https://sigledal.org/w/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=AndrejaM 2026-06-01T04:00:12Z Prispevki uporabnika MediaWiki 1.39.11 https://sigledal.org/w/index.php?title=Neskon%C4%8Dno_ljubljeni_mo%C5%A1ki&diff=15633 2007-05-13T20:00:41Z

<p>AndrejaM: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Dramatika|Neskončno ljubljeni moški]]<br /> [[Kategorija:Drame|Neskončno ljubljeni moški]]<br /> <br /> <br /> ;Avtor&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; [[Desa Muck]] <br /> ;Leto nastanka&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 2006<br /> ;Žanr&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Drama<br /> ;Krstna uprizoritev&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 23. 2. 2006, r. [[Boris Kobal]], Mestno gledališče ljubljansko<br /> ;Dostopnost besedila&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2006 <br /> ;4 ženske, 3 moške vloge + zbor mladcev (6)<br /> <br /> ==Vsebina==<br /> <br /> ===Čas in prostor===<br /> Prostor v drami ni enoten, prav tako ne čas, saj le-ta ne poteka linearno od začetka do konca drame. Prisotne so retrospektive, ko se določena oseba spominja nekega dogodka v preteklosti. Dogajanje se odvija na dveh prizoriščih. Osrednji prostor je kuhinja, razširjena v dnevno sobo. Vsi predmeti v njej (razni gospodinjski aparati, televizija, glasbeni stolp ...) nakazujejo, da v tem stanovanju živi bogata meščanska družina. Ostalo dogajanje pa se odvija v spalnici, bifeju ... Pri uprizoritvi za to služi drugi, stranski prostor, ki je namenjen paralelnim (retrospektivnim) zgodbam in pojasnjevanju dogajanja na osrednjem prostoru. To prizorišče je sicer prazno, ko pa se tja preseli dogajanje, se mu namenskost določi z ustreznim kosom pohištva (na primer za kuhinjo kuhinjska miza, za dnevno sobo fotelj in televizija, za spalnico postelja in omara ...). Torej se scena oziroma rekviziti na stranskem prostoru stalno menjajo.<br /> <br /> ===Osebe===<br /> Ženske:<br /> <br /> Breda: 45-letna privlačna in urejena gospa, katere mož Dušan leži v bolnici zaradi možganske kapi. Je ukazovalna, agresivna, manipulira z ljudmi okoli sebe in jih čustveno izsiljuje, saj je namišljeno bolna in vsak trenutek opozarja na svoje »kritično« zdravstveno stanje, čeprav je le-to odlično. V hiši ima glavno besedo.<br /> <br /> Pika: Bredina in Dušanova hči. Stara je 23 let, je negotova, skromna, po videzu nevpadljiva. Stalno menja študije, češ da se še ni našla. Z materjo ji iščeta dobro situiranega fanta, ki bi ji prinesel socialno varnost. Zelo je navezana na očeta (le ona ga ima resnično rada). Je pod materino oblastjo, nima lastne volje in mnenja.<br /> <br /> Dragica: 38-letna Bredina soseda in Dušanova dolgoletna ljubica. Z Bredo prijateljuje, ker ima le tako občutek, da je del te družine in da si Dušana vsaj deli. Že 7 let zaman čaka, da se bo ločil in poročil z njo, a še vedno vztraja v razmerju.<br /> <br /> Omica: 80-letna betežna in dementna starka na invalidskem vozičku. Čeprav ima sklerozo, se včasih zazdi, da ni tako neprištevna, kot deluje.<br /> <br /> Moški:<br /> <br /> Dušan: Bredin mož, ki zaradi kapi leži v bolnišnici (torej se pri uprizoritvi na glavnem prostoru ne pojavi nikoli, pojavi pa se v stranskem prostoru, ko se ga osebe na glavnem odru spominjajo). Star je okoli 50 let, je privlačen in šarmanten, a obenem je slabič. Stalno se izmika odgovornosti. Boji se žene, je pod njeno oblastjo. Naveličan je in utrujen ter prestrašen.<br /> <br /> Igor: Dušanov ljubimec, star okoli 30 let. Je urejen in uspešen poslovnež, zasebno pa je zelo poženščen (govori v ženski osebi, je zelo čustven in sentimentalen). <br /> <br /> Kogoj: Bredin zdravnik in ljubimec. Star je okoli 40 let.<br /> <br /> Zbor mladcev: pri uprizoritvi imajo vlogo grškega zbora – v ključnih trenutkih torej v obliki recitacij napovedujejo ali komentirajo dogajanje na odru. Oblečeni so neobičajno, komično (lahko v irhastih hlačah, delovskih kombinezonih ...).<br /> <br /> ===Dogajanje===<br /> Drama ima 2 dejanji in 8 vložkov (1. dejanje – 5, 2. dejanje – 3), ki služijo retrospektivnemu dogajanju.<br /> <br /> Okvirna zgodba<br /> <br /> Drama se začne, ko Breda in Pika izvesta, da je Dušana zadela kap. To izve tudi Dragica in prihiti k njima v stanovanje. Breda je, tako kot vedno, tudi takrat za lastno zdravje zaskrbljena bolj kot za Dušanovo. Pika je Dragici razložila, da so zdravniki na njegovem temenu našli dve podplutbi neznanega izvora, zaradi katerih se mu je verjetno zamašila žila in ga je zadela kap. Ko so tako obujale spomine nanj, je k njim prihitel tudi Igor, ki je bil ves zaskrbljen. Pika se je na prvi pogled zaljubila vanj in mati jo je napodila, da se je šla čim lepše obleč in uredit. Čeprav je prišla nazaj v mini krilu, je Igor ni niti pogledal in je še naprej spraševal o Dušanu. A kasneje se je po kratkem premisleku odločil, da se bo poročil z njo, da bodo ena sama srečna družina. Nato so klicali iz bolnice, da je Dušan umrl. Dragica je nezavestna padla po tleh, doktor Kogoj je skočil k njej in ji meril srčni utrip. Breda mu je ukazala, naj jo spusti, češ da hoče le zbujati pozornost. Vprašala se je: »Kaj pa je bil Dušan njej?« Dragica se je v hipu zbudila in ji zabrusila, da je bil 7 let njen ljubimec. Oglasil se je tudi Igor, ki je priznal, da sta bila z Dušanom skupaj 2 leti. Tako se je razdrla Igorjeva »zaroka« s Piko, saj je rekel, da si na glavo ne misli nakopati nobene od žensk, ki so v grob spravile njegovega Dušana. Razmerje z Bredo pa je končal tudi Kogoj: »Poslušaj, Breda. Prej, ko si bila poročena, je bilo v redu. V resnici se ne mislim vezati. Zaprisežen samec sem. Preveč podobnih reči vidim, kot so pri vas doma, da bi si takole zasral življenje. Kot ljubica si bila čisto v redu. Sicer pa ... ne mislim končati kot Dušan.«<br /> <br /> Najprej so si Breda, Pika, Igor in Dragica planili v objem in skupaj jokali za Dušanom, nato pa se je Breda spomnila, da je treba narediti seznam vseh samskih moških od 20. do 60. leta, saj življenje teče dalje. Zaradi prihajajočega lova na moške so postali veseli vsi, razen Pike, ki ji je bilo edini resnično hudo za očetom.<br /> <br /> Vložne zgodbe – retrospektiva<br /> <br /> V retrospektivah izvemo, kako je Dušan dobil podplutbi na temenu in zakaj ga je zadela kap. Vložki so označeni s številkami od 1 do 8.<br /> <br /> 1. dejanje<br /> <br /> 1. Na enem od srečanj Dragica nagovarja Dušana, naj se loči od žene in se poroči z njo. Pove mu, kako ga Breda pri njej opravlja (češ da je brez hrbtenice, da se ji gnusi, da ne krade in ne goljufa, čeprav je direktor, da se vsi podrejeni delajo norca iz njega ...). A Dušan se obotavlja, saj se žene očitno zelo boji, zato mu ljubica zagrozi, da ji bo povedala za vsa telefonska sporočila in elektronska pisma, saj jih ima shranjene. Tako se Dušan prestraši tudi nje in jo prosi za pol leta časa.<br /> <br /> 2. Breda in Dušan se skregata. Ona njemu očita, da je prišel prepozno domov in da je alkoholik, on pa ji na to odvrne, da ni nič čudnega, če je venomer bolna, saj neprestano bulji v televizor. Čeprav je po cele dneve doma, ne skuha niti kosila, ko pa je čas za nakupovanje, pa vedno čudežno ozdravi: »/.../ Kadar je treba nakupovati oblekice pa čeveljčke, si pa vedno zdrava kot riba. Pa če greva na kakšen sprejem, kjer so fini ljudje, se me lepo primeš pod rokico in greš pek pek, pa si cel večer kot mlada kobila. In vsem lezeš v rit. Misliš, da si glavna, v resnici pa se te vsi izogibajo, ker jih moriš s svojimi boleznimi in kaj si kupila.« Nato ji predlaga ločitev.<br /> <br /> 3. Dušan odide k Igorju in mu pove, da se ne moreta več dobivati, saj ga dvojno življenje ubija. Le-ta ga skuša omehčati z jokom, a ko vidi, da tudi to ne bo pomagalo, mu zagrozi, da bo vse povedal njegovi ženi.<br /> <br /> 4. Ta retrospektiva se dogaja vzporedno z glavno zgodbo: v Dušanovo stanovanje pride doktor Kogoj in Bredo zaradi čustvenega pretresa ob Dušanovi kapi odpelje v spalnico na »zdravniški pregled«.<br /> <br /> 5. Dušan pride od Igorja domov, ravno takrat pa sta v spalnici njegova žena Breda in doktor Kogoj. Kogoj se skrije v omaro, a Dušan jo odpre, ker se želi preobleči pred službenim sestankom. Kogoju ni preostalo drugega kot da je Dušana z obešalnikom udaril po glavi. Ko se je malo zatem prebudil, se mu ni zdelo nič čudnega, da je Kogoj pri njih, saj je le-ta redno hodil pregledovat njegovo ženo.<br /> <br /> 2. dejanje<br /> <br /> 6. Po srečanju z Igorjem v baru je Dušan sprevidel, da se ljubice in ljubimca ne bo kar tako lahko otresel, zato je odšel domov, odločen, da naredi samomor. <br /> <br /> 7. V kuhinji je pripravil vrv, takrat pa se je oglasila omica: »Če se že misliš obesiti, pojdi v kopalnico. Nimam rada takih prizorov.« Nato sta se začela pogovarjati. Priznala mu je, da se noče spomniti, kako je »ubila« moža (ko ga je zadela kap, je počakala, da je umrl, šele nato je klicala rešilca) in da hoče vsak sproti pozabiti, kako to počne z njim Breda. Povedala mu je, da se z njegovim očetom nista razumela, ker je smrdel, bil je pijanec, varal jo je ... Ko jo je vprašal, zakaj se potemtakem ni ločila, mu je odvrnila: »Kam pa naj bi šla, sama z otrokom? Nisem hotela, da živiš v kakšni podnajemniški sobici, v revščini ... Preveč sem te imela rada.« Dušan ji je odvrnil, da ni imel tega občutka, saj ga ni nikoli crkljala, le nadirala, češ da nikoli ne stori ničesar dovolj dobro. Ona pa se mu je opravičevala in mu dajala prazne argumente – da se je preveč ustrašila silne ljubezni, ki jo je čutila do njega in da bi ga ta ljubezen lahko celo ubila, in zato se je odločila, da mu je pač ne bo kazala. Po tem pogovoru mu je naročila, naj se gre zdaj končno obesit, in naj vsaj nekaj naredi, kot je treba. Dušan je vzel stol in hotel zlesti nanj, a se je prijel za glavo in padel v nezavest.<br /> <br /> 8. Zadnji vložek se odvija v času, ko je bila Pika še majhna. Pogovarjala se je z očetom, ki ga je imela tako rada. Narisala mu je risbico, oče pa ji je obljubil, da jo bo peljal na sladoled, da bosta šla nabirat regrat ... Nato pa sta skupaj zapela pesmico.<br /> <br /> ==Interpretacija==<br /> <br /> Avtorica je dramo označila za komedijo, a kot pravi Manca Košir, je hkrati tudi ironizirana tragedija (v njej nastopa zbor, ki je bil značilen v antičnem gledališču, v grški tragediji). Pravi, da bi jo lahko označili kot burko (torej preprosto in grobo obliko komedije, v kateri so liki in dogajanje karikirani in v kateri je veliko akcijske komičnosti) ali pa kot grotesko (le-ta kaže realnost s pomočjo popačenih likov).<br /> Vse osebe v drami govorijo vsakdanji, pogovorni jezik. Nekateri (na primer Igor ali Breda) se včasih izražajo vulgarno in prostaško. Zbor recitira pesmi in s tem povezuje dogajanje, a tudi tam so prisotni nižje pogovorni izrazi (prasec, bebec ...).<br /> <br /> Drama govori o medčloveških odnosih, predvsem o ljubezni. V ospredju je Dušan, nebogljen, prestrašen moški. Že kot otroku mu je primanjkovalo ljubezni, mati mu nikoli ni pokazala, da ga ima rada. Tudi oče ni bil nič drugačen, še huje – bil je pijanec in ženskar. Zato se je, čeprav je poročen (poročil se je zaradi ženine nosečnosti), zapletel v ljubezensko razmerje s sosedo in s svojim sodelavcem, saj je povsod iskal pozornost in se hranil s patološko ljubeznijo. Vendar pa so ga vsa ta razmerja kmalu pripeljala na rob obupa. <br /> Drugi odnos, predstavljen v drami, je odnos mati–otrok. Le-ta se pokaže za problematičnega v dveh primerih, Dušanovem in Pikinem, saj na obeh pusti psihološke posledice, postala sta »čustveno pohabljena«. Zaradi ukazovalne matere je Pika postala nesamostojna in negotova, Dušan pa se je, ker materinske ljubezni nikoli ni imel, spuščal v partnerska razmerja, a le-ta mu niso nudila utehe, popeljala so ga v pogubo.<br /> Manca Košir v svojem članku v gledališkem listu piše, da slovenska psihiatrija razlikuje 2 skupini ljudi, ki imajo težave z odvisnostmi v odnosih: za prvo je značilno, da se ljudje podrejajo drugim ter da jih je venomer strah, da jih bo kdo zapustil. Imajo nizko samospoštovanje, velikokrat so depresivni. V drami lahko s temi oznakami opišemo Piko. Za ljudi druge skupine pa je značilno, da so bojazljivi in napeti ter zaskrbljeni. Strah jih je, da jih v svojem okolju ne bi sprejemali. Taka »suženjska« tipa sta na primer Dušan in Dragica.<br /> Poleg odvisnosti od odnosov pa Desa Muck v drami odkrije tudi druge stereotipe oziroma probleme Slovencev: alkoholizem (pil je Dušanov oče, pije tudi Dragica), ki uniči odnose v družini, samomorilnost (Dušan ne najde več izhoda iz situacije, zato se hoče obesiti), homoseksualnost (Igor je pretirano sentimentalen, včasih govori v ženski osebi), vztrajanje v razmerju z nasilnim, pijanim in nezvestim možem »zaradi otroka« (v takem razmerju je vztrajala Dušanova mati); ruši pa stereotip slovenske matere (mati tu ni uteha, na katero se lahko zaneseš, temveč čustvena manipulatorka). Avtorica tako s karikiranimi liki pokaže na pereče probleme sodobne družbe.<br /> <br /> ==Dosedanje uprizoritve==<br /> * 23. 2. 2006, Mestno gledališče ljubljansko, premierna uprizoritev, r. [[Boris Kobal]]<br /> <br /> ==Knjižne izdaje==<br /> *Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2006<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgl.si/p05moski.html Mestno gledališče ljubljansko]<br /> *[http://www.pgk.si/main.php?vie=content&amp;eng=slo&amp;gr1=tedSloDra&amp;gr2=spp Prešernovo gledališče Kranj]</div>

AndrejaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Neskon%C4%8Dno_ljubljeni_mo%C5%A1ki&diff=15632 2007-05-13T19:49:45Z

<p>AndrejaM: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Dramatika|Neskončno ljubljeni moški]]<br /> [[Kategorija:Drame|Neskončno ljubljeni moški]]<br /> <br /> <br /> ;Avtor&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; [[Desa Muck]] <br /> ;Leto nastanka&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 2006<br /> ;Žanr&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Drama<br /> ;Krstna uprizoritev&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 23. 2. 2006, r. [[Boris Kobal]], Mestno gledališče ljubljansko<br /> ;Dostopnost besedila&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2006 <br /> ;4 ženske, 3 moške vloge + zbor mladcev (6)<br /> <br /> ==Vsebina==<br /> <br /> ===Čas in prostor===<br /> Prostor v drami ni enoten, prav tako ne čas, saj le-ta ne poteka linearno od začetka do konca drame. Prisotne so retrospektive, ko se določena oseba spominja nekega dogodka v preteklosti. Dogajanje se odvija na dveh prizoriščih. Osrednji prostor je kuhinja, razširjena v dnevno sobo. Vsi predmeti v njej (razni gospodinjski aparati, televizija, glasbeni stolp ...) nakazujejo, da v tem stanovanju živi bogata meščanska družina. Ostalo dogajanje pa se odvija v spalnici, bifeju ... Pri uprizoritvi za to služi drugi, stranski prostor, ki je namenjen paralelnim (retrospektivnim) zgodbam in pojasnjevanju dogajanja na osrednjem prostoru. To prizorišče je sicer prazno, ko pa se tja preseli dogajanje, se mu namenskost določi z ustreznim kosom pohištva (na primer za kuhinjo kuhinjska miza, za dnevno sobo fotelj in televizija, za spalnico postelja in omara ...). Torej se scena oziroma rekviziti na stranskem prostoru stalno menjajo.<br /> <br /> ===Osebe===<br /> Ženske:<br /> <br /> Breda: 45-letna privlačna in urejena gospa, katere mož Dušan leži v bolnici zaradi možganske kapi. Je ukazovalna, agresivna, manipulira z ljudmi okoli sebe in jih čustveno izsiljuje, saj je namišljeno bolna in vsak trenutek opozarja na svoje »kritično« zdravstveno stanje, čeprav je le-to odlično. V hiši ima glavno besedo.<br /> <br /> Pika: Bredina in Dušanova hči. Stara je 23 let, je negotova, skromna, po videzu nevpadljiva. Stalno menja študije, češ da se še ni našla. Z materjo ji iščeta dobro situiranega fanta, ki bi ji prinesel socialno varnost. Zelo je navezana na očeta (le ona ga ima resnično rada). Je pod materino oblastjo, nima lastne volje in mnenja.<br /> <br /> Dragica: 38-letna Bredina soseda in Dušanova dolgoletna ljubica. Z Bredo prijateljuje, ker ima le tako občutek, da je del te družine in da si Dušana vsaj deli. Že 7 let zaman čaka, da se bo ločil in poročil z njo, a še vedno vztraja v razmerju.<br /> <br /> Omica: 80-letna betežna in dementna starka na invalidskem vozičku. Čeprav ima sklerozo, se včasih zazdi, da ni tako neprištevna, kot deluje.<br /> <br /> Moški:<br /> <br /> Dušan: Bredin mož, ki zaradi kapi leži v bolnišnici (torej se pri uprizoritvi na glavnem prostoru ne pojavi nikoli, pojavi pa se v stranskem prostoru, ko se ga osebe na glavnem odru spominjajo). Star je okoli 50 let, je privlačen in šarmanten, a obenem je slabič. Stalno se izmika odgovornosti. Boji se žene, je pod njeno oblastjo. Naveličan je in utrujen ter prestrašen.<br /> <br /> Igor: Dušanov ljubimec, star okoli 30 let. Je urejen in uspešen poslovnež, zasebno pa je zelo poženščen (govori v ženski osebi, je zelo čustven in sentimentalen). <br /> <br /> Kogoj: Bredin zdravnik in ljubimec. Star je okoli 40 let.<br /> <br /> Zbor mladcev: pri uprizoritvi imajo vlogo grškega zbora – v ključnih trenutkih torej v obliki recitacij napovedujejo ali komentirajo dogajanje na odru. Oblečeni so neobičajno, komično (lahko v irhastih hlačah, delovskih kombinezonih ...).<br /> <br /> ===Dogajanje===<br /> Drama ima 2 dejanji in 8 vložkov (1. dejanje – 5, 2. dejanje – 3), ki služijo retrospektivnemu dogajanju.<br /> <br /> Okvirna zgodba<br /> <br /> Drama se začne, ko Breda in Pika izvesta, da je Dušana zadela kap. To izve tudi Dragica in prihiti k njima v stanovanje. Breda je, tako kot vedno, tudi takrat za lastno zdravje zaskrbljena bolj kot za Dušanovo. Pika je Dragici razložila, da so zdravniki na njegovem temenu našli dve podplutbi neznanega izvora, zaradi katerih se mu je verjetno zamašila žila in ga je zadela kap. Ko so tako obujale spomine nanj, je k njim prihitel tudi Igor, ki je bil ves zaskrbljen. Pika se je na prvi pogled zaljubila vanj in mati jo je napodila, da se je šla čim lepše obleč in uredit. Čeprav je prišla nazaj v mini krilu, je Igor ni niti pogledal in je še naprej spraševal o Dušanu. A kasneje se je po kratkem premisleku odločil, da se bo poročil z njo, da bodo ena sama srečna družina. Nato so klicali iz bolnice, da je Dušan umrl. Dragica je nezavestna padla po tleh, doktor Kogoj je skočil k njej in ji meril srčni utrip. Breda mu je ukazala, naj jo spusti, češ da hoče le zbujati pozornost. Vprašala se je: »Kaj pa je bil Dušan njej?« Dragica se je v hipu zbudila in ji zabrusila, da je bil 7 let njen ljubimec. Oglasil se je tudi Igor, ki je priznal, da sta bila z Dušanom skupaj 2 leti. Tako se je razdrla Igorjeva »zaroka« s Piko, saj je rekel, da si na glavo ne misli nakopati nobene od žensk, ki so v grob spravile njegovega Dušana. Razmerje z Bredo pa je končal tudi Kogoj: »Poslušaj, Breda. Prej, ko si bila poročena, je bilo v redu. V resnici se ne mislim vezati. Zaprisežen samec sem. Preveč podobnih reči vidim, kot so pri vas doma, da bi si takole zasral življenje. Kot ljubica si bila čisto v redu. Sicer pa ... ne mislim končati kot Dušan.«<br /> <br /> Najprej so si Breda, Pika, Igor in Dragica planili v objem in skupaj jokali za Dušanom, nato pa se je Breda spomnila, da je treba narediti seznam vseh samskih moških od 20. do 60. leta, saj življenje teče dalje. Zaradi prihajajočega lova na moške so postali veseli vsi, razen Pike, ki ji je bilo edini resnično hudo za očetom.<br /> <br /> Vložne zgodbe – retrospektiva<br /> <br /> V retrospektivah izvemo, kako je Dušan dobil podplutbi na temenu in zakaj ga je zadela kap. Vložki so označeni s številkami od 1 do 8.<br /> <br /> 1. dejanje<br /> <br /> 1. Na enem od srečanj Dragica nagovarja Dušana, naj se loči od žene in se poroči z njo. Pove mu, kako ga Breda pri njej opravlja (češ da je brez hrbtenice, da se ji gnusi, da ne krade in ne goljufa, čeprav je direktor, da se vsi podrejeni delajo norca iz njega ...). A Dušan se obotavlja, saj se žene očitno zelo boji, zato mu ljubica zagrozi, da ji bo povedala za vsa telefonska sporočila in elektronska pisma, saj jih ima shranjene. Tako se Dušan prestraši tudi nje in jo prosi za pol leta časa.<br /> <br /> 2. Breda in Dušan se skregata. Ona njemu očita, da je prišel prepozno domov in da je alkoholik, on pa ji na to odvrne, da ni nič čudnega, če je venomer bolna, saj neprestano bulji v televizor. Čeprav je po cele dneve doma, ne skuha niti kosila, ko pa je čas za nakupovanje, pa vedno čudežno ozdravi: »/.../ Kadar je treba nakupovati oblekice pa čeveljčke, si pa vedno zdrava kot riba. Pa če greva na kakšen sprejem, kjer so fini ljudje, se me lepo primeš pod rokico in greš pek pek, pa si cel večer kot mlada kobila. In vsem lezeš v rit. Misliš, da si glavna, v resnici pa se te vsi izogibajo, ker jih moriš s svojimi boleznimi in kaj si kupila.« Nato ji predlaga ločitev.<br /> <br /> 3. Dušan odide k Igorju in mu pove, da se ne moreta več dobivati, saj ga dvojno življenje ubija. Le-ta ga skuša omehčati z jokom, a ko vidi, da tudi to ne bo pomagalo, mu zagrozi, da bo vse povedal njegovi ženi.<br /> <br /> 4. Ta retrospektiva se dogaja vzporedno z glavno zgodbo: v Dušanovo stanovanje pride doktor Kogoj in Bredo zaradi čustvenega pretresa ob Dušanovi kapi odpelje v spalnico na »zdravniški pregled«.<br /> <br /> 5. Dušan pride od Igorja domov, ravno takrat pa sta v spalnici njegova žena Breda in doktor Kogoj. Kogoj se skrije v omaro, a Dušan jo odpre, ker se želi preobleči pred službenim sestankom. Kogoju ni preostalo drugega kot da je Dušana z obešalnikom udaril po glavi. Ko se je malo zatem prebudil, se mu ni zdelo nič čudnega, da je Kogoj pri njih, saj je le-ta redno hodil pregledovat njegovo ženo.<br /> <br /> 2. dejanje<br /> <br /> 6. Po srečanju z Igorjem v baru je Dušan sprevidel, da se ljubice in ljubimca ne bo kar tako lahko otresel, zato je odšel domov, odločen, da naredi samomor. <br /> <br /> 7. V kuhinji je pripravil vrv, takrat pa se je oglasila omica: »Če se že misliš obesiti, pojdi v kopalnico. Nimam rada takih prizorov.« Nato sta se začela pogovarjati. Priznala mu je, da se noče spomniti, kako je »ubila« moža (ko ga je zadela kap, je počakala, da je umrl, šele nato je klicala rešilca) in da hoče vsak sproti pozabiti, kako to počne z njim Breda. Povedala mu je, da se z njegovim očetom nista razumela, ker je smrdel, bil je pijanec, varal jo je ... Ko jo je vprašal, zakaj se potemtakem ni ločila, mu je odvrnila: »Kam pa naj bi šla, sama z otrokom? Nisem hotela, da živiš v kakšni podnajemniški sobici, v revščini ... Preveč sem te imela rada.« Dušan ji je odvrnil, da ni imel tega občutka, saj ga ni nikoli crkljala, le nadirala, češ da nikoli ne stori ničesar dovolj dobro. Ona pa se mu je opravičevala in mu dajala prazne argumente – da se je preveč ustrašila silne ljubezni, ki jo je čutila do njega in da bi ga ta ljubezen lahko celo ubila, in zato se je odločila, da mu je pač ne bo kazala. Po tem pogovoru mu je naročila, naj se gre zdaj končno obesit, in naj vsaj nekaj naredi, kot je treba. Dušan je vzel stol in hotel zlesti nanj, a se je prijel za glavo in padel v nezavest.<br /> <br /> 8. Zadnji vložek se odvija v času, ko je bila Pika še majhna. Pogovarjala se je z očetom, ki ga je imela tako rada. Narisala mu je risbico, oče pa ji je obljubil, da jo bo peljal na sladoled, da bosta šla nabirat regrat ... Nato pa sta skupaj zapela pesmico.<br /> <br /> ==Interpretacija==<br /> <br /> Avtorica je dramo označila za komedijo, a kot pravi Manca Košir, je hkrati tudi ironizirana tragedija (v njej nastopa zbor, ki je bil značilen v antičnem gledališču, v grški tragediji). Pravi, da bi jo lahko označili kot burko (torej preprosto in grobo obliko komedije, v kateri so liki in dogajanje karikirani in v kateri je veliko akcijske komičnosti) ali pa kot grotesko (le-ta kaže realnost s pomočjo popačenih likov).<br /> Vse osebe v drami govorijo vsakdanji, pogovorni jezik. Nekateri (na primer Igor ali Breda) se včasih izražajo vulgarno in prostaško. Zbor recitira pesmi in s tem povezuje dogajanje, a tudi tam so prisotni nižje pogovorni izrazi (prasec, bebec ...).<br /> <br /> Drama govori o medčloveških odnosih, predvsem o ljubezni. V ospredju je Dušan, nebogljen, prestrašen moški. Že kot otroku mu je primanjkovalo ljubezni, mati mu nikoli ni pokazala, da ga ima rada. Tudi oče ni bil nič drugačen, še huje – bil je pijanec in ženskar. Zato se je, čeprav je poročen (poročil se je zaradi ženine nosečnosti), zapletel v ljubezensko razmerje s sosedo in s svojim sodelavcem, saj je povsod iskal pozornost in se hranil s patološko ljubeznijo. Vendar pa so ga vsa ta razmerja kmalu pripeljala na rob obupa. <br /> Drugi odnos, predstavljen v drami, je odnos mati–otrok. Le-ta se pokaže za problematičnega v dveh primerih, Dušanovem in Pikinem, saj na obeh pusti psihološke posledice, postala sta »čustveno pohabljena«. Zaradi ukazovalne matere je Pika postala nesamostojna in negotova, Dušan pa se je, ker materinske ljubezni nikoli ni imel, spuščal v partnerska razmerja, a le-ta mu niso nudila utehe, ampak so ga popeljala v pogubo.<br /> Manca Košir v svojem članku v gledališkem listu piše, da slovenska psihiatrija razlikuje 2 skupini ljudi, ki imajo težave z odvisnostmi v odnosih: za prvo je značilno, da se ljudje podrejajo drugim ter da jih je venomer strah, da jih bo kdo zapustil. Imajo nizko samospoštovanje, velikokrat so depresivni. V drami lahko s temi oznakami opišemo Piko. Za ljudi druge skupine pa je značilno, da so bojazljivi in napeti ter zaskrbljeni. Strah jih je, da jih v svojem okolju ne bi sprejemali. Taka »suženjska« tipa sta na primer Dušan in Dragica.<br /> Poleg odvisnosti od odnosov pa Desa Muck v drami odkrije tudi druge stereotipe oziroma probleme Slovencev: alkoholizem (pil je Dušanov oče, pije tudi Dragica), ki uniči odnose v družini, samomorilnost (Dušan ne najde več izhoda iz situacije, zato se hoče obesiti), homoseksualnost (Igor je pretirano sentimentalen, včasih govori v ženski osebi), vztrajanje v razmerju z nasilnim, pijanim in nezvestim možem »zaradi otroka« (v takem razmerju je vztrajala Dušanova mati); ruši pa stereotip slovenske matere (mati tu ni uteha, na katero se lahko zaneseš, temveč čustvena manipulatorka). Avtorica tako s karikiranimi liki pokaže na pereče probleme sodobne družbe.<br /> <br /> ==Dosedanje uprizoritve==<br /> * 23. 2. 2006, Mestno gledališče ljubljansko, premierna uprizoritev, r. [[Boris Kobal]]<br /> <br /> ==Knjižne izdaje==<br /> *Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2006<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgl.si/p05moski.html Mestno gledališče ljubljansko]<br /> *[http://www.pgk.si/main.php?vie=content&amp;eng=slo&amp;gr1=tedSloDra&amp;gr2=spp Prešernovo gledališče Kranj]</div>

AndrejaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Neskon%C4%8Dno_ljubljeni_mo%C5%A1ki&diff=15631 2007-05-13T19:46:19Z

<p>AndrejaM: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Dramatika|Neskončno ljubljeni moški]]<br /> [[Kategorija:Drame|Neskončno ljubljeni moški]]<br /> <br /> <br /> ;Avtor&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; [[Desa Muck]] <br /> ;Leto nastanka&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 2006<br /> ;Žanr&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Drama<br /> ;Krstna uprizoritev&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 23. 2. 2006, r. [[Boris Kobal]], Mestno gledališče ljubljansko<br /> ;Dostopnost besedila&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2006 <br /> ;4 ženske, 3 moške vloge + zbor mladcev (6)<br /> <br /> ==Vsebina==<br /> <br /> ===Čas in prostor===<br /> Prostor v drami ni enoten, prav tako ne čas, saj le-ta ne poteka linearno od začetka do konca drame. Prisotne so retrospektive, ko se določena oseba spominja nekega dogodka v preteklosti. Dogajanje se odvija na dveh prizoriščih. Osrednji prostor je kuhinja, razširjena v dnevno sobo. Vsi predmeti v njej (razni gospodinjski aparati, televizija, glasbeni stolp ...) nakazujejo, da v tem stanovanju živi bogata meščanska družina. Ostalo dogajanje pa se odvija v spalnici, bifeju ... Pri uprizoritvi za to služi drugi, stranski prostor, ki je namenjen paralelnim (retrospektivnim) zgodbam in pojasnjevanju dogajanja na osrednjem prostoru. To prizorišče je sicer prazno, ko pa se tja preseli dogajanje, se mu namenskost določi z ustreznim kosom pohištva (na primer za kuhinjo kuhinjska miza, za dnevno sobo fotelj in televizija, za spalnico postelja in omara ...). Torej se scena oziroma rekviziti na stranskem prostoru stalno menjajo.<br /> <br /> ===Osebe===<br /> Ženske:<br /> <br /> Breda: 45-letna privlačna in urejena gospa, katere mož Dušan leži v bolnici zaradi možganske kapi. Je ukazovalna, agresivna, manipulira z ljudmi okoli sebe in jih čustveno izsiljuje, saj je namišljeno bolna in vsak trenutek opozarja na svoje »kritično« zdravstveno stanje, čeprav je le-to odlično. V hiši ima glavno besedo.<br /> <br /> Pika: Bredina in Dušanova hči. Stara je 23 let, je negotova, skromna, po videzu nevpadljiva. Stalno menja študije, češ da se še ni našla. Z materjo ji iščeta dobro situiranega fanta, ki bi ji prinesel socialno varnost. Zelo je navezana na očeta (le ona ga ima resnično rada). Je pod materino oblastjo, nima lastne volje in mnenja.<br /> <br /> Dragica: 38-letna Bredina soseda in Dušanova dolgoletna ljubica. Z Bredo prijateljuje, ker ima le tako občutek, da je del te družine in da si Dušana vsaj deli. Že 7 let zaman čaka, da se bo ločil in poročil z njo, a še vedno vztraja v razmerju.<br /> <br /> Omica: 80-letna betežna in dementna starka na invalidskem vozičku. Čeprav ima sklerozo, se včasih zazdi, da ni tako neprištevna, kot deluje.<br /> <br /> Moški:<br /> <br /> Dušan: Bredin mož, ki zaradi kapi leži v bolnišnici (torej se pri uprizoritvi na glavnem prostoru ne pojavi nikoli, pojavi pa se v stranskem prostoru, ko se ga osebe na glavnem odru spominjajo). Star je okoli 50 let, je privlačen in šarmanten, a obenem je slabič. Stalno se izmika odgovornosti. Boji se žene, je pod njeno oblastjo. Naveličan je in utrujen ter prestrašen.<br /> <br /> Igor: Dušanov ljubimec, star okoli 30 let. Je urejen in uspešen poslovnež, zasebno pa je zelo poženščen (govori v ženski osebi, je zelo čustven in sentimentalen). <br /> <br /> Kogoj: Bredin zdravnik in ljubimec. Star je okoli 40 let.<br /> <br /> Zbor mladcev: pri uprizoritvi imajo vlogo grškega zbora – v ključnih trenutkih torej v obliki recitacij napovedujejo ali komentirajo dogajanje na odru. Oblečeni so neobičajno, komično (lahko v irhastih hlačah, delovskih kombinezonih ...).<br /> <br /> ===Dogajanje===<br /> Drama ima 2 dejanji in 8 vložkov (1. dejanje – 5, 2. dejanje – 3), ki služijo retrospektivnemu dogajanju.<br /> <br /> Okvirna zgodba<br /> <br /> Drama se začne, ko Breda in Pika izvesta, da je Dušana zadela kap. To izve tudi Dragica in prihiti k njima v stanovanje. Breda je, tako kot vedno, tudi takrat za lastno zdravje zaskrbljena bolj kot za Dušanovo. Pika je Dragici razložila, da so zdravniki na njegovem temenu našli dve podplutbi neznanega izvora, zaradi katerih se mu je verjetno zamašila žila in ga je zadela kap. Ko so tako obujale spomine nanj, je k njim prihitel tudi Igor, ki je bil ves zaskrbljen. Pika se je na prvi pogled zaljubila vanj in mati jo je napodila, da se je šla čim lepše obleč in uredit. Čeprav je prišla nazaj v mini krilu, je Igor ni niti pogledal in je še naprej spraševal o Dušanu. A kasneje se je po kratkem premisleku odločil, da se bo poročil z njo, da bodo ena sama srečna družina. Nato so klicali iz bolnice, da je Dušan umrl. Dragica je nezavestna padla po tleh, doktor Kogoj je skočil k njej in ji meril srčni utrip. Breda mu je ukazala, naj jo spusti, češ da hoče le zbujati pozornost. Vprašala se je: »Kaj pa je bil Dušan njej?« Dragica se je v hipu zbudila in ji zabrusila, da je bil 7 let njen ljubimec. Oglasil se je tudi Igor, ki je priznal, da sta bila z Dušanom skupaj 2 leti. Tako se je razdrla Igorjeva »zaroka« s Piko, saj je rekel, da si na glavo ne misli nakopati nobene od žensk, ki so v grob spravile njegovega Dušana. Razmerje z Bredo pa je končal tudi Kogoj: »Poslušaj, Breda. Prej, ko si bila poročena, je bilo v redu. V resnici se ne mislim vezati. Zaprisežen samec sem. Preveč podobnih reči vidim, kot so pri vas doma, da bi si takole zasral življenje. Kot ljubica si bila čisto v redu. Sicer pa ... ne mislim končati kot Dušan.«<br /> <br /> Najprej so si Breda, Pika, Igor in Dragica planili v objem in skupaj jokali za Dušanom, nato pa se je Breda spomnila, da je treba narediti seznam vseh samskih moških od 20. do 60. leta, saj življenje teče dalje. Zaradi prihajajočega lova na moške so postali veseli vsi, razen Pike, ki ji je bilo edini resnično hudo za očetom.<br /> <br /> Vložne zgodbe – retrospektiva<br /> <br /> V retrospektivah izvemo, kako je Dušan dobil podplutbi na temenu in zakaj ga je zadela kap. Vložki so označeni s številkami od 1 do 8.<br /> <br /> 1. dejanje<br /> <br /> 1. Na enem od srečanj Dragica nagovarja Dušana, naj se loči od žene in se poroči z njo. Pove mu, kako ga Breda pri njej opravlja (češ da je brez hrbtenice, da se ji gnusi, da ne krade in ne goljufa, čeprav je direktor, da se vsi podrejeni delajo norca iz njega ...). A Dušan se obotavlja, saj se žene očitno zelo boji, zato mu ljubica zagrozi, da ji bo povedala za vsa telefonska sporočila in elektronska pisma, saj jih ima shranjene. Tako se Dušan prestraši tudi nje in jo prosi za pol leta časa.<br /> <br /> 2. Breda in Dušan se skregata. Ona njemu očita, da je prišel prepozno domov in da je alkoholik, on pa ji na to odvrne, da ni nič čudnega, če je venomer bolna, saj neprestano bulji v televizor. Čeprav je po cele dneve doma, ne skuha niti kosila, ko pa je čas za nakupovanje, pa vedno čudežno ozdravi: »/.../ Kadar je treba nakupovati oblekice pa čeveljčke, si pa vedno zdrava kot riba. Pa če greva na kakšen sprejem, kjer so fini ljudje, se me lepo primeš pod rokico in greš pek pek, pa si cel večer kot mlada kobila. In vsem lezeš v rit. Misliš, da si glavna, v resnici pa se te vsi izogibajo, ker jih moriš s svojimi boleznimi in kaj si kupila.« Nato ji predlaga ločitev.<br /> <br /> 3. Dušan odide k Igorju in mu pove, da se ne moreta več dobivati, saj ga dvojno življenje ubija. Le-ta ga skuša omehčati z jokom, a ko vidi, da tudi to ne bo pomagalo, mu zagrozi, da bo vse povedal njegovi ženi.<br /> <br /> 4. Ta retrospektiva se dogaja vzporedno z glavno zgodbo: v Dušanovo stanovanje pride doktor Kogoj in Bredo zaradi čustvenega pretresa ob Dušanovi kapi odpelje v spalnico na »zdravniški pregled«.<br /> <br /> 5. Dušan pride od Igorja domov, ravno takrat pa sta v spalnici njegova žena Breda in doktor Kogoj. Kogoj se skrije v omaro, a Dušan jo odpre, ker se želi preobleči pred službenim sestankom. Kogoju ni preostalo drugega kot da je Dušana z obešalnikom udaril po glavi. Ko se je malo zatem prebudil, se mu ni zdelo nič čudnega, da je Kogoj pri njih, saj je le-ta redno hodil pregledovat njegovo ženo.<br /> <br /> 2. dejanje<br /> <br /> 6. Po srečanju z Igorjem v baru je Dušan sprevidel, da se ljubice in ljubimca ne bo kar tako lahko otresel, zato je odšel domov, odločen, da naredi samomor. <br /> <br /> 7. V kuhinji je pripravil vrv, takrat pa se je oglasila omica: »Če se že misliš obesiti, pojdi v kopalnico. Nimam rada takih prizorov.« Nato sta se začela pogovarjati. Priznala mu je, da se noče spomniti, kako je »ubila« moža (ko ga je zadela kap, je počakala, da je umrl, šele nato je klicala rešilca) in da hoče vsak sproti pozabiti, kako to počne z njim Breda. Povedala mu je, da se z njegovim očetom nista razumela, ker je smrdel, bil je pijanec, varal jo je ... Ko jo je vprašal, zakaj se potemtakem ni ločila, mu je odvrnila: »Kam pa naj bi šla, sama z otrokom? Nisem hotela, da živiš v kakšni podnajemniški sobici, v revščini ... Preveč sem te imela rada.« Dušan ji je odvrnil, da ni imel tega občutka, saj ga ni nikoli crkljala, le nadirala, češ da nikoli ne stori ničesar dovolj dobro. Ona pa se mu je opravičevala in mu dajala prazne argumente – da se je preveč ustrašila silne ljubezni, ki jo je čutila do njega in da bi ga ta ljubezen lahko celo ubila, in zato se je odločila, da mu je pač ne bo kazala. Po tem pogovoru mu je naročila, naj se gre zdaj končno obesit, in naj vsaj nekaj naredi, kot je treba. Dušan je vzel stol in hotel zlesti nanj, a se je prijel za glavo in padel v nezavest.<br /> <br /> 8. Zadnji vložek se odvija v času, ko je bila Pika še majhna. Pogovarjala se je z očetom, ki ga je imela tako rada. Narisala mu je risbico, oče pa ji je obljubil, da jo bo peljal na sladoled, da bosta šla nabirat regrat ... Nato pa sta skupaj zapela pesmico.<br /> <br /> ==Interpretacija==<br /> <br /> Avtorica je dramo označila za komedijo, a kot pravi Manca Košir, je hkrati tudi ironizirana tragedija (v njej nastopa zbor, ki je bil značilen v antičnem gledališču, v grški tragediji). Pravi, da bi jo lahko označili kot burko (torej preprosto in grobo obliko komedije, v kateri so liki in dogajanje karikirani in v kateri je veliko akcijske komičnosti) ali pa kot grotesko (le-ta kaže realnost s pomočjo popačenih likov).<br /> Vse osebe v drami govorijo vsakdanji, pogovorni jezik. Nekateri (na primer Igor ali Breda) se včasih izražajo vulgarno in prostaško. Zbor recitira pesmi in s tem povezuje dogajanje, a tudi tam so prisotni nižje pogovorni izrazi (prasec, bebec ...).<br /> Drama govori o medčloveških odnosih, predvsem o ljubezni. V ospredju je Dušan, nebogljen, prestrašen moški. Že kot otroku mu je primanjkovalo ljubezni, mati mu nikoli ni pokazala, da ga ima rada. Tudi oče ni bil nič drugačen, še huje – bil je pijanec in ženskar. Zato se je, čeprav je poročen (poročil se je zaradi ženine nosečnosti), zapletel v ljubezensko razmerje s sosedo in s svojim sodelavcem, saj je povsod iskal pozornost in se hranil s patološko ljubeznijo. Vendar pa so ga vsa ta razmerja kmalu pripeljala na rob obupa. <br /> Drugi odnos, predstavljen v drami, je odnos mati–otrok. Le-ta se pokaže za problematičnega v dveh primerih, Dušanovem in Pikinem, saj na obeh pusti psihološke posledice, postala sta »čustveno pohabljena«. Zaradi ukazovalne matere je Pika postala nesamostojna in negotova, Dušan pa se je, ker materinske ljubezni nikoli ni imel, spuščal v partnerska razmerja, a le-ta mu niso nudila utehe, ampak so ga popeljala v pogubo.<br /> Manca Košir v svojem članku v gledališkem listu piše, da slovenska psihiatrija razlikuje 2 skupini ljudi, ki imajo težave z odvisnostmi v odnosih: za prvo je značilno, da se ljudje podrejajo drugim ter da jih je venomer strah, da jih bo kdo zapustil. Imajo nizko samospoštovanje, velikokrat so depresivni. V drami lahko s temi oznakami opišemo Piko. Za ljudi druge skupine pa je značilno, da so bojazljivi in napeti ter zaskrbljeni. Strah jih je, da jih v svojem okolju ne bi sprejemali. Taka »suženjska« tipa sta na primer Dušan in Dragica.<br /> Poleg odvisnosti od odnosov pa Desa Muck v drami odkrije tudi druge stereotipe oziroma probleme Slovencev: alkoholizem (pil je Dušanov oče, pije tudi Dragica), ki uniči odnose v družini, samomorilnost (Dušan ne najde več izhoda iz situacije, zato se hoče obesiti), homoseksualnost (Igor je pretirano sentimentalen, včasih govori v ženski osebi), vztrajanje v razmerju z nasilnim, pijanim in nezvestim možem »zaradi otroka« (v takem razmerju je vztrajala Dušanova mati); ruši pa stereotip slovenske matere (mati tu ni uteha, na katero se lahko zaneseš, temveč čustvena manipulatorka). Avtorica tako s karikiranimi liki pokaže na pereče probleme sodobne družbe.<br /> <br /> ==Dosedanje uprizoritve==<br /> * 23. 2. 2006, Mestno gledališče ljubljansko, premierna uprizoritev, r. [[Boris Kobal]]<br /> <br /> ==Knjižne izdaje==<br /> *Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2006<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgl.si/p05moski.html Mestno gledališče ljubljansko]<br /> *[http://www.pgk.si/main.php?vie=content&amp;eng=slo&amp;gr1=tedSloDra&amp;gr2=spp Prešernovo gledališče Kranj]</div>

AndrejaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Neskon%C4%8Dno_ljubljeni_mo%C5%A1ki&diff=15630 2007-05-13T19:42:16Z

<p>AndrejaM: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Dramatika|Neskončno ljubljeni moški]]<br /> [[Kategorija:Drame|Neskončno ljubljeni moški]]<br /> <br /> <br /> ;Avtor&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; [[Desa Muck]] <br /> ;Leto nastanka&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 2006<br /> ;Žanr&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Drama<br /> ;Krstna uprizoritev&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 23. 2. 2006, r. [[Boris Kobal]], Mestno gledališče ljubljansko<br /> ;Dostopnost besedila&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2006 <br /> ;4 ženske, 3 moške vloge + zbor mladcev (6)<br /> <br /> ==Vsebina==<br /> <br /> ===Čas in prostor===<br /> Prostor v drami ni enoten, prav tako ne čas, saj le-ta ne poteka linearno od začetka do konca drame. Prisotne so retrospektive, ko se določena oseba spominja nekega dogodka v preteklosti. Dogajanje se odvija na dveh prizoriščih. Osrednji prostor je kuhinja, razširjena v dnevno sobo. Vsi predmeti v njej (razni gospodinjski aparati, televizija, glasbeni stolp ...) nakazujejo, da v tem stanovanju živi bogata meščanska družina. Ostalo dogajanje pa se odvija v spalnici, bifeju ... Pri uprizoritvi za to služi drugi, stranski prostor, ki je namenjen paralelnim (retrospektivnim) zgodbam in pojasnjevanju dogajanja na osrednjem prostoru. To prizorišče je sicer prazno, ko pa se tja preseli dogajanje, se mu namenskost določi z ustreznim kosom pohištva (na primer za kuhinjo kuhinjska miza, za dnevno sobo fotelj in televizija, za spalnico postelja in omara ...). Torej se scena oziroma rekviziti na stranskem prostoru stalno menjajo.<br /> <br /> ===Osebe===<br /> Ženske:<br /> <br /> Breda: 45-letna privlačna in urejena gospa, katere mož Dušan leži v bolnici zaradi možganske kapi. Je ukazovalna, agresivna, manipulira z ljudmi okoli sebe in jih čustveno izsiljuje, saj je namišljeno bolna in vsak trenutek opozarja na svoje »kritično« zdravstveno stanje, čeprav je le-to odlično. V hiši ima glavno besedo.<br /> <br /> Pika: Bredina in Dušanova hči. Stara je 23 let, je negotova, skromna, po videzu nevpadljiva. Stalno menja študije, češ da se še ni našla. Z materjo ji iščeta dobro situiranega fanta, ki bi ji prinesel socialno varnost. Zelo je navezana na očeta (le ona ga ima resnično rada). Je pod materino oblastjo, nima lastne volje in mnenja.<br /> <br /> Dragica: 38-letna Bredina soseda in Dušanova dolgoletna ljubica. Z Bredo prijateljuje, ker ima le tako občutek, da je del te družine in da si Dušana vsaj deli. Že 7 let zaman čaka, da se bo ločil in poročil z njo, a še vedno vztraja v razmerju.<br /> <br /> Omica: 80-letna betežna in dementna starka na invalidskem vozičku. Čeprav ima sklerozo, se včasih zazdi, da ni tako neprištevna, kot deluje.<br /> <br /> Moški:<br /> <br /> Dušan: Bredin mož, ki zaradi kapi leži v bolnišnici (torej se pri uprizoritvi na glavnem prostoru ne pojavi nikoli, pojavi pa se v stranskem prostoru, ko se ga osebe na glavnem odru spominjajo). Star je okoli 50 let, je privlačen in šarmanten, a obenem je slabič. Stalno se izmika odgovornosti. Boji se žene, je pod njeno oblastjo. Naveličan je in utrujen ter prestrašen.<br /> <br /> Igor: Dušanov ljubimec, star okoli 30 let. Je urejen in uspešen poslovnež, zasebno pa je zelo poženščen (govori v ženski osebi, je zelo čustven in sentimentalen). <br /> <br /> Kogoj: Bredin zdravnik in ljubimec. Star je okoli 40 let.<br /> <br /> Zbor mladcev: pri uprizoritvi imajo vlogo grškega zbora – v ključnih trenutkih torej v obliki recitacij napovedujejo ali komentirajo dogajanje na odru. Oblečeni so neobičajno, komično (lahko v irhastih hlačah, delovskih kombinezonih ...).<br /> <br /> ===Dogajanje===<br /> Drama ima 2 dejanji in 8 vložkov (1. dejanje – 5, 2. dejanje – 3), ki služijo retrospektivnemu dogajanju.<br /> <br /> Okvirna zgodba<br /> <br /> Drama se začne, ko Breda in Pika izvesta, da je Dušana zadela kap. To izve tudi Dragica in prihiti k njima v stanovanje. Breda je, tako kot vedno, tudi takrat za lastno zdravje zaskrbljena bolj kot za Dušanovo. Pika je Dragici razložila, da so zdravniki na njegovem temenu našli dve podplutbi neznanega izvora, zaradi katerih se mu je verjetno zamašila žila in ga je zadela kap. Ko so tako obujale spomine nanj, je k njim prihitel tudi Igor, ki je bil ves zaskrbljen. Pika se je na prvi pogled zaljubila vanj in mati jo je napodila, da se je šla čim lepše obleč in uredit. Čeprav je prišla nazaj v mini krilu, je Igor ni niti pogledal in je še naprej spraševal o Dušanu. A kasneje se je po kratkem premisleku odločil, da se bo poročil z njo, da bodo ena sama srečna družina. Nato so klicali iz bolnice, da je Dušan umrl. Dragica je nezavestna padla po tleh, doktor Kogoj je skočil k njej in ji meril srčni utrip. Breda mu je ukazala, naj jo spusti, češ da hoče le zbujati pozornost. Vprašala se je: »Kaj pa je bil Dušan njej?« Dragica se je v hipu zbudila in ji zabrusila, da je bil 7 let njen ljubimec. Oglasil se je tudi Igor, ki je priznal, da sta bila z Dušanom skupaj 2 leti. Tako se je razdrla Igorjeva »zaroka« s Piko, saj je rekel, da si na glavo ne misli nakopati nobene od žensk, ki so v grob spravile njegovega Dušana. Razmerje z Bredo pa je končal tudi Kogoj: »Poslušaj, Breda. Prej, ko si bila poročena, je bilo v redu. V resnici se ne mislim vezati. Zaprisežen samec sem. Preveč podobnih reči vidim, kot so pri vas doma, da bi si takole zasral življenje. Kot ljubica si bila čisto v redu. Sicer pa ... ne mislim končati kot Dušan.«<br /> <br /> Najprej so si Breda, Pika, Igor in Dragica planili v objem in skupaj jokali za Dušanom, nato pa se je Breda spomnila, da je treba narediti seznam vseh samskih moških od 20. do 60. leta, saj življenje teče dalje. Zaradi prihajajočega lova na moške so postali veseli vsi, razen Pike, ki ji je bilo edini resnično hudo za očetom.<br /> <br /> Vložne zgodbe – retrospektiva<br /> <br /> V retrospektivah izvemo, kako je Dušan dobil podplutbi na temenu in zakaj ga je zadela kap. Vložki so označeni s številkami od 1 do 8.<br /> <br /> 1. dejanje<br /> <br /> 1. Na enem od srečanj Dragica nagovarja Dušana, naj se loči od žene in se poroči z njo. Pove mu, kako ga Breda pri njej opravlja (češ da je brez hrbtenice, da se ji gnusi, da ne krade in ne goljufa, čeprav je direktor, da se vsi podrejeni delajo norca iz njega ...). A Dušan se obotavlja, saj se žene očitno zelo boji, zato mu ljubica zagrozi, da ji bo povedala za vsa telefonska sporočila in elektronska pisma, saj jih ima shranjene. Tako se Dušan prestraši tudi nje in jo prosi za pol leta časa.<br /> <br /> 2. Breda in Dušan se skregata. Ona njemu očita, da je prišel prepozno domov in da je alkoholik, on pa ji na to odvrne, da ni nič čudnega, če je venomer bolna, saj neprestano bulji v televizor. Čeprav je po cele dneve doma, ne skuha niti kosila, ko pa je čas za nakupovanje, pa vedno čudežno ozdravi: »/.../ Kadar je treba nakupovati oblekice pa čeveljčke, si pa vedno zdrava kot riba. Pa če greva na kakšen sprejem, kjer so fini ljudje, se me lepo primeš pod rokico in greš pek pek, pa si cel večer kot mlada kobila. In vsem lezeš v rit. Misliš, da si glavna, v resnici pa se te vsi izogibajo, ker jih moriš s svojimi boleznimi in kaj si kupila.« Nato ji predlaga ločitev.<br /> <br /> 3. Dušan odide k Igorju in mu pove, da se ne moreta več dobivati, saj ga dvojno življenje ubija. Le-ta ga skuša omehčati z jokom, a ko vidi, da tudi to ne bo pomagalo, mu zagrozi, da bo vse povedal njegovi ženi.<br /> <br /> 4. Ta retrospektiva se dogaja vzporedno z glavno zgodbo: v Dušanovo stanovanje pride doktor Kogoj in Bredo zaradi čustvenega pretresa ob Dušanovi kapi odpelje v spalnico na »zdravniški pregled«.<br /> <br /> 5. Dušan pride od Igorja domov, ravno takrat pa sta v spalnici njegova žena Breda in doktor Kogoj. Kogoj se skrije v omaro, a Dušan jo odpre, ker se želi preobleči pred službenim sestankom. Kogoju ni preostalo drugega kot da je Dušana z obešalnikom udaril po glavi. Ko se je malo zatem prebudil, se mu ni zdelo nič čudnega, da je Kogoj pri njih, saj je le-ta redno hodil pregledovat njegovo ženo.<br /> <br /> 2. dejanje<br /> <br /> 6. Po srečanju z Igorjem v baru je Dušan sprevidel, da se ljubice in ljubimca ne bo kar tako lahko otresel, zato je odšel domov, odločen, da naredi samomor. <br /> <br /> 7. V kuhinji je pripravil vrv, takrat pa se je oglasila omica: »Če se že misliš obesiti, pojdi v kopalnico. Nimam rada takih prizorov.« Nato sta se začela pogovarjati. Priznala mu je, da se noče spomniti, kako je »ubila« moža (ko ga je zadela kap, je počakala, da je umrl, šele nato je klicala rešilca) in da hoče vsak sproti pozabiti, kako to počne z njim Breda. Povedala mu je, da se z njegovim očetom nista razumela, ker je smrdel, bil je pijanec, varal jo je ... Ko jo je vprašal, zakaj se potemtakem ni ločila, mu je odvrnila: »Kam pa naj bi šla, sama z otrokom? Nisem hotela, da živiš v kakšni podnajemniški sobici, v revščini ... Preveč sem te imela rada.« Dušan ji je odvrnil, da ni imel tega občutka, saj ga ni nikoli crkljala, le nadirala, češ da nikoli ne stori ničesar dovolj dobro. Ona pa se mu je opravičevala in mu dajala prazne argumente – da se je preveč ustrašila silne ljubezni, ki jo je čutila do njega in da bi ga ta ljubezen lahko celo ubila, in zato se je odločila, da mu je pač ne bo kazala. Po tem pogovoru mu je naročila, naj se gre zdaj končno obesit, in naj vsaj nekaj naredi, kot je treba. Dušan je vzel stol in hotel zlesti nanj, a se je prijel za glavo in padel v nezavest.<br /> <br /> 8. Zadnji vložek se odvija v času, ko je bila Pika še majhna. Pogovarjala se je z očetom, ki ga je imela tako rada. Narisala mu je risbico, oče pa ji je obljubil, da jo bo peljal na sladoled, da bosta šla nabirat regrat ... Nato pa sta skupaj zapela pesmico.<br /> <br /> ===Jezik===<br /> Vse osebe v drami govorijo vsakdanji, pogovorni jezik. Nekateri (na primer Igor ali Breda) se včasih izražajo vulgarno in prostaško.<br /> Zbor recitira pesmi in s tem povezuje dogajanje, a tudi tam so prisotni nižje pogovorni izrazi (prasec, bebec ...).<br /> <br /> ==Interpretacija==<br /> Avtorica je dramo označila za komedijo, a kot pravi Manca Košir, je hkrati tudi ironizirana tragedija (v njej nastopa zbor, ki je bil značilen v antičnem gledališču, v grški tragediji). Pravi, da bi jo lahko označili kot burko (torej preprosto in grobo obliko komedije, v kateri so liki in dogajanje karikirani in v kateri je veliko akcijske komičnosti) ali pa kot grotesko (le-ta kaže realnost s pomočjo popačenih likov).<br /> Drama govori o medčloveških odnosih, predvsem o ljubezni. V ospredju je Dušan, nebogljen, prestrašen moški. Že kot otroku mu je primanjkovalo ljubezni, mati mu nikoli ni pokazala, da ga ima rada. Tudi oče ni bil nič drugačen, še huje – bil je pijanec in ženskar. Zato se je, čeprav je poročen (poročil se je zaradi ženine nosečnosti), zapletel v ljubezensko razmerje s sosedo in s svojim sodelavcem, saj je povsod iskal pozornost in se hranil s patološko ljubeznijo. <br /> Vendar pa so ga vsa ta razmerja kmalu pripeljala na rob obupa – žena ga je pretepala in ga žalila (klicala ga je kreten, usrane, kripelj, gnoj, stara kibla, izmeček človeštva ...), zanjo nikoli ni bil dovolj dober. Ljubimca, soseda Dragica in sodelavec Igor (ki pa en za drugega seveda nista vedela), pa sta začela pritiskati nanj, naj se končno loči in se preseli k njima. Poleg tega pa je imel doma še staro, dementno mamo, ki je ždela v invalidskem vozičku in živela v čisto svojem svetu, in pa hčerko, ki je bila prav tako nebogljena kot on – bila je negotova, prepisovala se je s fakultete na fakulteto, češ da se še ni našla.<br /> Ko je imel vsega zadosti, se je odločil, da bo naredil samomor. Ko je pripravljal vrv, ga je opazila mama, in mu rekla: »Vstani in se obesi, če si se že namenil. Kot se za Slovenca spodobi. Samo ne pred mojimi očmi. V kopalnico pojdi.« in pa: »Vsaj nekaj naredi, kot je treba.« Pomislil je tudi, da bi pobegnil stran od vsega, a mu je mati na to odvrnila: »Nimaš kam pobegniti, povsod boš pezde.«<br /> Poleg Dušana pa vara tudi njegova žena Breda. Tudi ona ni imela lahkega otroštva – oče je njo in mamo zapustil, ko je imela 3 leta. Za ljubimca ima zdravnika, doktorja Kogoja. Ko se je Dušan nekega dne predčasno vrnil iz službe, ju je skoraj zalotil v spalnici. Kogoj se je skril v omaro, in ko jo je Dušan odprl, zdravniku ni preostalo drugega, kot da ga z obešalnikom udari po glavi. Dušan je padel v nezavest, in ko se je prebudil, se ni spomnil ničesar. Vendar pa je udarec povzročal strdke, in tako ga je, ko se je hotel obesiti, zadela kap in kasneje je v bolnišnici umrl. Vsi zbrani na njegovem domu (žena, ljubica in ljubimec, ki so si vmes že priznali svojo intimno povezanost z Dušanom) so za njim žalovali le kratek čas, nato pa so se vsi srečni začeli pripravljati za lov na moške, ki se bodo udeležili pogreba, češ da mora iti življenje naprej. Resnično je za njim žalovala le hčerka, ki ga je imela edina zares in iskreno rada.<br /> <br /> Tako avtorica v tej drami prikaže probleme sodobne družbe. Kaže na to, da težko otroštvo odseva v karakterju posameznika. Dušan kot otrok nikoli ni doživel starševske ljubezni, zato se zdaj zaplete še v dve razmerji. V zakonu z ženo Bredo ni srečen, saj ga le-ta neprestano podcenjuje in muči, poleg tega pa je še namišljena bolnica in zato nič ne dela. Ima zelo slabo mnenje o njem, pravi, da se ji gnusi, ker je brez hrbtenice. Tako tudi ona uteho najde v ljubimcu, doktorju Kogoju. Ker jo je še majhno zapustil oče, zdaj bolezensko izsiljuje pozornost s svojimi namišljenimi boleznimi. Večina njenih stavkov se začne z »jaz«: »Jaz potrebujem nekoga ob sebi«, »jaz sem tako krhka«, in celo ko Dušan leži v bolnišnici, pravi: »Dohtarji itak nič ne vedo. Če bi kaj vedeli, bi takoj opazili, kakšna razvalina sem. Vsaj pritisk bi mi izmerili. Tako pa samo o Dušanu govorijo, kot da mene ni, in najbrž sem težje bolna kot on. Ko se bo zbudil iz kome, bo vsaj spočit.«<br /> Antijunaki pa so tudi Dragica, Igor in Pika. Dragica že 7 let čaka, da bo Dušan zapustil ženo in se poročil z njo. Čeprav na tihem verjetno ve, da se to ne bo zgodilo, še vseeno vztraja z njim. Če drugega ne, ima vsaj to »čast«, da Dušanu skuha lonec ričeta, njegovo najljubšo jed, ki mu je žena že dolga leta ne kuha več.<br /> Prav tako pa je tudi Igor bolezensko navezan na Dušana. Ko ga le-ta skuša zapustiti, ga prepričuje na vse možne načine – z jokom, grožnjami ...<br /> Pika, Dušanova in Bredina hči, pa je bolezensko odvisna od mame. Ker je ona glavna in odloča o vsem, Pika nima lastnega mišljenja in volje. Čeprav ima očeta zelo rada, si tega materi ne upa priznati.<br /> Odnos mati–otrok se tako pokaže za problematičnega v dveh primerih, Dušanovem in Pikinem, saj na obeh pusti psihološke posledice, postala sta »čustveno pohabljena«.<br /> Poleg odvisnosti od odnosov pa Desa Muck v drami odkrije tudi druge stereotipe oziroma probleme Slovencev: alkoholizem (pil je Dušanov oče, pije tudi Dragica), ki uniči odnose v družini, samomorilnost (Dušan ne najde več izhoda iz situacije, zato se hoče obesiti), homoseksualnost (Igor je pretirano sentimentalen, včasih govori v ženski osebi), vztrajanje v razmerju z nasilnim, pijanim in nezvestim možem »zaradi otroka« (v takem razmerju je vztrajala Dušanova mati); ruši pa stereotip slovenske matere (mati tu ni uteha, na katero se lahko zaneseš, temveč čustvena manipulatorka).<br /> Avtorica tako s karikiranimi liki pokaže na pereče probleme sodobne družbe, nad katerimi se moramo vsaj malo zamisliti.<br /> <br /> ==Dosedanje uprizoritve==<br /> * 23. 2. 2006, Mestno gledališče ljubljansko, premierna uprizoritev, r. [[Boris Kobal]]<br /> <br /> ==Knjižne izdaje==<br /> *Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2006<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgl.si/p05moski.html Mestno gledališče ljubljansko]<br /> *[http://www.pgk.si/main.php?vie=content&amp;eng=slo&amp;gr1=tedSloDra&amp;gr2=spp Prešernovo gledališče Kranj]</div>

AndrejaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Neskon%C4%8Dno_ljubljeni_mo%C5%A1ki&diff=15629 2007-05-13T19:34:30Z

<p>AndrejaM: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Dramatika|Neskončno ljubljeni moški]]<br /> [[Kategorija:Drame|Neskončno ljubljeni moški]]<br /> <br /> <br /> ;Avtor&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; [[Desa Muck]] <br /> ;Leto nastanka&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 2006<br /> ;Žanr&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Drama<br /> ;Krstna uprizoritev&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 23. 2. 2006, r. [[Boris Kobal]], Mestno gledališče ljubljansko<br /> ;Dostopnost besedila&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2006 <br /> ;4 ženske, 3 moške vloge + zbor mladcev (6)<br /> <br /> ==Vsebina==<br /> <br /> ===Čas in prostor===<br /> Prostor v drami ni enoten, prav tako ne čas, saj le-ta ne poteka linearno od začetka do konca drame. Prisotne so retrospektive, ko se določena oseba spominja nekega dogodka v preteklosti. Dogajanje se odvija na dveh prizoriščih. Osrednji prostor je kuhinja, razširjena v dnevno sobo. Vsi predmeti v njej (razni gospodinjski aparati, televizija, glasbeni stolp ...) nakazujejo, da v tem stanovanju živi bogata meščanska družina. Ostalo dogajanje pa se odvija v spalnici, bifeju ... Pri uprizoritvi za to služi drugi, stranski prostor, ki je namenjen paralelnim (retrospektivnim) zgodbam in pojasnjevanju dogajanja na osrednjem prostoru. To prizorišče je sicer prazno, ko pa se tja preseli dogajanje, se mu namenskost določi z ustreznim kosom pohištva (na primer za kuhinjo kuhinjska miza, za dnevno sobo fotelj in televizija, za spalnico postelja in omara ...). Torej se scena oziroma rekviziti na stranskem prostoru stalno menjajo.<br /> <br /> ===Osebe===<br /> Ženske:<br /> <br /> Breda: 45-letna privlačna in urejena gospa, katere mož Dušan leži v bolnici zaradi možganske kapi. Je ukazovalna, agresivna, manipulira z ljudmi okoli sebe in jih čustveno izsiljuje, saj je namišljeno bolna in vsak trenutek opozarja na svoje »kritično« zdravstveno stanje, čeprav je le-to odlično. V hiši ima glavno besedo.<br /> <br /> Pika: Bredina in Dušanova hči. Stara je 23 let, je negotova, skromna, po videzu nevpadljiva. Stalno menja študije, češ da se še ni našla. Z materjo ji iščeta dobro situiranega fanta, ki bi ji prinesel socialno varnost. Zelo je navezana na očeta (le ona ga ima resnično rada). Je pod materino oblastjo, nima lastne volje in mnenja.<br /> <br /> Dragica: 38-letna Bredina soseda in Dušanova dolgoletna ljubica. Z Bredo prijateljuje, ker ima le tako občutek, da je del te družine in da si Dušana vsaj deli. Že 7 let zaman čaka, da se bo ločil in poročil z njo, a še vedno vztraja v razmerju.<br /> <br /> Omica: 80-letna betežna in dementna starka na invalidskem vozičku. Čeprav ima sklerozo, se včasih zazdi, da ni tako neprištevna, kot deluje.<br /> <br /> Moški:<br /> <br /> Dušan: Bredin mož, ki zaradi kapi leži v bolnišnici (torej se pri uprizoritvi na glavnem prostoru ne pojavi nikoli, pojavi pa se v stranskem prostoru, ko se ga osebe na glavnem odru spominjajo). Star je okoli 50 let, je privlačen in šarmanten, a obenem je slabič. Stalno se izmika odgovornosti. Boji se žene, je pod njeno oblastjo. Naveličan je in utrujen ter prestrašen.<br /> <br /> Igor: Dušanov ljubimec, star okoli 30 let. Je urejen in uspešen poslovnež, zasebno pa je zelo poženščen (govori v ženski osebi, je zelo čustven in sentimentalen). <br /> <br /> Kogoj: Bredin zdravnik in ljubimec. Star je okoli 40 let.<br /> <br /> Zbor mladcev: pri uprizoritvi imajo vlogo grškega zbora – v ključnih trenutkih torej v obliki recitacij napovedujejo ali komentirajo dogajanje na odru. Oblečeni so neobičajno, komično (lahko v irhastih hlačah, delovskih kombinezonih ...).<br /> <br /> ===Dogajanje===<br /> Drama ima 2 dejanji in 8 vložkov (1. dejanje – 5, 2. dejanje – 3), ki služijo retrospektivnemu dogajanju.<br /> <br /> Okvirna zgodba<br /> <br /> Drama se začne, ko Breda in Pika izvesta, da je Dušana zadela kap. To izve tudi Dragica in prihiti k njima v stanovanje. Breda je, tako kot vedno, tudi takrat za lastno zdravje zaskrbljena bolj kot za Dušanovo. Pika je Dragici razložila, da so zdravniki na njegovem temenu našli dve podplutbi neznanega izvora, zaradi katerih se mu je verjetno zamašila žila in ga je zadela kap. Ko so tako obujale spomine nanj, je k njim prihitel tudi Igor, ki je bil ves zaskrbljen. Pika se je na prvi pogled zaljubila vanj in mati jo je napodila, da se je šla čim lepše obleč in uredit. Čeprav je prišla nazaj v mini krilu, je Igor ni niti pogledal in je še naprej spraševal o Dušanu. A kasneje se je po kratkem premisleku odločil, da se bo poročil z njo, da bodo ena sama srečna družina. Nato so klicali iz bolnice, da je Dušan umrl. Dragica je nezavestna padla po tleh, doktor Kogoj je skočil k njej in ji meril srčni utrip. Breda mu je ukazala, naj jo spusti, češ da hoče le zbujati pozornost. Vprašala se je: »Kaj pa je bil Dušan njej?« Dragica se je v hipu zbudila in ji zabrusila, da je bil 7 let njen ljubimec. Oglasil se je tudi Igor, ki je priznal, da sta bila z Dušanom skupaj 2 leti. Tako se je razdrla Igorjeva »zaroka« s Piko, saj je rekel, da si na glavo ne misli nakopati nobene od žensk, ki so v grob spravile njegovega Dušana. Razmerje z Bredo pa je končal tudi Kogoj: »Poslušaj, Breda. Prej, ko si bila poročena, je bilo v redu. V resnici se ne mislim vezati. Zaprisežen samec sem. Preveč podobnih reči vidim, kot so pri vas doma, da bi si takole zasral življenje. Kot ljubica si bila čisto v redu. Sicer pa ... ne mislim končati kot Dušan.«<br /> Najprej so si Breda, Pika, Igor in Dragica planili v objem in skupaj jokali za Dušanom, nato pa se je Breda spomnila, da je treba narediti seznam vseh samskih moških od 20. do 60. leta, saj življenje teče dalje. Zaradi prihajajočega lova na moške so postali veseli vsi, razen Pike, ki ji je bilo edini resnično hudo za očetom.<br /> <br /> Vložne zgodbe – retrospektiva<br /> <br /> V retrospektivah izvemo, kako je Dušan dobil podplutbi na temenu in zakaj ga je zadela kap.<br /> Na enem od srečanj Dragica nagovarja Dušana, naj se loči od žene in se poroči z njo. Pove mu, kako ga Breda pri njej opravlja (češ da je brez hrbtenice, da se ji gnusi, da ne krade in ne goljufa, čeprav je direktor, da se vsi podrejeni delajo norca iz njega ...). A Dušan se obotavlja, saj se žene očitno zelo boji, zato mu ljubica zagrozi, da ji bo povedala za vsa telefonska sporočila in elektronska pisma, saj jih ima shranjene. Tako se Dušan prestraši tudi nje in jo prosi za pol leta časa.<br /> Kasneje odide tudi k Igorju in mu pove, da se ne moreta več dobivati, saj ga dvojno življenje ubija. Le-ta ga skuša omehčati z jokom, a ko vidi, da tudi to ne bo pomagalo, mu zagrozi, da bo vse povedal njegovi ženi.<br /> Dušan tako ves nesrečen odide domov, ravno takrat pa sta v spalnici njegova žena Breda in doktor Kogoj. Kogoj se skrije v omaro, a Dušan jo odpre, ker se želi preobleči pred službenim sestankom. Kogoju ni preostalo drugega kot da je Dušana z obešalnikom udaril po glavi. Ko se je malo zatem prebudil, se mu ni zdelo nič čudnega, da je Kogoj pri njih, saj je le-ta redno hodil pregledovat njegovo ženo.<br /> Po ponovnem srečanju z Igorjem v baru je sprevidel, da se ljubice in ljubimca ne bo kar tako lahko otresel, zato je odšel domov, odločen, da naredi samomor. V kuhinji pripravi vrv, tahrat pa se oglasi omica: »Če se že misliš obesiti, pojdi v kopalnico. Nimam rada takih prizorov.« Nato sta se začela pogovarjati. Priznala mu je, da se noče spomniti, kako je »ubila« moža (ko ga je zadela kap, je počakala, da je umrl, šele nato je klicala rešilca) in da hoče vsak sproti pozabiti, kako to počne z njim Breda. Povedala mu je, da se z njegovim očetom nista razumela, ker je smrdel, bil je pijanec, varal jo je ... Ko jo je vprašal, zakaj se potemtakem ni ločila, mu je odvrnila: »Kam pa naj bi šla, sama z otrokom? Nisem hotela, da živiš v kakšni podnajemniški sobici, v revščini ... Preveč sem te imela rada.« Dušan ji je odvrnil, da ni imel tega občutka, saj ga ni nikoli crkljala, le nadirala, češ da nikoli ne stori ničesar dovolj dobro. Ona pa se mu je opravičevala in mu dajala prazne argumente – da se je preveč ustrašila silne ljubezni, ki jo je čutila do njega in da bi ga ta ljubezen lahko celo ubila, in zato se je odločila, da mu je pač ne bo kazala. <br /> Po tem pogovoru mu je naročila, naj se gre zdaj končno obesit, in naj vsaj nekaj naredi, kot je treba. Dušan je vzel stol in hotel zlesti nanj, a se je prijel za glavo in padel v nezavest.<br /> <br /> ===Jezik===<br /> Vse osebe v drami govorijo vsakdanji, pogovorni jezik. Nekateri (na primer Igor ali Breda) se včasih izražajo vulgarno in prostaško.<br /> Zbor recitira pesmi in s tem povezuje dogajanje, a tudi tam so prisotni nižje pogovorni izrazi (prasec, bebec ...).<br /> <br /> ==Interpretacija==<br /> Avtorica je dramo označila za komedijo, a kot pravi Manca Košir, je hkrati tudi ironizirana tragedija (v njej nastopa zbor, ki je bil značilen v antičnem gledališču, v grški tragediji). Pravi, da bi jo lahko označili kot burko (torej preprosto in grobo obliko komedije, v kateri so liki in dogajanje karikirani in v kateri je veliko akcijske komičnosti) ali pa kot grotesko (le-ta kaže realnost s pomočjo popačenih likov).<br /> Drama govori o medčloveških odnosih, predvsem o ljubezni. V ospredju je Dušan, nebogljen, prestrašen moški. Že kot otroku mu je primanjkovalo ljubezni, mati mu nikoli ni pokazala, da ga ima rada. Tudi oče ni bil nič drugačen, še huje – bil je pijanec in ženskar. Zato se je, čeprav je poročen (poročil se je zaradi ženine nosečnosti), zapletel v ljubezensko razmerje s sosedo in s svojim sodelavcem, saj je povsod iskal pozornost in se hranil s patološko ljubeznijo. <br /> Vendar pa so ga vsa ta razmerja kmalu pripeljala na rob obupa – žena ga je pretepala in ga žalila (klicala ga je kreten, usrane, kripelj, gnoj, stara kibla, izmeček človeštva ...), zanjo nikoli ni bil dovolj dober. Ljubimca, soseda Dragica in sodelavec Igor (ki pa en za drugega seveda nista vedela), pa sta začela pritiskati nanj, naj se končno loči in se preseli k njima. Poleg tega pa je imel doma še staro, dementno mamo, ki je ždela v invalidskem vozičku in živela v čisto svojem svetu, in pa hčerko, ki je bila prav tako nebogljena kot on – bila je negotova, prepisovala se je s fakultete na fakulteto, češ da se še ni našla.<br /> Ko je imel vsega zadosti, se je odločil, da bo naredil samomor. Ko je pripravljal vrv, ga je opazila mama, in mu rekla: »Vstani in se obesi, če si se že namenil. Kot se za Slovenca spodobi. Samo ne pred mojimi očmi. V kopalnico pojdi.« in pa: »Vsaj nekaj naredi, kot je treba.« Pomislil je tudi, da bi pobegnil stran od vsega, a mu je mati na to odvrnila: »Nimaš kam pobegniti, povsod boš pezde.«<br /> Poleg Dušana pa vara tudi njegova žena Breda. Tudi ona ni imela lahkega otroštva – oče je njo in mamo zapustil, ko je imela 3 leta. Za ljubimca ima zdravnika, doktorja Kogoja. Ko se je Dušan nekega dne predčasno vrnil iz službe, ju je skoraj zalotil v spalnici. Kogoj se je skril v omaro, in ko jo je Dušan odprl, zdravniku ni preostalo drugega, kot da ga z obešalnikom udari po glavi. Dušan je padel v nezavest, in ko se je prebudil, se ni spomnil ničesar. Vendar pa je udarec povzročal strdke, in tako ga je, ko se je hotel obesiti, zadela kap in kasneje je v bolnišnici umrl. Vsi zbrani na njegovem domu (žena, ljubica in ljubimec, ki so si vmes že priznali svojo intimno povezanost z Dušanom) so za njim žalovali le kratek čas, nato pa so se vsi srečni začeli pripravljati za lov na moške, ki se bodo udeležili pogreba, češ da mora iti življenje naprej. Resnično je za njim žalovala le hčerka, ki ga je imela edina zares in iskreno rada.<br /> <br /> Tako avtorica v tej drami prikaže probleme sodobne družbe. Kaže na to, da težko otroštvo odseva v karakterju posameznika. Dušan kot otrok nikoli ni doživel starševske ljubezni, zato se zdaj zaplete še v dve razmerji. V zakonu z ženo Bredo ni srečen, saj ga le-ta neprestano podcenjuje in muči, poleg tega pa je še namišljena bolnica in zato nič ne dela. Ima zelo slabo mnenje o njem, pravi, da se ji gnusi, ker je brez hrbtenice. Tako tudi ona uteho najde v ljubimcu, doktorju Kogoju. Ker jo je še majhno zapustil oče, zdaj bolezensko izsiljuje pozornost s svojimi namišljenimi boleznimi. Večina njenih stavkov se začne z »jaz«: »Jaz potrebujem nekoga ob sebi«, »jaz sem tako krhka«, in celo ko Dušan leži v bolnišnici, pravi: »Dohtarji itak nič ne vedo. Če bi kaj vedeli, bi takoj opazili, kakšna razvalina sem. Vsaj pritisk bi mi izmerili. Tako pa samo o Dušanu govorijo, kot da mene ni, in najbrž sem težje bolna kot on. Ko se bo zbudil iz kome, bo vsaj spočit.«<br /> Antijunaki pa so tudi Dragica, Igor in Pika. Dragica že 7 let čaka, da bo Dušan zapustil ženo in se poročil z njo. Čeprav na tihem verjetno ve, da se to ne bo zgodilo, še vseeno vztraja z njim. Če drugega ne, ima vsaj to »čast«, da Dušanu skuha lonec ričeta, njegovo najljubšo jed, ki mu je žena že dolga leta ne kuha več.<br /> Prav tako pa je tudi Igor bolezensko navezan na Dušana. Ko ga le-ta skuša zapustiti, ga prepričuje na vse možne načine – z jokom, grožnjami ...<br /> Pika, Dušanova in Bredina hči, pa je bolezensko odvisna od mame. Ker je ona glavna in odloča o vsem, Pika nima lastnega mišljenja in volje. Čeprav ima očeta zelo rada, si tega materi ne upa priznati.<br /> Odnos mati–otrok se tako pokaže za problematičnega v dveh primerih, Dušanovem in Pikinem, saj na obeh pusti psihološke posledice, postala sta »čustveno pohabljena«.<br /> Poleg odvisnosti od odnosov pa Desa Muck v drami odkrije tudi druge stereotipe oziroma probleme Slovencev: alkoholizem (pil je Dušanov oče, pije tudi Dragica), ki uniči odnose v družini, samomorilnost (Dušan ne najde več izhoda iz situacije, zato se hoče obesiti), homoseksualnost (Igor je pretirano sentimentalen, včasih govori v ženski osebi), vztrajanje v razmerju z nasilnim, pijanim in nezvestim možem »zaradi otroka« (v takem razmerju je vztrajala Dušanova mati); ruši pa stereotip slovenske matere (mati tu ni uteha, na katero se lahko zaneseš, temveč čustvena manipulatorka).<br /> Avtorica tako s karikiranimi liki pokaže na pereče probleme sodobne družbe, nad katerimi se moramo vsaj malo zamisliti.<br /> <br /> ==Dosedanje uprizoritve==<br /> * 23. 2. 2006, Mestno gledališče ljubljansko, premierna uprizoritev, r. [[Boris Kobal]]<br /> <br /> ==Knjižne izdaje==<br /> *Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2006<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgl.si/p05moski.html Mestno gledališče ljubljansko]<br /> *[http://www.pgk.si/main.php?vie=content&amp;eng=slo&amp;gr1=tedSloDra&amp;gr2=spp Prešernovo gledališče Kranj]</div>

AndrejaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Desa_Muck&diff=15602 2007-05-13T19:32:32Z

<p>AndrejaM: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Muck, Desa]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Muck, Desa]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Muck, Desa]]<br /> <br /> '''Desa Muck''', pisateljica proze in dramskih tekstov <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Desa Muck se je rodila 29. avgusta 1955 v Ljubljani. Študij ji ni bil pisan na kožo: »Šola me je zelo slabo prenašala, zato sem se ji vljudno izmikala, kadar se je le dalo. Ko mi po zakonskih določilih ni bilo treba več hoditi vanjo, sem iz usmiljenja do učiteljev tudi prenehala in se zaposlila.« Tako je kmalu začela delati kot varuška v vrtcu Poljane. Kasneje je bila tudi tehnična risarka v gradbenem podjetju, nato pa se je zaposlila kot negovalka duševno prizadetih otrok.<br /> Najbolj je znana po pisanju proze (predvsem za otroke). Igrala je v številnih filmih, 7 let pa je bila tudi sovoditeljica Maria Galuniča v oddaji Zoom. Znana je bila tudi kot Onina in Janina kolumnistka. Svoje najboljše kolumne je zbrala v knjigi ''Pasti življenja'' (2005). Na začetku kariere pa je publicistično delo opravljala tudi v reviji Antena (pisala je ljubezenske zgodbe za posebno izdajo) ter v otroški reviji PIL (Pionirski list).<br /> <br /> ==Proza==<br /> Znani in priljubljeni so njeni romani in kratka proza za otroke (''Pod milim nebom'', ''Hči lune'', ''Kremplin'', ''Lažniva Suzi'', ''Čudež v operi'', ''Sama doma'', ''Kakšne barve je svet''), zbirka ''Anica'' (''Anica in grozovitež'', ''Anica in materinski dan'', ''Anica in zajček'', ''Anica in Jakob'', ''Anica in športni dan'', ''Anica in velike skrbi'', ''Anica in počitnice'', ''Anica in velika skrivnost'', ''Anica in prva ljubezen'', ''Anica in skrivnostna maska'') ter zbirka ''Blazno resno'' (''Blazno resno o seksu'', ''Blazno resno popolni'', ''Blazno resno zadeti'', ''Blazno resno slavni'', ''Blazno resno o šoli'').<br /> <br /> 4 knjige iz zbirke ''Anica'' (''Anica in zajček'', ''Anica in Jakob'', ''Anica in počitnice'', ''Anica in velika skrivnost'') so izšle tudi na zgoščenki – pripovedovalka zgodb je avtorica sama.<br /> <br /> Piše pa tudi za odrasle, zanje je napisala romana ''Panika'' (2003) in ''Peskovnik boga otroka'' (2006).<br /> <br /> Na priljubljenost njenih knjig pa kaže tudi dejstvo, da sta po izboru več kot 10.000 šolarjev leta 1999, 2002 in 2003 v akciji Moja najljubša knjiga (projekt pripravljajo slovenske splošne in šolske knjižnice) prvi mesti zasedli njeni mladinski pripovedi Lažniva Suzi in Anica.<br /> <br /> ==Vloge v filmu in televizijskih nadaljevankah==<br /> <br /> * televizijska nadaljevanka: ''Naša krajevna skupnost'' (1980)<br /> <br /> * celovečerni filmi: ''Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Kako sam sistematski uništen od idiota'' (1983), ''Trije prispevki k slovenski blaznosti'' (1983), ''Ljubezen'' (1984), ''Naš človek'' (1985), ''Ljubezni Blanke Kolak'' (1987), ''Veter v mreži'' (1989), ''Good rockin' tonight'' (1992), ''Instalacija ljubezni'' (2006)<br /> <br /> * mladinski film: ''Pozabljeni zaklad'' (2002)<br /> <br /> ==Drame==<br /> <br /> Naslovi<br /> * 2006 ''[[Blazno resno slavni]]'' (dramatizacija istoimenskega romana)<br /> * 2006 ''[[Selma in Lojzka]]''<br /> * 2006 ''[[Neskončno ljubljeni moški]]'' <br /> * 2004 ''[[Blazno resno zadeti]]'' (dramatizacija istoimenskega romana) <br /> * 2002 ''[[Jutri začnem]]'' <br /> <br /> Vse drame so bile uprizorjene. <br /> <br /> Prevodi<br /> * 2004 ''[[Mala prodajalna groze]]'' (avtorja: Alan Menken, Howard Ashman)<br /> <br /> Priredbe<br /> * 1999 ''[[Matilda]]'' (avtor: Roald Dahl)<br /> <br /> Celotna besedila<br /> <br /> ==Lutkovne igre==<br /> * 1989 ''Kdo je ubil zmaja?''<br /> <br /> Sprva je bilo to besedilo poslano na natečaj za otroško radijsko igro, iz radijske pa ga je v odrsko govorico prenesel režiser [[Matjaž Loboda]]. Besedilo s podnaslovom Kriminalka za začetnike je svojo krstno uprizoritev doživelo 19. 11. 1994 v Šentjakobskem gledališču.<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> * 1997 ''Radovedni škrat Lojze''<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> <br /> Nastopa v 4 svojih dramah: v ''Jutri začnem'' in ''Blazno resno zadeti'' igra samo sebe, v ''Selmi in Lojzki'' igra Lojzko, v ''Blazno resno slavni'' pa mamo.<br /> <br /> ==Scenariji==<br /> * 2006 Uživajmo v zdravju (televizijska oddaja)<br /> * 2004 50 let Avsenikove glasbe: glasbena pravljica<br /> * 2004 prireditev Ježkova nagrada<br /> <br /> ==Značilnosti==<br /> <br /> Desa Muck se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, vendar pa jih obravnava na komičen, sarkastičen način. Njeni junaki (ali bolje rečeno antijunaki) so največkrat karikirani, s poudarjenimi negativnimi lastnostmi, ki delujejo tragikomično.<br /> <br /> V komediji ''Blazno resno zadeti'' se avtorica ukvarja z mladostniško odvisnostjo od drog. Vendar pa spozna, da obstaja veliko vrst zasvojenosti, ki so lahko celo enako hude, na primer zasvojenost s hrano, tabletami, alkoholom, televizijo, računalnikom ...<br /> <br /> V drugi družinski komediji ''Blazno resno slavni'' pa se dotika problematike prezgodnje slave in težav, ki jih le-ta prinaša. Glavna oseba, 14-letni Grega, zabrede v alkohol in poskuša storiti samomor, a se nato zresni in uspe v filmskem svetu. Avtorica pa tu ruši tudi stereotip matere, ki jo (čeprav na komičen način) prikaže kot vihravo, ukazovalno in slave željno osebo, na katero se njen najstniški sin ne more opreti, celo nasprotno – včasih se obnaša bolj odraslo kot ona sama.<br /> <br /> Monokomedija ''Jutri začnem'' govori o ženski v srednjih letih, ki se že od nekdaj bori z odvečnimi kilogrami.<br /> <br /> V drami ''Selma in Lojzka'', ki je romantična komedija, pa pripoveduje o dveh ženskah, ki ju je strah, da doslej sploh še nista polno živeli. Vihrava, samozavestna Selma skuša prepričati Lojzko, skromno žensko, ki še nikoli ni imela razmerja z moškim, da bi se udeležila zabav in ga tam našla. Odločili sta se, da bosta našli smisel življenja. A to ni tako lahko, saj jima življenjsko filozofijo poruši Rebeka, Selmina hči, ki je zanosila s poročenim moškim, ki pa noče priznati očetovstva.<br /> <br /> Drama ''Neskončno ljubljeni moški'' pa govori o bolestni odvisnosti od odnosov.<br /> <br /> Torej je v vseh svojih 5 dramah avtorica predstavila široko paleto bolj ali manj vsakdanjih težav ljudi v sodobnem svetu, predvsem razne odvisnosti (od slave, denarja, drog, tablet, odnosov, hrane, alkohola). Avtoričin slog je sproščen, neposreden in humoren, vendar pa so drame napisane tako, da se jim ne le nasmejiš, ampak se ob njih tudi zamisliš.<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> * 2005 [[Levstikova nagrada]] za zbirko ''Anica''<br /> * 1998 Nagrada večernica (nagrada za najboljše slovensko mladinsko literarno delo, ki jo podeljuje časnik Večer) za knjigo ''Lažniva Suzi''<br /> <br /> Za nagrado večernica je s svojimi deli večkrat prišla tudi v ožji izbor: ''Kremplin'' (1996), ''Anica in zajček'' (1997, 2001), ''Anica in velike skrbi'' (2003), ''Anica in velika skrivnost'' (2004).<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> * Neskončno ljubljeni moški: gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega: Ljubljana, 2006<br /> *Mateja Pezdirc Bartol: Videz in resnica (malo)meščanstva v najnovejši slovenski komediji. 42. Seminar SSJLK: Ljubljana. 206–212.<br /> *Jure Aleksič: Fantazije o idealni starosti. Mladina, 24. 2. 2007.<br /> *Slovenski kdo je kdo. Ljubljana, 1999.<br /> *Enciklopedija Slovenije. Ljubljana, 2002.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> <br /> [http://www.pgk.si Prešernovo gledališče Kranj]<br /> <br /> [http://www.mgl.si Mestno gledališče ljubljansko]<br /> <br /> [http://www.gledalisce-koper.si Gledališče Koper]<br /> <br /> [[priimek ime:=Muck, Desa| ]]<br /> [[avtorji radijskih iger:=Desa Muck| ]]<br /> <br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> <br /> [[spol:=Ž| ]] <br /> [[kraj rojstva:=Ljubljana| ]] <br /> <br /> [[Področje ustvarjanja:=proza| ]]<br /> [[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br /> <br /> [[Režiser::Matjaž Loboda| ]]<br /> <br /> [[Nagrade::Levstikova nagrada| ]] <br /> [[Nagrade::Nagrada večernica| ]]</div>

AndrejaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Desa_Muck&diff=15601 2007-04-01T17:51:47Z

<p>AndrejaM: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Muck, Desa]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Muck, Desa]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Muck, Desa]]<br /> <br /> '''Desa Muck''', pisateljica proze in dramskih tekstov <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Desa Muck se je rodila 29. avgusta 1955 v Ljubljani. Študij ji ni bil pisan na kožo: »Šola me je zelo slabo prenašala, zato sem se ji vljudno izmikala, kadar se je le dalo. Ko mi po zakonskih določilih ni bilo treba več hoditi vanjo, sem iz usmiljenja do učiteljev tudi prenehala in se zaposlila.« Tako je kmalu začela delati kot varuška v vrtcu Poljane. Kasneje je bila tudi tehnična risarka v gradbenem podjetju, nato pa se je zaposlila kot negovalka duševno prizadetih otrok.<br /> Najbolj je znana po pisanju proze (predvsem za otroke). Igrala je v številnih filmih, 7 let pa je bila tudi sovoditeljica Maria Galuniča v oddaji Zoom. Znana je bila tudi kot Onina in Janina kolumnistka. Svoje najboljše kolumne je zbrala v knjigi ''Pasti življenja'' (2005). Na začetku kariere pa je publicistično delo opravljala tudi v reviji Antena (pisala je ljubezenske zgodbe za posebno izdajo) ter v otroški reviji PIL (Pionirski list).<br /> <br /> ==Proza==<br /> Znani in priljubljeni so njeni romani in kratka proza za otroke (''Pod milim nebom'', ''Hči lune'', ''Kremplin'', ''Lažniva Suzi'', ''Čudež v operi'', ''Sama doma'', ''Kakšne barve je svet''), zbirka ''Anica'' (''Anica in grozovitež'', ''Anica in materinski dan'', ''Anica in zajček'', ''Anica in Jakob'', ''Anica in športni dan'', ''Anica in velike skrbi'', ''Anica in počitnice'', ''Anica in velika skrivnost'', ''Anica in prva ljubezen'', ''Anica in skrivnostna maska'') ter zbirka ''Blazno resno'' (''Blazno resno o seksu'', ''Blazno resno popolni'', ''Blazno resno zadeti'', ''Blazno resno slavni'', ''Blazno resno o šoli'').<br /> <br /> 4 knjige iz zbirke ''Anica'' (''Anica in zajček'', ''Anica in Jakob'', ''Anica in počitnice'', ''Anica in velika skrivnost'') so izšle tudi na zgoščenki – pripovedovalka zgodb je avtorica sama.<br /> <br /> Piše pa tudi za odrasle, zanje je napisala romana ''Panika'' (2003) in ''Peskovnik boga otroka'' (2006).<br /> <br /> Na priljubljenost njenih knjig pa kaže tudi dejstvo, da sta po izboru več kot 10.000 šolarjev leta 1999, 2002 in 2003 v akciji Moja najljubša knjiga (projekt pripravljajo slovenske splošne in šolske knjižnice) prvi mesti zasedli njeni mladinski pripovedi Lažniva Suzi in Anica.<br /> <br /> ==Vloge v filmu in televizijskih nadaljevankah==<br /> <br /> * televizijska nadaljevanka: ''Naša krajevna skupnost'' (1980)<br /> <br /> * celovečerni filmi: ''Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Kako sam sistematski uništen od idiota'' (1983), ''Trije prispevki k slovenski blaznosti'' (1983), ''Ljubezen'' (1984), ''Naš človek'' (1985), ''Ljubezni Blanke Kolak'' (1987), ''Veter v mreži'' (1989), ''Good rockin' tonight'' (1992), ''Instalacija ljubezni'' (2006)<br /> <br /> * mladinski film: ''Pozabljeni zaklad'' (2002)<br /> <br /> ==Drame==<br /> <br /> Naslovi<br /> * 2006 ''[[Blazno resno slavni]]'' (dramatizacija istoimenskega romana)<br /> * 2006 ''[[Selma in Lojzka]]''<br /> * 2006 ''[[Neskončno ljubljeni moški]]'' <br /> * 2004 ''[[Blazno resno zadeti]]'' (dramatizacija istoimenskega romana) <br /> * 2002 ''[[Jutri začnem]]'' <br /> <br /> Vse drame so bile uprizorjene. <br /> <br /> Prevodi<br /> * 2004 ''[[Mala prodajalna groze]]'' (avtorja: Alan Menken, Howard Ashman)<br /> <br /> Priredbe<br /> * 1999 ''[[Matilda]]'' (avtor: Roald Dahl)<br /> <br /> Celotna besedila<br /> <br /> ==Lutkovne igre==<br /> * 1989 ''Kdo je ubil zmaja?''<br /> <br /> Sprva je bilo to besedilo poslano na natečaj za otroško radijsko igro, iz radijske pa ga je v odrsko govorico prenesel režiser [[Matjaž Loboda]]. Besedilo s podnaslovom Kriminalka za začetnike je svojo krstno uprizoritev doživelo 19. 11. 1994 v Šentjakobskem gledališču.<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> * 1997 ''Radovedni škrat Lojze''<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> <br /> Nastopa v 4 svojih dramah: v ''Jutri začnem'' in ''Blazno resno zadeti'' igra samo sebe, v ''Selmi in Lojzki'' igra Lojzko, v ''Blazno resno slavni'' pa mamo.<br /> <br /> ==Scenariji==<br /> * 2006 Uživajmo v zdravju (televizijska oddaja)<br /> * 2004 50 let Avsenikove glasbe: glasbena pravljica<br /> * 2004 prireditev Ježkova nagrada<br /> <br /> ==Značilnosti==<br /> <br /> Desa Muck se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, vendar pa jih obravnava na komičen, sarkastičen način. Njeni junaki (ali bolje rečeno antijunaki) so največkrat karikirani, s poudarjenimi negativnimi lastnostmi, ki delujejo tragikomično.<br /> <br /> V komediji ''Blazno resno zadeti'' se avtorica ukvarja z mladostniško odvisnostjo od drog. Vendar pa spozna, da obstaja veliko vrst zasvojenosti, ki so lahko celo enako hude, na primer zasvojenost s hrano, tabletami, alkoholom, televizijo, računalnikom ...<br /> <br /> V drugi komediji za otroke, ''Blazno resno slavni'', pa se dotika problematike prezgodnje slave. Glavna oseba, 14-letni Grega, dobi glavno vlogo v nekem slovenskem filmu. Zaradi mladostniških nerodnosti (mozoljev, nesamozavesti) ni tako vesel kot njegova vihrava mati, ki se z njim že vidi na Oskarjih in zaradi sinove skorajšnje »slave«, kljub temu, da je mati samohranilka, pusti službo in nakupi goro oblek. Na snemanju filma pa ne poteka vse gladko, saj jih kličejo t. i. »Žrtve slovenskega filma« in jim grozijo, da se bo nekaj zgodilo, če ne bodo prenehali s snemanjem. Na koncu se izkaže, da je »Žrtev« sam producent Toni, ki bi od zavarovalnice dobil denar, če se film neha snemati zaradi višje sile. Goljufa je ujel Grega, ki je tako postal junak. Zanj in za njegovo mamo (le-ta je po teh dogodkih začela sina spoštovati in upoštevati) so se začeli boljši časi, saj je začel snemati nov film.<br /> <br /> Monokomedija ''Jutri začnem'' govori o ženski v srednjih letih, ki se že od nekdaj bori z odvečnimi kilogrami.<br /> <br /> V drami ''Selma in Lojzka'', ki je romantična komedija, pa pripoveduje o dveh ženskah, ki ju je strah, da doslej sploh še nista polno živeli. Vihrava, samozavestna Selma skuša prepričati Lojzko, skromno žensko, ki še nikoli ni imela razmerja z moškim, da bi se udeležila zabav in ga tam našla. Čeprav je Lojzka povsem zadovoljna s svojim življenjem, se Selma odloči, da ne bosta le sedeli v službi v skladišču podjetja za proizvodnjo mavčnih odlitkov nabožnih in posvetnih figuric, temveč bo našla smisel življenja. A to ni tako lahko, saj jima življenjsko filozofijo poruši Rebeka, Selmina hči, ki je zanosila s poročenim moškim, ki pa noče priznati očetovstva.<br /> <br /> Drama ''Neskončno ljubljeni moški'' pa govori o bolestni odvisnosti od odnosov.<br /> <br /> Torej je v vseh svojih 5 dramah avtorica predstavila široko paleto bolj ali manj vsakdanjih težav ljudi v sodobnem svetu, predvsem razne odvisnosti (od slave, denarja, drog, tablet, odnosov, hrane, alkohola).<br /> Avtoričin slog je sproščen, neposreden in humoren, vendar pa so drame napisane tako, da se jim ne le nasmejiš, ampak se ob njih tudi zamisliš – nad svetom, pa tudi sam nad sabo.<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> * 2005 [[Levstikova nagrada]] za zbirko ''Anica''<br /> * 1998 Nagrada večernica (nagrada za najboljše slovensko mladinsko literarno delo, ki jo podeljuje časnik Večer) za knjigo ''Lažniva Suzi''<br /> <br /> Za nagrado večernica je s svojimi deli večkrat prišla tudi v ožji izbor: ''Kremplin'' (1996), ''Anica in zajček'' (1997, 2001), ''Anica in velike skrbi'' (2003), ''Anica in velika skrivnost'' (2004).<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> * Neskončno ljubljeni moški: gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega: Ljubljana, 2006<br /> *Mateja Pezdirc Bartol: Videz in resnica (malo)meščanstva v najnovejši slovenski komediji. 42. Seminar SSJLK: Ljubljana. 206–212.<br /> *Jure Aleksič: Fantazije o idealni starosti. Mladina, 24. 2. 2007.<br /> *Slovenski kdo je kdo. Ljubljana, 1999.<br /> *Enciklopedija Slovenije. Ljubljana, 2002.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> <br /> [http://www.pgk.si Prešernovo gledališče Kranj]<br /> <br /> [http://www.mgl.si Mestno gledališče ljubljansko]<br /> <br /> [http://www.gledalisce-koper.si Gledališče Koper]<br /> <br /> [[priimek ime:=Muck, Desa| ]]<br /> [[avtorji radijskih iger:=Desa Muck| ]]<br /> <br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> <br /> [[spol:=Ž| ]] <br /> [[kraj rojstva:=Ljubljana| ]] <br /> <br /> [[Področje ustvarjanja:=proza| ]]<br /> [[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br /> <br /> [[Režiser::Matjaž Loboda| ]]<br /> <br /> [[Nagrade::Levstikova nagrada| ]] <br /> [[Nagrade::Nagrada večernica| ]]</div>

AndrejaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Desa_Muck&diff=15600 2007-04-01T17:49:40Z

<p>AndrejaM: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Muck, Desa]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Muck, Desa]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Muck, Desa]]<br /> <br /> '''Desa Muck''', pisateljica proze in dramskih tekstov <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Desa Muck se je rodila 29. avgusta 1955 v Ljubljani. Študij ji ni bil pisan na kožo: »Šola me je zelo slabo prenašala, zato sem se ji vljudno izmikala, kadar se je le dalo. Ko mi po zakonskih določilih ni bilo treba več hoditi vanjo, sem iz usmiljenja do učiteljev tudi prenehala in se zaposlila.« Tako je kmalu začela delati kot varuška v vrtcu Poljane. Kasneje je bila tudi tehnična risarka v gradbenem podjetju, nato pa se je zaposlila kot negovalka duševno prizadetih otrok.<br /> Najbolj je znana po pisanju proze (predvsem za otroke). Igrala je v številnih filmih, 7 let pa je bila tudi sovoditeljica Maria Galuniča v oddaji Zoom. Znana je bila tudi kot Onina in Janina kolumnistka. Svoje najboljše kolumne je zbrala v knjigi ''Pasti življenja'' (2005). Na začetku kariere pa je publicistično delo opravljala tudi v reviji Antena (pisala je ljubezenske zgodbe za posebno izdajo) ter v otroški reviji PIL (Pionirski list).<br /> <br /> ==Proza==<br /> Znani in priljubljeni so njeni romani in kratka proza za otroke (''Pod milim nebom'', ''Hči lune'', ''Kremplin'', ''Lažniva Suzi'', ''Čudež v operi'', ''Sama doma'', ''Kakšne barve je svet''), zbirka ''Anica'' (''Anica in grozovitež'', ''Anica in materinski dan'', ''Anica in zajček'', ''Anica in Jakob'', ''Anica in športni dan'', ''Anica in velike skrbi'', ''Anica in počitnice'', ''Anica in velika skrivnost'', ''Anica in prva ljubezen'', ''Anica in skrivnostna maska'') ter zbirka ''Blazno resno'' (''Blazno resno o seksu'', ''Blazno resno popolni'', ''Blazno resno zadeti'', ''Blazno resno slavni'', ''Blazno resno o šoli'').<br /> <br /> 4 knjige iz zbirke ''Anica'' (''Anica in zajček'', ''Anica in Jakob'', ''Anica in počitnice'', ''Anica in velika skrivnost'') so izšle tudi na zgoščenki – pripovedovalka zgodb je avtorica sama.<br /> <br /> Piše pa tudi za odrasle, zanje je napisala romana ''Panika'' (2003) in ''Peskovnik boga otroka'' (2006).<br /> <br /> Na priljubljenost njenih knjig pa kaže tudi dejstvo, da sta po izboru več kot 10.000 šolarjev leta 1999, 2002 in 2003 v akciji Moja najljubša knjiga (projekt pripravljajo slovenske splošne in šolske knjižnice) prvi mesti zasedli njeni mladinski pripovedi Lažniva Suzi in Anica.<br /> <br /> ==Vloge v filmu in televizijskih nadaljevankah==<br /> <br /> * televizijska nadaljevanka: ''Naša krajevna skupnost'' (1980)<br /> <br /> * celovečerni filmi: ''Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Kako sam sistematski uništen od idiota'' (1983), ''Trije prispevki k slovenski blaznosti'' (1983), ''Ljubezen'' (1984), ''Naš človek'' (1985), ''Ljubezni Blanke Kolak'' (1987), ''Veter v mreži'' (1989), ''Good rockin' tonight'' (1992), ''Instalacija ljubezni'' (2006)<br /> <br /> * mladinski film: ''Pozabljeni zaklad'' (2002)<br /> <br /> ==Drame==<br /> <br /> Naslovi<br /> * 2006 ''[[Blazno resno slavni]]'' (dramatizacija istoimenskega romana)<br /> * 2006 ''[[Selma in Lojzka]]''<br /> * 2006 ''[[Neskončno ljubljeni moški]]'' <br /> * 2004 ''[[Blazno resno zadeti]]'' (dramatizacija istoimenskega romana) <br /> * 2002 ''[[Jutri začnem]]'' <br /> <br /> Vse drame so bile uprizorjene. <br /> <br /> Prevodi<br /> * 2004 ''[[Mala prodajalna groze]]'' (avtorja: Alan Menken, Howard Ashman)<br /> <br /> Priredbe<br /> * 1999 ''[[Matilda]]'' (avtor: Roald Dahl)<br /> <br /> Celotna besedila<br /> <br /> ==Lutkovne igre==<br /> * 1989 ''Kdo je ubil zmaja?''<br /> <br /> Sprva je bilo to besedilo poslano na natečaj za otroško radijsko igro, iz radijske pa ga je v odrsko govorico prenesel režiser [[Matjaž Loboda]]. Besedilo s podnaslovom Kriminalka za začetnike je svojo krstno uprizoritev doživelo 19. 11. 1994 v Šentjakobskem gledališču.<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> * 1997 ''Radovedni škrat Lojze''<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> <br /> Nastopa v 4 svojih dramah: v ''Jutri začnem'' in ''Blazno resno zadeti'' igra samo sebe, v ''Selmi in Lojzki'' igra Lojzko, v ''Blazno resno slavni'' pa mamo.<br /> <br /> ==Scenariji==<br /> * 2006 Uživajmo v zdravju (televizijska oddaja)<br /> * 2004 50 let Avsenikove glasbe: glasbena pravljica<br /> * 2004 prireditev Ježkova nagrada<br /> <br /> ==Značilnosti==<br /> <br /> Desa Muck se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, vendar pa jih obravnava na komičen, sarkastičen način. Njeni junaki (ali bolje rečeno antijunaki) so največkrat karikirani, s poudarjenimi negativnimi lastnostmi, ki delujejo tragikomično.<br /> <br /> V komediji ''Blazno resno zadeti'' se avtorica ukvarja z mladostniško odvisnostjo od drog. Vendar pa spozna, da obstaja veliko vrst zasvojenosti, ki so lahko celo enako hude, na primer zasvojenost s hrano, tabletami, alkoholom, televizijo, računalnikom ...<br /> <br /> V drugi komediji za otroke, ''Blazno resno slavni'', pa se dotika problematike prezgodnje slave. Glavna oseba, 14-letni Grega, dobi glavno vlogo v nekem slovenskem filmu. Zaradi mladostniških nerodnosti (mozoljev, nesamozavesti) ni tako vesel kot njegova vihrava mati, ki se z njim že vidi na Oskarjih in zaradi sinove skorajšnje »slave«, kljub temu, da je mati samohranilka, pusti službo in nakupi goro oblek. Na snemanju filma pa ne poteka vse gladko, saj jih kličejo t. i. »Žrtve slovenskega filma« in jim grozijo, da se bo nekaj zgodilo, če ne bodo prenehali s snemanjem. Na koncu se izkaže, da je »Žrtev« sam producent Toni, ki bi od zavarovalnice dobil denar, če se film neha snemati zaradi višje sile. Goljufa je ujel Grega, ki je tako postal junak. Zanj in za njegovo mamo (le-ta je po teh dogodkih začela sina spoštovati in upoštevati) so se začeli boljši časi, saj je začel snemati nov film.<br /> <br /> Monokomedija ''Jutri začnem'' govori o ženski v srednjih letih, ki se že od nekdaj bori z odvečnimi kilogrami.<br /> <br /> V drami ''Selma in Lojzka'', ki je romantična komedija, pa pripoveduje o dveh ženskah, ki ju je strah, da doslej sploh še nista polno živeli. Vihrava, samozavestna Selma skuša prepričati Lojzko, skromno žensko, ki še nikoli ni imela razmerja z moškim, da bi se udeležila zabav in ga tam našla. Čeprav je Lojzka povsem zadovoljna s svojim življenjem, se Selma odloči, da ne bosta le sedeli v službi v skladišču podjetja za proizvodnjo mavčnih odlitkov nabožnih in posvetnih figuric, temveč bo našla smisel življenja. A to ni tako lahko, saj jima življenjsko filozofijo poruši Rebeka, Selmina hči, ki je zanosila s poročenim moškim, ki pa noče priznati očetovstva.<br /> <br /> Drama ''Neskončno ljubljeni moški'' pa govori o bolestni odvisnosti od odnosov.<br /> <br /> Torej je v vseh svojih 5 dramah avtorica predstavila široko paleto bolj ali manj vsakdanjih težav ljudi v sodobnem svetu, predvsem razne odvisnosti (od slave, denarja, drog, tablet, odnosov, hrane, alkohola).<br /> Avtoričin slog je sproščen, neposreden in humoren, vendar pa so drame napisane tako, da se jim ne le nasmejiš, ampak se ob njih tudi zamisliš – nad svetom, pa tudi sam nad sabo.<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> * 2005 [[Levstikova nagrada]] za zbirko ''Anica''<br /> * 1998 Nagrada večernica (nagrada za najboljše slovensko mladinsko literarno delo, ki jo podeljuje časnik Večer) za knjigo ''Lažniva Suzi''<br /> <br /> Za nagrado večernica je s svojimi deli večkrat prišla tudi v ožji izbor: ''Kremplin'' (1996), ''Anica in zajček'' (1997, 2001), ''Anica in velike skrbi'' (2003), ''Anica in velika skrivnost'' (2004).<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> * Neskončno ljubljeni moški: gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega: Ljubljana, 2006<br /> *Mateja Pezdirc Bartol: Videz in resnica (malo)meščanstva v najnovejši slovenski komediji. 42. Seminar SSJLK: Ljubljana. 206–212.<br /> *Jure Aleksič: Fantazije o idealni starosti. Mladina, 24. 2. 2007.<br /> *Slovenski kdo je kdo. Ljubljana, 1999.<br /> *Enciklopedija Slovenije. Ljubljana, 2002.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> <br /> [http://www.pgk.si Prešernovo gledališče Kranj]<br /> [http://www.mgl.si Mestno gledališče ljubljansko]<br /> [http://www.gledalisce-koper.si Gledališče Koper]<br /> <br /> [[priimek ime:=Muck, Desa| ]]<br /> [[avtorji radijskih iger:=Desa Muck| ]]<br /> <br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> <br /> [[spol:=Ž| ]] <br /> [[kraj rojstva:=Ljubljana| ]] <br /> <br /> [[Področje ustvarjanja:=proza| ]]<br /> [[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br /> <br /> [[Režiser::Matjaž Loboda| ]]<br /> <br /> [[Nagrade::Levstikova nagrada| ]] <br /> [[Nagrade::Nagrada večernica| ]]</div>

AndrejaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Neskon%C4%8Dno_ljubljeni_mo%C5%A1ki&diff=15628 2007-04-01T17:28:52Z

<p>AndrejaM: New page: Neskončno ljubljeni moški Neskončno ljubljeni moški ;Avtor&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Desa Muck ;Leto nastanka&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 2006 ;Žanr...</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Dramatika|Neskončno ljubljeni moški]]<br /> [[Kategorija:Drame|Neskončno ljubljeni moški]]<br /> <br /> <br /> ;Avtor&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; [[Desa Muck]] <br /> ;Leto nastanka&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 2006<br /> ;Žanr&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Drama<br /> ;Krstna uprizoritev&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 23. 2. 2006, r. [[Boris Kobal]], Mestno gledališče ljubljansko<br /> ;Dostopnost besedila&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2006 <br /> ;4 ženske, 3 moške vloge + zbor mladcev (6)<br /> <br /> ==Vsebina==<br /> <br /> ===Čas in prostor===<br /> Prostor v drami ni enoten, prav tako ne čas, saj le-ta ne poteka linearno od začetka do konca drame. Prisotne so retrospektive, ko se določena oseba spominja nekega dogodka v preteklosti. Dogajanje se odvija na dveh prizoriščih. Osrednji prostor je kuhinja, razširjena v dnevno sobo. Vsi predmeti v njej (razni gospodinjski aparati, televizija, glasbeni stolp ...) nakazujejo, da v tem stanovanju živi bogata meščanska družina. Ostalo dogajanje pa se odvija v spalnici, bifeju ... Pri uprizoritvi za to služi drugi, stranski prostor, ki je namenjen paralelnim (retrospektivnim) zgodbam in pojasnjevanju dogajanja na osrednjem prostoru. To prizorišče je sicer prazno, ko pa se tja preseli dogajanje, se mu namenskost določi z ustreznim kosom pohištva (na primer za kuhinjo kuhinjska miza, za dnevno sobo fotelj in televizija, za spalnico postelja in omara ...). Torej se scena oziroma rekviziti na stranskem prostoru stalno menjajo.<br /> <br /> ===Osebe===<br /> Ženske:<br /> <br /> Breda: 45-letna privlačna in urejena gospa, katere mož Dušan leži v bolnici zaradi možganske kapi. Je ukazovalna, agresivna, manipulira z ljudmi okoli sebe in jih čustveno izsiljuje, saj je namišljeno bolna in vsak trenutek opozarja na svoje »kritično« zdravstveno stanje, čeprav je le-to odlično. V hiši ima glavno besedo.<br /> <br /> Pika: Bredina in Dušanova hči. Stara je 23 let, je negotova, skromna, po videzu nevpadljiva. Stalno menja študije, češ da se še ni našla. Z materjo ji iščeta dobro situiranega fanta, ki bi ji prinesedl socialno varnost. Zelo je navezana na očeta (le ona ga ima resnično rada). Je pod materino oblastjo, nima lastne volje in mnenja.<br /> <br /> Dragica: 38-letna Bredina soseda in Dušanova dolgoletna ljubica. Z Bredo prijateljuje, ker ima le tako občutek, da je del te družine in da si Dušana vsaj deli. Že 7 let zaman čaka, da se bo ločil in poročil z njo, a še vedno vztraja v razmerju.<br /> <br /> Omica: 80-letna betežna in dementna starka na invalidskem vozičku. Čeprav ima sklerozo, se včasih zazdi, da ni tako neprištevna, kot deluje.<br /> <br /> Moški:<br /> <br /> Dušan: Bredin mož, ki zaradi kapi leži v bolnišnici (torej se pri uprizoritvi na glavnem prostoru ne pojavi nikoli, pojavi pa se v stranskem prostoru, ko se ga osebe na glavnem odru spominjajo). Star je okoli 50 let, je privlačen in šarmanten, a obenem je slabič. Stalno se izmika odgovornosti. Boji se žene, je pod njeno oblastjo. Naveličan je in utrujen ter prestrašen.<br /> <br /> Igor: Dušanov ljubimec, star okoli 30 let. Je urejen in uspešen poslovnež, zasebno pa je zelo poženščen (govori v ženski osebi, je zelo čustven in sentimentalen). <br /> <br /> Kogoj: Bredin zdravnik in ljubimec. Star je okoli 40 let.<br /> <br /> Zbor mladcev: pri uprizoritvi imajo vlogo grškega zbora – v ključnih trenutkih torej v obliki recitacij napovedujejo ali komentirajo dogajanje na odru. Oblečeni so neobičajno, komično (lahko v irhastih hlačah, delovskih kombinezonih ...).<br /> <br /> ===Dogajanje===<br /> Drama ima 2 dejanji in 8 vložkov (1. dejanje – 5, 2. dejanje – 3), ki služijo retrospektivnemu dogajanju.<br /> <br /> Okvirna zgodba<br /> <br /> Drama se začne, ko Breda in Pika izvesta, da je Dušana zadela kap. To izve tudi Dragica in prihiti k njima v stanovanje. Breda je, tako kot vedno, tudi takrat za lastno zdravje zaskrbljena bolj kot za Dušanovo. Pika je Dragici razložila, da so zdravniki na njegovem temenu našli dve podplutbi neznanega izvora, zaradi katerih se mu je verjetno zamašila žila in ga je zadela kap. Ko so tako obujale spomine nanj, je k njim prihitel tudi Igor, ki je bil ves zaskrbljen. Pika se je na prvi pogled zaljubila vanj in mati jo je napodila, da se je šla čim lepše obleč in uredit. Čeprav je prišla nazaj v mini krilu, je Igor ni niti pogledal in je še naprej spraševal o Dušanu. A kasneje se je po kratkem premisleku odločil, da se bo poročil z njo, da bodo ena sama srečna družina. Nato so klicali iz bolnice, da je Dušan umrl. Dragica je nezavestna padla po tleh, doktor Kogoj je skočil k njej in ji meril srčni utrip. Breda mu je ukazala, naj jo spusti, češ da hoče le zbujati pozornost. Vprašala se je: »Kaj pa je bil Dušan njej?« Dragica se je v hipu zbudila in ji zabrusila, da je bil 7 let njen ljubimec. Oglasil se je tudi Igor, ki je priznal, da sta bila z Dušanom skupaj 2 leti. Tako se je razdrla Igorjeva »zaroka« s Piko, saj je rekel, da si na glavo ne misli nakopati nobene od žensk, ki so v grob spravile njegovega Dušana. Razmerje z Bredo pa je končal tudi Kogoj: »Poslušaj, Breda. Prej, ko si bila poročena, je bilo v redu. V resnici se ne mislim vezati. Zaprisežen samec sem. Preveč podobnih reči vidim, kot so pri vas doma, da bi si takole zasral življenje. Kot ljubica si bila čisto v redu. Sicer pa ... ne mislim končati kot Dušan.«<br /> Najprej so si Breda, Pika, Igor in Dragica planili v objem in skupaj jokali za Dušanom, nato pa se je Breda spomnila, da je treba narediti seznam vseh samskih moških od 20. do 60. leta, saj življenje teče dalje. Zaradi prihajajočega lova na moške so postali veseli vsi, razen Pike, ki ji je bilo edini resnično hudo za očetom.<br /> <br /> Vložne zgodbe – retrospektiva<br /> <br /> V retrospektivah izvemo, kako je Dušan dobil podplutbi na temenu in zakaj ga je zadela kap.<br /> Na enem od srečanj Dragica nagovarja Dušana, naj se loči od žene in se poroči z njo. Pove mu, kako ga Breda pri njej opravlja (češ da je brez hrbtenice, da se ji gnusi, da ne krade in ne goljufa, čeprav je direktor, da se vsi podrejeni delajo norca iz njega ...). A Dušan se obotavlja, saj se žene očitno zelo boji, zato mu ljubica zagrozi, da ji bo povedala za vsa telefonska sporočila in elektronska pisma, saj jih ima shranjene. Tako se Dušan prestraši tudi nje in jo prosi za pol leta časa.<br /> Kasneje odide tudi k Igorju in mu pove, da se ne moreta več dobivati, saj ga dvojno življenje ubija. Le-ta ga skuša omehčati z jokom, a ko vidi, da tudi to ne bo pomagalo, mu zagrozi, da bo vse povedal njegovi ženi.<br /> Dušan tako ves nesrečen odide domov, ravno takrat pa sta v spalnici njegova žena Breda in doktor Kogoj. Kogoj se skrije v omaro, a Dušan jo odpre, ker se želi preobleči pred službenim sestankom. Kogoju ni preostalo drugega kot da je Dušana z obešalnikom udaril po glavi. Ko se je malo zatem prebudil, se mu ni zdelo nič čudnega, da je Kogoj pri njih, saj je le-ta redno hodil pregledovat njegovo ženo.<br /> Po ponovnem srečanju z Igorjem v baru je sprevidel, da se ljubice in ljubimca ne bo kar tako lahko otresel, zato je odšel domov, odločen, da naredi samomor. V kuhinji pripravi vrv, tahrat pa se oglasi omica: »Če se že misliš obesiti, pojdi v kopalnico. Nimam rada takih prizorov.« Nato sta se začela pogovarjati. Priznala mu je, da se noče spomniti, kako je »ubila« moža (ko ga je zadela kap, je počakala, da je umrl, šele nato je klicala rešilca) in da hoče vsak sproti pozabiti, kako to počne z njim Breda. Povedala mu je, da se z njegovim očetom nista razumela, ker je smrdel, bil je pijanec, varal jo je ... Ko jo je vprašal, zakaj se potemtakem ni ločila, mu je odvrnila: »Kam pa naj bi šla, sama z otrokom? Nisem hotela, da živiš v kakšni podnajemniški sobici, v revščini ... Preveč sem te imela rada.« Dušan ji je odvrnil, da ni imel tega občutka, saj ga ni nikoli crkljala, le nadirala, češ da nikoli ne stori ničesar dovolj dobro. Ona pa se mu je opravičevala in mu dajala prazne argumente – da se je preveč ustrašila silne ljubezni, ki jo je čutila do njega in da bi ga ta ljubezen lahko celo ubila, in zato se je odločila, da mu je pač ne bo kazala. <br /> Po tem pogovoru mu je naročila, naj se gre zdaj končno obesit, in naj vsaj nekaj naredi, kot je treba. Dušan je vzel stol in hotel zlesti nanj, a se je prijel za glavo in padel v nezavest.<br /> <br /> ===Jezik===<br /> Vse osebe v drami govorijo vsakdanji, pogovorni jezik. Nekateri (na primer Igor ali Breda) se včasih izražajo vulgarno in prostaško.<br /> Zbor recitira pesmi in s tem povezuje dogajanje, a tudi tam so prisotni nižje pogovorni izrazi (prasec, bebec ...).<br /> <br /> ==Interpretacija==<br /> Avtorica je dramo označila za komedijo, a kot pravi Manca Košir, je hkrati tudi ironizirana tragedija (v njej nastopa zbor, ki je bil značilen v antičnem gledališču, v grški tragediji). Pravi, da bi jo lahko označili kot burko (torej preprosto in grobo obliko komedije, v kateri so liki in dogajanje karikirani in v kateri je veliko akcijske komičnosti) ali pa kot grotesko (le-ta kaže realnost s pomočjo popačenih likov).<br /> Drama govori o medčloveških odnosih, predvsem o ljubezni. V ospredju je Dušan, nebogljen, prestrašen moški. Že kot otroku mu je primanjkovalo ljubezni, mati mu nikoli ni pokazala, da ga ima rada. Tudi oče ni bil nič drugačen, še huje – bil je pijanec in ženskar. Zato se je, čeprav je poročen (poročil se je zaradi ženine nosečnosti), zapletel v ljubezensko razmerje s sosedo in s svojim sodelavcem, saj je povsod iskal pozornost in se hranil s patološko ljubeznijo. <br /> Vendar pa so ga vsa ta razmerja kmalu pripeljala na rob obupa – žena ga je pretepala in ga žalila (klicala ga je kreten, usrane, kripelj, gnoj, stara kibla, izmeček človeštva ...), zanjo nikoli ni bil dovolj dober. Ljubimca, soseda Dragica in sodelavec Igor (ki pa en za drugega seveda nista vedela), pa sta začela pritiskati nanj, naj se končno loči in se preseli k njima. Poleg tega pa je imel doma še staro, dementno mamo, ki je ždela v invalidskem vozičku in živela v čisto svojem svetu, in pa hčerko, ki je bila prav tako nebogljena kot on – bila je negotova, prepisovala se je s fakultete na fakulteto, češ da se še ni našla.<br /> Ko je imel vsega zadosti, se je odločil, da bo naredil samomor. Ko je pripravljal vrv, ga je opazila mama, in mu rekla: »Vstani in se obesi, če si se že namenil. Kot se za Slovenca spodobi. Samo ne pred mojimi očmi. V kopalnico pojdi.« in pa: »Vsaj nekaj naredi, kot je treba.« Pomislil je tudi, da bi pobegnil stran od vsega, a mu je mati na to odvrnila: »Nimaš kam pobegniti, povsod boš pezde.«<br /> Poleg Dušana pa vara tudi njegova žena Breda. Tudi ona ni imela lahkega otroštva – oče je njo in mamo zapustil, ko je imela 3 leta. Za ljubimca ima zdravnika, doktorja Kogoja. Ko se je Dušan nekega dne predčasno vrnil iz službe, ju je skoraj zalotil v spalnici. Kogoj se je skril v omaro, in ko jo je Dušan odprl, zdravniku ni preostalo drugega, kot da ga z obešalnikom udari po glavi. Dušan je padel v nezavest, in ko se je prebudil, se ni spomnil ničesar. Vendar pa je udarec povzročal strdke, in tako ga je, ko se je hotel obesiti, zadela kap in kasneje je v bolnišnici umrl. Vsi zbrani na njegovem domu (žena, ljubica in ljubimec, ki so si vmes že priznali svojo intimno povezanost z Dušanom) so za njim žalovali le kratek čas, nato pa so se vsi srečni začeli pripravljati za lov na moške, ki se bodo udeležili pogreba, češ da mora iti življenje naprej. Resnično je za njim žalovala le hčerka, ki ga je imela edina zares in iskreno rada.<br /> <br /> Tako avtorica v tej drami prikaže probleme sodobne družbe. Kaže na to, da težko otroštvo odseva v karakterju posameznika. Dušan kot otrok nikoli ni doživel starševske ljubezni, zato se zdaj zaplete še v dve razmerji. V zakonu z ženo Bredo ni srečen, saj ga le-ta neprestano podcenjuje in muči, poleg tega pa je še namišljena bolnica in zato nič ne dela. Ima zelo slabo mnenje o njem, pravi, da se ji gnusi, ker je brez hrbtenice. Tako tudi ona uteho najde v ljubimcu, doktorju Kogoju. Ker jo je še majhno zapustil oče, zdaj bolezensko izsiljuje pozornost s svojimi namišljenimi boleznimi. Večina njenih stavkov se začne z »jaz«: »Jaz potrebujem nekoga ob sebi«, »jaz sem tako krhka«, in celo ko Dušan leži v bolnišnici, pravi: »Dohtarji itak nič ne vedo. Če bi kaj vedeli, bi takoj opazili, kakšna razvalina sem. Vsaj pritisk bi mi izmerili. Tako pa samo o Dušanu govorijo, kot da mene ni, in najbrž sem težje bolna kot on. Ko se bo zbudil iz kome, bo vsaj spočit.«<br /> Antijunaki pa so tudi Dragica, Igor in Pika. Dragica že 7 let čaka, da bo Dušan zapustil ženo in se poročil z njo. Čeprav na tihem verjetno ve, da se to ne bo zgodilo, še vseeno vztraja z njim. Če drugega ne, ima vsaj to »čast«, da Dušanu skuha lonec ričeta, njegovo najljubšo jed, ki mu je žena že dolga leta ne kuha več.<br /> Prav tako pa je tudi Igor bolezensko navezan na Dušana. Ko ga le-ta skuša zapustiti, ga prepričuje na vse možne načine – z jokom, grožnjami ...<br /> Pika, Dušanova in Bredina hči, pa je bolezensko odvisna od mame. Ker je ona glavna in odloča o vsem, Pika nima lastnega mišljenja in volje. Čeprav ima očeta zelo rada, si tega materi ne upa priznati.<br /> Odnos mati–otrok se tako pokaže za problematičnega v dveh primerih, Dušanovem in Pikinem, saj na obeh pusti psihološke posledice, postala sta »čustveno pohabljena«.<br /> Poleg odvisnosti od odnosov pa Desa Muck v drami odkrije tudi druge stereotipe oziroma probleme Slovencev: alkoholizem (pil je Dušanov oče, pije tudi Dragica), ki uniči odnose v družini, samomorilnost (Dušan ne najde več izhoda iz situacije, zato se hoče obesiti), homoseksualnost (Igor je pretirano sentimentalen, včasih govori v ženski osebi), vztrajanje v razmerju z nasilnim, pijanim in nezvestim možem »zaradi otroka« (v takem razmerju je vztrajala Dušanova mati); ruši pa stereotip slovenske matere (mati tu ni uteha, na katero se lahko zaneseš, temveč čustvena manipulatorka).<br /> Avtorica tako s karikiranimi liki pokaže na pereče probleme sodobne družbe, nad katerimi se moramo vsaj malo zamisliti.<br /> <br /> ==Dosedanje uprizoritve==<br /> * 23. 2. 2006, Mestno gledališče ljubljansko, premierna uprizoritev, r. [[Boris Kobal]]<br /> <br /> ==Knjižne izdaje==<br /> *Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2006<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgl.si/p05moski.html Mestno gledališče ljubljansko]<br /> *[http://www.pgk.si/main.php?vie=content&amp;eng=slo&amp;gr1=tedSloDra&amp;gr2=spp Prešernovo gledališče Kranj]</div>

AndrejaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Desa_Muck&diff=15599 2007-04-01T17:25:46Z

<p>AndrejaM: New page: Muck, Desa Muck, Desa Muck, Desa &#039;&#039;&#039;Desa Muck&#039;&#039;&#039;, pisateljica proze in dramskih tekstov ==Življen...</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Muck, Desa]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Muck, Desa]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Muck, Desa]]<br /> <br /> '''Desa Muck''', pisateljica proze in dramskih tekstov <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Desa Muck se je rodila 29. avgusta 1955 v Ljubljani. Študij ji ni bil pisan na kožo: »Šola me je zelo slabo prenašala, zato sem se ji vljudno izmikala, kadar se je le dalo. Ko mi po zakonskih določilih ni bilo treba več hoditi vanjo, sem iz usmiljenja do učiteljev tudi prenehala in se zaposlila.« Tako je kmalu začela delati kot varuška v vrtcu Poljane. Kasneje je bila tudi tehnična risarka v gradbenem podjetju, nato pa se je zaposlila kot negovalka duševno prizadetih otrok.<br /> Najbolj je znana po pisanju proze (predvsem za otroke). Igrala je v številnih filmih, 7 let pa je bila tudi sovoditeljica Maria Galuniča v oddaji Zoom. Znana je bila tudi kot Onina in Janina kolumnistka. Svoje najboljše kolumne je zbrala v knjigi ''Pasti življenja'' (2005). Na začetku kariere pa je publicistično delo opravljala tudi v reviji Antena (pisala je ljubezenske zgodbe za posebno izdajo) ter v otroški reviji PIL (Pionirski list).<br /> <br /> ==Proza==<br /> Znani in priljubljeni so njeni romani in kratka proza za otroke (''Pod milim nebom'', ''Hči lune'', ''Kremplin'', ''Lažniva Suzi'', ''Čudež v operi'', ''Sama doma'', ''Kakšne barve je svet''), zbirka ''Anica'' (''Anica in grozovitež'', ''Anica in materinski dan'', ''Anica in zajček'', ''Anica in Jakob'', ''Anica in športni dan'', ''Anica in velike skrbi'', ''Anica in počitnice'', ''Anica in velika skrivnost'', ''Anica in prva ljubezen'', ''Anica in skrivnostna maska'') ter zbirka ''Blazno resno'' (''Blazno resno o seksu'', ''Blazno resno popolni'', ''Blazno resno zadeti'', ''Blazno resno slavni'', ''Blazno resno o šoli'').<br /> <br /> 4 knjige iz zbirke ''Anica'' (''Anica in zajček'', ''Anica in Jakob'', ''Anica in počitnice'', ''Anica in velika skrivnost'') so izšle tudi na zgoščenki – pripovedovalka zgodb je avtorica sama.<br /> <br /> Piše pa tudi za odrasle, zanje je napisala romana ''Panika'' (2003) in ''Peskovnik boga otroka'' (2006).<br /> <br /> Na priljubljenost njenih knjig pa kaže tudi dejstvo, da sta po izboru več kot 10.000 šolarjev leta 1999, 2002 in 2003 v akciji Moja najljubša knjiga (projekt pripravljajo slovenske splošne in šolske knjižnice) prvi mesti zasedli njeni mladinski pripovedi Lažniva Suzi in Anica.<br /> <br /> ==Vloge v filmu in televizijskih nadaljevankah==<br /> <br /> * televizijska nadaljevanka: ''Naša krajevna skupnost'' (1980)<br /> <br /> * celovečerni filmi: ''Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Kako sam sistematski uništen od idiota'' (1983), ''Trije prispevki k slovenski blaznosti'' (1983), ''Ljubezen'' (1984), ''Naš človek'' (1985), ''Ljubezni Blanke Kolak'' (1987), ''Veter v mreži'' (1989), ''Good rockin' tonight'' (1992), ''Instalacija ljubezni'' (2006)<br /> <br /> * mladinski film: ''Pozabljeni zaklad'' (2002)<br /> <br /> ==Drame==<br /> <br /> Naslovi<br /> * 2006 ''[[Blazno resno slavni]]'' (dramatizacija istoimenskega romana)<br /> * 2006 ''[[Selma in Lojzka]]''<br /> * 2006 ''[[Neskončno ljubljeni moški]]'' <br /> * 2004 ''[[Blazno resno zadeti]]'' (dramatizacija istoimenskega romana) <br /> * 2002 ''[[Jutri začnem]]'' <br /> <br /> Vse drame so bile uprizorjene. <br /> <br /> Prevodi<br /> * 2004 ''[[Mala prodajalna groze]]'' (avtorja: Alan Menken, Howard Ashman)<br /> <br /> Priredbe<br /> * 1999 ''[[Matilda]]'' (avtor: Roald Dahl)<br /> <br /> Celotna besedila<br /> <br /> ==Lutkovne igre==<br /> * 1989 ''Kdo je ubil zmaja?''<br /> <br /> Sprva je bilo to besedilo poslano na natečaj za otroško radijsko igro, iz radijske pa ga je v odrsko govorico prenesel režiser [[Matjaž Loboda]]. Besedilo s podnaslovom Kriminalka za začetnike je svojo krstno uprizoritev doživelo 19. 11. 1994 v Šentjakobskem gledališču.<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> * 1997 ''Radovedni škrat Lojze''<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> <br /> Nastopa v 4 svojih dramah: v ''Jutri začnem'' in ''Blazno resno zadeti'' igra samo sebe, v ''Selmi in Lojzki'' igra Lojzko, v ''Blazno resno slavni'' pa mamo.<br /> <br /> ==Scenariji==<br /> * 2006 Uživajmo v zdravju (televizijska oddaja)<br /> * 2004 50 let Avsenikove glasbe: glasbena pravljica<br /> * 2004 prireditev Ježkova nagrada<br /> <br /> ==Značilnosti==<br /> <br /> Desa Muck se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, vendar pa jih obravnava na komičen, sarkastičen način. Njeni junaki (ali bolje rečeno antijunaki) so največkrat karikirani, s poudarjenimi negativnimi lastnostmi, ki delujejo tragikomično.<br /> <br /> V komediji ''Blazno resno zadeti'' se avtorica ukvarja z mladostniško odvisnostjo od drog. Vendar pa spozna, da obstaja veliko vrst zasvojenosti, ki so lahko celo enako hude, na primer zasvojenost s hrano, tabletami, alkoholom, televizijo, računalnikom ...<br /> <br /> V drugi komediji za otroke, ''Blazno resno slavni'', pa se dotika problematike prezgodnje slave. Glavna oseba, 14-letni Grega, dobi glavno vlogo v nekem slovenskem filmu. Zaradi mladostniških nerodnosti (mozoljev, nesamozavesti) ni tako vesel kot njegova vihrava mati, ki se z njim že vidi na Oskarjih in zaradi sinove skorajšnje »slave«, kljub temu, da je mati samohranilka, pusti službo in nakupi goro oblek. Na snemanju filma pa ne poteka vse gladko, saj jih kličejo t. i. »Žrtve slovenskega filma« in jim grozijo, da se bo nekaj zgodilo, če ne bodo prenehali s snemanjem. Na koncu se izkaže, da je »Žrtev« sam producent Toni, ki bi od zavarovalnice dobil denar, če se film neha snemati zaradi višje sile. Goljufa je ujel Grega, ki je tako postal junak. Zanj in za njegovo mamo (le-ta je po teh dogodkih začela sina spoštovati in upoštevati) so se začeli boljši časi, saj je začel snemati nov film.<br /> <br /> Monokomedija ''Jutri začnem'' govori o ženski v srednjih letih, ki se že od nekdaj bori z odvečnimi kilogrami.<br /> <br /> V drami ''Selma in Lojzka'', ki je romantična komedija, pa pripoveduje o dveh ženskah, ki ju je strah, da doslej sploh še nista polno živeli. Vihrava, samozavestna Selma skuša prepričati Lojzko, skromno žensko, ki še nikoli ni imela razmerja z moškim, da bi se udeležila zabav in ga tam našla. Čeprav je Lojzka povsem zadovoljna s svojim življenjem, se Selma odloči, da ne bosta le sedeli v službi v skladišču podjetja za proizvodnjo mavčnih odlitkov nabožnih in posvetnih figuric, temveč bo našla smisel življenja. A to ni tako lahko, saj jima življenjsko filozofijo poruši Rebeka, Selmina hči, ki je zanosila s poročenim moškim, ki pa noče priznati očetovstva.<br /> <br /> Drama ''Neskončno ljubljeni moški'' pa govori o bolestni odvisnosti od odnosov.<br /> <br /> Torej je v vseh svojih 5 dramah avtorica predstavila široko paleto bolj ali manj vsakdanjih težav ljudi v sodobnem svetu, predvsem razne odvisnosti (od slave, denarja, drog, tablet, odnosov, hrane, alkohola).<br /> Avtoričin slog je sproščen, neposreden in humoren, vendar pa so drame napisane tako, da se jim ne le nasmejiš, ampak se ob njih tudi zamisliš – nad svetom, pa tudi sam nad sabo.<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> * 2005 [[Levstikova nagrada]] za zbirko ''Anica''<br /> * 1998 Nagrada večernica (nagrada za najboljše slovensko mladinsko literarno delo, ki jo podeljuje časnik Večer) za knjigo ''Lažniva Suzi''<br /> <br /> Za nagrado večernica je s svojimi deli večkrat prišla tudi v ožji izbor: ''Kremplin'' (1996), ''Anica in zajček'' (1997, 2001), ''Anica in velike skrbi'' (2003), ''Anica in velika skrivnost'' (2004).<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> * Neskončno ljubljeni moški: gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega: Ljubljana, 2006<br /> *Mateja Pezdirc Bartol: Videz in resnica (malo)meščanstva v najnovejši slovenski komediji. 42. Seminar SSJLK: Ljubljana. 206–212.<br /> *Jure Aleksič: Fantazije o idealni starosti. Mladina, 24. 2. 2007.<br /> *Slovenski kdo je kdo. Ljubljana, 1999.<br /> *Enciklopedija Slovenije. Ljubljana, 2002.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [http://www.pgk.si Prešernovo gledališče Kranj]<br /> [http://www.mgl.si Mestno gledališče ljubljansko]<br /> [http://www.gledalisce-koper.si Gledališče Koper]<br /> <br /> [[priimek ime:=Muck, Desa| ]]<br /> [[avtorji radijskih iger:=Desa Muck| ]]<br /> <br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> <br /> [[spol:=Ž| ]] <br /> [[kraj rojstva:=Ljubljana| ]] <br /> <br /> [[Področje ustvarjanja:=proza| ]]<br /> [[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br /> <br /> [[Režiser::Matjaž Loboda| ]]<br /> <br /> [[Nagrade::Levstikova nagrada| ]] <br /> [[Nagrade::Nagrada večernica| ]]</div>

AndrejaM