-da-bo-ena-predstava-spremenila-svet-lahko-pa-spreminja-mikrosvetove/ Režiser, ki ne verjame, da bo ena predstava spremenila svet, lahko pa spreminja mikrosvetove - www.mladina.si, 30.06.2020]
*[https://www.vecer.com/kultura/portret-tedna-ziga-divjak-minili-so-casi-reziserja-osamljenega-genija-10246840 Žiga Divjak: Minili so časi režiserja osamljenega genija - www,vecer.com, 03.07.2021]
*[https://www.mladina.si/209858/bistveno-je-da-politike-ki-so-ze-na-oblasti-prisilimo-v-pravicno-delovanje-in-dosezemo-da-se-na/ »Bistveno je, da politike, ki so že na oblasti, prisilimo v pravično delovanje in dosežemo, da se nas, ljudi, v bistvu bojijo« - www.mladina.si, 20.08.2021]
*[https://www.vecer.com/kultura/krik-clovestva-ki-se-dusi-v-plenilskem-sistemu-10256343 Žiga Divjak: Smo sredi največje krize, s katero se človeštvo sooča v zgodovini - www.vecer.com, 03.11.2021]
*[https://www.rtvslo.si/kultura/oder/ziga-divjak-gentrifikacija-in-okoljska-kriza-sta-del-iste-tezave/655820 Žiga Divjak: Gentrifikacija in okoljska kriza sta del iste težave - rtvslo.si, 27.01.2023]

Peter Kopač

2024-10-15T07:14:14Z

AnaP: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Kopač, Peter]]
==Življenjepis==
Skladatelj Peter Kopač (1949) je diplomiral iz kompozicije in klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Lucijanu Mariji Škerjancu in Urošu Kreku. Skladateljev opus posega predvsem na področje komorne in solistične glasbe, zadnjih nekaj let pa ustvarja tudi za simfonični orkester. Peter Kopač na svoji ustvarjalni poti išče nove izrazne možnosti, vendar z že preizkušenim asketsko izbranim zvočnim materialom od pentatonike, kromatične in celotonske lestvice do arhaičnih modusov in z modificiranimi ustaljenimi oblikami, kot je sonatna ali pa variacijska. Njegova dela so izvajana po Evropi (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Avstrija, Švica, Italija, Belgija, Nizozemska, Slovaška, Velika Britanija, Litva), v ZDA (Phoenix, Las Vegas, Seattle, Iowa, Washington D.C., Albuquerque), v Braziliji (Rio de Janeiro), Kitajski (Peking), Rusiji (Moskva) in Iranu (Teheran). Večno jih je tiskalo Društvo slovenskih skladateljev, kjer sta izšli tudi dve samostojni plošči njegovih del, tretja zgoščenka s pretežno klavirskimi deli je posnela RTV Slovenija.

Peter Kopač je bil večino časa zaposlen na Glasbeni šoli Škofja Loka, kjer si je ustvaril tudi svoj dom. Sprva se je zaposlil kot profesor klavirja, korepetitor in knjižničar, pozneje pa je postal ravnatelj šole, kar je ostal do upokojitve leta 2018. Z velikim veseljem je nekaj časa (1996–2003) poučeval tudi predmet glasbeni stavek na takratni Srednji glasbeni šoli v Celju. Skladatelj se dejavno udejstvuje v svojem društvu DSS kot član upravnega odbora, glavni urednik edicij DSS, v letih 2007 do 2017 pa tudi kot umetniški vodja komornih noči DSS. Ob skladateljevi sedemdesetletnici so ga počastili s koncertom njegovih komornih del na rodnih Jesenicah in v Škofji Loki z uglednimi slovenskimi poustvarjalnimi umetniki. V zadnjih letih veliko ustvarja zlasti za orkester: Koncert za orgle in orkester (2019), Simfonija (2021).

==Avtorska glasba==
*2024; Peter Kopač in Milan Dekleva ''[https://veza.sigledal.org/uprizoritev/heloiza-in-abelard Heloiza in Abelard]'', Cankarjev dom

==Nagrade==

==Viri in literatura==
* Cankarjev dom

==Zunanje povezave==

Peter Kopač

2024-10-15T07:12:56Z

AnaP: /* Avtorska glasba */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Kopač, Peter]]
==Življenjepis==
Skladatelj Peter Kopač (1949) je diplomiral iz kompozicije in klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Lucijanu Mariji Škerjancu in Urošu Kreku. Skladateljev opus posega predvsem na področje komorne in solistične glasbe, zadnjih nekaj let pa ustvarja tudi za simfonični orkester. Peter Kopač na svoji ustvarjalni poti išče nove izrazne možnosti, vendar z že preizkušenim asketsko izbranim zvočnim materialom od pentatonike, kromatične in celotonske lestvice do arhaičnih modusov in z modificiranimi ustaljenimi oblikami, kot je sonatna ali pa variacijska. Njegova dela so izvajana po Evropi (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Avstrija, Švica, Italija, Belgija, Nizozemska, Slovaška, Velika Britanija, Litva), v ZDA (Phoenix, Las Vegas, Seattle, Iowa, Washington D.C., Albuquerque), v Braziliji (Rio de Janeiro), Kitajski (Peking), Rusiji (Moskva) in Iranu (Teheran). Večno jih je tiskalo Društvo slovenskih skladateljev, kjer sta izšli tudi dve samostojni plošči njegovih del, tretja zgoščenka s pretežno klavirskimi deli je tik pred izidom, arhivsko pa je skoraj vsa dela posnela RTV Slovenija.

Peter Kopač je bil večino časa zaposlen na Glasbeni šoli Škofja Loka, kjer si je ustvaril tudi svoj dom. Sprva se je zaposlil kot profesor klavirja, korepetitor in knjižničar, pozneje pa je postal ravnatelj šole, kar je ostal do upokojitve leta 2018. Z velikim veseljem je nekaj časa (1996–2003) poučeval tudi predmet glasbeni stavek na takratni Srednji glasbeni šoli v Celju. Skladatelj se dejavno udejstvuje v svojem društvu DSS kot član upravnega odbora, glavni urednik edicij DSS, v letih 2007 do 2017 pa tudi kot umetniški vodja komornih noči DSS. Ob skladateljevi sedemdesetletnici so ga počastili s koncertom njegovih komornih del na rodnih Jesenicah in v Škofji Loki z uglednimi slovenskimi poustvarjalnimi umetniki. V zadnjih letih veliko ustvarja zlasti za orkester: Koncert za orgle in orkester (2019), Simfonija (2021).

==Avtorska glasba==
*2024; Peter Kopač in Milan Dekleva ''[https://veza.sigledal.org/uprizoritev/heloiza-in-abelard Heloiza in Abelard]'', Cankarjev dom

==Nagrade==

==Viri in literatura==
* Cankarjev dom

==Zunanje povezave==

Peter Kopač

2024-10-15T07:12:41Z

AnaP: nova stran z vsebino: »Kopač, Peter ==Življenjepis== Skladatelj Peter Kopač (1949) je diplomiral iz kompozicije in klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Lucijanu Mariji Škerjancu in Urošu Kreku. Skladateljev opus posega predvsem na področje komorne in solistične glasbe, zadnjih nekaj let pa ustvarja tudi za simfonični orkester. Peter Kopač na svoji ustvarjalni poti išče nove izrazne možnosti, vendar z že preizkušenim asketsko izbranim zv...«

[[Kategorija:Ustvarjalci|Kopač, Peter]]
==Življenjepis==
Skladatelj Peter Kopač (1949) je diplomiral iz kompozicije in klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Lucijanu Mariji Škerjancu in Urošu Kreku. Skladateljev opus posega predvsem na področje komorne in solistične glasbe, zadnjih nekaj let pa ustvarja tudi za simfonični orkester. Peter Kopač na svoji ustvarjalni poti išče nove izrazne možnosti, vendar z že preizkušenim asketsko izbranim zvočnim materialom od pentatonike, kromatične in celotonske lestvice do arhaičnih modusov in z modificiranimi ustaljenimi oblikami, kot je sonatna ali pa variacijska. Njegova dela so izvajana po Evropi (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Avstrija, Švica, Italija, Belgija, Nizozemska, Slovaška, Velika Britanija, Litva), v ZDA (Phoenix, Las Vegas, Seattle, Iowa, Washington D.C., Albuquerque), v Braziliji (Rio de Janeiro), Kitajski (Peking), Rusiji (Moskva) in Iranu (Teheran). Večno jih je tiskalo Društvo slovenskih skladateljev, kjer sta izšli tudi dve samostojni plošči njegovih del, tretja zgoščenka s pretežno klavirskimi deli je tik pred izidom, arhivsko pa je skoraj vsa dela posnela RTV Slovenija.

Peter Kopač je bil večino časa zaposlen na Glasbeni šoli Škofja Loka, kjer si je ustvaril tudi svoj dom. Sprva se je zaposlil kot profesor klavirja, korepetitor in knjižničar, pozneje pa je postal ravnatelj šole, kar je ostal do upokojitve leta 2018. Z velikim veseljem je nekaj časa (1996–2003) poučeval tudi predmet glasbeni stavek na takratni Srednji glasbeni šoli v Celju. Skladatelj se dejavno udejstvuje v svojem društvu DSS kot član upravnega odbora, glavni urednik edicij DSS, v letih 2007 do 2017 pa tudi kot umetniški vodja komornih noči DSS. Ob skladateljevi sedemdesetletnici so ga počastili s koncertom njegovih komornih del na rodnih Jesenicah in v Škofji Loki z uglednimi slovenskimi poustvarjalnimi umetniki. V zadnjih letih veliko ustvarja zlasti za orkester: Koncert za orgle in orkester (2019), Simfonija (2021).

==Avtorska glasba==
*2024, Peter Kopač in Milan Dekleva ''[https://veza.sigledal.org/uprizoritev/heloiza-in-abelard Heloiza in Abelard]'', Cankarjev dom

==Nagrade==

==Viri in literatura==
* Cankarjev dom

==Zunanje povezave==

Robert Waltl

2024-10-10T11:21:40Z

AnaP: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Waltl, Robert]]
[[Kategorija:Režiserji|Waltl, Robert]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Waltl, Robert]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Waltl, Robert]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Waltl, Robert]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Waltl, Robert]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Waltl, Robert]]

[[Slika:Robert Waltl.jpg|sličica|Robert Waltl, Foto: Arhiv Mini teater]]

==Življenjepis==
Robert Waltl (Slovenj Gradec, 1965), igralec, režiser, lutkar in umetniški vodja.
Po številnih igralskih kreacijah v slovenskih in hrvaških gledališčih ter filmih od leta 1987 naprej ([[SNG Drama Ljubljana|Drama SNG Ljubljana]], [[SMG]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]], [[Cankarjev dom]], [[Freyer teater]], Teatar ITD Zagreb), se je po letu 1999 uveljavil tudi kot režiser.

Predstave, ki jih je režiral (''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'' I. B. Mažuranić, Puškinova ''Pravljica o ribiču in ribici'' in ''Palčica'' v Mestnem gledališču Žar ptica Zagreb, Andersenova ''Vžigalnik'' in Rozmanova ''Janko in Metka'' v Otroškem gledališču Osijeku, ''Volk in kozlički'' bratov Grimm, Stojsavljevićevi ''Norveški gozdovi'' v Gledališču ITD v Zagrebu, Andersenova ''Mala morska deklica'' v Zagrebškem gledališču mladih ZeKaeM), ''Mojca Pokrajculja'' Lili Novy, ''Janko in Metka'' Andreja Rozmana Roze, ''Trnuljčica'', ''Prebrisani zajec'', ''Miškolin'' Josipa Ribičiča ...), so gostovale na številnih mednarodnih festivalih in prejele vrsto nagrad.

Veliko vlog je Waltl ustvaril tudi na radiu. Leta 1998 je zapustil varnost institucije in z lastnimi sredstvi zagnal novo slovensko gledališče – [[Mini teater Ljubljana]]. Širina te zamisli se kaže tudi v odprtem programu, ki se, drugače kot komercialni projekti, kakršne pripravljajo zasebna gledališča, obrača k najmlajšemu občinstvu z izredno kakovostnimi lutkovnimi predstavami, po drugi strani pa neguje umetniško gledališče na najvišji ravni. Program Mini teatra sestavljajo klasiki in sodobni pisatelji otroške in mladinske literature, kot so brata Grimm, Wilhelm Hauff, Oscar Wilde, Ivana Brlić - Mažuranić, Toon Tellegen, [[Lili Novy]], [[Vida Taufer]], [[Andrej Rozman Roza]], Aleksander Sergejevič Puškin, [[Josip Ribičič]] ...

Po drugi strani pa je Mini teater pripravil številne slovenske praizvedbe kultnih tekstov XX. stoletja: ''Schneewittchen After Party'' švicarskega avantgardnega klasika Roberta Walserja, ''Noč čisto na robu gozdo'' v Bernard-Marie Koltèsa (delo, ki ga je Mini teater izdal tudi v knjigi), ''Medeja material'' Heinerja Müllerja, svetovno praizvedbo Koltèsovega dela ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu''.

Robert Waltl je kot igralec realiziral enkraten umetniški podvig, saj je v samo petih sezonah Mini teatra (poleg režij in vlog, odigranih v številnih predstavah), odigral kar šest monodram: ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'', ''Noč čisto na robu gozdov'', ''Kalif štrk Wilhelma Hauffa'', ''Žabji kralj'' bratov Grimm, ''Srečni kraljevič'' Oscarja Wilda ter ''Osel Nazarenski'' v Freyer teatru.

V sodelovanju z režiserji – [[Edi Majaron|Edijem Majaronom]], [[Ivica Buljan|Ivico Buljanom]], Luisom Zornozo Boyem, Slavčem Malenovom – Waltl ni bil nikoli samo igralec reproduktivnega karakterja, pogosto je tudi sorežiser in dramaturg v predstavah, s katerimi je osvojil številne odre v Sloveniji in na uglednih mednarodnih festivalih od Irana, Venezuele, Poljske, Španije, Italije, Belgije, Avstrije, Belorusije, Rusije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Madžarske …

Igralski razpon, ki ga Waltl prikaže v teh predstavah, je naravnost fascinanten. Sega od ritualne predanosti in etno-muzikološkega raziskovanja slovenskega božičnega izročila v ''Oslu Nazarenskem'', prek pripovedne in transformativne umetelnosti in komunikativnosti v ''Vajencu Hlapiču'', do vrhunske animacije v tradicionalnih lutkovnih tehnikah v ''Žabjem kralju'' in ''Kalifu štrku'' in do dela z objekti, projekcijami in glasbo v ''Srečnem kraljeviču'', pa vse do radikalne performerske energije v kultnem francoskem tekstu ''Noč čisto na robu gozdov'', monologu, katerega petdeset strani mu z ogromno koncentracijo in najfinejšo artikulacijo uspe izgovoriti v štiridesetminutnem gledališkem ognjemetu. V tem enkratnem projektu šestih monodram lahko tako spremljamo izredno različne elemente, ki ustvarjajo mozaik igralca-režiserja-animatorja-organizatorja.

Waltl je kot režiser in animator ustvaril tudi prvo virtualno lutkovno predstavo na svetu, ''Palčico'', in se podal na pot raziskovanja še povsem nejasnih in neodkritih polj gledališke, vizualne in intermedijske umetnosti.

Gostoval je na številnih mednarodnih festivalih (Avstrija, Italija, Madžarska, Nemčija, Francija, Danska, Poljska, Slovaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Makedonija, Hrvaška, Grčija, Bolgarija, Rusija, Belorusija, Portugalska, Španija, Venezuela, Nizozemskem, Kuba, Iran, Pakistan, Egipt, Koreja in Kitajska).
Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med drugim nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, nagrado Združenja dramskih umetnikov Hrvaške, Župančičevo nagrado Mesta Ljubljana in več nagrad Združenja dramskih umetnikov Hrvaške in nagrad na festivalih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Kitajski, Iranu, na Poljskem, v Belorusiji, Sloveniji, Srbiji in Črni gori.

Od leta 2013 je direktor Judovskega kulturnega centra Ljubljana. Od leta 2015 je direktor mednarodnega Festivala strpnosti Ljubljana (vsakoletni festival).

==Vloge v gledališču==
*2020 David; Wajdi Mouawad ''Vsi ptice'', [[Mini teater]], [[Mestno gledališče Ptuj]], Festival Ljubljana, r. [[Ivica Buljan]]
*2020 Zdravnik; Florian Zeller ''Sin'', [[Mini teater]], r. [[Eduard Miler]]
*2018 Mož, kriminalist, medicinska sestra, psihiater; Édouard Louis ''Zgodovina nasilja'', [[Mini teater]] in [[Mestno gledališče Ptuj]], r. [[Ivica Buljan]]
*2017 Mohamed El Khatib ''Naj bo konec lep'', [[Mini teater]], [[Mestno gledališče Ptuj]], r. [[Ivica Buljan]]
*2016 Seneka/[[Ivica Buljan]] ''Tiest'', [[Mini teater]], Novo kazalište, SEA Silba, ZadarSnova
*2014 A.P. Čehov/[[Nejc Gazvoda]] ''Striček Vanja'', [[SSG Trst]], Italija
*2012 Kupec; Bernard-Marie Koltès ''V samoti bombaževih polj'', r. [[Ivica Buljan]], [[Mini teater]] in [[Mestno gledališče Ptuj|MGP]]
*2012 Franz Hacksel; Heiner Müller ''Komedija z ženskami'', r. [[Ivica Buljan]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*2010 Inšpektor; Martin Sperr ''Lovske scene iz spodnje Bavarske'', r. [[Ivica Buljan]], [[PG Kranj]]
*2007 Herdhize; Pier Paolo Pasolini ''Svinjak'', r. ''Ivica Buljan'', [[SSG Trst]]
*2006 Valmont; Heiner Müller, ''Kvartet))''r. [[Ivica Buljan]], [[Mini teater]], Teatar ITD Zagreb, [[Cankarjev dom]] in [[Mestno gledališče Ptuj]], ZadARSnova, ARL Dubrovnik in SSG Trst
*2005 Klavdij; Bernard-Marie Koltès, ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu'', r. [[Ivica Buljan]], [[Mini teater]] in [[Gledališče Glej]], Novo kazalište Zagreb in ARL Dubrovnik
*2002 Princ; Robert Walser ''Schneewittchen After Party'', r. [[Ivica Buljan]], [[Mini teater]], ARL Dubrovnik, [[Ex Ponto]], Novo kazalište Zagreb in [[Cankarjev dom|Cankarjev dom Ljubljana]]
*2001 Monodrama; Bernard-Marie Koltès ''Noč na robu gozdov'',r. [[Ivica Buljan]], [[Mini teater]] in [[Cankarjev dom|Cankarjev dom Ljubljana]]
*1998 Orest; Pier Paolo Pasolini ''Pilad'', r. [[Ivica Buljan]], Teatar ITD Zagreb, Hrvaška in Mittelfest Čedad/Cividale, Italija
*1997 Lorenzo, vojvoda Di Spadaro; Leonid. N. Andrejev, K. Brišnik ''Črne maske'', r. [[Karel Brišnik]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]]
*1997 Simon Schwarz, Samuel Finzi ''Najdeni zmajček'', r. Mihail Vassilev, [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]]
*1996 Hipolit; Marina Cvetajeva ''Fedra'' r. [[Ivica Buljan]], Teatar ITD Zagreb, Hrvaška
*1995 Capek; E. Umek ''Capek in Klara'', r. [[Slavko Hren]], LGL
*1995 Pavliha; I. Svetina ''Zarika in Sončica'', r. [[Jan Zakonjšek]], LGL
*1995 Sin; Pascal Quignard ''Ime na koncu jezika'', r. [[Ivica Buljan]], LGL Ljubljana
*1994 Norček; M. Loboda,po bratih Grimm ''Pepelka'', r. [[Matjaž Loboda]], LGL
*1994 Odvetnik; B. Henley ''Zločini srca'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[Cankarjev dom]]
*1994 B. Štampe-Žmavc ''Cirkus Cigumigus'', r. [[Marjan Bevk]], LGL
*1993 Vojak, kužek Postružek in zmajček; J. Malik ''Žogica Marogica'', r. [[Edi Majaron]], LGL
*1993 Mefisto; [[Milan Klemenčič]] ''Doktor Faust'', r. [[Jelena Sitar]] in [[Igor Cvetko]], LGL
*1993 Velikan; R. Dahl, A. Tkačev ''Veliki dobrodušni velikan'', r. [[Matija Milčinski]], LGL
*1993 kmet Šisernik; E. Fritz ''Grofič prašič'', r. [[Marjan Bevk]], vloga Grof, LGL
*1993 Miklavž; N.Skrbinšek, K.Brišnik ''Miklavžev večer'', r. K.Brišnik, LGL
*1992 Cmokavzar in Dvorni svetnik; F. Pocci ''Sovji grad'', r. [[Matjaž Loboda]], LGL
*1992 Krčmar; J. Haydn ''Pogorela hiša'', r. [[Jelena Sitar]] in [[Igor Cvetko]], [[Cankarjev dom]]
*1992 Maček; M. Dekleva ''Igra o strašnem volku'', r. [[Aleš Jan]], Lutkovni studio d.o.o.
*1992 Gal; [[Svetlana Makarovič]] ''Gal med lutkami'', r. [[Slavko Hren]]
*1992 Odposlanec japonskega cesarja in služabnik ; F. Pavliček, M. Loboda,H.C. Andersen ''Cesarjev slavec'', r. [[Miran Herzog]], LGL
*1992 Čajkovski-Jakša ''Trnuljčica'', r. [[Edi Majaron]], Freyer Teater
*1992 Ta, ki tke; A. S. Puškin ''Car Saltan'', r. [[Edi Majaron]], LGL
*1992 ''Želva - Zlata ribica'', r. [[Jože Pengov]] / [[Matjaž Loboda]], LGL
*1991 Norček; Brata Grimm ''Trnuljčica'', r. [[Karel Brišnik]], Gledališče Jaz in Ti, Ljubljana
*1991 I.V. Lomov - A.P.Čehov ''Snubač'', r. [[Brane Kraljevič]], Gledališče Loža Koper
*1991 Župan; J. Jurčič, S. Makarovič, M.Herzog ''Kozlovska sodba v Višnji gori'', r. [[Miran Herzog]], LGL
*1991 Igralec; Uroš Trefalt, Metka Zobec ''Stvarjenje'', r. [[Uroš Trefalt]], LGL
*1991 Paradudelj; N. Grafenauer ''Tramvajčica'', r. [[Matija Milčinski|Matija Milčinski,]] LGL
*1991 Učitelj, Moški z butaro in Polh; J.Trdina, M.Herzog ''Kresna noč,'' r. [[Miran Herzog]], LGL
*1990 Kronan norec; M. Jesih ''Kronan norec'', r. [[Zvone Šedlbauer|Zvone Šedlbauer]], LGL
*1990 Cefizelj; E. Fritz ''Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi'', r. [[Vinko Möderndorfer]], LGL
*1990 Sonce; I. Svetina ''Zgodba južnega gozda ali kdo je ubil sonce'', r. [[Janez Pipan]], LGL
*1990 Nick; E. Albee ''Kdo se boji Virginije Woolf?'', r. [[Zdravko Zupančič]], diplomska predstava, [[AGRFT]] in [[SMG]]
*1990 Snubec in mornar; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], [[Slovensko mlainsko gledališče]], Ljubljana
*1990 Samo; M. Bor, F. Čap ''Vesna'', režija Polona Sosič, javna uprizoritev 4. Letnika [[AGRFT]] v CD
*1989 Kuhar; Dragoslav Mihailović ''Ko so cvetele buče'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1989 Rigorka; ''Rigorka, zvezda z neba''; r. Aleksej Leljavski, LGL
*1986 Sluga; Neznani avtor ''Benečanka'', r. [[Mario Uršič]], [[SNG Maribor]]

==Lutkovne monodrame==
*2004 monodrama ''Palčica II''. (virtualna), H.C.Andersen in [[Ivica Buljan]], r. Robert Waltl, [[Forum Ljubljana]] in [[Cankarjev dom]]
*2003 monodrama Srečni kraljevič; ((Oscar Wilde)), "((Srečni kraljevič))", r. Luis Zornoza Boy, [[Mini teater]], Novo kazalište Zagreb in ARL Dubrovnik
*2003 monodrama ''Palčica I.''(virtualna); H.C.Andersen in Ivica Buljan, ,r. Robert Waltl, Forum Ljubljana in Cankarjev dom
*2002 monodrama ''Kalif štrk''; Wilhelm Hauff, r. [[Slavčo Malenov]], Mini teater
*2001 monodrama ''Žabji kralj''; Vesselin Boidev in brata Grimm, r. Slavčo Malenov, Mini teater
*1999 monodrama ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča''; Ivana Brlić Mažuranić, ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'', r. Robert Waltl in Ivica Buljan, Mini teater
*1996 monodrama [[Osel Nazarenski]]; r. [[Edi Majaron]], Freyer teater

== Režije v gledališču ==
*2019 George Tabori ''Goldbergove variacije'', [[SSG Trst]]
*2019 Niko Grafenauer, Janez Lombergar, Robert Waltl
''Stara Ljubljana - mehanične lutke'', [[Mini teater]]
*2018 [[Svetlana Makarovič]] ''Korenčkov palček'', [[Mini teater]]
*2017 Ulrich Hub ''Natanovi otroci'', [[Mini teater]]
*2017 Mirna Rustemović ''Vsi tukaj, vsi skupaj'', [[Mini teater]]
*2016 Urlich Hub ''Na Noetovi barki ob osmih zvečer'', Gradsko pozorište Podgorica, Črna Gora
*2016 Ivor Martinič/Barrie ''Peter Pan'', Pozorište mladih Novi Sad, Srbija
*2015 A. Gerlović ''Jurček in trije razbojniki'', [[Mini teater Ljubljana]]
*2014 Ivor Martinič/Barrie ''Peter Pan'', Zagrebško gledališče mladih, Zagreb, Hrvaška
*2014 Urlich Hub ''Na Noetovi barki ob osmih zvečer'', [[Mini teater Ljubljana]] in [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2013 ''Knjiga o džungli'', [[Mini teater Ljubljana]] in Dječje pozorište Republike Srpske, Banja Luka
*2013 Ivor Martinić/Andersen ''Grdi raček'', Lutkovno gledališče Mostar, BiH
*2013 [[Svetlana Makarovič]] ''Sapramiška'', Vlinders & co, Beveren, Belgija
*2012 Ivana Brlić Mažuranić/Olja Savičević Ivančević ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'', Mestno lutkovno gledališče Split, Hrvaška
*2012 Fran Milčinski Ježek ''Zvezdica Zaspanka'', [[Mini teater|Mini teater Ljubljana]]
*2012 [[Svetlana Makarovič]] ''Pekarna Mišmaš'', Državno lutkovno gledališče Brest, Belorusija
*2012 [[Svetlana Makarovič]] ''Pekarna Mišmaš'', Zagrebško gledališče mladih, Zagreb, Hrvaška
*2012 [[Svetlana Makarovič]] ''Pekarna Mišmaš'', [[Mini teater Ljubljana]]
*2011 [[Ivan Cankar]] ''Kurent'', [[Mini teater Ljubljana|Mini teater, Ljubljana]]
*2011 Ivor Martinič/Andersen/ ''Grdi raček'', Zagrebško gledališče mladih, Zagreb, Hrvaška
*2011 [[Svetlana Makarovič]] ''Sapramišja sreča'', [[Mini teater]] Ljubljana
*2010 [[Andrej Rozman|Andrej Rozman Roza]] ''Janko in Metka'', [[SNG Maribor|SNG Drama Maribor]]/[[Mini teater]]
*2009 Branko Čopić ''Ježeva hišica'', Scena Gorica, Velika Gorica, Hrvaška
*2008 Ivana Brlić Mažuranić ''Regoč'', Lutkovno gledališče Zadar, Hrvaška
*2008 H.C. Andersen ''Kositrni vojak'', Scena Gorica, Velika Gorica, Hrvaška
* 2008 H. C. Andersen ''Grdi raček,'' [[Mini Teater|Mini Teater Ljubljana]]
*2007 Dubravka Ugrešić ''Mali plamen'', Mestno lutkovno gledališče Split, Hrvaška
* 2007[[Jure Souček]] / [[Matjaž Briški]] ''[[Pipi in Melkijad]]'', [[Mini teater Ljubljana]]
* 2007 Ivana Brlić Mažuranić ''Šuma Striborova'', Scena Gorica, Velika Gorica, Hrvaška
* 2007 [[Svetlana Makarovič]] ''[[Pekarna Mišmaš]]'',koprodukcija [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča]] in [[Mini teater|Mini teatra Ljubljana]]
*2006 Enes Kišević ''Maček v jeansu'', Lutkovno gledališče Mostar, Mostar, Bosna in Hercegovina
* 2006 Nina Mitrović ''Kolbaba in Brzojavko'', Otroško gledališče Osijek, Mestno gledališče Virovitica in Festival Osiješko poletje, Osijek, Hrvaška
* 2006 Enes Kišević ''Koka Kokone'', Lutkovno gledališče Reka, Reka, Hrvaška
* 2006 Perrault ''Pepelka'', Mestno gledališče Trešnja, Zagreb, Hrvaška
* 2005 Josip Ribičič ''Miškolin'', Mini teater, Ljubljana
* 2005 H.C. Andersen ''Mala morska deklica'', Zagrebško gledališče mladih, Zagreb, Hrvaška
* 2005 H.C. Andersen ''Palčica'', Mestno gledališče Žar ptica Zagreb, Zagreb, Hrvaška
* 2005 [[Andrej Rozman|Andrej Rozman Roza]] ''Janko in Metka'', Osješko poletje in Otroško gledališče Osijek, Osijek, Hrvaška
* 2004 HC.C Andersen ''Palčica II.'' (virtualna), [[Cankarjev dom]] in [[Forum Ljubljana]], Ljubljana
* 2004 ''Prebrisani zajec Sparky'', Mini teater, Ljubljana
* 2004 [[Andrej Rozman|Andrej Rozman Roza]] ''Janko in Metka'', [[Mini teater Ljubljana]]
* 2003 Vida Taufer/Lily Novy ''Mojca Pokrajculja'', [[Mini teater Ljubljana]]
* 2003 H.C. Andersen ''Palčica I.'' (virtualna), Cankarjev dom in Forum Ljubljana, Ljubljana
* 2002 H.C. Andersen ''Vžigalnik'', Osješko poletje in Otroško gledališče Osijek, Osijek, Hrvaška
* 2002 A.S. Puškin ''Pravljica o ribiču in ribici'', Mestno gledališče Žar ptica Zagreb, Zagreb, Hrvaška
* 2001 ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'', Mestno gledališče Žar ptica Zagreb, Zagreb, Hrvaška
* 2001 Grabowski/Skrbinšek ''Volk in kozlički'', Mini teater, Ljubljana
* 2001 Vladimir Stoisavljević ''Norveški gozdovi'', Teater ITD, Zagreb, Hrvaška
* 2000 ''Trnuljčica'', Mini teater, Ljubljana
* 1999 Ivana Brlić Mažuranić ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'', Mini teater, Ljubljana

==Asistent režije, umetniški svetovalec ali dramaturg==
*2020 Znanstveni kabaret ''2020'', [[Cankarjev dom]], [[SNG Drama Ljubljana]] in [[MGL]]
*2018 ''Balkon'', Residenz Theater Munchen, (Nemčija)
*2018 [[Ivo Svetina]] ''V imenu matere'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2017 [[Gregor Strniša]] ''Ljudožerci'', [[Drama SNG Maribor]]
*2016 ''Svinjak/Schweinestall'', Residenz Theater Munchen, (Nemčija)
*2015 ''Kapital (Ecole des Maîtres)'', [[Mini teater Ljubljana]] (Slovenija), Hrvatsko narodno kazalište / Festival svjetskog kazališta (Hrvaška), CSS Teatro stabile di innovazione del Friuli Venezia Giulia (Italija), CREPA - Centre de Recherche et d’Expérimentation en Pédagogie Artistique (CFWB/Belgija), TAGV - Teatro Académico de Gil Vicente, Colectivo 84 (Portugalska), La Comédie de Reims, Centre Dramatique National (Francija)
*2015 ''Osnovni delci/Elementarne čestice'', Dubrovačke ljetne igre, Dubrovnik, (Hrvaška)
*2015 Goran Vojnović ''Jugoslavija, moja dežela'', [[Drama SNG Ljubljana]]
*2014 F. S. Fitzegerald ''Veliki Gatsby'', [[MGL]]
*2013 Marieluise Fleisser ''Močan rod'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2013 Peter Handke ''Še vedno vihar'', [[SNG Ljubljana|Drama SNG Ljubljana]]/[[SSG Trst]]
*2012 Olja Savičević Ivančević ''Adijo Kauboju'', Splitsko poletje 2012, Split, Hrvaška
*2011 Miroslav Krleža ''Gospoda Glembajevi'', Drama SNG Ljubljana
*2010 Martin Sperr ''Lovske scene s spodnje Bavarske'', PG Kranj
*2011 Bernard Marie Koltes ''Nickel Stuff,'' Slovensko mladinsko gledališče/SNG Opera in balet Ljubljana, Ljubljana
*2010 T. Williams ''Mačka na vroči pločevinasti strehi'', Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana
*2009 Marina Cvetajeva ''Vampir'', Slovensko mladinsko gledališče
*2008 Yukio Mishima ''Markiza de Sade'', Drama SNG Ljubljana, Ljubljana
*2007 Herve Guibert ''Mlado meso'', SMG, Ljubljana
*2006 [[Ivo Svetina]]: ''[[Ojdip v Korintu]]'', [[Drama SNG Ljubljana]]
*2006 Botho Strauβ: ''Ena in druga'', [[Slovensko mladinsko gledališče]]
*2005 Elfriede Jelinek: ''Drame princes'', [[PG Kranj]]
*2005 Georges Feydeau: ''Ne sprehajaj se vendar čisto gola!'', Satirično gledališče Kerempuh, Zagreb
*2004 Bernard-Marie Koltès: ''Dvoboj med črncem in psi'', Drama SNG Ljubljana
*2004 Filip Šovagović: ''Jazz'', HNK Reka in Festival Reške noči
*2003 Heiner Müller: ''Medeja material'', [[Mini teater Ljubljana]] in Festival Karantena Dubrovnik, Hrvaška
*2001 Seneka: ''Ojdip'', Splitski poletni festival, Hrvaška

==Vloge na televiziji in filmu==
*1998 Prodajalec tehtnic; ''Radovedni taček''
*1996 Učitelj telesne vzgoje; ''Kriminalne zgodbe,'' r. Anton Tomašič, nadaljevanka
*1995 Tinko Polovinko - Pravljice iz mavrice
*1993 Tone Pušnik - Nasmeh pod pajčolanom; r. Tugo Štiglic
*1993 -2001 ''Dlaček - Radovedni taček''
*1990 Sin; ''Pripovedke iz medenega cvetličnjaka''; r. Božo Šprajc, TV nadaljevanka in TV film
*1990 ''Pravljice iz mavrice'', otroška serija
*1988 Bančni uslužbenec; ''Trinajstica'', r. A. Tomašič, TV Slovenija
*1987 Vojak; ''Vrtnice in kaktusi'', r. Slavko Hren, TV Slovenija

==Vloge na radiu==
Odigral številne vloge v radijskih igrah, naj jih naštejemo samo nekaj:
*S.Makarovič ''Škrat Kuzma'', vloga Kuzma
*G.Gluvič ''Jaz nisem Maks'', vloga Vili
*T.Kirdorf ''Kongres humoristov'', vloga Oboževalec
*S.Mrožek ''Dogodek'', vloga Ober
*S.Mrožek ''Pred sezono'', vloga Skladiščnik
*J.Skale ''Gumbek'', vloga Gumbek
*B.Novak ''P.P.Smeltonija'', vloga Podkrajšek
*F.Rudolf ''Čist, zdrav in dober zrak'', vloga Volk
*I.Sivec: ''Pozabljeni zaklad'', vloga Žvižgač
*P.Malik: ''Mišnica inšpektorja Kosa'', vloga, ml.inšpektor
*Vinko Möderndorfer ''Sredi vrtov'', vloga Robert
*I.Mrak: ''Beg iz pekla'', vloga Germain
*E.Fritz: ''Grofič prašič''
*E.Fritz: ''Pisatelj in deklica'', vloga Pisatelj
*A.Blatnik: ''Bojevniki tretje armade'', vloga Trgovec
*I.Likar: ''Kolombina'', vloga Belko golobček
*M.Kravos: ''Začarani grad'', vloga Ivek
*S.Pipič: ''Pet obrazov ali nevarni smrad''
*P.Lužan: ''Živela svoboda tiska''
*P.Lužan: ''Uh, kakšna zgodba''
*L.Kovačič: ''Zgodbe s panjskih končnic,'' vloga Lap, pastir
*P.Zobec: ''Bila je ulica hrepenenja'', radijska igra v sedmih nadaljevanjih, vloga Vinko
*B.Pekić: ''Kako zabavati gospoda Martina''
*C.B.de la Vara: ''Morate se naučiti angleško'', vloga 2.učenec
*''Peter Klepec'', vloga Peter Klepec
*P.P.: ''Kako je Zofka priredila ples v maskah'', radijska igra v šestih nadaljevanjih, vloga Bralec
*E.Flisar: ''Na glavi svet''
*''Škofjeloški pasijon'', vloga Adam

==Nagrade==
*2024 Hrvaško odlikovanje za izjemne zasluge za hrvaško kulturo in pospeševanje slovensko-hrvaških odnosov
*2022 Francosko odlikovanje viteza reda umetnosti in leposlovja
*2010 Nagrada glavnega mesta Ljubljane
*2010 Nagrada Zlatka Šugmana za najboljšo monodramsko uprizoritev v predstavi ''Noč čisto na robu gozdov'' v režiji Ivice Buljana
*2009 Nagrada Festivala Eurofest v Slupsku (Poljska) po ocenah strokovne žirije in otroške žirije za režijo predstave ''Grdi raček''
*2009 Mednarodni lutkovni festival Ieper, Belgija
*2009 Svetovni festival lutkovne umetnosti Praga, Češka, maj 2009 (posebna nagrada strokovne komisije za sodobno lutkovno dramaturgijo v predstavi)
*2009 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za najboljšo režijo za predstavo ''Grdi raček''
*2009 Mednarodni festival gledališč za otroke Banja Luka, Bosna in Hercegovina
*2006 Nagrada za najboljšega režiserja na 9. Festivalu hrvaških Poklicnih gledališč za otroke v Čakovcu
*2006 Nagrada za režijo na 9. Srečanju profesionalnih gledališč in skupin ASSITEJ Hrvaška, za predstavo ''Kolbaba'' in ''Brzojavka''
*2005 Nagrada Žar ptica za najboljšo režijo na Naj, naj, naj festivalu, Zagreb
*2004/2005 Nagrada Hrvatskog glumišta za predstavo ''Palčica''
*2004 Nagrada za animacijo na Mednarodnem lutkovnem festivalu PIF Zagreb, Hrvaška
*2004 Nagrada za najboljšega igralca in predstavo ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'' na mednarodnem gledališkem festivalu Bela veža, Brest, Belorusija
*2003 Nagrada združenja dramskih umetnikov Slovenije za vlogo princa v predstavi ''Schneewittchen after party'', mono lutkovni predstavi ''Žabji kralj'' in ''Kalif Štrk''
*2003 Nagrada Zlatna Žar ptica za režijo predstave ''Bajka o ribaru in ribici'' na Naj, naj, naj festivalu, Zagreb
*2002 Župančičeva nagrada mesta Ljubljana za izjemne dosežke na področju kulture
*2002 Nagrada za najboljšega igralca in animatorja na mednarodnem lutkovnem festivalu PIF v Zagrebu za predstavo ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča''
*2002 Nagrada za najboljšega igralca in animatorja na mednarodnem festivalu gledališč za otroke, Banja Luka, za predstavo ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča''
*2001/2002 Nagrada Hrvatskog glumišta za predstavo ''Bajka o ribaru in ribici''
*2002 Nagrada za najboljšega igralca na mednarodnem festivalu poklicnih gledališč za otroke, Subotica, Srbija in Črna Gora
*Nagrada za inovativnost za predstavo ''Palčica'', Lutkovni festival Sarajevo

==Zunanje povezave==
*[http://www.mini-teater.si/client.si/index.php Mini teater]
*[http://www.jkc.si/ Judovski Kulturni Center Ljubljana]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/nekaj-misli Nekaj misli - www.sigledal.org, 22.04.2007]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/mini-teater Mini teater - www.sigledal.org, 22.04.2007]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/uresni%C4%8Devanje-gledali%C5%A1kih-sanj Uresničevanje gledaliških sanj - www.sigledal.org, 09.05.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/sublimnost-in-privla%C4%8Dnost Sublimnost in privlačnost - www.sigledal.org, 23.03.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/umestitev-dogodka-v-%C5%A1ir%C5%A1i-kontekst Umestitev dogodka v širši kontekst - www.sigledal.org, 14.06.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/cankarjev-kurent-kot-sodobni-monolog Cankarjev Kurent kot sodobni monolog - www.sigledal.org, 22.10.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/dimenzije-realnosti Dimenzije realnosti - www.sigledal.org, 21.10.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/nagrada-je-%C4%8Disto-intimno-zado%C5%A1%C4%8Denje Nagrada je čisto intimno zadoščenje - www.sigledal.org, 22.12.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/intervju-robert-waltl Intervju: Robert Waltl - www.sigledal.org, 08.09.2011]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174254036 Intervju Robert Waltl - www.rtvslo.si, 29.12.2013]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/sopotnik/174293902 Sopotnik Robert Waltl - www.rtvslo.si, 08.09.2014]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/robert-waltl-bere-sodobno-slovensko-dramo Robert Waltl bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 07.07.2017]
*[http://www.delo.si/nedelo/robert-waltl-gledalisce-je-vse-kar-imam.html Robert Waltl: Gledališče je vse, kar imam - www.delo.si, 25.12.2017]
*[https://www.delo.si/kultura/oder/lahko-kot-ljudje-zivimo-bratstvo-kot-ga-poznajo-rodovi-ptic/ Lahko kot ljudje živimo bratstvo, kot ga poznajo rodovi ptic? - www.delo.si, 03.10.2021]

Cankarjeva nagrada

2024-10-10T07:37:03Z

AnaP: /* Nagrajenci */

==Opis==
Cankarjeva nagrada je dvoje: je poklon velikemu slovenskemu književniku in hkrati priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku, izdano v knjižni obliki v koledarskem letu, v katerem je objavljen javni poziv. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev).

Nagrado so septembra 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Podeljuje se vsako leto spomladi – v času umetnikovega rojstnega dne (10. maj).

==Nagrajenci==
* 2023 Denis Škofič (za pesniško zbirko ''Tuskulum'')
* 2022 Mojca Kumerdej (za zbirko kratke proze ''Gluha soba'')
* 2021 [[Simona Semenič]] (za zbirko dram ''Tri igre za punce'')
* 2020 Gašper Kralj (za roman ''Škrbine'')
* 2019 Sebastijan Pregelj (za roman ''V Elvisovi sobi'')

==Žirija==
* dr. Igor Divjak
* doc. dr. Alenka Koron
* prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
* Diana Pungeršič (v letu 2024 jo zaradi nasprotja interesov nadomešča Simona Semenič, Cankarjeva nagrajenka)
* prof. dr. Tomaž Toporišič, izredni član SAZU

Nekdanji člani in članice žirije: Matej Bogataj, Ana Geršak, Niko Grafenauer, Darja Pavlič, Alja Predan, Ivan Verč.

==Literatura in viri==

==Zunanje povezave==
* [https://cankarjeva-nagrada.si/ Cankarjeva nagrada]

Cankarjeva nagrada

2024-10-10T07:31:13Z

AnaP: nova stran z vsebino: »==Opis== Cankarjeva nagrada je dvoje: je poklon velikemu slovenskemu književniku in hkrati priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku, izdano v knjižni obliki v koledarskem letu, v katerem je objavljen javni poziv. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Nagrado so septembra 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovensk...«

==Opis==
Cankarjeva nagrada je dvoje: je poklon velikemu slovenskemu književniku in hkrati priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku, izdano v knjižni obliki v koledarskem letu, v katerem je objavljen javni poziv. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev).

Nagrado so septembra 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Podeljuje se vsako leto spomladi – v času umetnikovega rojstnega dne (10. maj).

==Nagrajenci==

==Žirija==
* dr. Igor Divjak
* doc. dr. Alenka Koron
* prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
* Diana Pungeršič (v letu 2024 jo zaradi nasprotja interesov nadomešča Simona Semenič, Cankarjeva nagrajenka)
* prof. dr. Tomaž Toporišič, izredni član SAZU

Nekdanji člani in članice žirije: Matej Bogataj, Ana Geršak, Niko Grafenauer, Darja Pavlič, Alja Predan, Ivan Verč.

==Literatura in viri==

==Zunanje povezave==
* [https://cankarjeva-nagrada.si/ Cankarjeva nagrada]

Gaber K. Trseglav

2024-10-10T07:19:15Z

AnaP:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Trseglav, Gaber K.]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Trseglav, Gaber K.]]

<div style="float: right">[[Slika:Gaber_K._Trseglav (Peter Giodani).jpg|Foto: Peter Giodani]]</div>
==Življenjepis==
Gaber Kristjan Trseglav se je rodil 3. avgusta 1973 na Jesenicah. Na AGRFT se je vpisal leta 1996 ter dramsko igro študiral v letniku profesorjev Mileta Koruna in Matjaža Zupančiča. Študij je zaključil z vlogo Prvega moškega v predstavi ''Belle Paris ali Obračun v Louvru'' Krištofa Dovjaka (r. Miha Golob). Za vlogo Sodnika Adama v Kleistovem ''Razbitem vrču'' (r. Mile Korun) je leta 1999 prejel študentsko Severjevo nagrado. Že med študijem je igral na profesionalnih odrih, največ v LGL, kjer je med drugim bil Ferdo v predstavi ''Joža – Nazadek v Mačjem logu'' Andreje Inkret (r. Meta Hočevar, 1999), Vrtnar v ''Rumenem čudu'' Renate Schupp/ Jane Pavlič (r. Diego de Brea, 1999) in naslovni junak v Büchnerjevem ''Woyzcku'' (r. Jan Zakonjšek, 2001).

Leta 2001 se je zaposlil v PG Kranj, kjer je ostal do leta 2004 in med drugim ustvaril vloge Janija v ''Zokiju Zajcu'' Coline Serreau (r. Matjaž Latin, 2001), Invalida in Višjega inšpektorja v ''Vera ljubezen upanje'' Ödöna von Horvátha (r. Eduard Miler, 2002), Miča v ''Zabavi za rojstni dan'' Harolda Pinterja (r. Vito Taufer, 2002), Franka v ''Push Up 1-3'' Rolanda Schimmelpfenniga (r. Mateja Koležnik, 2003) in Viktorja v ''Nekaj eksplicitnih fotk'' Marka Ravenhilla (r. Eduard Miler, 2004). Za vlogo slednjega je leta 2004 na festivalu SKUP na Ptuju prejel nagrado za najboljšega igralca. V tem obdobju je sodeloval tudi z režiserjem z Bojanom Jablanovcem: nastopil je v predstavi ''Olga Grad vs. Juanna Regina'' (KD B-51 in Gledališče Kranj, 2001) in v prvem delu raziskovalnega projekta Via Negativa z naslovom ''Izhodiščna točka: jeza'' (2002).

Član ansambla MGL je postal leta 2004. Tu je ustvaril vrsto vidnih vlog, med drugim Florinda v ''Beneških dvojčkih'' Carla Goldonija (r. Dušan Mlakar), Ernsta Ludwiga v ''Kabaretu'' Joeja Masteroffa, Johna Kanderja in Freda Ebba (r. Stanislav Moša) Korovjeva v ''Mojstru in Margareti/Margareti in Mojstru'' Mihaila A. Bulgakova/Mihe Javornika (r. Jernej Lorenci), Mendla v ''Goslaču na strehi'' Josepha Steina, Jerryja Bocka in Sheldona Harnicka (r. Stanislav Moša), Karlmanna v ''Grdobi'' Mariusa von Mayenburga (r. Boris Kobal), Parazita v Plavtovih ''Oslih'' (r. Vito Taufer), Roberta Bertranda v ''Golobih'' Davida Gieselmanna (r. Tijana Zinajić), Hotelskega sluge v ''Družbi na poti'' Toma Daltona Bidwella (r. Alen Jelen) in Stjepana v Gogoljevi ''Ženitvi'' (r. Diego de Brea).

Ima tudi bogato televizijsko in radijsko kariero. Igral je v televizijskih filmih ''Kandidatka in šofer'' Vinka Möderndorferja in ''Božična večerja'' Boštjana Vrhovca. Nastopil je v številnih televizijskih serijah (''Rumeno, rumeno, S soncem v očeh, Česnovi, Usodno vino, Več po oglasih, Ekipa Bled, Jezero'' …). Sodeloval je pri sinhronizacijah celovečernih in televizijskih risank, radijskih igrah, kratkih študentskih filmih, javnih recitacijah poezije. Ukvarja se tudi z režijo (v waldorfski gimnaziji je režiral ''Lov na čarovnice'' Arthurja Millerja, ''Romea in Julijo'' Williama Shakespeara in ''Živalsko farmo'' Georgea Orwella, v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah pa ''Od kraja do kraja Amedeje Ličen'', ''Samotni zahod'' Martina McDonagha, ''Za zmeraj'' Gregorja Čušina …) in se ukvarja tudi z režijo in organizacijo prireditev; je soustanovitelj društev Mali vaški (m)odrc, KUD Gleam ART Bled, KUD E-nota in predsednik KUD Zasip.

==Video==
{{#embed:youtube | 0MuEw2JHyXw}}
Gaber K. Trseglav kot Dukados, lepenski predsednik vlade v predstavi [[Andrej Rozman|Andreja Rozmana Roze]] in Coco Mosquito ''Lizistrata'', r. [[Mateja Koležnik]], [[MGL]] 2013

==Vloge v gledališču==

===2021 -===
{{#dynamic_content:rep | person | 5610 | roles | 2021-2030}}

===2011 - 2020===
{{#dynamic_content:rep | person | 5610 | roles | 2011-2020}}

===2001 - 2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 5610 | roles | 2001-2010}}
*2001 ''Olga Grad VS Juanna Regina'', r. [[Bojan Jablanovec]], [[Prešernovo gledališče Kranj]] in [[Kulturno društvo B-51]]
*2001 Jani; Coline Serreau ''Zoki Zajc'', r. [[Matjaž Latin]], Prešernovo gledališče Kranj

===1991 - 2000===
{{#dynamic_content:rep | person | 5610 | roles | 2000}}
*1999 Vrtnar; Renate Schupp, Jana Pavlič ''Rumeno čudo'', r. [[Diego de Brea]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
{{#dynamic_content:rep | person | 5610 | roles | 1990-1999}}

==Vloge na filmu in televiziji==
*2014 ''Vsak pravi pesnik''
*2004 ''Želim vse''

==Nagrade==
*2023 Nagrada veliki plan za ansambelsko igro v celovečernem filmu ''Orkester''
*2004 Nagrada za izjemen igralski dosežek na [[SKUP - srečanje komornih uprizoritev|SKUPu]] na Ptuju za vlogo Viktorja v uprizoritvi ''Nekaj eksplicitnih fotk'' M. Ravenhilla, [[PG Kranj]]
*1999 [[Severjeva nagrada]] za vlogo Adama v ''Razbitem vrču'' H. von Kleista, [[AGRFT]]

==Viri in literatura==
*MGL

==Zunanje povezave==
[http://www.mgl.si/ MGL]

Slika:Gaber K. Trseglav (Peter Giodani).jpg

2024-10-10T07:18:16Z

AnaP:

Gaber K. Trseglav

2024-10-10T07:16:50Z

AnaP:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Trseglav, Gaber K.]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Trseglav, Gaber K.]]

<div style="float: right">[[Slika:Gaber_K_Trseglav.jpg|360px|Foto: Mimi Antolović]]</div>
==Življenjepis==
Gaber Kristjan Trseglav se je rodil 3. avgusta 1973 na Jesenicah. Na AGRFT se je vpisal leta 1996 ter dramsko igro študiral v letniku profesorjev Mileta Koruna in Matjaža Zupančiča. Študij je zaključil z vlogo Prvega moškega v predstavi ''Belle Paris ali Obračun v Louvru'' Krištofa Dovjaka (r. Miha Golob). Za vlogo Sodnika Adama v Kleistovem ''Razbitem vrču'' (r. Mile Korun) je leta 1999 prejel študentsko Severjevo nagrado. Že med študijem je igral na profesionalnih odrih, največ v LGL, kjer je med drugim bil Ferdo v predstavi ''Joža – Nazadek v Mačjem logu'' Andreje Inkret (r. Meta Hočevar, 1999), Vrtnar v ''Rumenem čudu'' Renate Schupp/ Jane Pavlič (r. Diego de Brea, 1999) in naslovni junak v Büchnerjevem ''Woyzcku'' (r. Jan Zakonjšek, 2001).

Leta 2001 se je zaposlil v PG Kranj, kjer je ostal do leta 2004 in med drugim ustvaril vloge Janija v ''Zokiju Zajcu'' Coline Serreau (r. Matjaž Latin, 2001), Invalida in Višjega inšpektorja v ''Vera ljubezen upanje'' Ödöna von Horvátha (r. Eduard Miler, 2002), Miča v ''Zabavi za rojstni dan'' Harolda Pinterja (r. Vito Taufer, 2002), Franka v ''Push Up 1-3'' Rolanda Schimmelpfenniga (r. Mateja Koležnik, 2003) in Viktorja v ''Nekaj eksplicitnih fotk'' Marka Ravenhilla (r. Eduard Miler, 2004). Za vlogo slednjega je leta 2004 na festivalu SKUP na Ptuju prejel nagrado za najboljšega igralca. V tem obdobju je sodeloval tudi z režiserjem z Bojanom Jablanovcem: nastopil je v predstavi ''Olga Grad vs. Juanna Regina'' (KD B-51 in Gledališče Kranj, 2001) in v prvem delu raziskovalnega projekta Via Negativa z naslovom ''Izhodiščna točka: jeza'' (2002).

Član ansambla MGL je postal leta 2004. Tu je ustvaril vrsto vidnih vlog, med drugim Florinda v ''Beneških dvojčkih'' Carla Goldonija (r. Dušan Mlakar), Ernsta Ludwiga v ''Kabaretu'' Joeja Masteroffa, Johna Kanderja in Freda Ebba (r. Stanislav Moša) Korovjeva v ''Mojstru in Margareti/Margareti in Mojstru'' Mihaila A. Bulgakova/Mihe Javornika (r. Jernej Lorenci), Mendla v ''Goslaču na strehi'' Josepha Steina, Jerryja Bocka in Sheldona Harnicka (r. Stanislav Moša), Karlmanna v ''Grdobi'' Mariusa von Mayenburga (r. Boris Kobal), Parazita v Plavtovih ''Oslih'' (r. Vito Taufer), Roberta Bertranda v ''Golobih'' Davida Gieselmanna (r. Tijana Zinajić), Hotelskega sluge v ''Družbi na poti'' Toma Daltona Bidwella (r. Alen Jelen) in Stjepana v Gogoljevi ''Ženitvi'' (r. Diego de Brea).

Ima tudi bogato televizijsko in radijsko kariero. Igral je v televizijskih filmih ''Kandidatka in šofer'' Vinka Möderndorferja in ''Božična večerja'' Boštjana Vrhovca. Nastopil je v številnih televizijskih serijah (''Rumeno, rumeno, S soncem v očeh, Česnovi, Usodno vino, Več po oglasih, Ekipa Bled, Jezero'' …). Sodeloval je pri sinhronizacijah celovečernih in televizijskih risank, radijskih igrah, kratkih študentskih filmih, javnih recitacijah poezije. Ukvarja se tudi z režijo (v waldorfski gimnaziji je režiral ''Lov na čarovnice'' Arthurja Millerja, ''Romea in Julijo'' Williama Shakespeara in ''Živalsko farmo'' Georgea Orwella, v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah pa ''Od kraja do kraja Amedeje Ličen'', ''Samotni zahod'' Martina McDonagha, ''Za zmeraj'' Gregorja Čušina …) in se ukvarja tudi z režijo in organizacijo prireditev; je soustanovitelj društev Mali vaški (m)odrc, KUD Gleam ART Bled, KUD E-nota in predsednik KUD Zasip.

==Video==
{{#embed:youtube | 0MuEw2JHyXw}}
Gaber K. Trseglav kot Dukados, lepenski predsednik vlade v predstavi [[Andrej Rozman|Andreja Rozmana Roze]] in Coco Mosquito ''Lizistrata'', r. [[Mateja Koležnik]], [[MGL]] 2013

==Vloge v gledališču==

===2021 -===
{{#dynamic_content:rep | person | 5610 | roles | 2021-2030}}

===2011 - 2020===
{{#dynamic_content:rep | person | 5610 | roles | 2011-2020}}

===2001 - 2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 5610 | roles | 2001-2010}}
*2001 ''Olga Grad VS Juanna Regina'', r. [[Bojan Jablanovec]], [[Prešernovo gledališče Kranj]] in [[Kulturno društvo B-51]]
*2001 Jani; Coline Serreau ''Zoki Zajc'', r. [[Matjaž Latin]], Prešernovo gledališče Kranj

===1991 - 2000===
{{#dynamic_content:rep | person | 5610 | roles | 2000}}
*1999 Vrtnar; Renate Schupp, Jana Pavlič ''Rumeno čudo'', r. [[Diego de Brea]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
{{#dynamic_content:rep | person | 5610 | roles | 1990-1999}}

==Vloge na filmu in televiziji==
*2014 ''Vsak pravi pesnik''
*2004 ''Želim vse''

==Nagrade==
*2023 Nagrada veliki plan za ansambelsko igro v celovečernem filmu ''Orkester''
*2004 Nagrada za izjemen igralski dosežek na [[SKUP - srečanje komornih uprizoritev|SKUPu]] na Ptuju za vlogo Viktorja v uprizoritvi ''Nekaj eksplicitnih fotk'' M. Ravenhilla, [[PG Kranj]]
*1999 [[Severjeva nagrada]] za vlogo Adama v ''Razbitem vrču'' H. von Kleista, [[AGRFT]]

==Viri in literatura==
*MGL

==Zunanje povezave==
[http://www.mgl.si/ MGL]

Dnevnikova nagrada za umetniški dosežek

2024-10-10T07:12:28Z

AnaP: /* Nagrajenci */

[[Kategorija:Festivali, nagrade, natečaji|Dnevnikova nagrada za umetniški dosežek]]
[[Kategorija:Nagrade|Dnevnikova nagrada za umetniški dosežek]]

==Opis==
Vsako leto časopisna družba Dnevnik po premieri nove gledališke sezone gledališča [[MGL]] podeli Dnevnikovo nagrado za najboljšo stvaritev v minuli sezoni.

==Nagrajenci==
*2024 [[Jernej Gašperin]] (za vlogo Noaha v uprizoritvi ''Razpoka'')
*2023 [[Branko Jordan]] (za vlogo Christiana v uprizoritvi ''Praznovanje'')
*2022 [[Judita Zidar]] (za vlogo Violet Weston v uprizoritvi ''Avgust v okrožju Osage''
*2021 [[Tjaša Železnik]] (za vlogo v uprizoritvah ''Ta obraz'' in ''Slamnik''
*2020 [[Matej Puc]] (za vlogo v predstavi ''Sedem dni'')
*2011 [[Jette Ostan Vejrup]] (za vlogo Harper Regan v istoimenski igri Simona Stephensa)
*2009 [[Petra Veber|Petra Veber Rojnik]] (za vlogo Katerine v predstavi ''Za naše mlade dame'')
*2008 [[Iva Krajnc]] (za vlogo Lolite v istoimenski predstavi ''Lolita'' avtorja Vladimirja Nabokova)
*2007 [[Uroš Smolej]] (za vlogo Konferansjeja v ''Kabaretu'')
*2006 [[Ira Ratej]] (avtorica besedila in dramaturginja predstave '''Je to človek?'' po motivih Prima Levija) in [[Boris Kobal]] (režiser predstave ''Je to človek?'' po motivih Prima Levija)
*2005 [[Mojca Funkl]] (za vlogo Helene Charles v uprizoritvi ''Ozri se v gnevu'' J. Osborna in za vlogo Francke v ''Kralju na Betajnovi'' I. Cankarja, oboje MGL)
*2004 [[Uroš Smolej]] (A. S. Gribojedov: ''Gorje pametnemu'', vloga Aleksander Sergejevič Čacki)
*2003 [[Ljerka Belak]] (R. Lundán: ''Vedno se kdo izgubi'', vlogi Hanne Rinne in Suvi)
*2002 [[Gašper Tič]] (za vse vloge v pretekli sezoni: W. Shakespeare: ''Kar hočete'', v. Tobija Rigej, I. Cankar: ''Lepa Vida – Hrepenenje – Hamlet iz Cukrarne'', v. Milan Vehovec, M. Popović, Hrošč, v. Baja, in M. Jesih, ''Srebrno rebro'', v. Ivan)
*2001 [[Bernarda Oman]] (I. Bergman, ''Prizori iz zakonskega življenja'', v. Marjana) in [[Jožica Avbelj]] (D. Margulies, ''Zgodba o uspehu'', v. Ruth, in S. Stephenson, ''Spomin vode'', v Tereza)
*2000 [[Marko Simčič]] (E. Flisar: ''Sončne pege, v. Matjaž)
*1999 [[Tanja Ribič]] (B. Shaw: ''Pigmalion'', v. Eliza Doolittle)
*1998 [[Boris Ostan]] (J.B.P. Molière: ''Tartuffe'', v. Tartuffe)
*1997 [[Karin Komljanec]] (E. Bond: ''Rešeni'', v. Pam)
*1996 [[Judita Zidar]] (T. Dunham: ''Ljubezen & seks & terapija'', v. Kris)
*1995 [[Evgen Car]] (E. Car: ''Poredušov Janoš'')
*1994 [[Maja Šugman]] (A. Bennett: ''Blaznost Jurija III.'', v. Kraljica Šarlota)
*1993 [[Srečo Špik]] (G. Tabori: ''Goldbergove variacije'', v. Goldberg)
*1992 [[Slavko Cerjak]] (V. Ravnjak: ''Tugomer ali Tisti, ki meri žalost'', v. Tugomer)
*1991 [[Boris Ostan]] (W. Gombrowicz: ''Ivona, princesa Burgundije'', v. Princ Filip)
*1990 [[Mirjam Korbar]] (J.M. Synge: ''Junak z zahoda'', v. Pegeen Mike)
*1989 [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] (L. de Vega: ''La discreta enamorada'', v. Lucindo in T. Partljič: Pesnikova žena prihaja, v. Dr. Svetlič)
*1988 [[Jožica Avbelj]] (W. Shakespeare: ''Ukročena trmoglavka'', v. Katarina)

==Žirije==
*2023/2024 Gregor Butala, Jakob Ribič in Marjana Lenasi-Lipovšek
*2010/2011 Iva Kosmos, Jaroslav Skrušny in Peter Gombač
*2009/2010 Tanja Lesničar-Pučko, Egon Bavčer in Nada Drofenik
*2008/2009 Tanja Lesničar-Pučko, Egon Bavčer in Nada Drofenik

==Literatura==
==Zunanje povezave==
* [http://druzba.dnevnik.si/dogodki/mgl_-_nagrada_najboljsemu_igralcu Dnevnik d.d.]

Livija Pandur

2024-10-08T10:52:28Z

AnaP: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Pandur, Livija]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Pandur, Livija]]

==Življenjepis==
Dramaturginja in producentka Livija Pandur se je rodila v Mariboru, 27. avgusta 1959. Že med študijem na ljubljanski [[AGRFT Ljubljana|AGRFT]] je sodelovala v gledališki skupini Tomaža Pandurja Tespisov voz.

V slovenskem in mednarodnem gledališkem prostoru je ustvarila zavidljiv gledališki opus. Kot dramaturginja je soustvarila celotni opus Tomaža Pandurja, od zgodnjih začetkov s Tespisovim vozom in kultne Šeherezade v Slovenskem mladinskem gledališču, mariborskega obdobja, ko je bila del dramaturške ekipe v [[SNG Maribor|Drami SNG Maribor]] (1991-1996), do mednarodnega preboja s posebnim poudarkom na t. i. španskem obdobju. Leta 1997 uredila in izdala trijezično monografijo ''Pandurjevo gledališče sanj'', od ustanovitve mednarodne gledališke organizacije Pandur Theaters leta 2002 pa je producentka in dramaturginja predstav tega gledališča.

V zadnjih letih se intenzivno posveča režiji, na slovenske odre je postavila ''Brezmadežno/Immaculato'' ([[SNG Maribor]], 2016), ki sta jo načrtovala s Tomažem Pandurjem, na novo postavila balet ''Simfonija otožnih pesmi'' ([[SNG Opera in balet Ljubljana]], 2017; premiera v Staatsballet Berlin, 2010), in ''Penelopiado'' ([[SNG Drama Ljubljana]], 2022). V tujini je v sodelovanju s koreografom Ronaldom Savkovićem režirala avtorski balet ''Hazarski slovar: Lovci na sanje'' v Srbskem narodnem gledališču v Beogradu (2018), predstavo ''Alkestida'' v gledališču Marina Držića v Dubrovniku (2019), ''Ecos'' Henryja Naylorja v Teatru Español v Madridu (2019), ''Hamlet – Evidenca zločina neke monarhije'' v gledališču Marina Držića v Dubrovniku (2021/22), opero ''Pesem iz hrupa – Življenja in smrti Isabelle Eberhardt'' v HNK Varaždin (2022) in ''Kraljice'' (T. H. Pandur in Livija Pandur po Rihardu III. in drugih dramah W. Shakespeara) v gledališču Marina Držića v Dubrovniku (2024).

Za svoje delo je prejela Borštnikovovo diplomo za dramaturgijo in nagrado Veliki bršljanov venec za življenjsko delo na področju dramaturgije, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije.

==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 609 | dramaturgies}}
==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 609 | directings}}
==Prevodi==
{{#dynamic_content:rep | person | 609 | translations}}

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 609 | roles}}

==Nagrade==
*2018 [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|»Veliki bršljanov venec«]], priznanje ZDUS za življensko delo, in sicer za vsestransko gledališko ustvarjanje s poudarkom na dramaturgiji, {{Pdf|Priznanja_ZDUS_2018.pdf|obrazložitev}}
* 1991 Borštnikova nagrada za gledališki esej
* 1990 Borštnikova diploma za dramaturgijo, ''Faust'' (Drama SNG Maribor)

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

==Zunanje povezave==
*[http://www.delo.si/kultura/oder/magicna-energija-gledalisca-kot-pot-do-srca.html Magična energija gledališča kot pot do srca - www.delo.si, 17.07.2017]
*[https://www.delo.si/kultura/oder/od-dramaturske-in-producentske-do-reziserske-kariere-234084.html Od dramaturške in producentske do režiserske kariere - www.delo.si, 02.10.2019]
*[https://ars.rtvslo.si/2020/08/oder-276/ "Gledališče je prostor, v katerem sama najlaže govorim o svojih resnicah in resnicah, ki jih čutim v družbi.", oddaja Oder - ars.rtvslo.si, 08.09.2020]

Radovan Gobec

2024-10-08T10:49:19Z

AnaP: nova stran z vsebino: »==Življenjepis== Radovan Gobev je skladatelj, dirigent, pedagog in publicist, rojen 1. jun. 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Osnovno šolo je začel v Celju, nadaljeval v Šmihelu pri Pliberku na Koroškem, kamor ga je prignalo medvojno pomanjkanje, in končal v Celju, kjer je dovršil tudi nižjo gimnazijo. Maturiral je 1928 na učiteljišču v Mariboru. Bil je član pevskega zbora E. Adamič in konec 1929 tudi zborov korepetitor. Služboval je pet let v Gri...«

==Življenjepis==
Radovan Gobev je skladatelj, dirigent, pedagog in publicist, rojen 1. jun. 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Osnovno šolo je začel v Celju, nadaljeval v Šmihelu pri Pliberku na Koroškem, kamor ga je prignalo medvojno pomanjkanje, in končal v Celju, kjer je dovršil tudi nižjo gimnazijo. Maturiral je 1928 na učiteljišču v Mariboru. Bil je član pevskega zbora E. Adamič in konec 1929 tudi zborov korepetitor. Služboval je pet let v Grižah pri Celju, nato v Laškem. V tem času je bil pri sokolski župi v Celju referent za pevske zbore (1933–37). 1937 je bil premeščen v vasico Henino pod goro Lisco. 1939 je prosil za premestitev v Jurklošter, kjer ga je zatekla druga svet. vojna. Ostal je brez službe. V NOB je vstopil 1942.

Od 1945 do 1947 je bil tudi referent za zbore pri Mestni ljudski prosveti v Ljubljani, nato 15 let predstojnik odbora za zbore pri Okrajnem odboru Ljudske prosvete (Svobode) v Ljubljani. Od 1967 dalje pa je predsednik komisije za zbore pri republiškem odboru Zveze prosvetnih organizacij. Bil je tudi predsednik DSS in član glavnega odbora Zveze skladateljev Jsle.

Njegovo prvo srečanje z glasbo sega v šolska in dijaška leta v Celju, kjer je obiskoval šolo Glasbene matice; izpopolnil se je na učiteljišču v Mariboru, kjer je vodil pevski in tamburaški zbor. Za profesorje je imel Hinka Druzoviča, Emerika Berana in Karla Bervarja. Takrat si je dopisoval z Bojanom Adamičem in Slavkom Ostercem. 1951 je dovršil na Akademiji za glasbo študij dirigiranja in kompozicije. 1954 je postal direktor Glasbene šole Ljubljana-Moste, nato pa vodja Ljubljubljanskega festivala. Vzporedno je honorarno predaval na PA; 1964 je tam postal redni predavatelj.

Kot učitelj je imel stike z mladinskimi in odraslimi zbori, z dramaturškimi društvi in orkestri, ki jih je ustanavljal, vodil, zanje skladal, igral in režiral. Pri tem delu so nastale operete: ''V bratskem objemu'' (1927), ''Pomladne cvetke'' (1927), ''Kresniček'' (1930), ''Hmeljska princesa'' (1933), ''Tremerski dukat'' (1935), ''Planinska roža'' (1937) ''Kri v plamenih'' (v tisku 1970). Zložil je tudi glasbo k igrama ''Dušica'' (1929) in ''Trnuljčica'' (1939), pevski skeč ''Kuga'' (1930), vrsto mlad. zborov (Zbirka ''Mladina poje domovini'', 1934), odraslih zborov, nekaj samospevov in napisal je dramo ''Slepec'' (1930). Za mnoge skladbe, posebno za operete, je pisal besedilo kar sam.

Kot zborovodja je vodil mladinske zbore v Grižah, Jurkloštru, Celju in v Ljubljani ter odrasle zbore v Grižah, Zabukovcih, Preboldu, v Laškem, Jurkloštru, pri partizanih, v Celju in Ljubljani ter občasno pri vojakih in na tečajih. Nekatere zbore je sam ustanovil. Posebne uspehe je dosegel z zborom ''Matija Verdnik'', z APZ ''Tone Tomšič'' (12 let) ter s Partizanskim invalidskim pevskim zborom (15 let). Z nekaterimi zbori je dosegel prva republiška in vidna zvezna mesta. Gostoval je po mnogih evropskih državah in pogosto nastopa na radiu. G. je najvidnejši organizator in vodja množičnih zborovskih prireditev, med katerimi so znane v Velikih Laščah, v Celju in Ljubljani.

Napisal je mnogo pedagoških in strokovnih člankov, kritik in ocen. Izdal je ''Metodiko zborovodstva'' (Lj. 1959, str. 182) in uredil je ''Naše partizanske pesmi'' (Lj. I, 1961; II, 1963; III, 1969) ter zbirke ''Vstani, mladina'', ''Domači zbori'' in več manjših pesmaric za razne proslave. Bil je znan predavatelj na raznih glasbenih tečajih in na PA. Za svoje razvejano dalo je prejel številna odlikovnja, priznanja in pohvale, med njimi red dela III. stopnje (1949), red za hrabrost III. stopnje (1950), red zasluge za narod III. stopnje (1950) in red zasluge za narod z zlato zvezdo (1969).

Umrl je 14. aprila 1995.

==Dramska besedila==
{{#dynamic_content:rep | person | 10439 | authors_works}}

==Nagrade==

==Viri in literatura==
* [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1010080/ Slovenska biografija]

==Zunanje povezave==

Lina Rica

2024-10-08T09:20:53Z

AnaP: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Rica, Lina]]
[[Kategorija:Oblikovalci videa|Rica, Lina]]

==Življenjepis==
Lina Rica (Makarska, 1980) je intermedijska umetnica, ki deluje na področju konceptualne, eksperimentalne in novomedijske umetnosti. Ustvarja instalacije z uporabo videa, grafike, svetlobe, fotografije in animacije. V svojem delu obravnava družbene ter naravne procese preteklih in sedanjih svetov ter njihove vplive na posameznika. Leta 2008 je magistrirala na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu z nagrado za najboljšo magistrsko nalogo na oddelku za grafiko. Njena dela so bila predstavljena in objavljena na samostojnih in skupinskih razstavah ter na številnih nastopih v živo, in to tako na regionalni kot mednarodni ravni,, med drugim na 8. Trienalu sodobne umetnosti v Sloveniji, 13. Bienalu mladih umetnikov Evrope in Sredozemlja BJCEM v Bariju, na 5. Internacionalnem Trienalu grafike v Pragi, na 4., 5. in 7. Trienalu grafike v Zagrebu, na razstavi Vračanje pogleda v Cukrarni, v galerijah P74, Vladimir Nazor, Edinburgh Printmakers in v številnih drugih. Njene grafike so del zbirke Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani, Likovne zbirke Riko, Oficina Arara v Portu, Longest Night v Gothenburgu, Critical Mass Portfolio in Femicomix Portfolio. Za svoje grafike je prejela več nagrad.

Med letoma 2012 in 2016 je skupaj z Boštjanom Čadežem vodila društvo za produkcijo in promocijo sodobne umetnosti ter galerijski prostor GaleRica v svojem domu v Makarski. Z video performansi je nastopala na več festivalih in dogodkih v klubih kot tudi avtonomnih kulturnih centrih, sodelovala pa je tudi z več umetnicami in umetniki. Je ustanovna članica avdio-vizualnega eksperimentalnega ansambla Marta Fakuch, ki deluje od leta 2019. Od leta 2020 je tudi del avdio-vizualnega tria Etceteral. Leta 2023 je z oblikovanjem videa v predstavi ''Kraljice'' v režiji [[Livija Pandur|Livije Pandur]] in [[Tibor Hrs Pandur|Tiborja Hrsa Pandurja]] prvič sodelovala v gledališki produkciji. Živi in dela v Ljubljani.

==Videografija==

==Nagrade==

==Viri in literatura==
*Gledališče Celje

==Zunanje povezave==

Bojan Umek

2024-10-08T09:16:51Z

AnaP: /* 2011- */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Umek, Bojan]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Umek, Bojan]]
<div style="float: right">[[Slika:Umek.jpg|Foto: Jaka Babnik]]</div>
==Življenjepis==
Bojan Umek je bil član ansambla [[SLG Celje]] od 20. 8. 1984 do 5. 11. 2023. Po končanem študiju dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] se je leta 1982 zaposlil v [[SSG Trst]], kamor ga je povabil njegov mentor dramske igre, igralec [[Polde Bibič]], ki je v tržaškem gledališču takrat igral v več predstavah. Bojan Umek je v [[SSG Trst]] ostal devet mesecev, potem pa je moral na obvezno služenje vojaškega roka. Po končanem služenju je junija 1984 v časopisu izšel razpis za prosto delovno mesto dramskega igralca v [[SLG Celje]]. In tako je 20. avgusta 1984 postal član celjske gledališke družine, ki ji je ostal zvest vse do svoje upokojitve. V času njegovega službovanja so se zamenjali štirje upravniki: [[Slavko Pezdir]], [[Borut Alujevič]], [[Tina Kosi]] in [[Miha Golob]]; in kar nekaj umetniških vodij: [[Andrej Hieng]], [[Blaž Lukan]], [[Marinka Poštrak]], [[Primož Bebler]], [[Matija Logar]], [[Stane Potisk]], [[Tina Kosi]] in [[Miha Golob]]. Za svoje igralske stvaritve je prejel nagrado Kulturne skupnosti občine Celje za vlogo Sganarela v Molièrovem ''Zdravniku po sili'' (1988), srebrni celjski grb Mestne občine Celje za igralske dosežke v zadnjih dvajsetih letih (2005) in priznanje ZDUS za igralske dosežke v letu 2008 za vlogo Starca v Ionescovi drami ''Stoli'' (2009). Na celjskem odru je ustvaril več kot 90 nepozabnih vlog in se s svojo predanostjo in strastjo zasidral v srca občinstva.

==Vloge v gledališču==
===2011-2020===
{{#dynamic_content:rep | person | 1224 | roles | 2011-2020}}

===2001-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 1224 | roles | 2009-2010}}
*2008 Natakar, Lutkar; Roald Dahl ''Čarovnice'', r. [[Miha Alujevič]], SLG Celje
{{#dynamic_content:rep | person | 1224 | roles | 2001-2008}}

===1991-2000===
{{#dynamic_content:rep | person | 1224 | roles | 1991-2000}}
===1980-1990===
{{#dynamic_content:rep | person | 1224 | roles | 1975-1990}}

==Nagrade==
*2009 [[Nagrada Zdus]] za vlogo '''Starca''' ( E. Ionesco ''Stoli'', [[SLG Celje]]) v letu 2008 [[Bojan Umek/nagrade|obrazložitev]]
*2005/2006 Srebrni celjski grb (za igralske dosežke v zadnjih 20 letih)
*1987/1988 K S O C – Nagrada za Sganarela (''Zdravnik po sili'')

==Fotogalerija==
<gallery>

Slika:Foto Nejc Fon Bojan umek.png|Ob upokojitvi, foto: Nejc Fon / SLG Celje

Slika:Bojan umek Foto Nejc Fon 1.png|Ob upokojitvi, foto: Nejc Fon / SLG Celje

Slika:Bojan umek Foto Nejc Fon 2.png|Ob upokojitvi, foto: Nejc Fon / SLG Celje

Slika:Bojan umek Foto Nejc Fon 3.png|Ob upokojitvi, foto: Nejc Fon / SLG Celje

Slika:Bojan umek Foto Nejc Fon 4.png|Ob upokojitvi, foto: Nejc Fon / SLG Celje

Slika:Bojan umek Foto Nejc Fon 5.png|Ob upokojitvi, foto: Nejc Fon / SLG Celje

</gallery>

==Viri in literatura==
*Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
*Spletna stran [http://www.slg-ce.si/domov/ostalo/seznam-igralcev/bojan-umek SLG Celje]

==Zunanje povezave==
*[http://www.slg-ce.si/ SLG Celje]
*[http://www.slg-ce.si/index.php?page=bojan-umek-priznanje-zdus Bojan Umek – priznanje ZDUS - www.slg-ce.si]

Jakob Šfiligoj

2024-10-08T09:14:36Z

AnaP:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Šfiligoj, Jakob]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Šfiligoj, Jakob]]
==Življenjepis==
Jakob Šfiligoj je študent dramske
igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. Prihaja iz Nove Gorice. Od
nekdaj je bil ljubitelj gledališča. Že kot otrok
si je želel biti igralec in z odraščanjem je ta
želja samo še rastla. Obiskoval je glasbeno
šolo in se učil klavirja in kasneje tudi solo
petja.

Po osnovni šoli je pot nadaljeval na
dramski gimnaziji v Novi Gorici in v času
srednje šole ustvarjal na šoli, v Amaterskem
mladinskem odru [[SNG Nova Gorica|Slovenskega narodnega
gledališča Nova Gorica]] in dve leti v
zamejskem Prosvetnem društvu Štandrež.
V tem času so se z društvom udeležili Srečanja gledaliških skupin Severne Primorske 2017 – [[Linhartovo srečanje|Linhartovega srečanja]],
na katerem je prejel nagrado za najboljšo
moško stransko vlogo. Leta 2018 je z ekipo
Amaterskega mladinskega odra za avtorski
projekt ''Šest oseb išče williama'' dobil
nagrado vizionar za najboljšo predstavo v celoti in leto kasneje sta z
[[Borut Petrovič|Borutom
Petrovičem]] dobila nagrado vizionar za
igralski tandem v predstavi ''V našo skuto ne pojdejo''. Po srednji šoli je eno sezono
delal kot šepetalec v [[SNG Nova Gorica]] in
dobil tudi priložnost nastopanja v projektih
novogoriškega teatra, in sicer v predstavah
''Za narodov blagor'', ''Baron Munchhausen''
in ''Šest oseb išče avtorja''.

Leta 2020 je maturiral in se prijavil na sprejemne izpite
na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]]. V letih študija so ga kot gosta
spet sprejeli v novogoriškem ansamblu v
predstavi ''Mojster in Margareta''. Za vlogo
Russella v produkciji ''Praznovanje'' je prejel
študentsko nagrado [[zlatolaska]] za najboljšo
stransko moško vlogo. Dobil je tudi prvo
priložnost pred kamero v seriji ''Gospod profesor''.

==Vloge==
{{#dynamic_content:rep | person | 18953 | roles}}

==Nagrade==
*2024 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za najboljši moški vlogi '''Profesorja''' v uprizoritvi ''Učna ura'' in '''Jana''' v uprizoritvi ''Nesporazum''
*2023 Nagrada Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve študentov dramske igre, {{Pdf|Jakob Šfiligoj študentska 2023.pdf|utemeljitev}}
*2023 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za najboljšo stransko moško vlogo za vlogo '''Russella''' v produkciji ''Praznovanje''
*2018 Nagrada [[Vizionar]] za najboljšo predstavo ''Šest oseb išče williama''
*2017 Nagrada [[Linhartovo srečanje|Linhartovega srečanja]] za najboljšo moško stransko vlogo '''Bumfi''' v predstavi ''Dohodnina''

==Viri in literatura==
*{{pdf|gledaliski-list_juris.pdf|SLG Celje}}

==Zunanje povezave==

Magda Vrhovec

2024-09-30T07:50:56Z

AnaP: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Vrhovec, Magda]]
[[Kategorija:Baletniki in plesalci|Vrhovec, Magda]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Vrhovec, Magda]]

==Življenjepis==
Magda Vrhovec (Magdalena Vrhovec Dedovič) se je rodila v Ljubljani, 29. junija 1939. Leta 1957 je končala študij klasičnega baleta v Ljubljani pri ruski pedagoginji Nadeždi Murašovi. Izpolnjevala se je pri Lydiji Wisiakovi. 1958 je postala članica [[SNG Opera in balet Ljubljana|ljubljanskega Baleta]]. Leta 1960 se je odpravila v Novi sad, kjer je dve leti plesala glavne vloge v baletih ''La Sylphide'', ''Labodje jezero'' in ''Giselle'', nato je ponovno plesala v Ljubljani in med leti 1964 in 1970 v gledališču Stora Teatern v Göteborgu, potem eno sezono v švedski baletni skupini Birgit Cullberg.Z njo je gostovala po Evropi. V švedskem svetu baleta je ostala devet let in prejela tudi nagrado Lions Cluba za vlogo Giselle in nagrado tamkajšnje kritike.

Do leta 1988 je spet plesala v Ljubljani. Med leti 1966 in 1992 je hkrati poučevala klasični balet na Srednji baletni šoli v Ljubljani in bila večkrat asistentka koreografije pri baletnih predstavah. Umrla je 30. septembra 2024.

Za njen ples sta bila značilna romantični slog in lirski značaj. Plesala je naslovne vloge v ''Rosalindi'' J. Straussa ml., ''Giselle'' A. C. Adama, ''Romeu in Juliji'' in ''Pepelki'' S. S. Prokofjeva, ''Undini'' H. W. Henzeja, ''Gospodični Juliji'' T. Rangströma, ''Beli košuti'' K. Riisagerja; bila je tudi '''Beli labod''' in '''Črni labod''' v ''Labodjem jezeru'' P. I. Čajkovskega, '''Katarina''' v ''Kamnitem cvetu'' S. S. Prokofjeva, '''Frigija''' v ''Spartaku'' A. Hačaturjana, '''Ofelija''' v ''Hamletu'' B. Blacherja, '''Jela''' v ''Vragu na vasi'' F. Lhotke in drugo.

==Nagrade==
*2015 nagrada Lydie Wisiakove za življenjsko delo, ki jo podeljuje DBUS
*1975 Župančičeva nagrada za vlogi v Povratnikih in v La valsu

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Magda Vrhovec

2024-09-30T07:50:15Z

AnaP:

Peter Militarev

2024-09-17T09:48:13Z

AnaP:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Militarev, Peter]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Militarev, Peter]]
[[Kategorija:Dramatika|Militarev, Peter]]
[[Kategorija:Režiserji|Militarev, Peter]]
==Življenjepis==
Režiser in igralec Peter Militarev se je rodil 6. januarja 1939 v Ljubljani.

Svojo gledališko pot je začel že v domači osnovni šoli pod režijskim vodstvom svoje mame Verene. Kot dijak šentviške gimnazije je igral v DPD Svoboda Medvode, potem pa se je za desetletje zaprisegel [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskemu gledališču]], kjer je ustvaril vrsto vlog, med njimi: Friderika v Župančičevi Veroniki Deseniški, Pastorja v Deževju, Njega v Vožnji v Osoje, Kaplana v Dobrem vojaku Švejku in Princa Aragonskega v Beneškem trgovcu. Pozneje se je povsem posvetil režiji in kot igralec ustvaril le še nekaj filmskih in TV vlog: Idealist, Brezjansko polje, VOS. V tem času se je izobraževal na seminarjih [[Mile Korun|Mileta Koruna]], [[Marjan Belina|Marjana Beline]], [[Polde Bibič|Poldeta Bibiča]] in drugih in se konec petdesetih let posvetil režiji v ljubiteljskih gledaliških skupinah.

Po desetletju v Medvodah svojo ustvarjalno energijo preusmeri v Oder treh herojev KUD Pirniče, kjer je ostal do danes in pripravil tudi največ režij. Med najznačilnejšimi predstavami so: ''Evgen Tankreda Dorsta'', Marquesova ''Pokvečena sonca'', Fugardova drama ''Pozdravljeni in zbogom'', Aristofanove ''Parlamentarke in druge''. S temi predstavami so nastopili na festivalih po Sloveniji, Jugoslaviji in tujini.

Leta 1987 je odpovedal zaposlitev v Agrostroju postal samostojni kulturni delavec. Ustvarjanju v Pirničah je dodal še brezštevilne režije po vsej Sloveniji in v zamejstvu. Prvič se je preizkusil v Šentjakobskem gledališču s postavitvijo Torkarjeve ''Pisane žoge''.

Osnoval je Ostrovrharjeva kulturna srečanja, kot vodja Odra treh herojev in Odra mladih v Pirničah pri Medvodah je zrežiral mnogo predstav s katerimi so redno sodelovali na mednarodnih festivalih.

Vzporedno je redno sodeloval z zamejskimi gledališkimi skupinami na avstrijskem Koroškem.(dramatizacije: [[Jakob Sket]] ''[[Miklova Zala]]'', [[Prežihov Voranc]] ''[[Požganica]]'' [[Fran Saleški Finžgar]] ''[[Divji lovec]]'').

Režira otroške predstave, za katere sam dramatizira tekste ali jih celo sam napiše.

V petdesetih letih svojega udejstvovanja je ustvaril več kot 300 režij, od spektakularnih množičnih uprizoritev na prostem do intimnih lukovnih predstav. Njegove režije so izrazito individualne in stilno prepoznavne. Gledališča, v katerih je režiral, so v njem prepoznala predvsem mentorja, ki jim je odločilno pomagal na njihovi gledališki poti, saj je znal svoje znanje in izkušnje učinkovito prenašati na ostale gledališke ustvarjalce.

Bil je član številnih odborov in delovnih teles pri Festivalu dramskih amaterjev Jugoslavije, Zvezi gledaliških skupin Slovenije, [[SNG Drama Ljubljana]], UNIMA, Lutkovni pristan. Tudi kot selektor in strokovni spremljevalec je pomagal graditi amatersko gledališče na Gorenjskem (Kekčevo srečanje, Festival gorenjskih komedijantov). Je tudi predaval gledališko režijo na seminarjih in delavnicah za ljubiteljske ustvarjalce.

Za svoje delo je Militarev prejel številne nagrade in odlikovanja, med drugim Linhartovo plaketo in Župančičevo nagrado mesta Ljubljana. Srebrno plaketo slovenskega Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) je prejel za svoje izjemno obsežno in dolgoletno delo na področju gledališča, ki predstavlja nepogrešljiv prispevek k slovenski ljubiteljski gledališki ustvarjalnosti.

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 3977 | directings}}

==Nagrade==
* 2024 priznanje Andreja Šusterja-Drabosnjaka za izjemne dosežke na področju kulturnega ustvarjanja
*2008 Srebrna plaketa javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
* 1980 Župančičeva nagrada mesta Ljubljana
* Linhartova plaketa za področje glasbene, gledališke, folklorne in plesne dejavnosti

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
==Zunanje povezave==

Peter Militarev

2024-09-17T09:46:17Z

AnaP: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Militarev, Peter]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Militarev, Peter]]
[[Kategorija:Dramatika|Militarev, Peter]]
[[Kategorija:Režiserji|Militarev, Peter]]
==Življenjepis==
Režiser in igralec Peter Militarev se je rodil 6. januarja 1939 v Ljubljani.

Svojo gledališko pot je začel že v domači osnovni šoli pod režijskim vodstvom svoje mame Verene. Kot dijak šentviške gimnazije je igral v DPD Svoboda Medvode, potem pa se je za desetletje zaprisegel [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskemu gledališču]], kjer je ustvaril vrsto vlog, med njimi: Friderika v Župančičevi Veroniki Deseniški, Pastorja v Deževju, Njega v Vožnji v Osoje, Kaplana v Dobrem vojaku Švejku in Princa Aragonskega v Beneškem trgovcu. Pozneje se je povsem posvetil režiji in kot igralec ustvaril le še nekaj filmskih in TV vlog: Idealist, Brezjansko polje, VOS. V tem času se je izobraževal na seminarjih [[Mile Korun|Mileta Koruna]], [[Marjan Belina|Marjana Beline]], [[Polde Bibič|Poldeta Bibiča]] in drugih in se konec petdesetih let posvetil režiji v ljubiteljskih gledaliških skupinah.

Po desetletju v Medvodah svojo ustvarjalno energijo preusmeri v Oder treh herojev KUD Pirniče, kjer je ostal do danes in pripravil tudi največ režij. Med najznačilnejšimi predstavami so: ''Evgen Tankreda Dorsta'', Marquesova ''Pokvečena sonca'', Fugardova drama ''Pozdravljeni in zbogom'', Aristofanove ''Parlamentarke in druge''. S temi predstavami so nastopili na festivalih po Sloveniji, Jugoslaviji in tujini.

Leta 1987 je odpovedal zaposlitev v Agrostroju postal samostojni kulturni delavec. Ustvarjanju v Pirničah je dodal še brezštevilne režije po vsej Sloveniji in v zamejstvu. Prvič se je preizkusil v Šentjakobskem gledališču s postavitvijo Torkarjeve ''Pisane žoge''.

Osnoval je Ostrovrharjeva kulturna srečanja, kot vodja Odra treh herojev in Odra mladih v Pirničah pri Medvodah je zrežiral mnogo predstav s katerimi so redno sodelovali na mednarodnih festivalih.

Vzporedno je redno sodeloval z zamejskimi gledališkimi skupinami na avstrijskem Koroškem.(dramatizacije: [[Jakob Sket]] ''[[Miklova Zala]]'', [[Prežihov Voranc]] ''[[Požganica]]'' [[Fran Saleški Finžgar]] ''[[Divji lovec]]'').

Režira otroške predstave, za katere sam dramatizira tekste ali jih celo sam napiše.

V petdesetih letih svojega udejstvovanja je ustvaril več kot 300 režij, od spektakularnih množičnih uprizoritev na prostem do intimnih lukovnih predstav. Njegove režije so izrazito individualne in stilno prepoznavne. Gledališča, v katerih je režiral, so v njem prepoznala predvsem mentorja, ki jim je odločilno pomagal na njihovi gledališki poti, saj je znal svoje znanje in izkušnje učinkovito prenašati na ostale gledališke ustvarjalce.

Bil je član številnih odborov in delovnih teles pri Festivalu dramskih amaterjev Jugoslavije, Zvezi gledaliških skupin Slovenije, [[SNG Drama Ljubljana]], UNIMA, Lutkovni pristan. Tudi kot selektor in strokovni spremljevalec je pomagal graditi amatersko gledališče na Gorenjskem (Kekčevo srečanje, Festival gorenjskih komedijantov). Je tudi predaval gledališko režijo na seminarjih in delavnicah za ljubiteljske ustvarjalce.

Za svoje delo je Militarev prejel številne nagrade in odlikovanja, med drugim Linhartovo plaketo in Župančičevo nagrado mesta Ljubljana. Srebrno plaketo slovenskega Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) je prejel za svoje izjemno obsežno in dolgoletno delo na področju gledališča, ki predstavlja nepogrešljiv prispevek k slovenski ljubiteljski gledališki ustvarjalnosti.

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 3977 | directings}}

==Dramski teksti==
==Nagrade==
* 2024 priznanje Andreja Šusterja-Drabosnjaka za izjemne dosežke na področju kulturnega ustvarjanja
*2008 Srebrna plaketa javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
* 1980 Župančičeva nagrada mesta Ljubljana
* Linhartova plaketa za področje glasbene, gledališke, folklorne in plesne dejavnosti

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
==Zunanje povezave==

Peter Militarev

2024-09-17T09:45:55Z

AnaP: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Militarev, Peter]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Militarev, Peter]]
[[Kategorija:Dramatika|Militarev, Peter]]
[[Kategorija:Režiserji|Militarev, Peter]]
==Življenjepis==
Režiser in igralec Peter Militarev se je rodil 6. januarja 1939 v Ljubljani.

Svojo gledališko pot je začel že v domači osnovni šoli pod režijskim vodstvom svoje mame Verene. Kot dijak šentviške gimnazije je igral v DPD Svoboda Medvode, potem pa se je za desetletje zaprisegel [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskemu gledališču]], kjer je ustvaril vrsto vlog, med njimi: Friderika v Župančičevi Veroniki Deseniški, Pastorja v Deževju, Njega v Vožnji v Osoje, Kaplana v Dobrem vojaku Švejku in Princa Aragonskega v Beneškem trgovcu. Pozneje se je povsem posvetil režiji in kot igralec ustvaril le še nekaj filmskih in TV vlog: Idealist, Brezjansko polje, VOS. V tem času se je izobraževal na seminarjih [[Mile Korun|Mileta Koruna]], [[Marjan Belina|Marjana Beline]], [[Polde Bibič|Poldeta Bibiča]] in drugih in se konec petdesetih let posvetil režiji v ljubiteljskih gledaliških skupinah.

Po desetletju v Medvodah svojo ustvarjalno energijo preusmeri v Oder treh herojev KUD Pirniče, kjer je ostal do danes in pripravil tudi največ režij. Med najznačilnejšimi predstavami so: ''Evgen Tankreda Dorsta'', Marquesova ''Pokvečena sonca'', Fugardova drama ''Pozdravljeni in zbogom'', Aristofanove ''Parlamentarke in druge''. S temi predstavami so nastopili na festivalih po Sloveniji, Jugoslaviji in tujini.

Leta 1987 je odpovedal zaposlitev v Agrostroju postal samostojni kulturni delavec. Ustvarjanju v Pirničah je dodal še brezštevilne režije po vsej Sloveniji in v zamejstvu. Prvič se je preizkusil v Šentjakobskem gledališču s postavitvijo Torkarjeve ''Pisane žoge''.

Osnoval je Ostrovrharjeva kulturna srečanja, kot vodja Odra treh herojev in Odra mladih v Pirničah pri Medvodah je zrežiral mnogo predstav s katerimi so redno sodelovali na mednarodnih festivalih.

Vzporedno je redno sodeloval z zamejskimi gledališkimi skupinami na avstrijskem Koroškem.(dramatizacije: [[Jakob Sket]] ''[[Miklova Zala]]'', [[Prežihov Voranc]] ''[[Požganica]]'' [[Fran Saleški Finžgar]] ''[[Divji lovec]]'').

Režira otroške predstave, za katere sam dramatizira tekste ali jih celo sam napiše.

V petdesetih letih svojega udejstvovanja je ustvaril več kot 300 režij, od spektakularnih množičnih uprizoritev na prostem do intimnih lukovnih predstav. Njegove režije so izrazito individualne in stilno prepoznavne. Gledališča, v katerih je režiral, so v njem prepoznala predvsem mentorja, ki jim je odločilno pomagal na njihovi gledališki poti, saj je znal svoje znanje in izkušnje učinkovito prenašati na ostale gledališke ustvarjalce.

Bil je član številnih odborov in delovnih teles pri Festivalu dramskih amaterjev Jugoslavije, Zvezi gledaliških skupin Slovenije, [[SNG Drama Ljubljana]], UNIMA, [[Lutkovni pristan]]. Tudi kot selektor in strokovni spremljevalec je pomagal graditi amatersko gledališče na Gorenjskem (Kekčevo srečanje, Festival gorenjskih komedijantov). Je tudi predaval gledališko režijo na seminarjih in delavnicah za ljubiteljske ustvarjalce.

Za svoje delo je Militarev prejel številne nagrade in odlikovanja, med drugim Linhartovo plaketo in Župančičevo nagrado mesta Ljubljana. Srebrno plaketo slovenskega Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) je prejel za svoje izjemno obsežno in dolgoletno delo na področju gledališča, ki predstavlja nepogrešljiv prispevek k slovenski ljubiteljski gledališki ustvarjalnosti.

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 3977 | directings}}

==Dramski teksti==
==Nagrade==
* 2024 priznanje Andreja Šusterja-Drabosnjaka za izjemne dosežke na področju kulturnega ustvarjanja
*2008 Srebrna plaketa javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
* 1980 Župančičeva nagrada mesta Ljubljana
* Linhartova plaketa za področje glasbene, gledališke, folklorne in plesne dejavnosti

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
==Zunanje povezave==

Zvonka Makuc

2024-09-17T09:33:17Z

AnaP: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Makuc, Zvonka]]
[[Kategorija:Kostumografi|Makuc, Zvonka]]
<div style="float: right">[[Slika:Zvonka Makuc.jpg|Foto: Arhiv Zvonka Makuc]]</div>

==Življenjepis==
Vedno se hvalim, da sem prijokala na svet tistega usodnega leta 1948, ko se je Tito uprl Stalinu, staršema primorskih korenin, katerih intimna himna je bila skozi življenje "Vstala Primorska"! Rojena sicer v Ljubljani, sem zgodnje otroštvo preživela na Primorskem, s pričetkom drugega razreda osnovne šole pa se je družina preselila v slovensko prestolnico.

Moj oče, velik ljubitelj knjig, mi je privzgojil radovednost, moja mami pa izjemen estet, občutek za lepo. Iz malih stvari je znala ustvariti drugačnost, ki ni bila pogojena z denarjem.

Profesor likovnega pouka v osnovni šoli mi je dal vedeti, da imam talent za risanje in ko se je moja starejša sestra vpisala na Šolo za oblikovanje, ni bilo več dileme. Tudi sama sem naredila sprejemne izpite in pristala na oddelku za modo.

Šola za oblikovanje je v primerjavi z ostalimi srednjimi šolami veljala za precej liberalno. Številni profesorji umetniki, med njimi tudi legenda slovenske kostumografije Alenka Bartl, nam niso postavljali strogih pravil pri zunanjem izgledu in tako smo se dijakinje in dijaki že od daleč razlikovali od učencev ostalih šol. Denarja ni bilo veliko, zato pa je toliko bolj delovala fantazija in iznajdljivost. Meje so se v tistih časih začele postopoma odpirati, tuji modni časopisi so počasi prihajali v kioske, izbor domače konfekcije pa je bil še vedno skromen. A v nekaj letih se je mnogo spremenilo in razcvetelo. Tudi študentski nemiri leta 1968 so k temu pripomogli!

Proti koncu šolanja sem se začela intenzivno ukvarjati z modnim svetovanjem in novinarstvom in od tega kar nekaj let dostojno živela. To so bili časi - v nasprotju z današnjimi - solidnih honorarjev ter korektnih odnosov med delodajalci in delavci. A delali smo resno, odgovorno in kvalitetno pod strogim očesom lektorjev in urednikov. Če nisi obvladal slovenskega jezika, se ti je slabo pisalo!

Leta 1973 sem odprla butik za otroke, imenovan "Škrat". Kar lep čas je bil hit pri mnogih ljubljanskih mamicah in z manjšimi spremembami sem ga vodila petnajst let. Potem me je čedalje močnejša industrijska konkurenca prepričala, da jim s cenami ne morem več konkurirati.

Pristala sem na svobodi in začelo se je najustvarjalnejše obdobje v mojem življenju, posvečeno zgolj filmski, televizijski in občasno gledališki kostumografiji. Včasih je bilo težko zaradi premalo dela, potem spet težko zaradi preveč ponudb sočasno.

Moje znanje kostumografije je na začetku raslo s pomočjo nasvetov izkušenejših kolegov, z opazovanjem, z učenjem ob storjenih številnih napakah! Te so nujne, da pridobiš izkušnje in spoznaš kaj je bistveno pri kostumografiji. To ni izmišljanje fantastičnih kostumov, pač pa sestavni del projekta in vloge akterjev, ki morajo biti tudi s pomočjo kostuma postavljeni v časovni in socialni okvir filmske zgodbe.

Seveda sem uživala pri oblikovanju historičnih kostumov, npr. iz obdobja prve svetovne vojne (''Veter v mreži''), za katerega sem bila tudi nagrajena. Ali npr. za prepletanje obdobja druge svetovne vojne z današnjim časom (''Piran - Pirano''). A nič manj nisem uživala v mojem zadnjem celovečernem projektu (''Komedija solz''), če ravno sta v sodobni zgodbi glavna igralca oblečena dokaj nevpadljivo. Preveč je bilo filmov, da bi naštevala vse. A ponosna sem, da sem bila del ekipe prve slovenske režiserke Maje Weiss (''Varuh meje''), da je moj prvi film (''Sreča na vrvici'') priljubljen pri vseh generacijah in da sem bila ne tako zelo nepomemben člen v z Oskarjem nagrajenem filmu ''Nikogaršnja zemlja''. Ni majhna stvar biti del filma, ki je prejel najvišjo svetovno filmsko priznanje.

In za konec:
Sedaj se s kostumografijo ukvarjam le še občasno, spremljam pa ustvarjalnost mlajših kolegic in kolegov, ki imajo pogostoma mnogo slabše pogoje dela, kot smo jih imeli mi. Želim jim, da bi država z mačehovskim odnosom do filma, vsem ustvarjalnim filmskim poklicem povrnila dostojanstvo.

Potem bo moje bivanje na Primorskem, kamor sem se ponovno vrnila, obdana z družino, ki me je vedno podpirala, še lepše in izpolnjeno!

Napisala: Zvonka Makuc

==Kostumografije==
===Gledališče===
{{#dynamic_content:rep | person | 1537 | costume_designs}}

*Fadil Hadžič ''Državni lopov'', r. Grega Tozon, [[Šentjakobsko gledališče]]
*[[Tone Partljič]] ''Ščuke pa ni'', r. Grega Tozon, [[Šentjakobsko gledališče]]
*''Pijani kurent'', r. [[Tone Peršak]]
*''Termopile'', r. Andrej Stojan
*''Policija na pomoč'', r. [[Vojko Zidar]]
*Milan Kleč ''Vsega je kriva Marijana Držaj'', r. [[Gojmir Lešnjak]]
*Marko Pokoren & Branko Djurić ''Slovenci v vesolju'', r. Branko Djurić, Teater 55
*[[Andrej Rozman]] ''Kaj se je zgodilo v sobi 100'', Kosovelov dom Sežana & Hotel Union
*Avtorski projekt Gojmirja Lešnjaka ''Slovenija ima avdicijo'', Kafeteater

===Celovečerni filmi===
====2001-2010====
*2015 ''Komedija solz'', r. Marko Sosič, Arsmedia Ljubljana
*2012 ''Čefurji raus'', r. Goran Vojnović, Arsmedia Ljubljana
*2009 ''Piran-Pirano'', r. Goran Vojnović, Arsmedia Ljubljana, Jadran film Zagreb, RTV Slovenija
*2002 ''Varuh meje'', r. Maja Weiss, Bela film Ljubljana, Taris Flmproduktion Solingen, TV Slovenija
*2001 ''No Man's Land'', r. Danis Tanović, Casablanca, Ljubljana/Studio Ma, Ljubljana/Noe Productions, Paris/ Man's Films, Bruxelles/ Judy Couniham Films Ltd., London/Fabrica S.p.A., Catena di Villorba

====1991-2000====
*2000 ''Nepopisan list'', r. Jane Kavčič, Arsmedia Ljubljana
*1995 ''radio. doc'', r. Miran Zupanič, TV Slovenija
*1995 ''Rabljeva freska'', r. Anton Tomašič, Timaro Productions
*1993 ''Zrakoplov'', r. Jure Pervanjee, Viba film - Ljubljana/TV Slovenija/Sfinga - Ljubljana/Multimedia - Ljubljana
*1991 ''Srčna dama'', r. Boris Jurjaševič, Viba film in Emotinon film Ljubljana
====1981-1990====
*1990 ''Ječarji'', r. Marjan Ciglič, Viba film Ljubljana in Studio 37 Ljubljana
*1989 ''Veter v mreži'', r. Filip Robar – Dorin, Viba film Ljubljana in AS Filmske alternativa, Novo mesto
*1988 ''P. S.'', r. Andrej Stojan, Marcel Buh, Boštjan Hladnik, Viba film Ljubljana
*1988 ''Maja in vesoljček'', r. Jane Kavčič, Viba film
====1977-1980====
*1979 ''Zrak po obrokih'', r. Tone Frelih, RTV Ljubljana
*1977 ''Sreča na vrvici'', r. Jane Kavčič, Viba film/Vesna film Ljubljana

===TV nadaljevanke===
*2006 ''Trpljenje mladega Igorja'', r. Brane Bitenc, TV Slovenija
*1995 ''Dosje J. K.'', r. Anton Tomašič, TV Slovenija in Timaro Productions
*19.. ''Vodnik po Ljubljani'', r. Jože Pogačnik, TV Slovenija
*''Kriminalne zgodbe'', r. Anton Tomašič, TV Slovenija
*''Klan'', r. Anton Tomašič, TV Slovenija

===TV drama in TV filmi===
*2006 ''Kosilnica'', r. Brane Bitenc, TV Slovenija
*2004 ''Želim vse'', r. Brane Bitenc, Visual Production in TV Slovenija
*1997 ''Pet majskih dni'', r. Franci Slak, TV Slovenija
*1993 ''Vaški učitelj'', r. Maja Weiss, TV Slovenija
*1987 ''Zločinci'', kratki igrani TV film, r. Igor Prah, RTV Ljubljana
*1986 ''Sonce za dva'', r. Božo Šprajc, RTV Ljubljana
*1985 ''Dan kot vsak dan'', r. Dušan Prebil, RTV Ljubljana
*1985 ''Mark Antonij'', r. Igor Prah, RTV Ljubljana
*1985 ''Recepcija'', r. Anton Tomašič, RTV Ljubljana
*1984 ''Pepelnica'', r. Igor Prah, RTV Ljubljana
*1981 ''Jonov let'', r. Filip Robar Dorin, RTV Ljubljana
*''Srčne pege'', r. Igor Prah, RTV Ljubljana
*''Očeta Vincenta smrt'', r. Andrej Stojan, RTV Ljubljana
*''Striptih'', r. Filip Robar Dorin, RTV Ljubljana
*''Vsi na morje'', r. Tone Frelih, RTV Ljubljana
*''Paralele'', r. Marjan Ciglič, RTV Ljubljana

===Dokumentarno igrani filmi===
*2005 ''Valček za 4'', r. Boris Palčič, Casablanca Ljubljana in TV Slovenija
*2005 ''Stanislav Škrabec, oče slovenske fonetike'', r. Matjaž Žbontar, Vizualni laboratorij
*2000 ''Otrok Istre – Andrea Antico da Montana'', r. Samo Milavec, TV Slovenija
*''110 let mela'', r. Igor Pediček
*''Temna vrata'', r. Marcel Buh, TV Slovenija
*''Novomeška pomlad'', r. Filip Robar – Dorin,
*''Izgubljena formula Janeza Puharja'', r. Pavle Grzinčič
*''Dnevnik nekega naroda'', r. Igor Pediček
*''Kugel princip'', r. Boris Palčič,
*''Sprehod z baronom'', r. Zoran Lesič, TV Slovenija
*''Zgodovina Ljubljane'', r. Jadran Strle
*''Olimpijska poletja Staneta Derganca'', r. Branko Bitenc
*''Dan prve piščali'', r. Tugo Štiglic

===Kratki filmi===
*2006 ''Rezina življenja'', r. Martin Turk, Arsmedia Ljubljana
*2006 ''Moj sin, seksualni manijak'', r. Goran Vojnović, Arsmedia Ljubljana
*2002 ''Izlet'', r. Martin Turk, UL AGRFT Ljubljana
*2000 ''Samota v dvoje-Večer'', r. Nataša Prosenc, Arsmedia, Ljubljana
*1999 ''Križišče'', r. Igor Prodnik, Blow up, Ljubljana
*1997 ''Pesem od Ludomorca'', r. Jane Kavčič, TV Slovenija
*''Hlad'', r. Marcel Buh, TV Slovenija
*''Lutka'', r. Franček Rudolf , AGRFT Ljubljana
*''Na vrhu'', r. Martin Turk,

===Izobraževalne oddaje===
*''Muzikajeto'', r. Branko Bitenc, TV Slovenija
*''Periskop'', r. Igor Šmit, TV Slovenija
*''Besede'', r. Igor Prah, TV Slovenija

===Zabavne TV nadaljevanke===
*''Posel je posel,'' r. Jure Kornc
*''Teater Paradižnik'', r. Branko Djurić, TV Slovenija
*''Pravi biznis'', r. Branko Djurić, TV Slovenija
*''Šou bo šel'', r. Branko Djurić, TV Slovenija
*''TV Poper'', r. Samo Milavec, TV Slovenija
*2004/07 ''Naša mala klinika'', r. Branko Djurić, V.V. Anžlovar, MASKA

==Ostalo==
''Zrak po obrokih'', r. Tone Frelih, RTV Ljubljana, Bobenček, Komu gori pod nogami, Službeni vhod, Zdravo, Oddaja o poeziji, Ex Libris, Klub klobuk, Branja, Dober večer, Jesenske barve, Skrivnosti, Zgodbe o knjigah

==Nagrade==
*2024 Nagrada Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti
*2002 kostumografinja z Oskarjem nagrajenega filma ''Nikogaršnja zemlja'', režiser Danis Tanovič
*1989 nagrada Metoda Badjure za kostumografijo na Tednu domačega filma v Celju za film ''Veter v mreži'', režiser Filip Robar Dorin

==Fotogalerija==
<gallery>
Slika:LILY STORY foto CASABLANCA 2002.jpg|Lily Story, foto: Casablanca, 2002
Slika:Valček za 4 foto Casablanca 2004 (2).JPG|Valček za 4, foto: Casablanca, 2004
Slika:Valček za 4 foto CASABLANCA 2004 2.JPG|Valček za 4, foto: Casablanca, 2004
Slika:LJUBEZNI B.K. foto Z. HOCHSTATTErR 1987.jpg|Ljubezni B.K., foto: Z. Hochstatterr, 1987
Slika:NIKOGARŠNJA ZEMLJA - OSKAR.JPG|Nikogaršnja zemlja, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Radio 2.png|Radio, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Radio doc.png|Radio, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zvonka Radio doc.png|Radio, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zvonka, ne vem kje.png|Foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Reklama 1.png|Reklama, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Reklama 2.png|Reklama, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Reklama 3.png|Reklama, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Reklama 4.png|Reklama, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Reklama 7.png|Reklama, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Reklama 8.png|Reklama, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Reklama 9.png|Reklama, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Reklama 10.png|Reklama, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Reklama.png|Reklama, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zvonka 2.jpg|Foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zvonka 3.jpg|Foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zvonka 4.jpg|Foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zvonka 5.jpg|Foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zvonka 6.jpg|Foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zvonka 7.jpg|Foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zvonka 8.jpg|Foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zvonka 9.jpg|Foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zvonka 10.jpg|Foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zvonka 11.jpg|Foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zvonka 12.jpg|Foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zvonka 13.jpg|Foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zvonka 14.jpg|Foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zvonka 15.jpg|Foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zvonka 16.jpg|Foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zvonka 17.jpg|Foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zvonka Škrabec1.png|Foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Dve pupci.jpg|Srčna dama, Korzika; foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Kosilo.jpg|Srčna dama, Korzika; foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:L'LLe-ROUSSE - snemanje a.jpg|Srčna dama, Korzika; foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:L'LLe-ROUSSE - snemanje b.jpg|Srčna dama, Korzika; foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:L'LLe-ROUSSE - snemanje c.jpg|Srčna dama, Korzika; foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:L'LLe-ROUSSE - snemanje d.jpg|Srčna dama, Korzika; foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:L'LLe-ROUSSE - snemanje e.jpg|Srčna dama, Korzika; foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:L'LLe-ROUSSE - snemanje.jpg|Srčna dama, Korzika; foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Tri pupce a.jpg|Srčna dama, Korzika; foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Tri pupce b.jpg|Srčna dama, Korzika; foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Tri pupce in en fant.jpg|Srčna dama, Korzika; foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Tri pupce.jpg|Srčna dama, Korzika; foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Za mizo.jpg|Srčna dama, Korzika; foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Veter v mreži a.jpg|Veter v mreži, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Veter v mreži b.jpg|Veter v mreži, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zrakoplov - Gojc.jpg|Zrakoplov, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zrakoplov 92- snemanje a.jpg|Zrakoplov, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zrakoplov 92- snemanje b.jpg|Zrakoplov, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zrakoplov 92- snemanje c.jpg|Zrakoplov, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zrakoplov 92- snemanje d.jpg|Zrakoplov, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zrakoplov 92- snemanje.jpg|Zrakoplov, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zrakoplov 92- Zvonka a.jpg|Zrakoplov, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zrakoplov 92- Zvonka b.jpg|Zrakoplov, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Zrakoplov 92- Zvonka.jpg|Zrakoplov, foto: arhiv Zvonka Makuc
Slika:Unnamed (1).jpg|Foto: arhiv Zvonka Makuc
</gallery>
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Viri in literatura==
==Zunanje povezave==

Peter Militarev

2024-09-17T09:05:20Z

AnaP: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Militarev, Peter]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Militarev, Peter]]
[[Kategorija:Dramatika|Militarev, Peter]]
[[Kategorija:Režiserji|Militarev, Peter]]
==Življenjepis==
Režiser in igralec Peter Militarev se je rodil 6. januarja 1939 v Ljubljani.

Svojo gledališko pot je začel že v domači osnovni šoli pod režijskim vodstvom svoje mame Verene. Kot dijak šentviške gimnazije je igral v DPD Svoboda Medvode, potem pa se je za desetletje zaprisegel [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskemu gledališču]], kjer je ustvaril vrsto vlog, med njimi: Friderika v Župančičevi Veroniki Deseniški, Pastorja v Deževju, Njega v Vožnji v Osoje, Kaplana v Dobrem vojaku Švejku in Princa Aragonskega v Beneškem trgovcu. Pozneje se je povsem posvetil režiji in kot igralec ustvaril le še nekaj filmskih in TV vlog: Idealist, Brezjansko polje, VOS. V tem času se je izobraževal na seminarjih [[Mile Korun|Mileta Koruna]], [[Marjan Belina|Marjana Beline]], [[Polde Bibič|Poldeta Bibiča]] in drugih in se konec petdesetih let posvetil režiji v ljubiteljskih gledaliških skupinah.

Po desetletju v Medvodah svojo ustvarjalno energijo preusmeri v Oder treh herojev KUD Pirniče, kjer je ostal do danes in pripravil tudi največ režij. Med najznačilnejšimi predstavami so: Evgen Tankreda Dorsta, Marquesova Pokvečena sonca, Fugardova drama Pozdravljeni in zbogom, Aristofanove Parlamentarke in druge. S temi predstavami so nastopili na festivalih po Sloveniji, Jugoslaviji in tujini.

Leta 1987 je odpovedal zaposlitev v Agrostroju postal samostojni kulturni delavec. Ustvarjanju v Pirničah je dodal še brezštevilne režije po vsej Sloveniji in v zamejstvu. Prvič se je preizkusil v Šentjakobskem gledališču s postavitvijo Torkarjeve ''Pisane žoge''.

Osnoval je Ostrovrharjeva kulturna srečanja, kot vodja Odra treh herojev in Odra mladih v Pirničah pri Medvodah je zrežiral mnogo predstav s katerimi so redno sodelovali na mednarodnih festivalih.

Vzporedno je redno sodeloval z zamejskimi gledališkimi skupinami na avstrijskem Koroškem.(dramatizacije: [[Jakob Sket]] ''[[Miklova Zala]]'', [[Prežihov Voranc]] ''[[Požganica]]'' [[Fran Saleški Finžgar]] ''[[Divji lovec]]'').

Režira otroške predstave, za katere sam dramatizira tekste ali jih celo sam napiše.

V petdesetih letih svojega udejstvovanja je ustvaril več kot 300 režij, od spektakularnih množičnih uprizoritev na prostem do intimnih lukovnih predstav. Njegove režije so izrazito individualne in stilno prepoznavne. Gledališča, v katerih je režiral, so v njem prepoznala predvsem mentorja, ki jim je odločilno pomagal na njihovi gledališki poti, saj je znal svoje znanje in izkušnje učinkovito prenašati na ostale gledališke ustvarjalce.

Bil je član številnih odborov in delovnih teles pri Festivalu dramskih amaterjev Jugoslavije, Zvezi gledaliških skupin Slovenije, SNG Drama Ljubljana, UNIMA, Lutkovni pristan. Tudi kot selektor in strokovni spremljevalec je pomagal graditi amatersko gledališče na Gorenjskem (Kekčevo srečanje, Festival gorenjskih komedijantov). Je tudi predaval gledališko režijo na seminarjih in delavnicah za ljubiteljske ustvarjalce.

Za svoje delo je Militarev prejel številne nagrade in odlikovanja, med drugim Linhartovo plaketo in Župančičevo nagrado mesta Ljubljana. Srebrno plaketo slovenskega Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) je prejel za svoje izjemno obsežno in dolgoletno delo na področju gledališča, ki predstavlja nepogrešljiv prispevek k slovenski ljubiteljski gledališki ustvarjalnosti.

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 3977 | directings}}

==Dramski teksti==
==Nagrade==
* 2024 priznanje Andreja Šusterja-Drabosnjaka za izjemne dosežke na področju kulturnega ustvarjanja
*2008 Srebrna plaketa javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
* 1980 Župančičeva nagrada mesta Ljubljana
* Linhartova plaketa za področje glasbene, gledališke, folklorne in plesne dejavnosti

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
==Zunanje povezave==

Peter Militarev

2024-09-17T08:55:43Z

AnaP: /* Nagrade */

Peter Militarev

2024-09-17T08:45:22Z

AnaP: /* Življenjepis */

Peter Militarev

2024-09-17T08:45:02Z

AnaP: /* Življenjepis */

Peter Militarev

2024-09-17T08:42:58Z

AnaP: /* Nagrade */

Mojka Končar

2024-09-16T09:08:44Z

AnaP: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Končar, Mojka]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Končar, Mojka]]

==Življenjepis==
Mojka Končar (1998) je bila leta 2019 sprejeta na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] v
letnik Nataše Barbare Gračner in Sebastijana Horvata. Študij
zaključuje z diplomskima uprizoritvama ''Nekje daleč nekaj bo''
(režiser Bor Ravbar) in ''Amerikanci'' (režiser Jernej Potočan). Med študijem je sodelovala pri bralnih uprizoritvah [[Teden slovenske drame|Tedna slovenske
drame]] in [[Mestno gledališče Ljubljana|Mestnega gledališča ljubljanskega]], kjer je leta 2022 vskočila v vlogo Johnne v predstavi ''Avgust v okrožju Osage''
(režiser Janusz Kica) ter sodelovala na koncertih [[MGL&AGRFT]].
Igrala je v kratkih filmih in TV dramah ''Ostanki'' (režiserka Nika
Otrin), ''Kar pustim, ostane'' (režiserka Nika Otrin), ''2030'' (režiser David Champaigne), ''Alenka'' (režiser Kristian Irgl), ''Ljudožerci'' (režiserji Aljaž Zorko, Damir Vintar, Benjamin Friškovec), ''Mali princ'' (režiser Kristian Irgl), ''Lebičada '' (režiserka Tinkara Klipšteter). Leta 2023 je sodelovala pri radijskih literarnih portretih, literarnih nokturnih ter radijskih igrah na [[RTV SLO]].

==Vloge==
{{#dynamic_content:rep | person | 21740 | roles}}

==Nagrade==
==Viri in literatura==
*Gledališče Celje

==Zunanje povezave==

Nina Čehovin

2024-09-16T09:06:44Z

AnaP: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Čehovin, Nina]]
[[Kategorija:Kostumografi|Čehovin, Nina]]
==Življenjepis==
Nina Čehovin (1991) je po zaključenem
dodiplomskem študiju na Fakulteti za dizajn leta 2018 z delom Kostumina Betajnovi magistrirala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] v Ljubljani, smer Scensko oblikovanje. Že med študijem je sodelovala pri gledaliških, filmskih in televizijskih projektih, po letu
2018 pa kot kostumografinja podpisala uprizoritve na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], v [[SNG Drama Ljubljana]] ''O čem govorimo, ko govorimo o ljubezni'' po motivih kratke proze Raymonda Carverja in ''Žene v testu'' po motivih slovenskih ljudskih pesmi, v [[Anton Podbevšek Teater|Anton Podbevšek Teatru]] v Novem mestu ''Turobni dnevi, čudoviti časi'' po motivih
kratke proze J. D. Salingerja, v [[Gledališče Koper|Gledališču Koper]] in [[SNG Nova Gorica]] ''Razparač'' po
drami Disney ''Razparač'' Philipa Ridleyja ter [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]]
''Timbuktu, Timbuktu'' po slikanici kratkih zgodb in pesmi Petra Svetine. Deluje tudi na neinstitucionalni sceni ''Roza'' uprizoritev Kolektiva Bodice, ki predstavlja lik aktivistke Rose Luxemburg.

Za svoje delo je prejela več nagrad: [[študentska Prešernova nagrada|študentsko Prešernovo nagrado]] za kostumografijo
v predstavi ''Kralj Ojdipus'' (režiser [[Jan Krmelj]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], 2016), tri [[Zlatolaska|zlatolaske]] za kostumografijo v predstavah ''Odets'' (režiserka [[Maša Pelko]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], 2017) in ''Zimska pravljica'' (režiserka [[Maša Pelko]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], 2018) ter v kratkem filmu ''Spran'' (režiser Miha Likar, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], 2018). Na Tednu slovenske drame 2023 je predstava ''Žene v testu'' v režiji [[Živa Bizovičar|Žive Bizovičar]] ([[SNG Drama Ljubljana]], 2022) prejela [[Šeligova nagrada|Šeligovo nagrado]] za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa, na 58. [[Festival Borštnikovo srečanje|Festivalu Borštnikovo srečanje]] pa je prejela dve nagradi: [[Borštnikova nagrada|Borštnikovo nagrado]] za celostno obdelavo uprizoritvenega gradiva ter nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev v letu 2022.

==Kostumografija uprizoritev==
{{#dynamic_content:rep | person | 20121 | costume_designs}}

==Nagrade==
*2023 [[Šeligova nagrada]] za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa ''Žene v testu''
*2023 [[Borštnikova nagrada]] za celostno obdelavo uprizoritvenega gradiva na 58. [[Festival Borštnikovo srečanje|Festivalu Borštnikovo srečanje]] za uprizoritev ''Žene v testu''
*2023 [[Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]] zza najboljšo uprizoritev v letu 2022 na 58. [[Festival Borštnikovo srečanje|Festivalu Borštnikovo srečanje]] za uprizoritev ''Žene v testu''
*2018 Nagrada [[zlatolaska]] za kostumografijo v uprizoritvi ''Zimska pravljica''
*2018 Nagrada [[zlatolaska]] za kostumografijo v kratkem filmu ''Spran''
*2017 Nagrada [[zlatolaska]] za kostumografijo v uprizoritvi ''Odets''
*2016 [[študentska Prešernova nagrada]] za kostumografijo v uprizoritvi ''Kralj Ojdipus''

==Viri in literatura==
*Gledališče Celje

==Zunanje povezave==

Nina Čehovin

2024-09-16T09:01:30Z

AnaP: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Čehovin, Nina]]
[[Kategorija:Kostumografi|Čehovin, Nina]]
==Življenjepis==
Nina Čehovin (1991) je po zaključenem
dodiplomskem študiju na Fakulteti za dizajn leta 2018 z delom Kostumina Betajnovi magistrirala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] v Ljubljani, smer Scensko oblikovanje. Že med študijem je sodelovala pri gledaliških, filmskih in televizijskih projektih, po letu
2018 pa kot kostumografinja podpisala uprizoritve na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], v [[SNG Drama Ljubljana]] ''O čem govorimo, ko govorimo o ljubezni'' po motivih kratke proze Raymonda Carverja in ''Žene v testu'' po motivih slovenskih ljudskih pesmi, v [[Anton Podbevšek Teater|Anton Podbevšek Teatru]] v Novem mestu ''Turobni dnevi, čudoviti časi'' po motivih
kratke proze J. D. Salingerja, v [[Gledališče Koper|Gledališču Koper]] in [[SNG Nova Gorica]] ''Razparač'' po
drami Disney ''Razparač'' Philipa Ridleyja ter [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]]
''Timbuktu, Timbuktu'' po slikanici kratkih zgodb in pesmi Petra Svetine. Deluje tudi na neinstitucionalni sceni ''Roza'' uprizoritev [[Kolektiv Bodice|Kolektiva Bodice]], ki predstavlja lik aktivistke Rose Luxemburg.

Za svoje delo je prejela več nagrad: [[študentska Prešernova nagrada|študentsko Prešernovo nagrado]] za kostumografijo
v predstavi ''Kralj Ojdipus'' (režiser Jan Krmelj, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], 2016), tri [[Zlatolaska|zlatolaske]] za kostumografijo v predstavah ''Odets'' (režiserka Maša Pelko, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], 2017) in ''Zimska pravljica'' (režiserka Maša
Pelko, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], 2018) ter v kratkem filmu ''Spran'' (režiser Miha Likar, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], 2018). Na Tednu slovenske drame 2023 je predstava ''Žene v testu'' v režiji [[Živa Bizovičar|Žive Bizovičar]] ([[SNG Drama Ljubljana]], 2022) prejela [[Šeligova nagrada|Šeligovo nagrado]] za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa, na 58. [[Festival Borštnikovo srečanje|Festivalu Borštnikovo srečanje]] pa je prejela dve nagradi: [[Borštnikova nagrada|Borštnikovo nagrado]] za celostno obdelavo uprizoritvenega gradiva ter nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev v letu 2022.

==Kostumografija uprizoritev==
{{#dynamic_content:rep | person | 20121 | costume_designs}}

==Nagrade==
*2023 [[Šeligova nagrada]] za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa ''Žene v testu''
*2023 [[Borštnikova nagrada]] za celostno obdelavo uprizoritvenega gradiva na 58. [[Festival Borštnikovo srečanje|Festivalu Borštnikovo srečanje]] za uprizoritev ''Žene v testu''
*2023 [[Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]] zza najboljšo uprizoritev v letu 2022 na 58. [[Festival Borštnikovo srečanje|Festivalu Borštnikovo srečanje]] za uprizoritev ''Žene v testu''
*2018 Nagrada [[zlatolaska]] za kostumografijo v uprizoritvi ''Zimska pravljica''
*2018 Nagrada [[zlatolaska]] za kostumografijo v kratkem filmu ''Spran''
*2017 Nagrada [[zlatolaska]] za kostumografijo v uprizoritvi ''Odets''
*2016 [[študentska Prešernova nagrada]] za kostumografijo v uprizoritvi ''Kralj Ojdipus''

==Viri in literatura==
*Gledališče Celje

==Zunanje povezave==

Livija Pandur

2024-09-16T08:55:22Z

AnaP: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Pandur, Livija]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Pandur, Livija]]

==Življenjepis==
Dramaturginja in producentka Livija Pandur se je rodila v Mariboru, 27. avgusta 1959. Že med študijem na ljubljanski [[AGRFT Ljubljana|AGRFT]] je sodelovala v gledališki skupini Tomaža Pandurja Tespisov voz.

V slovenskem in mednarodnem gledališkem prostoru je ustvarila zavidljiv gledališki opus. Kot dramaturginja je soustvarila celotni opus Tomaža Pandurja, od zgodnjih začetkov s Tespisovim vozom in kultne Šeherezade v Slovenskem mladinskem gledališču, mariborskega obdobja, ko je bila del dramaturške ekipe v [[SNG Maribor|Drami SNG Maribor]] (1991-1996), do mednarodnega preboja s posebnim poudarkom na t. i. španskem obdobju. Leta 1997 uredila in izdala trijezično monografijo ''Pandurjevo gledališče sanj'', od ustanovitve mednarodne gledališke organizacije Pandur Theaters leta 2002 pa je producentka in dramaturginja predstav tega gledališča.

V zadnjih letih se intenzivno posveča režiji, na slovenske odre je postavila ''Brezmadežno/Immaculato'' ([[SNG Maribor]], 2016), ki sta jo načrtovala s Tomažem Pandurjem, na novo postavila balet ''Simfonija otožnih pesmi'' ([[SNG Opera in balet Ljubljana]], 2017; premiera v Staatsballet Berlin, 2010), in ''Penelopiado'' ([[SNG Drama Ljubljana]], 2022). V tujini je v sodelovanju s koreografom Ronaldom Savkovićem režirala avtorski balet ''Hazarski slovar: Lovci na sanje'' v Srbskem narodnem gledališču v Beogradu (2018), predstavo ''Alkestida'' v gledališču Marina Držića v Dubrovniku (2019), ''Ecos'' Henryja Naylorja v Teatru Español v Madridu (2019), ''Hamlet – Evidenca zločina neke monarhije'' v gledališču Marina Držića v Dubrovniku (2021/22), opero ''Pesem iz hrupa – Življenja in smrti Isabelle Eberhardt'' v HNK Varaždin (2022) in ''Kraljice'' (T. H. Pandur in Livija Pandur po Rihardu III. in drugih dramah W. Shakespeara) v gledališču Marina Držića v Dubrovniku (2024).

Za svoje delo je prejela dve Borštnikovi diplomi za dramaturgijo, nagrado na festivalu Bitef za dramaturgijo in nagrado Veliki bršljanov venec za življenjsko delo na področju dramaturgije, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije.

==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 609 | dramaturgies}}
==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 609 | directings}}
==Prevodi==
{{#dynamic_content:rep | person | 609 | translations}}

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 609 | roles}}

==Nagrade==
*2018 [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|»Veliki bršljanov venec«]], priznanje ZDUS za življensko delo, in sicer za vsestransko gledališko ustvarjanje s poudarkom na dramaturgiji, {{Pdf|Priznanja_ZDUS_2018.pdf|obrazložitev}}
* 1991 Borštnikova nagrada za gledališki esej
* 1990 Borštnikova diploma za dramaturgijo, ''Faust'' (Drama SNG Maribor)

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

==Zunanje povezave==
*[http://www.delo.si/kultura/oder/magicna-energija-gledalisca-kot-pot-do-srca.html Magična energija gledališča kot pot do srca - www.delo.si, 17.07.2017]
*[https://www.delo.si/kultura/oder/od-dramaturske-in-producentske-do-reziserske-kariere-234084.html Od dramaturške in producentske do režiserske kariere - www.delo.si, 02.10.2019]
*[https://ars.rtvslo.si/2020/08/oder-276/ "Gledališče je prostor, v katerem sama najlaže govorim o svojih resnicah in resnicah, ki jih čutim v družbi.", oddaja Oder - ars.rtvslo.si, 08.09.2020]

Livija Pandur

2024-09-16T08:55:00Z

AnaP: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Pandur, Livija]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Pandur, Livija]]

==Življenjepis==
Dramaturginja in producentka Livija Pandur se je rodila v Mariboru, 27. avgusta 1959. Že med študijem na ljubljanski [[AGRFT Ljubljana|AGRFT]] je sodelovala v gledališki skupini Tomaža Pandurja Tespisov voz.

V slovenskem in mednarodnem gledališkem prostoru je ustvarila zavidljiv gledališki opus. Kot dramaturginja je soustvarila celotni opus Tomaža Pandurja, od zgodnjih začetkov s Tespisovim vozom in kultne Šeherezade v Slovenskem mladinskem gledališču, mariborskega obdobja, ko je bila del dramaturške ekipe v [[SNG Maribor|Drami SNG Maribor]] (1991-1996), do mednarodnega preboja s posebnim poudarkom na t. i. španskem obdobju. Leta 1997 uredila in izdala trijezično monografijo ''Pandurjevo gledališče sanj'', od ustanovitve mednarodne gledališke organizacije Pandur Theaters leta 2002 pa je producentka in dramaturginja predstav tega gledališča.

V zadnjih letih se intenzivno posveča režiji, na slovenske odre je postavila ''Brezmadežno/Immaculato'' ([[SNG Maribor]], 2016), ki sta jo načrtovala s Tomažem Pandurjem, na novo postavila balet ''Simfonija otožnih pesmi'' ([[SNG Opera in balet Ljubljana]], 2017; premiera v Staatsballet Berlin, 2010), in ''Penelopiado'' ([[SNG Drama Ljubljana]], 2022). V tujini je v sodelovanju s koreografom Ronaldom Savkovićem režirala avtorski balet ''Hazarski slovar: Lovci na sanje'' v Srbskem narodnem gledališču v Beogradu (2018), predstavo ''Alkestida'' v gledališču Marina Držića v Dubrovniku (2019), ''Ecos'' Henryja Naylorja v Teatru Español v Madridu (2019), ''Hamlet – Evidenca zločina neke monarhije'' v gledališču Marina Držića v Dubrovniku (2021/22), opero ''Pesem iz hrupa – Življenja in smrti Isabelle Eberhardt'' v HNK Varaždin (2022) in ''Kraljice'' (T. H. Pandur in Livija Pandur po Rihardu III. in drugih dramah W. Shakespeara) v gledališču Marina Držića v Dubrovniku (2024).

Za svoje delo je prejela dve Borštnikovi diplomi za dramaturgijo, nagrado na festivalu Bitef za dramaturgijo in nagrado Veliki bršljanov venec za življenjsko delo na področju dramaturgije, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije.

==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 609 | dramaturgies}}
==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 609 | directings}}
==Prevodi==
{{#dynamic_content:rep | person | 609 | translations}}

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 609 | roles}}

==Nagrade==
*2018 [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|»Veliki bršljanov venec«]], priznanje ZDUS za življensko delo, in sicer za vsestransko gledališko ustvarjanje s poudarkom na dramaturgiji, {{Pdf|Priznanja_ZDUS_2018.pdf|obrazložitev}}
* 1991 Borštnikova nagrada za gleališki esej
* 1990 Borštnikova diploma za dramaturgijo, ''Faust'' (Drama SNG Maribor)

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

==Zunanje povezave==
*[http://www.delo.si/kultura/oder/magicna-energija-gledalisca-kot-pot-do-srca.html Magična energija gledališča kot pot do srca - www.delo.si, 17.07.2017]
*[https://www.delo.si/kultura/oder/od-dramaturske-in-producentske-do-reziserske-kariere-234084.html Od dramaturške in producentske do režiserske kariere - www.delo.si, 02.10.2019]
*[https://ars.rtvslo.si/2020/08/oder-276/ "Gledališče je prostor, v katerem sama najlaže govorim o svojih resnicah in resnicah, ki jih čutim v družbi.", oddaja Oder - ars.rtvslo.si, 08.09.2020]

Jelena Ždrale

2024-09-16T08:19:39Z

AnaP: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Ždrale, Jelena]]
[[Kategorija:Ustvarjalci glasbe|Ždrale, Jelena]]

==Življenjepis==
Jelena Ždrale je študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Vasilija Meljnikova in kasneje z odliko diplomirala pod mentorstvom prof. Volodje Balžalorskega. Za časa študija je prejela študentsko Prešernovo nagrado za posebne solistične dosežke.

Občinstvu je bolj poznana kot ustvarjalka in soustvarjalka raznorodnih projektov, improvizatorka s popolnoma samosvojim stilom, ter skladateljica, aranžerka in izvajalka v premnogih gledaliških predstavah, filmih, glasbenih skupinah in drugih umetniških dogodkih. V različnih projektih in zasedbah je sodelovala z najbolj prestižnimi umetniki slovenske in mednarodne kulturne scene. To so Milko Lazar, Drago Ivanuša, Aldo Kumar, Ivana Djilas, Boštjan Gombač, Igor Leonardi, Svetlana Makarovič, Dušan Jovanović, Janoš Kica, Edward Klug, Metod Pevec, Janja Majzelj, Nino de Gleria in mnogi drugi, s katerimi je tudi nastopala po vsej Evropi in še dlje (ZDA, Mehika, Kanada). Sicer pa je njen ustvarjalni opus še danes najbolj tesno povezan z Ninom de Glerio. Oba nastopata, med ostalim, z vsestransko umetnico Svetlano Makarovič, s katero so v družbi vrhunskih interpretov in glasbenikov poustvarili njene brezčasne šansone.

Kljub manjšemu zatonu zaradi selitve v tujino sredi leta 2017 je uspela ohranjati stik s slovenskimi glasbeniki in ustvarjalci, ter se leta 2019 s polnim delovnim zagonom vrnila na domača tla. Kot gostja tu pa tam nastopa z zasedbama Fake orchestra in Katalena, medtem ko s skupinami Brina, tAman in Mala mestna muzika redno koncertira, ustvarja in aranžira. Od leta 2019 je redna članica glasbene zasedbe za interaktivno radijsko oddajo ''Muzikal'', ki vsak drug četrtek na Radiu Študent spesni in uglasbi pesem na aktualno temo.

==Vloge==
{{#dynamic_content:rep | person | 4564 | roles }}

==Glasba==
{{#dynamic_content:rep | person | 4564 | music }}

==Nagrade==
*2023 Nagrada [[Bienale ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije|12. Bienala ULU]] za scensko glasbo za uprizoritev ''Obisk'' ([[Lutkovno gledališče Ljubljana]])
*Študentska Prešernova nagrada za posebne solistične dosežke

==Viri in literatura==
*Glasbena šola Arsem

==Zunanje povezave==

Jelena Ždrale

2024-09-16T08:13:16Z

AnaP: /* Viri in literatura */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Ždrale, Jelena]]
[[Kategorija:Ustvarjalci glasbe|Ždrale, Jelena]]

==Življenjepis==
Jelena Ždrale je študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Vasilija Meljnikova in kasneje z odliko diplomirala pod mentorstvom prof. Volodje Balžalorskega. Za časa študija je prejela študentsko Prešernovo nagrado za posebne solistične dosežke.

Občinstvu je bolj poznana kot ustvarjalka in soustvarjalka raznorodnih projektov, improvizatorka s popolnoma samosvojim stilom, ter skladateljica, aranžerka in izvajalka v premnogih gledaliških predstavah, filmih, glasbenih skupinah in drugih umetniških dogodkih. V različnih projektih in zasedbah je sodelovala z najbolj prestižnimi umetniki slovenske in mednarodne kulturne scene. To so Milko Lazar, Drago Ivanuša, Aldo Kumar, Ivana Djilas, Boštjan Gombač, Igor Leonardi, Svetlana Makarovič, Dušan Jovanović, Janoš Kica, Edward Klug, Metod Pevec, Janja Majzelj, Nino de Gleria in mnogi drugi, s katerimi je tudi nastopala po vsej Evropi in še dlje (ZDA, Mehika, Kanada). Sicer pa je njen ustvarjalni opus še danes najbolj tesno povezan z Ninom de Glerio. Oba nastopata, med ostalim, z vsestransko umetnico Svetlano Makarovič, s katero so v družbi vrhunskih interpretov in glasbenikov poustvarili njene brezčasne šansone.

Kljub manjšemu zatonu zaradi selitve v tujino sredi leta 2017 je uspela ohranjati stik s slovenskimi glasbeniki in ustvarjalci, ter se leta 2019 s polnim delovnim zagonom vrnila na domača tla. Kot gostja tu pa tam nastopa z zasedbama Fake orchestra in Katalena, medtem ko s skupinami Brina, tAman in Mala mestna muzika redno koncertira, ustvarja in aranžira. Od leta 2019 je redna članica glasbene zasedbe za interaktivno radijsko oddajo ''Muzikal'', ki vsak drug četrtek na Radiu Študent spesni in uglasbi pesem na aktualno temo.

==Vloge==
{{#dynamic_content:rep | person | 4564 | roles }}

==Glasba==
{{#dynamic_content:rep | person | 4564 | music }}

==Nagrade==
*2023 Nagrada [[Bienale ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije|12. Bienala ULU]] za scensko glasbo za uprizoritev ''Obisk'' ([[Lutkovno gledališče Ljubljana]])

==Viri in literatura==
*Glasbena šola Arsem

==Zunanje povezave==

Jelena Ždrale

2024-09-16T08:12:38Z

AnaP: /* Gledališke predstave */

Lina Rica

2024-09-16T08:10:39Z

AnaP: nova stran z vsebino: »Rica, Lina Rica, Lina ==Življenjepis== Lina Rica (Makarska, 1980) je intermedijska umetnica, ki deluje na področju konceptualne, eksperimentalne in novomedijske umetnosti. Ustvarja instalacije z uporabo videa, grafike, svetlobe, fotografije in animacije. V svojem delu obravnava družbene ter naravne procese preteklih in sedanjih svetov ter njihove vplive na posameznika. Leta 2008 je magistrirala na Akad...«

[[Kategorija:Ustvarjalci|Rica, Lina]]
[[Kategorija:Oblikovalci videa|Rica, Lina]]

==Življenjepis==
Lina Rica (Makarska, 1980) je intermedijska umetnica, ki deluje na področju konceptualne, eksperimentalne in novomedijske umetnosti. Ustvarja instalacije z uporabo videa, grafike, svetlobe, fotografije in animacije. V svojem delu obravnava družbene ter naravne procese preteklih in sedanjih svetov ter njihove vplive na posameznika. Leta 2008 je magistrirala na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu z nagrado za najboljšo magistrsko nalogo na oddelku za grafiko. Njena dela so bila predstavljena in objavljena na samostojnih in skupinskih razstavah ter na številnih nastopih v živo, in to tako na regionalni kot mednarodni ravni,, med drugim na 8. Trienalu sodobne umetnosti v Sloveniji, 13. Bienalu mladih umetnikov Evrope in Sredozemlja BJCEM v Bariju, na 5. Internacionalnem Trienalu grafike v Pragi, na 4., 5. in 7. Trienalu grafike v Zagrebu, na razstavi Vračanje pogleda v Cukrarni, v galerijah P74, Vladimir Nazor, Edinburgh Printmakers in v številnih drugih. Njene grafike so del zbirke Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani, Likovne zbirke Riko, Oficina Arara v Portu, Longest Night v Gothenburgu, Critical Mass Portfolio in Femicomix Portfolio. Za svoje grafike je prejela več nagrad.

Med letoma 2012 in 2016 je skupaj z Boštjanom Čadežem vodila društvo za produkcijo in promocijo sodobne umetnosti ter galerijski prostor GaleRica v svojem domu v Makarski. Z video performansi je nastopala na več festivalih in dogodkih v klubih kot tudi avtonomnih kulturnih centrih, sodelovala pa je tudi z več umetnicami in umetniki. Je ustanovna članica avdio-vizualnega eksperimentalnega ansambla Marta Fakuch, ki deluje od leta 2019. Od leta 2020 je tudi del avdio-vizualnega tria Etceteral. Leta 2023 je z oblikovanjem videa v predstavi Kraljice v režiji Livije Pandur in Tiborja Hrsa Pandurja prvič sodelovala v gledališki produkciji. Živi in dela v Ljubljani.

==Videografija==

==Nagrade==

==Viri in literatura==
*Gledališče Celje

==Zunanje povezave==

Vesna Kolarec

2024-09-16T08:03:50Z

AnaP: /* Viri in literatura */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Kolarec, Vesna]]
[[Kategorija:Oblikovalci svetlobe|Kolarec, Vesna]]

==Življenjepis==
Vesna Kolarec (1985, Zagreb) je obiskovala Šolo za uporabno umetnost in dizajn, smer fotografija, v Padovi je diplomirala na Visoki šoli za fotografijo in vizualne umetnosti (Istituto superiore di fotografia e arti visive), nato pa se je vpisala na dodiplomski študij filmskega in televizijskega snemanja na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu in leta 2014 magistrirala na smeri oblikovanje svetlobe. Kot profesionalna oblikovalka svetlobe je sodelovala pri devetdesetih gledaliških in sedemnajstih opernih uprizoritvah na Hrvaškem in v tujini. Sodelovala je z večino gledaliških hiš na Hrvaškem in s pomembnejšimi gledališkimi festivali. V sezonah 2020/21 in 2022/23 je bila umetniška asistentka na Akademiji dramske umetnosti Univerze v Zagrebu. Je članica Društva likovnih umetnikov uporabnih umetnosti Hrvaške in Hrvaškega združenja svobodnih umetnikov.

==Oblikovanje svetlobe==
{{#dynamic_content:rep | person | 16291 | light}}

==Nagrade==

==Viri in literatura==
* Gledališče Celje

==Zunanje povezave==

Primož Vitez

2024-09-16T08:03:18Z

AnaP:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Vitez, Primož ]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Vitez, Primož ]][[Kategorija:Prevajalci|Vitez, Primož]]
==Življenjepis==
Primož Vitez je profesor francoskega jezika, prevajalec, dramaturg, glasbenik. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predava francoski govor, jezikoslovno teorijo in literarno prevajanje. Prevaja večinoma iz francoščine, v glavnem gledališka besedila in razsvetljensko literaturo. Za različne slovenske teatre je prevajal dela klasičnih avtorjev iz raznih obdobij, med njimi so Molière, Ionesco, Jarry, poleg njih pa Voltaire, Diderot, La Rochefoucauld, Chamfort in številni drugi. Kot dramaturg je, zlasti med letoma 2000 in 2012, sodeloval v številnih produkcijah s [[Sebastijan Horvat|Sebastijanom Horvatom]], [[Vito Taufer|Vitom Tauferjem]] in [[Boris Cavazza|Borisom Cavazzo]].

Za prevod in dramaturgijo Ionescovih ''Nosorogov'' je leta 2008 prejel Borštnikovo nagrado (nagrada Dominika Smoleta), leta 2010 pa Sovretovo nagrado za prevod Voltairovih ''Filozofskih zgodb.''

==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 4113 | dramaturgies}}

==Prevodi==
{{#dynamic_content:rep | person | 4113 | translations}}
==Nagrade==
*2010 Sovretova nagrada za prevod Voltairovih ''Filozofskih zgodb''
*2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] Nagrada Dominika Smoleta za prevod in dramaturgijo (E. Ionesco ''Nosorogi'', Drama SNG Maribor), {{Pdf|Nagrada_Dominika_Smoleta_2008.pdf|Obrazložitev}}

==Viri in literatura==
* Gledališče Celje

==Zunanje povezave==
*[http://tvslo.si/#ava2.155876860;; Pogovor s Primožem Vitezom - Oder, oddaja o sočasnem gledališču - www.rtvslo.si, 15.1.2013]
*[http://www.mladina.si/173676/primoz-vitez-glasbenik-dramaturg-prevajalec-in-predavatelj Primož Vitez. glasbenik, dramaturg, prevajalec in predavatelj - www.mladina.si, 15.04.2016]

Tibor Hrs Pandur

2024-09-16T08:02:15Z

AnaP:

[[Kategorija:Dramatika|Pandur Hrs, Tibor]]
[[Kategorija:Avtorji|Pandur Hrs, Tibor]]
==Življenjepis==

Rojen v Mariboru, 5. januarja 1985, je med 2003 in 2004 študiral slikarstvo na Accademia di Belle Arti v Benetkah. 2011 diplomiral na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, smer Primerjalna književnost in literarna teorija. Leta 2007 je kot soavtor besedila in prevajalec sodeloval pri projektu ''Don Juan. Kdo?'', v režiji Anne Furse, v koprodukciji [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča]] in angleške skupine Athletes of the Heart in kot neodvisni raziskovalec pri projektu '[[Matjaž Pograjc|Matjaža Pograjca]] ''Dance or Die'', 2008 pa kot prevajalec pri projektu Matjaža Pograjca ''Run for Love''. Istega leta je bil v gledališču [[Glej]], v režiji [[Jana Peršuh|Jane Peršuh]] uprizorjen njegov dramski prvenec ''[[Sen 59]]''.

2009 je kot soustanovitelj pomagal ustanoviti paraliterarno organizacijo in revijo I.D.I.O.T., katere glavni urednik je bil do leta 2017. Istega leta je tudi adaptiral in preobrazil Kovičevo pravljico ''Pajacek in punčka'', v režiji Jane Peršuh: ''Punčka in svet''. Leto kasneje 2010 pri založbi Aleph, v Ljubljani izide njegov pesniški prvenec ''ENERĐIMAŠINA'' leta 2011 pa se preizkusi v vlogi prevajalca s pesniško zbirko Jima Morrisona ''Očividec'' (Aleph, Center za slovensko književnost)

2016 je kot tekstopisec sodeloval pri predstavi ''Utopia'' (režija Jan Krmelj, [[SNG Drama Ljubljana]]) in pri predstavi ''Brezmadežna/Immaculata'' (Poklon Tomažu Pandurju, SNG Drama Maribor). V 2017 je izšla njegova druga pesniška zbirka pri založbi Litera v Mariboru z naslovom ''Notranje zadeve''. 2019 izide njegov prevod eseja Nikole Tesle ''Problem povečevanja človeške energije'' (z obsežno spremno študijo ''Teslova hybris in zakoni narave'') pri ZRC SAZU in založbi Litera, ki je leta 2021 ponatisnjena v razširjeni in dopolnjeni izdaji (ZRC SAZU).

Kot dramaturg redno sodeluje z Nino Rajić Kranjac: ''Grmače'' po Danetu Zajcu (priredba THP in NRK, [[SNG Drama Maribor]], 2019) in ''Požigi'' Wajdija Mouawada ([[SNG Drama Ljubljana]], 2020). 2020 je prav tako kot dramaturg in prevajalec sodeloval pri projektu ''Ecos/Echoes'' Henryja Naylorja v režiji [[Livija Pandur|Livije Pandur]], v madridskem Theatro Nacional. 2022 je napisal adaptacijo in sodeloval kot dramaturg pri predstavi ''Hamlet – evidencija zločina jedne monarhije'' (po Koltesovih ''Dnevi umorov v zgodbi o Hamletu'' in Shakespearovem ''Hamletu'') v režiji Livije Pandur v KMD Dubrovnik, ter kot prevajalec, dramaturg in prirejevalec pri projektu Penelopiada po drami in romanu Margaret Atwood ([[SNG Drama Ljubljana]]), prav tako v režiji Livije Pandur. 2022 je kot dramaturg sodeloval pri predstavi v režiji Nine Rajić Kranjac po tekstu Ivana Viripajeva: ''Zaprta Študija New Constructive Ethics'' (PGK Kranj).

2022 je po njegovi pesmi ''Mi smo edini pravi mediji'' nastala plesna predstava Suzvučja (koreografija Roberta Milivoj, dramaturgija Katja Grčić, Koribant Lab, Split). Leto kasneje 2023 je izšla njegova tretja pesniška zbirka ''Psyops'' pri založbi Litera (Maribor). Istega leta je skupaj z Nino Rajić Kranjac napisal priredbo za predstavo ''Mrakijada'', po trilogiji ''Rimljanovina'' in drugih besedilih Ivana Mraka, pri kateri je sodeloval tudi kot dramaturg (režija Nina Rajić Kranjac, [[SNG Drama Ljubljana]]).

==Študije==
*{{pdf|THP_Neznanska_epopeja_4mar2023_ABS_ZADNJA_V_GLED_LIST_aug2023sigledal‎|''Neznan(sk)a epopeja Ivana Mraka''}}, študija ob priredbi Mrakijade in prvi uprizoritvi [[Ivan Mrak|Mrakove]] ''Rimljanovine''; besedilo je izšlo v gledališkem listu uprizoritve ''Mrakijada'' (po trilogiji ''Rimljanovina'' Ivana Mraka, v režiji [[Nina Rajić Kranjac|Nine Rajić Kranjac]]), SNG Drama Ljubljana (sezona 2022/23), marec 2023.
*{{pdf|VIVA_LA_MUERTE_sigledal_2023.pdf‎|''Viva la muerte: rekonstrukcija in/ali reinterpretacija Zajčevih Grmač''}}, skrajšana verzija dramaturške razčlembe ob uprizoritvi [[Dane Zajc|Zajčevih]] ''Grmač'' (SNG Maribor) v režiji [[Nina Rajić Kranjac|Nine Rajić Kranjac]] leta 2019.

==Dramska besedila v celoti==
*{{pdf|SEN_59-2.pdf‎‎ ‎|2009 ''Sen 59''}}
*{{pdf|KMD-HAMLET-e-book.pdf|2022 ''Hamlet – evidencija zločina jedne monarhije''}}

==Nagrade==
*2013 [[Nagrada za mladega dramatika]] za igro ''Sen 59'' na 43. Tednu slovenske drame

==Viri in literatura==
* Gledališče Celje

==Zunanje povezave==
*[http://id.iot.si/ Paraliterana organizacija I.D.I.O.T.]

Dajana Ljubičić

2024-09-16T07:57:24Z

AnaP: /* Kostumografija */

<div style="float: right">[[Slika:Dajana Ljubičić.jpg|sličica|Dajana Ljubičić, Foto: Peter Giodani]]</div>

==Življenjepis==
Dajana Ljubičić je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer oblikovanje. Za svoje delo je bila nagrajena tako doma kot v tujini. Po koncu študija se je zaposlila v oblikovalskem oddelku Levi Strauss v Belgiji. Čez nekaj let je prevzela vodenje oblikovalskega oddelka mednarodnega podjetja v Indoneziji. Zadnjih deset let se intenzivno posveča gledališču. Sodelovala je z gledališči tako v Sloveniji kot v tujini.

==Kostumografija==

{{#dynamic_content:rep | person | 15674 | costume_designs |2022-2030}}
*2021 ''JEREBIKA, PLES, ŠTRUDELJ IN ŠE KAJ'', r. [[Jure Novak]], koprodukcija [[SNG Nova Gorica]] in [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovensko Mladinsko gledališče]]
{{#dynamic_content:rep | person | 15674 | costume_designs |2017-2020}}

*2016 Janez Dovč: ''TESLA'', r. Janez Dovč, [[Cankarjev dom]]

{{#dynamic_content:rep | person | 15674 | costume_designs |2015-2016}}

*2014 ''SVOBODA'', r. Miha Golob, [[Gledališče Glej]]

{{#dynamic_content:rep | person | 15674 | costume_designs |2012-2014}}

*2012 asistentka kostumografije;''PORTRETI'', r. Vito Taufer, [[Slovensko mladinsko gledališče|Mladinsko gledališče]]

[[Kategorija:Ustvarjalci|Ljubičić, Dajana]]
[[Kategorija:Kostumografi|Ljubičić, Dajana]]
[[Kategorija:Scenografi|Ljubičić, Dajana]]

==Scenografija==
{{#dynamic_content:rep | person | 15674 | scenographies |}}

==Nagrade==

==Viri in literatura==
* Gledališče Celje

==Zunanje povezave==

Dajana Ljubičić

2024-09-16T07:55:30Z

AnaP: /* Viri in literatura */

<div style="float: right">[[Slika:Dajana Ljubičić.jpg|sličica|Dajana Ljubičić, Foto: Peter Giodani]]</div>

==Življenjepis==
Dajana Ljubičić je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer oblikovanje. Za svoje delo je bila nagrajena tako doma kot v tujini. Po koncu študija se je zaposlila v oblikovalskem oddelku Levi Strauss v Belgiji. Čez nekaj let je prevzela vodenje oblikovalskega oddelka mednarodnega podjetja v Indoneziji. Zadnjih deset let se intenzivno posveča gledališču. Sodelovala je z gledališči tako v Sloveniji kot v tujini.

==Kostumografija==
*2021 ''JEREBIKA, PLES, ŠTRUDELJ IN ŠE KAJ'', r. [[Jure Novak]], koprodukcija [[SNG Nova Gorica]] in [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovensko Mladinsko gledališče]]
*2020 ''EVROPA, MATI MILA'', r. [[Tatjana Peršuh]], [[SNG Nova Gorica]]

{{#dynamic_content:rep | person | 15674 | costume_designs |2017-2030}}

*2016 Janez Dovč: »Tesla«, r. Janez Dovč, [[Cankarjev dom]]

{{#dynamic_content:rep | person | 15674 | costume_designs |2015-2016}}

*2014 ''SVOBODA'', r. Miha Golob, [[Gledališče Glej]]

{{#dynamic_content:rep | person | 15674 | costume_designs |2012-2014}}

*2012 asistentka kostumografije;''PORTRETI'', r. Vito Taufer, [[Slovensko mladinsko gledališče|Mladinsko gledališče]]

[[Kategorija:Ustvarjalci|Ljubičić, Dajana]]
[[Kategorija:Kostumografi|Ljubičić, Dajana]]
[[Kategorija:Scenografi|Ljubičić, Dajana]]

==Scenografija==
{{#dynamic_content:rep | person | 15674 | scenographies |}}

==Nagrade==

==Viri in literatura==
* Gledališče Celje

==Zunanje povezave==

Primož Mihevc

2024-09-16T07:55:07Z

AnaP: /* Viri in literatura */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Mihevc, Primož]]
[[Kategorija:Scenografi|Mihevc, Primož]]

==Življenjepis==
Primož Mihevc je oblikovalec, lutkovni tehnolog, scenograf
in animator. Deluje na področju uprizoritvenih umetnosti,
izdeluje lutke, scenografske elemente in različne prototipe
za gledališče in razstave. Oblikoval in izdelal je izvirna
interaktivna igrala Cirkolo (2016). Sodeloval je pri različnih mednarodno uspešnih in nagrajenih predstavah v sklopu [[Lutkovno gledališče Maribor|Lutkovnega gledališča Maribor]]: ''Proces'' (2013), ''Mali modri mali rumeni'' (2015), ''O dečku in pingvinu'' (2016), ''Močeradek gre čez cesto'' ([[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]] 2014). Ustvaril je tudi lutke za balet ''Petruška'' (Bolšoj teater Moskva, [[SNG Maribor]], 2019) ter za uprizoritvi ''La fiaba dell augellino belvedere'' (Teatro Stabile del Veneto, 2022) in ''Leinen Los!'' (werk89, 2022).

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 14394 | scenographies}}

==Nagrade==
==Viri in literatura==
* Gledališče Celje

==Zunanje povezave==

Matteo Spiazzi

2024-09-16T07:54:19Z

AnaP: /* Viri in literatura */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Spiazzi, Matteo]]
[[Kategorija:Režiserji|Spiazzi, Matteo]]

==Življenjepis==
Italijanski režiser in pedagog Matteo Spiazzi (Verona, 1987) je diplomiral na Akademiji dramske umetnosti Nico Pepe v italijanskem Vidmu iz gledališke režije, specializiral se je za delo z gledališko masko. Deluje kot režiser, gledališki pedagog, predavatelj, producent in organizator dogodkov v Italiji in tujini. O gledališki maski je med drugim predaval in vodil praktične seminarje na veronski univerzi, Centralni univerzi Quito v Ekvadorju, Umetniškem oddelku Univerze Tartu v Estoniji, na Beloruski nacionalni akademiji dramske umetnosti v Minsku, na kijevski Univerzi kulture, pa tudi na gledališki akademiji DAMU v Pragi na Češkem. Za režijsko delo je prejel več nagrad in priznanj.

Slovenskemu občinstvu se je predstavil z režijami predstav v [[Lutkovno gledališče Maribor|Lutkovnem gledališču Maribor]] (''Sen kresne noči'', 2016; ''Ostržek'', 2019; ''Alica v papirnati deželi'', 2023) in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]] (''Macbeth'', 2023). Na 11. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije je za uprizoritev ''Ostržek'' prejel nagrado za najboljšo režijo.

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 18572 | directings}}

==Nagrade==
* 2021: Nagrada za najboljšo režijo na 11. bienalu lutkovnih ustvarjalcev za predstavo ''Ostržek''

==Viri in literatura==
* Gledališče Celje

==Zunanje povezave==

Jelena Ždrale

2024-09-12T10:13:14Z

AnaP:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Ždrale, Jelena]]
[[Kategorija:Ustvarjalci glasbe|Ždrale, Jelena]]

==Življenjepis==
Jelena Ždrale je študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Vasilija Meljnikova in kasneje z odliko diplomirala pod mentorstvom prof. Volodje Balžalorskega. Za časa študija je prejela študentsko Prešernovo nagrado za posebne solistične dosežke.

Občinstvu je bolj poznana kot ustvarjalka in soustvarjalka raznorodnih projektov, improvizatorka s popolnoma samosvojim stilom, ter skladateljica, aranžerka in izvajalka v premnogih gledaliških predstavah, filmih, glasbenih skupinah in drugih umetniških dogodkih. V različnih projektih in zasedbah je sodelovala z najbolj prestižnimi umetniki slovenske in mednarodne kulturne scene. To so Milko Lazar, Drago Ivanuša, Aldo Kumar, Ivana Djilas, Boštjan Gombač, Igor Leonardi, Svetlana Makarovič, Dušan Jovanović, Janoš Kica, Edward Klug, Metod Pevec, Janja Majzelj, Nino de Gleria in mnogi drugi, s katerimi je tudi nastopala po vsej Evropi in še dlje (ZDA, Mehika, Kanada). Sicer pa je njen ustvarjalni opus še danes najbolj tesno povezan z Ninom de Glerio. Oba nastopata, med ostalim, z vsestransko umetnico Svetlano Makarovič, s katero so v družbi vrhunskih interpretov in glasbenikov poustvarili njene brezčasne šansone.

Kljub manjšemu zatonu zaradi selitve v tujino sredi leta 2017 je uspela ohranjati stik s slovenskimi glasbeniki in ustvarjalci, ter se leta 2019 s polnim delovnim zagonom vrnila na domača tla. Kot gostja tu pa tam nastopa z zasedbama Fake orchestra in Katalena, medtem ko s skupinami Brina, tAman in Mala mestna muzika redno koncertira, ustvarja in aranžira. Od leta 2019 je redna članica glasbene zasedbe za interaktivno radijsko oddajo Muzikal, ki vsak drug četrtek na Radiu Študent spesni in uglasbi pesem na aktualno temo.

==Gledališke predstave==
{{#dynamic_content:rep | person | 4564 | roles }}

==Glasba==
{{#dynamic_content:rep | person | 4564 | music }}

==Nagrade==
*2023 Nagrada [[Bienale ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije|12. Bienala ULU]] za scensko glasbo za uprizoritev ''Obisk'' ([[Lutkovno gledališče Ljubljana]])

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==

Vesna Kolarec

2024-09-12T09:55:52Z

AnaP: nova stran z vsebino: »Kolarec, Vesna Kolarec, Vesna ==Življenjepis== Vesna Kolarec (1985, Zagreb) je obiskovala Šolo za uporabno umetnost in dizajn, smer fotografija, v Padovi je diplomirala na Visoki šoli za fotografijo in vizualne umetnosti (Istituto superiore di fotografia e arti visive), nato pa se je vpisala na dodiplomski študij filmskega in televizijskega snemanja na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu in leta...«

Živa Ploj Peršuh

2024-09-12T09:37:40Z

AnaP: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Ploj Peršuh, Živa]]
[[Kategorija:Avtorji glasbe|Ploj Peršuh, Živa]]

==Življenjepis==
Živa Ploj Peršuh se je na slovenskem glasbenem prizorišču uveljavila kot dirigentka, ki navdušuje s svežimi in prepričljivimi izvedbami. Je vsestranska dirigentka s širokim simfoničnim in opernim repertoarjem, posveča se tudi slovenski novi glasbi, gledališču in filmu. S svojo neizmerno energijo strastno pomaga mladim glasbenikom in v zadnjih letih mladim beguncem, glasbenikom iz Ukrajine.

Po končanem študiju muzikologije v Ljubljani je študirala orkestrsko in zborovsko dirigiranje v Mannheimu v Nemčiji. Zavzema se za izobraževanje otrok in mladih glasbenikov, zato je ustvarila mnogo glasbenih formatov, ki doprinesejo k razumevanju glasbe in glasbenika. S ciljem soustvarjati slovensko kulturo je leta 2013 ustanovila Mednarodni orkester Ljubljana, ki ga sestavljajo glasbeniki z vsega sveta. Orkester deluje kot ambasador mesta Ljubljana, na številnih tujih odrih predstavlja Slovenijo, k sodelovanju privablja mednarodne soliste in je prejel nagrade predsednikov Slovenije in Italije.

V sodelovanju z mednarodnimi in lokalnimi partnerji je leta 2019 ustanovila Slovenski mladinski orkester, ki je postal pomemben simbol slovenske kulture in se postavlja ob bok bolj uveljavljenim evropskim nacionalnim mladinskim orkestrom. Leta 2022 je ustanovila humanitarno- umetniški projekt Music for the future/ Glasba za prihodnost, ki 142 mladim glasbenikom po evakuaciji iz Ukrajine pomaga pri vključevanju v družbo.

Je gostujoča dirigentka Orkestra Slovenske filharmonije, simfoničnih orkestrov SNG Maribor in Ljubljana ter Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Dirigirala je v Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji, Veliki Britaniji ter številnih državah po Evropi in Severni Afriki.

==Avtorska glasba==
{{#dynamic_content:rep | person | 15946 | music}}

==Nagrade==

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==