Geslo - Prispevki uporabnika [sl]

Zalka Grabnar

2007-05-20T13:47:57Z

Andreja: /* Galerija */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: ''Ko zorijo jagode'', ''Iskanja'', ''Idealist'', ''Praznovanje pomladi'', ''Balada o ulici'', ''Heretik'', ''Mali oglasi'' itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri [[Lutkovno gledališče Jože Pengov|Lutkovnem gledališču Jože Pengov]]. Pela je v mladinskih opernih predstavah ''Šolnik'' (1985) in ''Palček'' (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba ''Vremenska napoved'' predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo ''Koncert za nevrotika'', ki je bila objavljena na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.«

Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v [[KUD France Prešern|KUD-u Franceta Prešerna]] na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je [[Kim Komljanec]]. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi [[Simona Semenič|Simono Semenič]], pobudnico in umetniško vodjo [[PreGlej|PreGleja]]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=7 Nikjer nikoli]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=21 Ravnotežje]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=34 Ampak Dane]''

==Uprizoritve==
Enodejanka ''[[Nikjer nikoli]]'' je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji [[Tijana Zijanić|Tijane Zinajić]] in marca 2006 na festivalu [[Teden slovenske drame]] v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]].

Celovečerna drama ''[[Ravnotežje]]'' je bila najprej [http://www.pre-glej.si/index.php?mode=6&id=9 bralno uprizorjena] maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja [http://www.pre-glej.si/index.php?mode=6&id=20 bralno uprizorjena] monodrama ''Ampak Dane'', v režiji [[Ajda Valcl|Ajde Valcl]].

Besedilo ''[[Razpoke]]'' je bilo predstavljeno aprila 2007 v [[Stara elektrarna|Stari elektrarni]] (na performansu z naslovom ''[[Devet lahkih komadov]]'').

==Značilnosti==

Celovečerna drama ''[[Ravnotežje]]'' je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

''[[Nikjer nikoli]]'' je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

''[[Ampak Dane]]'' je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]'' ter ''[[Razpoke]]''. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
''Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'' govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
''Razpoke'' so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu ''Glavobol''. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah ''Ravnotežje'' in ''Ampak Dane'' se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih ''Glavobol'' in ''Razpoke'' odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=15&id=4 PreGlej Grabnar Kogoj Zalka]
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Galerija==

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
[[priimek ime:=Grabnar Kogoj, Zalka| ]]

[[spol:=Ž| ]]
[[leto rojstva:=1967| ]]
[[kraj rojstva:=Ljubljana| ]]
[[študij::Pedagoška fakulteta| ]]
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]
[[področje ustvarjanja:=proza| ]]
[[področje ustvarjanja:=poezija| ]]

Zalka Grabnar

2007-05-20T13:45:29Z

Andreja: /* Galerija */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: ''Ko zorijo jagode'', ''Iskanja'', ''Idealist'', ''Praznovanje pomladi'', ''Balada o ulici'', ''Heretik'', ''Mali oglasi'' itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri [[Lutkovno gledališče Jože Pengov|Lutkovnem gledališču Jože Pengov]]. Pela je v mladinskih opernih predstavah ''Šolnik'' (1985) in ''Palček'' (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba ''Vremenska napoved'' predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo ''Koncert za nevrotika'', ki je bila objavljena na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.«

Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v [[KUD France Prešern|KUD-u Franceta Prešerna]] na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je [[Kim Komljanec]]. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi [[Simona Semenič|Simono Semenič]], pobudnico in umetniško vodjo [[PreGlej|PreGleja]]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=7 Nikjer nikoli]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=21 Ravnotežje]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=34 Ampak Dane]''

==Uprizoritve==
Enodejanka ''[[Nikjer nikoli]]'' je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji [[Tijana Zijanić|Tijane Zinajić]] in marca 2006 na festivalu [[Teden slovenske drame]] v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]].

Celovečerna drama ''[[Ravnotežje]]'' je bila najprej [http://www.pre-glej.si/index.php?mode=6&id=9 bralno uprizorjena] maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja [http://www.pre-glej.si/index.php?mode=6&id=20 bralno uprizorjena] monodrama ''Ampak Dane'', v režiji [[Ajda Valcl|Ajde Valcl]].

Besedilo ''[[Razpoke]]'' je bilo predstavljeno aprila 2007 v [[Stara elektrarna|Stari elektrarni]] (na performansu z naslovom ''[[Devet lahkih komadov]]'').

==Značilnosti==

Celovečerna drama ''[[Ravnotežje]]'' je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

''[[Nikjer nikoli]]'' je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

''[[Ampak Dane]]'' je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]'' ter ''[[Razpoke]]''. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
''Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'' govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
''Razpoke'' so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu ''Glavobol''. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah ''Ravnotežje'' in ''Ampak Dane'' se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih ''Glavobol'' in ''Razpoke'' odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=15&id=4 PreGlej Grabnar Kogoj Zalka]
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Galerija==

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
[[priimek ime:=Grabnar Kogoj, Zalka| ]]

[[spol:=Ž| ]]
[[kraj rojstva:=Ljubljana| ]]
[[študij::Pedagoška fakulteta| ]]
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]
[[področje ustvarjanja:=proza| ]]
[[področje ustvarjanja:=poezija| ]]

Zalka Grabnar

2007-05-20T13:43:01Z

Andreja: /* Galerija */

Uporabnik:Andreja

2007-05-04T14:58:40Z

Andreja:

*ime: Andreja
*leto rojstva: 1983
*kraj bivanja: Murska Sobota
*status: študent
*smer: slovenistika
*univerza: FFLJ

Uporabnik:Andreja

2007-05-04T14:56:53Z

Andreja: New page: *ime: Andreja *leto rojstva: 1983 *status: študent *smer: slovenistika *univerza: FFLJ

*ime: Andreja
*leto rojstva: 1983
*status: študent
*smer: slovenistika
*univerza: FFLJ

Zalka Grabnar

2007-05-04T09:43:25Z

Andreja: /* Uprizoritve */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: ''Ko zorijo jagode'', ''Iskanja'', ''Idealist'', ''Praznovanje pomladi'', ''Balada o ulici'', ''Heretik'', ''Mali oglasi'' itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah ''Šolnik'' (1985) in ''Palček'' (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba ''Vremenska napoved'' predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo ''Koncert za nevrotika'', ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [http://www.pre-glej.si PreGleja]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=7 Nikjer nikoli]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=21 Ravnotežje]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=34 Ampak Dane]''

==Uprizoritve==
Enodejanka ''Nikjer nikoli'' je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama ''Ravnotežje'' je bila najprej [http://www.pre-glej.si/index.php?mode=6&id=9 bralno uprizorjena] maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja [http://www.pre-glej.si/index.php?mode=6&id=20 bralno uprizorjena] monodrama ''Ampak Dane'', v režiji Ajde Valcl.

Besedilo ''Razpoke'' je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama ''[[Ravnotežje]]'' je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

''Nikjer nikoli'' je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

''Ampak Dane'' je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma ''Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'' ter ''Razpoke''. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
''Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'' govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
''Razpoke'' so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu ''Glavobol''. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah ''Ravnotežje'' in ''Ampak Dane'' se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih ''Glavobol'' in ''Razpoke'' odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=15&id=4 PreGlej Grabnar Kogoj Zalka]
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Galerija==

Slika:800px-NY 086-1-.jpeg

2007-05-04T09:36:37Z

Andreja:

Avtorica fotografije: Nada Žgank.

Slika:800px-NY 086-1-.jpeg

2007-05-04T09:35:32Z

Andreja:

Fotografija: Nada Žgank.

Slika:800px-NY 086-1-.jpeg

2007-05-04T09:34:53Z

Andreja:

Foto: Nada Žgank.

Slika:800px-NY 086-1-.jpeg

2007-05-04T09:33:43Z

Andreja:

Avtorica fotografije je Nada Žgank.

Zalka Grabnar

2007-05-04T09:31:25Z

Andreja: /* Viri in literatura */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: ''Ko zorijo jagode'', ''Iskanja'', ''Idealist'', ''Praznovanje pomladi'', ''Balada o ulici'', ''Heretik'', ''Mali oglasi'' itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah ''Šolnik'' (1985) in ''Palček'' (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba ''Vremenska napoved'' predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo ''Koncert za nevrotika'', ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [http://www.pre-glej.si PreGleja]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=7 Nikjer nikoli]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=21 Ravnotežje]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=34 Ampak Dane]''

==Uprizoritve==
Enodejanka ''Nikjer nikoli'' je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama ''Ravnotežje'' je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja bralno uprizorjena monodrama ''Ampak Dane'', v režiji Ajde Valcl.

Besedilo ''Razpoke'' je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama ''[[Ravnotežje]]'' je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

''Nikjer nikoli'' je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

''Ampak Dane'' je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma ''Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'' ter ''Razpoke''. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
''Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'' govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
''Razpoke'' so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu ''Glavobol''. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah ''Ravnotežje'' in ''Ampak Dane'' se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih ''Glavobol'' in ''Razpoke'' odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=15&id=4 PreGlej Grabnar Kogoj Zalka]
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Galerija==

Zalka Grabnar

2007-05-04T09:19:57Z

Andreja: /* Značilnosti */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: ''Ko zorijo jagode'', ''Iskanja'', ''Idealist'', ''Praznovanje pomladi'', ''Balada o ulici'', ''Heretik'', ''Mali oglasi'' itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah ''Šolnik'' (1985) in ''Palček'' (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba ''Vremenska napoved'' predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo ''Koncert za nevrotika'', ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [http://www.pre-glej.si PreGleja]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=7 Nikjer nikoli]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=21 Ravnotežje]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=34 Ampak Dane]''

==Uprizoritve==
Enodejanka ''Nikjer nikoli'' je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama ''Ravnotežje'' je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja bralno uprizorjena monodrama ''Ampak Dane'', v režiji Ajde Valcl.

Besedilo ''Razpoke'' je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama ''[[Ravnotežje]]'' je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

''Nikjer nikoli'' je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

''Ampak Dane'' je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma ''Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'' ter ''Razpoke''. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
''Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'' govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
''Razpoke'' so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu ''Glavobol''. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah ''Ravnotežje'' in ''Ampak Dane'' se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih ''Glavobol'' in ''Razpoke'' odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*Podatki na PreGlejevi spletni strani
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Galerija==

Zalka Grabnar

2007-05-04T09:19:13Z

Andreja: /* Značilnosti */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: ''Ko zorijo jagode'', ''Iskanja'', ''Idealist'', ''Praznovanje pomladi'', ''Balada o ulici'', ''Heretik'', ''Mali oglasi'' itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah ''Šolnik'' (1985) in ''Palček'' (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba ''Vremenska napoved'' predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo ''Koncert za nevrotika'', ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [http://www.pre-glej.si PreGleja]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=7 Nikjer nikoli]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=21 Ravnotežje]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=34 Ampak Dane]''

==Uprizoritve==
Enodejanka ''Nikjer nikoli'' je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama ''Ravnotežje'' je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja bralno uprizorjena monodrama ''Ampak Dane'', v režiji Ajde Valcl.

Besedilo ''Razpoke'' je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama [[''Ravnotežje'']] je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

''Nikjer nikoli'' je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

''Ampak Dane'' je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma ''Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'' ter ''Razpoke''. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
''Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'' govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
''Razpoke'' so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu ''Glavobol''. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah ''Ravnotežje'' in ''Ampak Dane'' se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih ''Glavobol'' in ''Razpoke'' odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*Podatki na PreGlejevi spletni strani
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Galerija==

Zalka Grabnar

2007-05-04T09:15:48Z

Andreja: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: ''Ko zorijo jagode'', ''Iskanja'', ''Idealist'', ''Praznovanje pomladi'', ''Balada o ulici'', ''Heretik'', ''Mali oglasi'' itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah ''Šolnik'' (1985) in ''Palček'' (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba ''Vremenska napoved'' predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo ''Koncert za nevrotika'', ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [http://www.pre-glej.si PreGleja]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=7 Nikjer nikoli]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=21 Ravnotežje]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=34 Ampak Dane]''

==Uprizoritve==
Enodejanka ''Nikjer nikoli'' je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama ''Ravnotežje'' je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja bralno uprizorjena monodrama ''Ampak Dane'', v režiji Ajde Valcl.

Besedilo ''Razpoke'' je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama [[Ravnotežje]] je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

[[Nikjer nikoli]] je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*Podatki na PreGlejevi spletni strani
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Galerija==

Zalka Grabnar

2007-05-04T09:13:59Z

Andreja: /* Uprizoritve */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [http://www.pre-glej.si PreGleja]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=7 Nikjer nikoli]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=21 Ravnotežje]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=34 Ampak Dane]''

==Uprizoritve==
Enodejanka ''Nikjer nikoli'' je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama ''Ravnotežje'' je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja bralno uprizorjena monodrama ''Ampak Dane'', v režiji Ajde Valcl.

Besedilo ''Razpoke'' je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama [[Ravnotežje]] je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

[[Nikjer nikoli]] je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*Podatki na PreGlejevi spletni strani
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Galerija==

Zalka Grabnar

2007-05-04T09:12:52Z

Andreja: /* Značilnosti */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [http://www.pre-glej.si PreGleja]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=7 Nikjer nikoli]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=21 Ravnotežje]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=34 Ampak Dane]''

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama [[Ravnotežje]] je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

[[Nikjer nikoli]] je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*Podatki na PreGlejevi spletni strani
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Galerija==

Zalka Grabnar

2007-05-04T09:12:02Z

Andreja: /* Značilnosti */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [http://www.pre-glej.si PreGleja]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=7 Nikjer nikoli]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=21 Ravnotežje]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=34 Ampak Dane]''

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama [[Ravnotežje]] je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*Podatki na PreGlejevi spletni strani
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Galerija==

Zalka Grabnar

2007-05-04T09:09:22Z

Andreja: /* Kontakt */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [http://www.pre-glej.si PreGleja]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=7 Nikjer nikoli]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=21 Ravnotežje]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=34 Ampak Dane]''

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*Podatki na PreGlejevi spletni strani
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Galerija==

Zalka Grabnar

2007-05-04T09:07:47Z

Andreja: /* Drame */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [http://www.pre-glej.si PreGleja]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=7 Nikjer nikoli]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=21 Ravnotežje]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=34 Ampak Dane]''

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*Podatki na PreGlejevi spletni strani
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Kontakt==

Zalka Grabnar

2007-05-04T09:07:11Z

Andreja: /* Drame */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [http://www.pre-glej.si PreGleja]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[Ravnotežje]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=7 Nikjer nikoli]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=21 Ravnotežje]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=34 Ampak Dane]''

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*Podatki na PreGlejevi spletni strani
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Kontakt==

Zalka Grabnar

2007-05-04T08:59:07Z

Andreja: /* Drame */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [http://www.pre-glej.si PreGleja]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=7 Nikjer nikoli]''
* 2006 ''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=21 Ravnotežje]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=34 Ampak Dane]''

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*Podatki na PreGlejevi spletni strani
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Kontakt==

Zalka Grabnar

2007-05-04T08:55:42Z

Andreja: /* Drame */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [http://www.pre-glej.si PreGleja]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=7 Nikjer nikoli]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*Podatki na PreGlejevi spletni strani
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Kontakt==

Zalka Grabnar

2007-05-04T08:55:12Z

Andreja: /* Drame */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [http://www.pre-glej.si PreGleja]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=7 Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*Podatki na PreGlejevi spletni strani
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Kontakt==

Zalka Grabnar

2007-05-04T08:51:56Z

Andreja: /* Uprizoritve */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [http://www.pre-glej.si PreGleja]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*Podatki na PreGlejevi spletni strani
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Kontakt==

Zalka Grabnar

2007-05-04T08:50:35Z

Andreja: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [http://www.pre-glej.si PreGleja]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu Pregleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru Pregleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu Pregleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*Podatki na PreGlejevi spletni strani
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Kontakt==

Zalka Grabnar

2007-05-04T08:49:07Z

Andreja: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [Pregleja][http://www.pre-glej.si PreGlej]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu Pregleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru Pregleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu Pregleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*Podatki na PreGlejevi spletni strani
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Kontakt==

Ravnotežje

2007-05-04T08:41:16Z

Andreja: /* Osebe */

==Predstavitev dramskega besedila ''Ravnotežje''==

===Osebe===
*Ela, 37 let
*Egon, 37 let
*Ludvik, moški 35–40 let

===Prostor in čas===
Drama se odvija v zaprtem/zasebnem prostoru, v blokovskem stanovanju. Opis prostora je natančno podan v didaskalijah, kjer so zelo detajlno omenjene lastnosti in značilnosti stanovanja, v katerem se zgodba odvija.

Natančni čas dogajanja ni znan, vendar se prizori odvijajo v kronološkem zaporedju, čeprav ne vemo natančno, koliko dni (kolikšen čas) zajemajo dogodki iz besedila.

===Vsebina===
Drama je sestavljena iz sedmih prizorov.

V prvem prizoru Egon pride v stanovanje, se sprehodi po sobi in se ustavi pri veliki mesojedi rastlini. Pred njo masturbira. V drugem prizoru se v dnevnem prostoru nahajata Egon in Ela. Kot je razvidno iz didaskalij, je dnevna soba na sveže popleskana na temnozeleno barvo. Med protagonistoma se razvije dialog. Prenavljata stanovanje in čakata delavce. Na sredini sobe stoji velika mesojeda rastlina, nekoč last Eline pokojne babice, po poklicu biologinje. Rastlino bo Ela poslala v Belgijo na nekakšno razstavo. Egona mesojedka že močno najeda. Zato se zdi, da je iz kljubovanja Elini obsedenosti z rožo, prostor pobarval s temnozeleno barvo. Začneta se prepirati, vendar je ta prepir na začetku zgolj nekoliko intenzivnejše pogovarjanje, prepojeno z očitki o tem, da ga njegova babica nikoli ni marala. Pogovor pa kmalu nanese na otroka, ki ga Egon nikakor noče imeti, medtem ko si ga Ela zelo želi. Egon se želi priseliti k Eli, zato mu ona tudi pove, da so zdaj primerni pogoji za otroka. Prepirata se o barvi za malo sobo, kjer naj bi bil prostor za otroka. Tretji prizor se začne s prihodom Egonovega prijatelja Ludvika. Ta pride, da bi dokončal kopalnico. Najprej se obregne ob neznosen smrad, ki je v stanovanju zaradi zbirke mesojedih rastlinic, ki jih ima Ela. Egon je jezen na Elo in z Ludvikom se pogovarjata o odnosu z njunima ženskama. Nato pride Ela in z Ludvikom se dogovorita, da bo prebarval temnozeleno steno. V četrtem prizoru se pripravljata na pleskanje, medtem pa se pogovarjata. Med drugim tudi o babici, slednje Egon ni maral, ker tudi ona ni marala njega. Tako kot Ela, je bila biologinja. Egon izrazi svojo željo po Eli, vendar ga ona odriva. Med dialogom se dotikata različnih tem iz medsebojnega življenja, Ela mu očita pornografijo pod posteljo, on njej obsedenost z rastlinami. V petem prizoru je stanovanje že bolj opremljeno, pride Ludvik. Eli pomaga pri pakiranju rože. Navrže ji, da sta ona in Egon predolgo čakala, da bi mogla imeti že pet otrok in bi bilo njuno razmerje boljše. Pravi ji, da se Egon še zmeraj obnaša kot otrok. Egon pride in Elo obtožujoče sprašuje, kaj je povedala njegovim staršem, ker sta ga vrgla ven. V šestem prizoru je že priseljen. Ela pride in on ji je pripravil romantično vzdušje, da bi proslavila njegovo vselitev in njuno zvezo. V sedmem prizoru je stanovanje že popolnoma urejeno in dokončano, Ela pripravlja kosilo. Egon pride s kupom turističnih katalogov, razmišljata o dopustu. Pogovarjata se, medtem on zapazi, da je Ela nakupovala. Pove, da je kupila medvedka. Njemu se zdi čudno, nazadnje mu le izdavi, da je noseča. Nekoliko prikrito, ker se boji njegovega odziva. Egon reagira zelo napadalno in odklanjajoče. Kljub vsemu pove, da še zmeraj noče otroka, da se ne bo »ukvarjal še s plenicami in frocom«. Ela je zgrožena, vendar tega ne pokaže. Egona prosi, če obesi zavese na okno. Ela odpre okno, Egona potisne in on pade v globino.

===Analiza (Interpretacija)===
Drama Ravnotežje vsebinsko temelji na odnosu med moškim in žensko v sodobni družbi. Pri analizi skušam izpostaviti nekaj točk, v katerih se kažejo temeljne vsebinske in sporočilnostne značilnosti besedila: odnos med moškim in žensko v sodobni partnerski zvezi, njune osebnostne poteze in smernice delovanja ter soobstajanja oziroma vztrajanja v takem razmerju.

Glavna protagonista sta v zrelih srednjih letih. Ela je biologinja in intelektualka, v nasprotju s svojim partnerjem Egonom, ki ničesar ne dela, ampak zgolj stagnira v svojem pasivnem položaju. V njegovem obnašanju in iz njegovih besed ni zaznati nobene želje po spremembi stanja. Čaka na selitev k Eli, je brezposeln in ima časa na pretek, medtem ko je Ela zaposlena. Osebnostno se zdi Eli nedorasel, noče prevzeti odgovornosti za svoje življenje, spominsko se vrača v preteklost. Očita in omenja ji, da ga njena babica ni nikoli marala. Ves čas ga moti njena zbirka mesojedih rastlin, še posebej največja mesojedka, ki je zapuščina pokojne babice. Ela si zelo želi otroka. Pri prenavljanju stanovanja težko usklajujeta svoje želje, med njima je zaznati veliko trenja in navzkrižnih (besednih) bojev.

Ela pušča občutek, da skuša s prenovo stanovanja v simbolnem smislu prenoviti svoje življenje ter realizirati nekaj novega, v tem primeru končno zanositi. Vendar pa jo pri tem Egon ves čas ovira. Ona je gonilna sila njune zveze. Služi, prinaša denar, psihološko in osebnostno usmerja, vodi njuno partnerstvo. Egon pa je v svoji nedejavnosti tako na dnu, da noče imeti niti otroka, ko pravi: »A zdaj se bom pa s smrkljem in plenicami ukvarjal?« V resnici se ne ukvarja z ničemer in ima obilico časa.

Pri branju pričujočega besedila bralec dobi občutek, da v njunem razmerju ni pretiranih ljubezenskih čustev in telesne intimnosti. Ko v stanovanje pride Ludvik, mu Egon v pogovoru o Eli zatrdi: »Meni ne pusti ... Tudi jaz jo samo gledam.« Ela ne izžareva želja po spolnosti, v tem smislu se zdi precej blokirana, zavrta. Kar Egona ves čas prikrito iritira, saj si jo želi, iz teksta pa izvemo tudi, da je »fejst ženska«. Vzrokov za takšno delovanje iz teksta ne moremo razbrati, lahko pa samo sklepamo. Egon je ne motivira, ne kaže zanimanja za razvoj njunega odnosa, pravzaprav skrbi samo za svoje najnižje potrebe. Proti koncu teksta izvemo, da je do preselitve v Elino stanovanje živel še pri starših, čeprav je star 37 let. Je tip izrazito zajedalskega moškega, brez ambicij in aktivne volje. Elo zato na neki način duši in zdi se, da prav zaradi njegove pasivne drže ni več sposobna gledati nanj kot na moškega, ki bi si ga lahko tudi spolno zaželela. Sprejela je vlogo njegove skrbnice, on pa ji po drugi strani noče »dati« niti otroka. V zadnjem prizoru je stanovanje prenovljeno in njun odnos se umiri, dobimo občutek, da se zdaj oba trudita pre-živeti v slogi, hočeta nazdraviti. Vendar pa je Ela noseča in čaka na pravi trenutek, da Egonu pove. Ko je že skoraj prepričana, da bo slednji novico dobro prenesel, doživi vnovično razočaranje, saj on popolnoma izgubi kontrolo in iz njegovih ust letijo žalivke: »Kakšna pa boš? A misliš, da boš okoli mene racala debela kot krava. Da ti bom nosil vrečke po stopnicah? Pa saj nisem prfuknjen.« Ela se na te besede odziva precej flegmatično, s kratkimi in odsekanimi stavki. Prosi ga, da ji obesi zavese. Nato sledi sunkovit preobrat, vrhunec dramskega dogajanja, ki je hkrati tudi njegov konec. Egona potisne skozi okno. V očeh besedila kot celote se njeno dejanje niti ne zdi tako zelo moralno sporno, kajti Egonovo ignorantsko vedenje do Elinih potreb in želja doseže skrajno mejo. Z njegovo smrtjo se Ela osvobodi. Kajti problem ni bil v njej, ampak v Egonu. On sam jo je kot nerazvita, nenačelna, neambiciozna oseba dušil, oviral njen osebni ter nenazadnje tudi psihološki razvoj. Zaradi njega se ni smela udejstvovati kot mati.

Dramo bi lahko analizirali tudi na simbolni ravni. Vseskozi je prisoten motiv mesojede rastline, ki Egonu predstavlja nasprotnika. Ela »mesojedki« namenja več pozornosti, kakor njemu in jo bolj skrbi za rastlino, kakor za njega. Prenavljanje stanovanja v psihološke smislu utegne pomeniti prenovo razmerja. Egon se nazadnje vseli, Ela pričakuje otroka, vendar pa se njeni upi s strani Egonovega odziva klavrno porušijo. Nazadnje je stanovanje sicer prenovljeno in mesojedko, ki je predstavljala tako moteč element za Egona, odpeljejo na razstavo v Belgijo. Pa vendar se nič ne spremeni, ker osebnostno Egon vseskozi ostaja na istem nivoju, ki je daleč pod Elinim.

Jezik v drami je pogovorna slovenščina s primesmi ljubljanskega govora. Veliko je velelnih, spraševalnih stavkov, veliko ločil, s katerimi raste ali se niža intenziteta in pomen povedanega. Skozi dialog se spretno razkrivajo značajske ter osebnostne lastnosti obeh protagonistov. Dogajanje v prvih poglavjih teče enakomerno, vsi dogodki se vrstijo v zaprtem prostoru, v stanovanju, vrhunec na koncu besedila je nenaden, zato tudi presenetljiv.

Iz dialoga med Elo in Egonom se odstirajo vse psihološke silnice njunega medsebojnega razmerja. Nesituirani moški v odnosu z bolj izobraženo, ciljno usmerjeno žensko, ki ve in si želi urediti življenje, vendar pa ji on to preprečuje. Proti koncu besedila se njun odnos (predvsem dialoško) sinhronizira. Stanovanje je urejeno, dokončano, med njima pride celo do nekakšnih romantičnih/ljubezenskih trenj. Ela je noseča in se pripravlja, da bo to povedala Egonu. Pravzaprav je zdaj že skoraj prepričana, da se bo pozitivno odzval. Vendar pa v trenutku njenega razkritja doživi njegov popolnoma negativen odziv.

Avtorica je o pričujočem tekstu zapisala: »Pisala sem ga ob opazovanju mojih vrstnic, ki kljub poznim tridesetim še niso imele urejenih življenjskih pogojev ... Zdelo se mi je, da postaja to kar precej pogost pojav v urbanem okolju, da je ženska pogosto bolj izobražena kot moški in so ti pogosto lenobe, kar se tiče razvoja razmerja in da je zajedanje obojestransko.«

V Ravnotežju izrazito izstopa motiv partnerskega odnosa v sodobnem svetu, ki je na primeru razmerja med Egonom in Elo zelo slikovito prikazan. Težišče drame torej predstavlja par, v katerem ima vodilno vlogo ženska, kar je v popolnem nasprotju s podobo tradicionalnega razmerja med moškim in žensko, kjer ta položaj zavzema moški. Zato ima drama tudi družbeno-sporočilno vlogo in je vsebinsko zelo aktualna.

Zalka Grabnar

2007-05-04T08:40:10Z

Andreja: /* Bibliografija */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo Pregleja. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu Pregleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru Pregleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu Pregleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*Podatki na PreGlejevi spletni strani
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Kontakt==

Zalka Grabnar

2007-05-04T08:35:56Z

Andreja: /* Viri in literatura */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo Pregleja. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu Pregleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru Pregleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu Pregleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Bibliografija==

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*Podatki na PreGlejevi spletni strani
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Kontakt==

Zalka Grabnar

2007-05-04T08:34:30Z

Andreja: /* Viri in literatura */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo Pregleja. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu Pregleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru Pregleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu Pregleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Bibliografija==

==Viri in literatura==
Življenjepis (avtoričin lastni)
Podatki na PreGlejevi spletni strani
Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Kontakt==

Zalka Grabnar

2007-05-04T08:23:20Z

Andreja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo Pregleja. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu Pregleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru Pregleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu Pregleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Bibliografija==

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

==Kontakt==

Zalka Grabnar

2007-05-04T08:22:07Z

Andreja: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo Pregleja. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu Pregleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru Pregleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu Pregleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Bibliografija==

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==

==Kontakt==

Zalka Grabnar

2007-05-04T08:21:18Z

Andreja: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [Pregleja]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu Pregleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru Pregleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu Pregleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Bibliografija==

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==

==Kontakt==

Zalka Grabnar

2007-05-04T08:18:25Z

Andreja: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [[Pregleja]]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu Pregleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru Pregleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu Pregleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Bibliografija==

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==

==Kontakt==

Zalka Grabnar

2007-05-04T08:17:27Z

Andreja: /* Scenariji */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [[Pregleja]]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu Pregleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru Pregleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu Pregleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Nagrade==

==Bibliografija==

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==

==Kontakt==

Zalka Grabnar

2007-05-04T08:16:53Z

Andreja: /* Radijske igre */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [[Pregleja]]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu Pregleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru Pregleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu Pregleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Scenariji==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Nagrade==

==Bibliografija==

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==

==Kontakt==

Zalka Grabnar

2007-05-04T08:16:33Z

Andreja: /* Lutkovne igre */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [[Pregleja]]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu Pregleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru Pregleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu Pregleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Radijske igre==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''
==Scenariji==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Nagrade==

==Bibliografija==

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==

==Kontakt==

Zalka Grabnar

2007-05-04T08:16:14Z

Andreja: /* Drame */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [[Pregleja]]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Uprizoritve==
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu Pregleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.

Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru Pregleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu Pregleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.

Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom »Devet lahkih komadov«).

==Lutkovne igre==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''
==Radijske igre==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''
==Scenariji==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Nagrade==

==Bibliografija==

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==

==Kontakt==

Pregleja

2007-05-04T08:12:15Z

Andreja: New page: [http://www.pre-glej.si]

[http://www.pre-glej.si]

Dragica Draga Potočnjak

2007-05-04T08:09:18Z

Andreja: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]

'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre

<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div>
==Življenjepis==
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in [[eksperimentalno gledališče|eksperimentalnih gledališčih]] po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[Gledališka in lutkovna šola|GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala je pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Trenutno zaključuje specialistični študij [[dramska terapija|dramske terapije]] na PF v Ljubljani.

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Vloge v gledališču==

Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).

===2001– ===
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG
===1991–2000===
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG
===1981–1990===
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG
===1971–1980===
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
==Vloge v filmu in na televiziji==

Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005).

==Vloge na radiu==

Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija.

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
==Drame==
* 2006 ''[[Za naše mlade dame]]''
* 2006 ''[[Vse lepo in prav]]''
* 2005 ''[[Che Guevara]]'' (s Tomažem Štruclom)
* 2005 ''[[Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink]]''
* 2004 ''[[Kekec]]'' (dramatizacija po Vandotu)
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''
* 2003 ''[[Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen]]''
* 2001 ''[[La noche de Casandra]]''(več avtorjev)
* 2002 ''[[Kalea]]''
* 2000 ''[[Alisa, Alica]]''
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''
* 1996 ''[[Sanje in strah]]'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')

Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah'', ''Metuljev ples'', ''Alisa, Alica'', ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]]. Za dramo ''Za naše mlade dame'' je leta 2006 prejela Grumovo nagrado.

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
===Celotna besedila===

*{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}
<font size=+1 color=red>'''NAGRADA SLAVKA GRUMA 2007'''
</font>
*{{Doc|Vse_lepo_in_prav.doc-_januar_2007.doc|Vse lepo in prav}}
*{{Doc|Hrup_slovenski.doc‎|Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen}}
*{{Doc|Kalea.doc_december_2006.doc|Kalea}}
*{{Doc|METULJ-1.doc|Metulj}}

==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==
*1995 ''Mirna Bosna''
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''
*1993 ''Hiša brez strehe''
*1991 ''Srečen čas otroštva''

Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
==Radijske igre==
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)

Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.

==Kratke zgodbe==
*1999 ''Nepremičnost''
*1999 ''Emir iz Srebrenice''
*1999 ''Pregnanci''
*1999 ''Otroci''
*1997 ''Molčanja''

Objavljene so bile na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] ali v literarnih revijah [[Sodobnost]], [[Dialogi]], [[Drugačnik]].

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
==Publicistično delo==
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih

==Značilnosti==

Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči.

Tako je v drami ''Slepe miši'' prikazala bolesten odnos med materjo in hčerjo, v katerem je mati projicirala na hčer svoje želje in nekako skozi njo živela. Nanjo se je vsesala kot pijavka. Oblastniško vedenje matere se je po smrti očeta še stopnjevalo. Konec je tragičen. Mati postane alkoholičarka, hči pa propadla igralka, ki živi v samoti in čaka, da mine čas.

V drami ''Alisa, Alica'' je izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini.

V drami ''Kalea'' je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se kljub pevskemu talentu želi izobraziti, a se mu ne uspe iztrgati usodi in uiti iz začaranega kroga bede – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi.

V drami ''Metuljev ples'' imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti.

Drama ''Vse lepo in prav'' je vsebinsko ravno diagonalno nasprotje naslova. Nič ni lepo in prav in na to nas poleg besed skozi celotno dogajanje napeljujejo namizne in stenske fotografije, ki dogajanje tudi usmerjajo. Doktor Bernard (psihiater) namesto da bi zdravil, zadaja bolečine in je še sam potreben terapije. Pojavijo se težave iz preteklosti. Doktor je bil sam žrtev nesrečnega otroštva in je zato nesposoben ustvariti pristen stik s človekom. Svojega otroka Filipa ne sprejme – njegovo mater je v nosečnosti zapustil; ni ji verjel, da je otrok njegov. Ko ga sin najde, doktor sprva meni, da je sin nor – to je namreč lažje sprejeti kot davno potlačeno resnico.

Zadnja avtoričina drama ''Za naše mlade dame'' posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. Drama je zlasti zanimiva zato, ker je avtorica vanjo vpletla precej fantastičnih, nerealnih prizorov.

Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je besedilo, ki sem ga predstavila (Metuljev ples). Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh.

Za Dragico Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je lepo vidno v drami ''Alisa, Alica'', kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha.

Zdi se, da želi Dragica Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
==Nagrade==
* 2007 [[Nagrada Slavka Gruma]], [[Dragica Draga Potočnjak/Nagrada Slavka Gruma 2007, obrazložite žirije|obrazložitev]]
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''
*2001 [[Zlati lev]] – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''
* 1996 [[Župančičeva nagrada]] (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''

==Zunanje povezave==
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]

==Viri in literatura==
* Metuljev ples. Gledališki list. SNG Drama Ljubljana, sezona 1996/97.
*življenjepis (avtoričin lastni in s spletne strani SMG)
*predavanja doc. dr. Mateje Pezdirc Bartol v študijskem letu 2005/06.

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
==Strokovna literatura==

*[[Tina Pečovnik|Pečovnik, Tina]]: Zgodovinska vsakdanjost. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.
*[[Sandra Ržen|Ržen, Sandra]]: Junaki "nove" vrste: dramski junak v devetdesetih. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.
*[[Jerneja Kušar|Kušar, Jerneja]]: Katera bo katero: ženska dramatika v devetdesetih. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.
*[[Petra Ogorevc|Ogorevc, Petra]]: Ravno tu in ravno zdaj. Dnevnik, 17. dec. 1996.
*Ogorevc, Petra: Zadušljivi verizem. Dnevnik, 17. 4. 1996
*[[Danica Petrovčič|Petrovič, Danica]]: Neznosna teža bivanja: Metuljev ples v Mali drami. Jana, 7. 1. 1997.
*[[Pavel Ocepek|Ocepek, Pavel]]: Dramatika Drage Potočnjak. Maribor, 2005.
*[[Nina Janžekovič|Janžekovič, Nina]]: Dramatika Dragice Potočnjak, analiza dram Metuljev ples, Alisa, Alica, Kalea s pomočjo modelov po Anne Übersfeld in zaprte in odprte forme Volkerja Klotza. Maribor, 2004.
*[[Mateja Pezdirc-Bartol|Pezdirc-Bartol, Mateja]]: Marginalci v sodobni slovenski dramatiki. Treći hrvatsko-slovenski slavistični skup, 2006.
*[[Matjaž Zupančič|Zupančič, Matjaž]] idr.: Sodobna slovenska dramatika: slovenska dramatika danes. Ljubljana, Kulturno-umetniško društvo Sodobnost International, 2006.
*[[Ženja Leiler|Leiler, Ženja]]: Patologija na trhlih tleh: Slepe miši v Slovenskem mladinskem gledališču. Delo, 18. 4. 1996.
*[[Ignacija Fridl|Fridl, Ignacija]], J.: Iz družinskega zrcala: uspešna slovenska noviteta v Mali drami. Delo, 16. 12. 1996.
*[[Slavko Pezdir|Pezdir, Slavko]]: Dvoje iger iz sedanjosti. Delo, 12. 12. 1996.
*[[Diana Koloini|Koloini, Diana]]: Na robu niča. Slovensko mladinsko gledališče, 1996.
*[[Tadej Čater|Čater, Tadej]]: Razvlečeno obtoževanje. Razgledi, 1. 5. 1996.
*[[Krištof Jacek Kozak|Kozak, Krištof Jacek]]: Proza življenja. Razgledi, 8. 1. 1997.
*[[Tine Hribar|Hribar, Tine]]: Hrepenenje in nezadoščenost. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.
*[[Barbara Skubic|Skubic, Barbara]]: Družinska sreča in sestrska ljubezen. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.
*[[Onja Tekavčič-Grad|Tekavčič-Grad, Onja]]: Nevzdržna zapuščina samomora. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.
*[[Tatjana Stanič|Stanič, Tatjana]]: Ples jezikovnih zvrsti v Metuljevem plesu. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.
*Pogorevc, Petra: Ravno tu in ravno zdaj. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.
*[[Lojze Smasek|Smasek, Lojze]]: Tri sestre, dva očeta in ena vnukinja. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.
*Kozak, Krištof Jacek: Proza življenja. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.
*[[Vasja Predan|Predan Vasja]]: Sled odrskih senc. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.
*[[Blaž Lukan|Lukan, Blahttp://www.sigledal.org/geslo/skins/common/images/button_link.png
Notranja povezavaž]]: Izvori gledališča: gledališke rezidence. Dialogi, 35/3-4 1999.
*[[Vesna Jurca Tadel |Jurca Tadel, Vesna]]: Zlorabljeni motiv. Sodobnost, 48/5 2000.
*[[Slavko Pezdir|Pezdir, Slavko]]: Alisa v deželi prikazni. Sodobnost, 48/5 2000.
*[[Jernej Novak|Novak, Jernej]]: Dramolet o žrtvovanju. Sodobnost, 48/5 2000.
*Lukan, Blaž: Svet v ruševinah: v graškem gledališču Theater im Keller so krstno uprizorili nagrajeno besedilo Dragice Potočnjak. Delo, 15. 3. 2003.
* idr.: Prevajanja slovenskih literarnih besedil: slovenščina na tujih univerzah. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2004.
*Pezdirc-Bartol, Mateja: Stiske, ki ostajajo skrite (Dramatika Dragice potočnjak). Recepcija drame: bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike. Doktorska disertacija. Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, 2004.

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
==Galerija==
<gallery>
Slika:Dragica Potočnjaka.jpg|
Slika:Dragica Potočnjak 1geslo.jpg|
Slika:Perzania.jpg|arhiv SMG
Slika:Missaa.jpg|arhiv SMG
Slika:Lepotica6a.jpg|arhiv SMG
Slika:Hladna vojna babice mraza.jpg|arhiv SMG
Slika:Draga-krokara.jpg|arhiv SMG,foto Tone Stojko
Slika:Draga-che1a.jpg|arhiv SMG, foto Primož Dolničar
Slika:Bolna nevesta1b.jpg|arhiv SMG
Slika:Blodnjenevestea.jpg|arhiv SMG,foto Marko Modic
Slika:BALKON 1a.jpg|arhiv SMG, foto Hoc'n'hoc Studio
Slika:Ana2geslo.jpg|arhiv SMG
</gallery>

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]

[[škrbinski prag:=presežen| ]]

[[spol:=Ž| ]]
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]]
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]]

[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]]
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]]

[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]]
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]]
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]]
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]]
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]]
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]

[[Igral/a v::SMG| ]]
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]]
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]]

[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]
[[Režiser::Branko Potočan| ]]
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]
[[Režiser::Vito Taufer| ]]
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]
[[Režiser::Janez Pipan| ]]
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]
[[Režiser::Mira Erceg| ]]
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]

[[Nagrade::Stopova nagrada| ]]
[[Nagrade::Župančičeva nagrada| ]]
[[Nagrade::Nagrada Gorškega srečanja malih odrov| ]]

Zalka Grabnar

2007-05-04T08:08:49Z

Andreja: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [[Pregleja]]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===prevodi===
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Lutkovne igre==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''
==Radijske igre==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''
==Scenariji==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Nagrade==

==Bibliografija==

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==

==Kontakt==

Ravnotežje

2007-05-04T08:03:33Z

Andreja: New page: ==Predstavitev dramskega besedila ''Ravnotežje''== ===Osebe=== • Ela, 37 let • Egon, 37 let • Ludvik, moški 35–40 let ===Prostor in čas=== Drama se odvija v zaprtem/zasebnem p...

==Predstavitev dramskega besedila ''Ravnotežje''==

===Osebe===
• Ela, 37 let
• Egon, 37 let
• Ludvik, moški 35–40 let

===Prostor in čas===
Drama se odvija v zaprtem/zasebnem prostoru, v blokovskem stanovanju. Opis prostora je natančno podan v didaskalijah, kjer so zelo detajlno omenjene lastnosti in značilnosti stanovanja, v katerem se zgodba odvija.

Natančni čas dogajanja ni znan, vendar se prizori odvijajo v kronološkem zaporedju, čeprav ne vemo natančno, koliko dni (kolikšen čas) zajemajo dogodki iz besedila.

===Vsebina===
Drama je sestavljena iz sedmih prizorov.

V prvem prizoru Egon pride v stanovanje, se sprehodi po sobi in se ustavi pri veliki mesojedi rastlini. Pred njo masturbira. V drugem prizoru se v dnevnem prostoru nahajata Egon in Ela. Kot je razvidno iz didaskalij, je dnevna soba na sveže popleskana na temnozeleno barvo. Med protagonistoma se razvije dialog. Prenavljata stanovanje in čakata delavce. Na sredini sobe stoji velika mesojeda rastlina, nekoč last Eline pokojne babice, po poklicu biologinje. Rastlino bo Ela poslala v Belgijo na nekakšno razstavo. Egona mesojedka že močno najeda. Zato se zdi, da je iz kljubovanja Elini obsedenosti z rožo, prostor pobarval s temnozeleno barvo. Začneta se prepirati, vendar je ta prepir na začetku zgolj nekoliko intenzivnejše pogovarjanje, prepojeno z očitki o tem, da ga njegova babica nikoli ni marala. Pogovor pa kmalu nanese na otroka, ki ga Egon nikakor noče imeti, medtem ko si ga Ela zelo želi. Egon se želi priseliti k Eli, zato mu ona tudi pove, da so zdaj primerni pogoji za otroka. Prepirata se o barvi za malo sobo, kjer naj bi bil prostor za otroka. Tretji prizor se začne s prihodom Egonovega prijatelja Ludvika. Ta pride, da bi dokončal kopalnico. Najprej se obregne ob neznosen smrad, ki je v stanovanju zaradi zbirke mesojedih rastlinic, ki jih ima Ela. Egon je jezen na Elo in z Ludvikom se pogovarjata o odnosu z njunima ženskama. Nato pride Ela in z Ludvikom se dogovorita, da bo prebarval temnozeleno steno. V četrtem prizoru se pripravljata na pleskanje, medtem pa se pogovarjata. Med drugim tudi o babici, slednje Egon ni maral, ker tudi ona ni marala njega. Tako kot Ela, je bila biologinja. Egon izrazi svojo željo po Eli, vendar ga ona odriva. Med dialogom se dotikata različnih tem iz medsebojnega življenja, Ela mu očita pornografijo pod posteljo, on njej obsedenost z rastlinami. V petem prizoru je stanovanje že bolj opremljeno, pride Ludvik. Eli pomaga pri pakiranju rože. Navrže ji, da sta ona in Egon predolgo čakala, da bi mogla imeti že pet otrok in bi bilo njuno razmerje boljše. Pravi ji, da se Egon še zmeraj obnaša kot otrok. Egon pride in Elo obtožujoče sprašuje, kaj je povedala njegovim staršem, ker sta ga vrgla ven. V šestem prizoru je že priseljen. Ela pride in on ji je pripravil romantično vzdušje, da bi proslavila njegovo vselitev in njuno zvezo. V sedmem prizoru je stanovanje že popolnoma urejeno in dokončano, Ela pripravlja kosilo. Egon pride s kupom turističnih katalogov, razmišljata o dopustu. Pogovarjata se, medtem on zapazi, da je Ela nakupovala. Pove, da je kupila medvedka. Njemu se zdi čudno, nazadnje mu le izdavi, da je noseča. Nekoliko prikrito, ker se boji njegovega odziva. Egon reagira zelo napadalno in odklanjajoče. Kljub vsemu pove, da še zmeraj noče otroka, da se ne bo »ukvarjal še s plenicami in frocom«. Ela je zgrožena, vendar tega ne pokaže. Egona prosi, če obesi zavese na okno. Ela odpre okno, Egona potisne in on pade v globino.

===Analiza (Interpretacija)===
Drama Ravnotežje vsebinsko temelji na odnosu med moškim in žensko v sodobni družbi. Pri analizi skušam izpostaviti nekaj točk, v katerih se kažejo temeljne vsebinske in sporočilnostne značilnosti besedila: odnos med moškim in žensko v sodobni partnerski zvezi, njune osebnostne poteze in smernice delovanja ter soobstajanja oziroma vztrajanja v takem razmerju.

Glavna protagonista sta v zrelih srednjih letih. Ela je biologinja in intelektualka, v nasprotju s svojim partnerjem Egonom, ki ničesar ne dela, ampak zgolj stagnira v svojem pasivnem položaju. V njegovem obnašanju in iz njegovih besed ni zaznati nobene želje po spremembi stanja. Čaka na selitev k Eli, je brezposeln in ima časa na pretek, medtem ko je Ela zaposlena. Osebnostno se zdi Eli nedorasel, noče prevzeti odgovornosti za svoje življenje, spominsko se vrača v preteklost. Očita in omenja ji, da ga njena babica ni nikoli marala. Ves čas ga moti njena zbirka mesojedih rastlin, še posebej največja mesojedka, ki je zapuščina pokojne babice. Ela si zelo želi otroka. Pri prenavljanju stanovanja težko usklajujeta svoje želje, med njima je zaznati veliko trenja in navzkrižnih (besednih) bojev.

Ela pušča občutek, da skuša s prenovo stanovanja v simbolnem smislu prenoviti svoje življenje ter realizirati nekaj novega, v tem primeru končno zanositi. Vendar pa jo pri tem Egon ves čas ovira. Ona je gonilna sila njune zveze. Služi, prinaša denar, psihološko in osebnostno usmerja, vodi njuno partnerstvo. Egon pa je v svoji nedejavnosti tako na dnu, da noče imeti niti otroka, ko pravi: »A zdaj se bom pa s smrkljem in plenicami ukvarjal?« V resnici se ne ukvarja z ničemer in ima obilico časa.

Pri branju pričujočega besedila bralec dobi občutek, da v njunem razmerju ni pretiranih ljubezenskih čustev in telesne intimnosti. Ko v stanovanje pride Ludvik, mu Egon v pogovoru o Eli zatrdi: »Meni ne pusti ... Tudi jaz jo samo gledam.« Ela ne izžareva želja po spolnosti, v tem smislu se zdi precej blokirana, zavrta. Kar Egona ves čas prikrito iritira, saj si jo želi, iz teksta pa izvemo tudi, da je »fejst ženska«. Vzrokov za takšno delovanje iz teksta ne moremo razbrati, lahko pa samo sklepamo. Egon je ne motivira, ne kaže zanimanja za razvoj njunega odnosa, pravzaprav skrbi samo za svoje najnižje potrebe. Proti koncu teksta izvemo, da je do preselitve v Elino stanovanje živel še pri starših, čeprav je star 37 let. Je tip izrazito zajedalskega moškega, brez ambicij in aktivne volje. Elo zato na neki način duši in zdi se, da prav zaradi njegove pasivne drže ni več sposobna gledati nanj kot na moškega, ki bi si ga lahko tudi spolno zaželela. Sprejela je vlogo njegove skrbnice, on pa ji po drugi strani noče »dati« niti otroka. V zadnjem prizoru je stanovanje prenovljeno in njun odnos se umiri, dobimo občutek, da se zdaj oba trudita pre-živeti v slogi, hočeta nazdraviti. Vendar pa je Ela noseča in čaka na pravi trenutek, da Egonu pove. Ko je že skoraj prepričana, da bo slednji novico dobro prenesel, doživi vnovično razočaranje, saj on popolnoma izgubi kontrolo in iz njegovih ust letijo žalivke: »Kakšna pa boš? A misliš, da boš okoli mene racala debela kot krava. Da ti bom nosil vrečke po stopnicah? Pa saj nisem prfuknjen.« Ela se na te besede odziva precej flegmatično, s kratkimi in odsekanimi stavki. Prosi ga, da ji obesi zavese. Nato sledi sunkovit preobrat, vrhunec dramskega dogajanja, ki je hkrati tudi njegov konec. Egona potisne skozi okno. V očeh besedila kot celote se njeno dejanje niti ne zdi tako zelo moralno sporno, kajti Egonovo ignorantsko vedenje do Elinih potreb in želja doseže skrajno mejo. Z njegovo smrtjo se Ela osvobodi. Kajti problem ni bil v njej, ampak v Egonu. On sam jo je kot nerazvita, nenačelna, neambiciozna oseba dušil, oviral njen osebni ter nenazadnje tudi psihološki razvoj. Zaradi njega se ni smela udejstvovati kot mati.

Dramo bi lahko analizirali tudi na simbolni ravni. Vseskozi je prisoten motiv mesojede rastline, ki Egonu predstavlja nasprotnika. Ela »mesojedki« namenja več pozornosti, kakor njemu in jo bolj skrbi za rastlino, kakor za njega. Prenavljanje stanovanja v psihološke smislu utegne pomeniti prenovo razmerja. Egon se nazadnje vseli, Ela pričakuje otroka, vendar pa se njeni upi s strani Egonovega odziva klavrno porušijo. Nazadnje je stanovanje sicer prenovljeno in mesojedko, ki je predstavljala tako moteč element za Egona, odpeljejo na razstavo v Belgijo. Pa vendar se nič ne spremeni, ker osebnostno Egon vseskozi ostaja na istem nivoju, ki je daleč pod Elinim.

Jezik v drami je pogovorna slovenščina s primesmi ljubljanskega govora. Veliko je velelnih, spraševalnih stavkov, veliko ločil, s katerimi raste ali se niža intenziteta in pomen povedanega. Skozi dialog se spretno razkrivajo značajske ter osebnostne lastnosti obeh protagonistov. Dogajanje v prvih poglavjih teče enakomerno, vsi dogodki se vrstijo v zaprtem prostoru, v stanovanju, vrhunec na koncu besedila je nenaden, zato tudi presenetljiv.

Iz dialoga med Elo in Egonom se odstirajo vse psihološke silnice njunega medsebojnega razmerja. Nesituirani moški v odnosu z bolj izobraženo, ciljno usmerjeno žensko, ki ve in si želi urediti življenje, vendar pa ji on to preprečuje. Proti koncu besedila se njun odnos (predvsem dialoško) sinhronizira. Stanovanje je urejeno, dokončano, med njima pride celo do nekakšnih romantičnih/ljubezenskih trenj. Ela je noseča in se pripravlja, da bo to povedala Egonu. Pravzaprav je zdaj že skoraj prepričana, da se bo pozitivno odzval. Vendar pa v trenutku njenega razkritja doživi njegov popolnoma negativen odziv.

Avtorica je o pričujočem tekstu zapisala: »Pisala sem ga ob opazovanju mojih vrstnic, ki kljub poznim tridesetim še niso imele urejenih življenjskih pogojev ... Zdelo se mi je, da postaja to kar precej pogost pojav v urbanem okolju, da je ženska pogosto bolj izobražena kot moški in so ti pogosto lenobe, kar se tiče razvoja razmerja in da je zajedanje obojestransko.«

V Ravnotežju izrazito izstopa motiv partnerskega odnosa v sodobnem svetu, ki je na primeru razmerja med Egonom in Elo zelo slikovito prikazan. Težišče drame torej predstavlja par, v katerem ima vodilno vlogo ženska, kar je v popolnem nasprotju s podobo tradicionalnega razmerja med moškim in žensko, kjer ta položaj zavzema moški. Zato ima drama tudi družbeno-sporočilno vlogo in je vsebinsko zelo aktualna.

Janez Dramatik

2007-04-15T21:24:06Z

Andreja: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Dramatik, Janez]]
[[Kategorija:Dramatika|Dramtik, Janez]]
[[Kategorija:Avtorji|Dramatik, Janez]]

==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo Pregleja. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.
[[Slika:NY_086.jpg]]

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===prevodi===
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Lutkovne igre==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''
==Radijske igre==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''
==Scenariji==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Nagrade==
*2090 ksdfjlasdjklfjaskdjfjsdlfjdfjlsd

==Bibliografija==
* tukaj navedemo avtorjeve objavljene bibliografske enote na naslednji način:
Priimek. Vejica. Ime. Dvopičje. Naslov dela. Pika. Kraj izdaje, dvopičje:
Izdajaltelj, vejica, leto izdaje, pika.
==Viri in literatura==
*tukaj navedemo vire, iz katerih smo črpali pri oblikovanju članka.
==Zunanje povezave==
V kolikor ima avtor svojo spletno stran ali če najdemo ključne informacije o njem na določeni spletni strani...

==Kontakt==
Če želi avtor objaviti svoje kontakte
Naslov, pošta, e-naslov, telefon...

==Sintaksa, ki nam omogoča še več navzkrižnih povezav==

*<nowiki>[[priimek ime:Dramatik, Janez| ]]</nowiki> ta atribut omogoča, da osebe razvrščamo po začetni črki priimka.
*<nowiki>[[škrbinski prag:=presežen| ]] ta atribut uporabimo v primeru, ko se zdi, da članek že nosi neko osnovno informacijo. S tem dosežemo, da ne izgine v morju člankov, ki so samo nastavljeni</nowiki>
*<nowiki>[[spol:=M| ]] oz. [[spol:=Ž| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[rojstni dan:=1. september| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[leto rojstva:=1972| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[kraj rojstva:=Ljubljana| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[študij::Filozofska fakulteta| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Učitelj::Lado Kralj| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Status:=Svobodna ustvarjalka na področju kulture| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=pisanje| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=dramaturgija| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=esejistika| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=poučevanje| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=terapija z umetnostjo| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=...| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Ustanovitelj gledališke skupine, gledališča::Žabe| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Uprizorjeni teksti::Na hribu| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Nagrade::Nagrada Slavka Gruma| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Nagrade::...| ]]</nowiki>

Janez Dramatik

2007-04-15T21:16:56Z

Andreja: /* Značilnosti */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Dramatik, Janez]]
[[Kategorija:Dramatika|Dramtik, Janez]]
[[Kategorija:Avtorji|Dramatik, Janez]]

==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo Pregleja. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.
[[Slika:NY 086.jpg]]

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===prevodi===
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Lutkovne igre==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''
==Radijske igre==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''
==Scenariji==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Nagrade==
*2090 ksdfjlasdjklfjaskdjfjsdlfjdfjlsd

==Bibliografija==
* tukaj navedemo avtorjeve objavljene bibliografske enote na naslednji način:
Priimek. Vejica. Ime. Dvopičje. Naslov dela. Pika. Kraj izdaje, dvopičje:
Izdajaltelj, vejica, leto izdaje, pika.
==Viri in literatura==
*tukaj navedemo vire, iz katerih smo črpali pri oblikovanju članka.
==Zunanje povezave==
V kolikor ima avtor svojo spletno stran ali če najdemo ključne informacije o njem na določeni spletni strani...

==Kontakt==
Če želi avtor objaviti svoje kontakte
Naslov, pošta, e-naslov, telefon...

==Sintaksa, ki nam omogoča še več navzkrižnih povezav==

*<nowiki>[[priimek ime:Dramatik, Janez| ]]</nowiki> ta atribut omogoča, da osebe razvrščamo po začetni črki priimka.
*<nowiki>[[škrbinski prag:=presežen| ]] ta atribut uporabimo v primeru, ko se zdi, da članek že nosi neko osnovno informacijo. S tem dosežemo, da ne izgine v morju člankov, ki so samo nastavljeni</nowiki>
*<nowiki>[[spol:=M| ]] oz. [[spol:=Ž| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[rojstni dan:=1. september| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[leto rojstva:=1972| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[kraj rojstva:=Ljubljana| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[študij::Filozofska fakulteta| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Učitelj::Lado Kralj| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Status:=Svobodna ustvarjalka na področju kulture| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=pisanje| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=dramaturgija| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=esejistika| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=poučevanje| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=terapija z umetnostjo| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=...| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Ustanovitelj gledališke skupine, gledališča::Žabe| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Uprizorjeni teksti::Na hribu| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Nagrade::Nagrada Slavka Gruma| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Nagrade::...| ]]</nowiki>

Janez Dramatik

2007-04-15T21:13:10Z

Andreja: /* Značilnosti */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Dramatik, Janez]]
[[Kategorija:Dramatika|Dramtik, Janez]]
[[Kategorija:Avtorji|Dramatik, Janez]]

==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo Pregleja. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.
[[Slika:NY 086.jpg]]

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===prevodi===
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Lutkovne igre==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''
==Radijske igre==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''
==Scenariji==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnga statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Nagrade==
*2090 ksdfjlasdjklfjaskdjfjsdlfjdfjlsd

==Bibliografija==
* tukaj navedemo avtorjeve objavljene bibliografske enote na naslednji način:
Priimek. Vejica. Ime. Dvopičje. Naslov dela. Pika. Kraj izdaje, dvopičje:
Izdajaltelj, vejica, leto izdaje, pika.
==Viri in literatura==
*tukaj navedemo vire, iz katerih smo črpali pri oblikovanju članka.
==Zunanje povezave==
V kolikor ima avtor svojo spletno stran ali če najdemo ključne informacije o njem na določeni spletni strani...

==Kontakt==
Če želi avtor objaviti svoje kontakte
Naslov, pošta, e-naslov, telefon...

==Sintaksa, ki nam omogoča še več navzkrižnih povezav==

*<nowiki>[[priimek ime:Dramatik, Janez| ]]</nowiki> ta atribut omogoča, da osebe razvrščamo po začetni črki priimka.
*<nowiki>[[škrbinski prag:=presežen| ]] ta atribut uporabimo v primeru, ko se zdi, da članek že nosi neko osnovno informacijo. S tem dosežemo, da ne izgine v morju člankov, ki so samo nastavljeni</nowiki>
*<nowiki>[[spol:=M| ]] oz. [[spol:=Ž| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[rojstni dan:=1. september| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[leto rojstva:=1972| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[kraj rojstva:=Ljubljana| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[študij::Filozofska fakulteta| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Učitelj::Lado Kralj| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Status:=Svobodna ustvarjalka na področju kulture| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=pisanje| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=dramaturgija| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=esejistika| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=poučevanje| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=terapija z umetnostjo| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=...| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Ustanovitelj gledališke skupine, gledališča::Žabe| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Uprizorjeni teksti::Na hribu| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Nagrade::Nagrada Slavka Gruma| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Nagrade::...| ]]</nowiki>

Janez Dramatik

2007-04-15T21:12:12Z

Andreja: /* Značilnosti */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Dramatik, Janez]]
[[Kategorija:Dramatika|Dramtik, Janez]]
[[Kategorija:Avtorji|Dramatik, Janez]]

==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo Pregleja. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.
[[Slika:NY 086.jpg]]

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===prevodi===
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''

===celotna besedila===
kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

==Lutkovne igre==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''
==Radijske igre==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''
==Scenariji==
* 2007 ''[[Naslov 1]]''
* 2006 ''[[Naslov 2]]''

==Značilnosti==

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, po avtoričinih besedah rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnga statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Nagrade==
*2090 ksdfjlasdjklfjaskdjfjsdlfjdfjlsd

==Bibliografija==
* tukaj navedemo avtorjeve objavljene bibliografske enote na naslednji način:
Priimek. Vejica. Ime. Dvopičje. Naslov dela. Pika. Kraj izdaje, dvopičje:
Izdajaltelj, vejica, leto izdaje, pika.
==Viri in literatura==
*tukaj navedemo vire, iz katerih smo črpali pri oblikovanju članka.
==Zunanje povezave==
V kolikor ima avtor svojo spletno stran ali če najdemo ključne informacije o njem na določeni spletni strani...

==Kontakt==
Če želi avtor objaviti svoje kontakte
Naslov, pošta, e-naslov, telefon...

==Sintaksa, ki nam omogoča še več navzkrižnih povezav==

*<nowiki>[[priimek ime:Dramatik, Janez| ]]</nowiki> ta atribut omogoča, da osebe razvrščamo po začetni črki priimka.
*<nowiki>[[škrbinski prag:=presežen| ]] ta atribut uporabimo v primeru, ko se zdi, da članek že nosi neko osnovno informacijo. S tem dosežemo, da ne izgine v morju člankov, ki so samo nastavljeni</nowiki>
*<nowiki>[[spol:=M| ]] oz. [[spol:=Ž| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[rojstni dan:=1. september| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[leto rojstva:=1972| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[kraj rojstva:=Ljubljana| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[študij::Filozofska fakulteta| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Učitelj::Lado Kralj| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Status:=Svobodna ustvarjalka na področju kulture| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=pisanje| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=dramaturgija| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=esejistika| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=poučevanje| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=terapija z umetnostjo| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Področje ustvarjanja:=...| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Ustanovitelj gledališke skupine, gledališča::Žabe| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Uprizorjeni teksti::Na hribu| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Nagrade::Nagrada Slavka Gruma| ]]</nowiki>
*<nowiki>[[Nagrade::...| ]]</nowiki>

Janez Dramatik

2007-04-15T21:09:11Z

Andreja: /* naslovi */

Janez Dramatik

2007-04-15T21:05:16Z

Andreja: /* Življenjepis */

Janez Dramatik

2007-04-15T21:03:18Z

Andreja: /* Življenjepis */