Geslo - Prispevki uporabnika [sl]

Vilma Štritof

2019-08-13T07:06:24Z

Anja: /* Dramaturgije */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Štritof Čretnik,Vilma]][[Kategorija:Dramaturgi|Štritof Čretnik,Vilma]]
<div style="float: right">[[Slika:Vilma Štritof.jpg|300px|foto: Pavel Lužan, arhiv Radio Slovenija]]</div>
==Življenjepis==
Vilma Štritof se je rodila 29. 1. 1962 v Ljubljani. Po zaključenem šolanju na Gimnaziji Postojna se je vpisala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]], kjer je leta 1990 zaključila študij dramaturgije. V preteklosti je bila zaposlena v Splošni knjižnici Logatec, na Ministrstvu za kulturo in na Radiu Slovenija. Kot dramaturginja je sodelovala s [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskim mladinskim gledališčem]], [[SNG Maribor]], [[SNG Drama Ljubljana]], delovala pa je tudi v tujini. Kot scenaristka in dramaturginja deluje tudi na področju filma in radijske igre, piše recenzije knjig, kritike gledaliških predstav, strokovne članke. Bila je članica žirij na različnih gledaliških festivalih doma in v tujini ter članica v nacionalnih ali mednarodnih svetih in telesih.

==Dramaturgije==
===2011-===
*2017 ''Monkeys from Himalaya'', Hålogaland Teater, Tromso, Norveška, režija: Jon Tombre
*2016 ''About My Parents and Their Child'', Gulou West Theatre, Peking, Kitajska, režija: Matthias Jochmann
{{#dynamic_content:rep | person | 727 | dramaturgies | 2011-2020}}
===2001-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 727 | dramaturgies | 2001-2010}}
===1991-2000===
{{#dynamic_content:rep | person | 727 | dramaturgies | 1991-2000}}
===1980-1990===
{{#dynamic_content:rep | person | 727 | dramaturgies | 1980-1990}}
*1986 ''Alica v čudežni deželi'', [[Slovensko mladinsko gledališče]], režija: [[Vito Taufer]]
*1985 ''Lepotica in zver'', [[Slovensko mladinsko gledališče]]

==Film==
*''Ivana Kobilca'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, Fabula in TV Slovenija, režija: Marta Frelih, 2008
*''Alma M. Karlin – samotno potovanje'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, Cebram in TV Slovenija, 2009

==Radio==
*skupaj 547 radijskih iger, od tega 47 kratkih in 14 radijskih iger za otroke, 35 poslanih na mednarodne festivale
*številne oddaje in prispevki drugih formatov (kritike, tematske oddaje, intervjuji, vodenje pogovorov na javnih prireditvah, prenosi, izjave, napovedi, objave)

==Publicistično delo==
*recenzije knjig in kritike gledaliških predstav za časopis Dnevnik med leti 1990-2000
*predgovori k izdajam novih slovenskih knjižnih del, strokovni članki za zbornike (na primer o Vitomilu Zupanu in Feriju Lainščku) in za gledališke festivale [[Teden slovenske drame]] in [[Borštnikovo srečanje]]
*urejanje Almanaha [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] 1991-1995
*ocene gledališke sezone za slovenski gledališki letopis 2000/2001 in 2009/2010
*strokovni članki za gledališke liste

==Članstvo v žirijah==
*[[Borštnikovo srečanje]], članica, 1991
*[[Teden slovenske drame]], članica in predsednica žirij za Grumovo in Gruen-Filipčičevo nagrado med leti 2000-2004 in 2018-2019
*Ibsen International in China, članica žirije štirih dramaturgov z mednarodno zasedbo za izbor najboljših tekstov mednarodnega poziva pod patronatom norveške krone, Peking, julij 2015, Šanghaj, oktober 2015, Guangzhou, marec 2016
*Strokovna komisija pri Ministrstvu za kulturo za javne zavode na področju uprizoritvenih umetnosti, članica, 2015 - 2018
*žirantka na mednarodnih festivalih Prix Futura, kasneje Prix Europa v Berlinu (kar šestkrat, dve leti po vrsti tudi članica berlinske direkcije festivala, koordinatorka festivala za radijske igre), Prix Marulić na Hvaru, Prix Ex Aequo v Bratislavi (predsednica)
*udeleženka mednarodnih delavnic v Bratislavi, v Antwerpnu
*žirija za izbor TV scenarijev in komisija za izbor AV projektov pri Ministrstvu za kulturo 2007-2009
*zunanja sodelavka Slovenskega filmskega centra: kot članica in predsednica komisij za vzgojne programe, usposabljanja, scenarije in razvoj scenarijev 2015-2019 ter kot individualna ocenjevalka in svetovalka za scenarije 2019-

==Članstvo v nacionalnih ali mednarodnih svetih in telesih==
*1990-1995 Svet [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]]
*1998-2000 članica direkcije festivala Prix Europa v Berlinu in koordinatorka festivala za kategorijo igranih radijskih iger
*2003-2006 vodja postopkov za Evropski regionalni sklad za projekt multimedijskih centrov pri Ministrstvu za kulturo
*2005-2007 Svet [[SNG Maribor]]
*2006-2007 koordinatorka nacionalne skupine za medkulturni dialog, predstavnica RS za medkulturni dialog pri Evropski komisiji v Bruslju pred predsedovanjem Slovenije EU, predstavnica Ministrstva za kulturo in predsednica nacionalne komisije za ureditev poklicev z AV področja (za Evropski socialni sklad)
*2007-2008 odgovorna urednica programa Ars Radia Slovenija
*2010-2015 Svet Slovenskega filmskega centra (članica)
*2016 - predsednica in članica Izvršnega odbora [[Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije|Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]] 2016-

==Nagrade==
*2014 Prix Ex Aequo (radijska igra za otroke Dima Zupana v priredbi in režiji Irene Glonar ''Hektor''), prva nagrada v kategoriji radijske igre za otroke, in nominacija (radijska igra za mladostnike Toma Bidwella ''Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo'', režija: Alen Jelen)
*2014 Prix Italia (radijska igra Toma Bidwella ''Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo'', režija: Alen Jelen), nominacija
*2012 priznanje RTV za mednarodne dosežke
*2011 Prix Italia (radijska igra Gabriele Babnik ''Koža iz bombaža'', režija: Irena Glonar), nominacija
*2009 Posebno priznanje za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma in Viktor – nominacija za najboljši dokumentarni TV film ''Alma M. Karlin – samotno potovanje'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, TV Slovenija in Cebram, režija: Marta Frelih
*2008 Viktor – nominacija za najboljši dokumentarni TV film ''Ivana Kobilca'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, TV Slovenija in Fabula, režija: Marta Frelih
*1988 [[Grün-Filipičevo priznanje]] za dramaturgijo
*1984-1988 številne domače in mednarodne nagrade za predstave v dramaturgiji Vilme Štritof (predvsem za ''Ano'', ''Blodnje'' in ''Alico v čudežni deželi'', vse so nastale v produkciji SMG)

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==

Vilma Štritof

2019-08-13T07:04:57Z

Anja: /* Dramaturgije */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Štritof Čretnik,Vilma]][[Kategorija:Dramaturgi|Štritof Čretnik,Vilma]]
<div style="float: right">[[Slika:Vilma Štritof.jpg|300px|foto: Pavel Lužan, arhiv Radio Slovenija]]</div>
==Življenjepis==
Vilma Štritof se je rodila 29. 1. 1962 v Ljubljani. Po zaključenem šolanju na Gimnaziji Postojna se je vpisala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]], kjer je leta 1990 zaključila študij dramaturgije. V preteklosti je bila zaposlena v Splošni knjižnici Logatec, na Ministrstvu za kulturo in na Radiu Slovenija. Kot dramaturginja je sodelovala s [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskim mladinskim gledališčem]], [[SNG Maribor]], [[SNG Drama Ljubljana]], delovala pa je tudi v tujini. Kot scenaristka in dramaturginja deluje tudi na področju filma in radijske igre, piše recenzije knjig, kritike gledaliških predstav, strokovne članke. Bila je članica žirij na različnih gledaliških festivalih doma in v tujini ter članica v nacionalnih ali mednarodnih svetih in telesih.

==Dramaturgije==
===2011-===
*2017 ''Monkeys from Himalaya'' (dramaturgija), Hålogaland Teater, Tromso, Norveška, režija: Jon Tombre
*2016 ''About My Parents and Their Child'' (dramaturgija), Gulou West Theatre, Peking, Kitajska, režija: Matthias Jochmann
{{#dynamic_content:rep | person | 727 | dramaturgies | 2011-2020}}
===2001-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 727 | dramaturgies | 2001-2010}}
===1991-2000===
{{#dynamic_content:rep | person | 727 | dramaturgies | 1991-2000}}
===1980-1990===
{{#dynamic_content:rep | person | 727 | dramaturgies | 1980-1990}}
*1986 ''Alica v čudežni deželi'' (dramaturgija), [[Slovensko mladinsko gledališče]], režija: [[Vito Taufer]]
*1985 ''Lepotica in zver'' (dramaturgija), [[Slovensko mladinsko gledališče]]

==Film==
*''Ivana Kobilca'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, Fabula in TV Slovenija, režija: Marta Frelih, 2008
*''Alma M. Karlin – samotno potovanje'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, Cebram in TV Slovenija, 2009

==Radio==
*skupaj 547 radijskih iger, od tega 47 kratkih in 14 radijskih iger za otroke, 35 poslanih na mednarodne festivale
*številne oddaje in prispevki drugih formatov (kritike, tematske oddaje, intervjuji, vodenje pogovorov na javnih prireditvah, prenosi, izjave, napovedi, objave)

==Publicistično delo==
*recenzije knjig in kritike gledaliških predstav za časopis Dnevnik med leti 1990-2000
*predgovori k izdajam novih slovenskih knjižnih del, strokovni članki za zbornike (na primer o Vitomilu Zupanu in Feriju Lainščku) in za gledališke festivale [[Teden slovenske drame]] in [[Borštnikovo srečanje]]
*urejanje Almanaha [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] 1991-1995
*ocene gledališke sezone za slovenski gledališki letopis 2000/2001 in 2009/2010
*strokovni članki za gledališke liste

==Članstvo v žirijah==
*[[Borštnikovo srečanje]], članica, 1991
*[[Teden slovenske drame]], članica in predsednica žirij za Grumovo in Gruen-Filipčičevo nagrado med leti 2000-2004 in 2018-2019
*Ibsen International in China, članica žirije štirih dramaturgov z mednarodno zasedbo za izbor najboljših tekstov mednarodnega poziva pod patronatom norveške krone, Peking, julij 2015, Šanghaj, oktober 2015, Guangzhou, marec 2016
*Strokovna komisija pri Ministrstvu za kulturo za javne zavode na področju uprizoritvenih umetnosti, članica, 2015 - 2018
*žirantka na mednarodnih festivalih Prix Futura, kasneje Prix Europa v Berlinu (kar šestkrat, dve leti po vrsti tudi članica berlinske direkcije festivala, koordinatorka festivala za radijske igre), Prix Marulić na Hvaru, Prix Ex Aequo v Bratislavi (predsednica)
*udeleženka mednarodnih delavnic v Bratislavi, v Antwerpnu
*žirija za izbor TV scenarijev in komisija za izbor AV projektov pri Ministrstvu za kulturo 2007-2009
*zunanja sodelavka Slovenskega filmskega centra: kot članica in predsednica komisij za vzgojne programe, usposabljanja, scenarije in razvoj scenarijev 2015-2019 ter kot individualna ocenjevalka in svetovalka za scenarije 2019-

==Članstvo v nacionalnih ali mednarodnih svetih in telesih==
*1990-1995 Svet [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]]
*1998-2000 članica direkcije festivala Prix Europa v Berlinu in koordinatorka festivala za kategorijo igranih radijskih iger
*2003-2006 vodja postopkov za Evropski regionalni sklad za projekt multimedijskih centrov pri Ministrstvu za kulturo
*2005-2007 Svet [[SNG Maribor]]
*2006-2007 koordinatorka nacionalne skupine za medkulturni dialog, predstavnica RS za medkulturni dialog pri Evropski komisiji v Bruslju pred predsedovanjem Slovenije EU, predstavnica Ministrstva za kulturo in predsednica nacionalne komisije za ureditev poklicev z AV področja (za Evropski socialni sklad)
*2007-2008 odgovorna urednica programa Ars Radia Slovenija
*2010-2015 Svet Slovenskega filmskega centra (članica)
*2016 - predsednica in članica Izvršnega odbora [[Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije|Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]] 2016-

==Nagrade==
*2014 Prix Ex Aequo (radijska igra za otroke Dima Zupana v priredbi in režiji Irene Glonar ''Hektor''), prva nagrada v kategoriji radijske igre za otroke, in nominacija (radijska igra za mladostnike Toma Bidwella ''Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo'', režija: Alen Jelen)
*2014 Prix Italia (radijska igra Toma Bidwella ''Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo'', režija: Alen Jelen), nominacija
*2012 priznanje RTV za mednarodne dosežke
*2011 Prix Italia (radijska igra Gabriele Babnik ''Koža iz bombaža'', režija: Irena Glonar), nominacija
*2009 Posebno priznanje za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma in Viktor – nominacija za najboljši dokumentarni TV film ''Alma M. Karlin – samotno potovanje'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, TV Slovenija in Cebram, režija: Marta Frelih
*2008 Viktor – nominacija za najboljši dokumentarni TV film ''Ivana Kobilca'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, TV Slovenija in Fabula, režija: Marta Frelih
*1988 [[Grün-Filipičevo priznanje]] za dramaturgijo
*1984-1988 številne domače in mednarodne nagrade za predstave v dramaturgiji Vilme Štritof (predvsem za ''Ano'', ''Blodnje'' in ''Alico v čudežni deželi'', vse so nastale v produkciji SMG)

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==

Vilma Štritof

2019-08-13T07:01:56Z

Anja: /* Dramaturgije */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Štritof Čretnik,Vilma]][[Kategorija:Dramaturgi|Štritof Čretnik,Vilma]]
<div style="float: right">[[Slika:Vilma Štritof.jpg|300px|foto: Pavel Lužan, arhiv Radio Slovenija]]</div>
==Življenjepis==
Vilma Štritof se je rodila 29. 1. 1962 v Ljubljani. Po zaključenem šolanju na Gimnaziji Postojna se je vpisala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]], kjer je leta 1990 zaključila študij dramaturgije. V preteklosti je bila zaposlena v Splošni knjižnici Logatec, na Ministrstvu za kulturo in na Radiu Slovenija. Kot dramaturginja je sodelovala s [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskim mladinskim gledališčem]], [[SNG Maribor]], [[SNG Drama Ljubljana]], delovala pa je tudi v tujini. Kot scenaristka in dramaturginja deluje tudi na področju filma in radijske igre, piše recenzije knjig, kritike gledaliških predstav, strokovne članke. Bila je članica žirij na različnih gledaliških festivalih doma in v tujini ter članica v nacionalnih ali mednarodnih svetih in telesih.

==Dramaturgije==
*2017 ''Monkeys from Himalaya'' (dramaturgija), Hålogaland Teater, Tromso, Norveška, režija: Jon Tombre
*2016 ''About My Parents and Their Child'' (dramaturgija), Gulou West Theatre, Peking, Kitajska, režija: Matthias Jochmann
{{#dynamic_content:rep | person | 727 | dramaturgies}}
*1986 ''Alica v čudežni deželi'' (dramaturgija), [[Slovensko mladinsko gledališče]], režija: [[Vito Taufer]]
*1985 ''Lepotica in zver'' (dramaturgija), [[Slovensko mladinsko gledališče]]

==Film==
*''Ivana Kobilca'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, Fabula in TV Slovenija, režija: Marta Frelih, 2008
*''Alma M. Karlin – samotno potovanje'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, Cebram in TV Slovenija, 2009

==Radio==
*skupaj 547 radijskih iger, od tega 47 kratkih in 14 radijskih iger za otroke, 35 poslanih na mednarodne festivale
*številne oddaje in prispevki drugih formatov (kritike, tematske oddaje, intervjuji, vodenje pogovorov na javnih prireditvah, prenosi, izjave, napovedi, objave)

==Publicistično delo==
*recenzije knjig in kritike gledaliških predstav za časopis Dnevnik med leti 1990-2000
*predgovori k izdajam novih slovenskih knjižnih del, strokovni članki za zbornike (na primer o Vitomilu Zupanu in Feriju Lainščku) in za gledališke festivale [[Teden slovenske drame]] in [[Borštnikovo srečanje]]
*urejanje Almanaha [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] 1991-1995
*ocene gledališke sezone za slovenski gledališki letopis 2000/2001 in 2009/2010
*strokovni članki za gledališke liste

==Članstvo v žirijah==
*[[Borštnikovo srečanje]], članica, 1991
*[[Teden slovenske drame]], članica in predsednica žirij za Grumovo in Gruen-Filipčičevo nagrado med leti 2000-2004 in 2018-2019
*Ibsen International in China, članica žirije štirih dramaturgov z mednarodno zasedbo za izbor najboljših tekstov mednarodnega poziva pod patronatom norveške krone, Peking, julij 2015, Šanghaj, oktober 2015, Guangzhou, marec 2016
*Strokovna komisija pri Ministrstvu za kulturo za javne zavode na področju uprizoritvenih umetnosti, članica, 2015 - 2018
*žirantka na mednarodnih festivalih Prix Futura, kasneje Prix Europa v Berlinu (kar šestkrat, dve leti po vrsti tudi članica berlinske direkcije festivala, koordinatorka festivala za radijske igre), Prix Marulić na Hvaru, Prix Ex Aequo v Bratislavi (predsednica)
*udeleženka mednarodnih delavnic v Bratislavi, v Antwerpnu
*žirija za izbor TV scenarijev in komisija za izbor AV projektov pri Ministrstvu za kulturo 2007-2009
*zunanja sodelavka Slovenskega filmskega centra: kot članica in predsednica komisij za vzgojne programe, usposabljanja, scenarije in razvoj scenarijev 2015-2019 ter kot individualna ocenjevalka in svetovalka za scenarije 2019-

==Članstvo v nacionalnih ali mednarodnih svetih in telesih==
*1990-1995 Svet [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]]
*1998-2000 članica direkcije festivala Prix Europa v Berlinu in koordinatorka festivala za kategorijo igranih radijskih iger
*2003-2006 vodja postopkov za Evropski regionalni sklad za projekt multimedijskih centrov pri Ministrstvu za kulturo
*2005-2007 Svet [[SNG Maribor]]
*2006-2007 koordinatorka nacionalne skupine za medkulturni dialog, predstavnica RS za medkulturni dialog pri Evropski komisiji v Bruslju pred predsedovanjem Slovenije EU, predstavnica Ministrstva za kulturo in predsednica nacionalne komisije za ureditev poklicev z AV področja (za Evropski socialni sklad)
*2007-2008 odgovorna urednica programa Ars Radia Slovenija
*2010-2015 Svet Slovenskega filmskega centra (članica)
*2016 - predsednica in članica Izvršnega odbora [[Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije|Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]] 2016-

==Nagrade==
*2014 Prix Ex Aequo (radijska igra za otroke Dima Zupana v priredbi in režiji Irene Glonar ''Hektor''), prva nagrada v kategoriji radijske igre za otroke, in nominacija (radijska igra za mladostnike Toma Bidwella ''Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo'', režija: Alen Jelen)
*2014 Prix Italia (radijska igra Toma Bidwella ''Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo'', režija: Alen Jelen), nominacija
*2012 priznanje RTV za mednarodne dosežke
*2011 Prix Italia (radijska igra Gabriele Babnik ''Koža iz bombaža'', režija: Irena Glonar), nominacija
*2009 Posebno priznanje za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma in Viktor – nominacija za najboljši dokumentarni TV film ''Alma M. Karlin – samotno potovanje'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, TV Slovenija in Cebram, režija: Marta Frelih
*2008 Viktor – nominacija za najboljši dokumentarni TV film ''Ivana Kobilca'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, TV Slovenija in Fabula, režija: Marta Frelih
*1988 [[Grün-Filipičevo priznanje]] za dramaturgijo
*1984-1988 številne domače in mednarodne nagrade za predstave v dramaturgiji Vilme Štritof (predvsem za ''Ano'', ''Blodnje'' in ''Alico v čudežni deželi'', vse so nastale v produkciji SMG)

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==

Vilma Štritof

2019-08-13T07:00:34Z

Anja: /* Dramaturgije */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Štritof Čretnik,Vilma]][[Kategorija:Dramaturgi|Štritof Čretnik,Vilma]]
<div style="float: right">[[Slika:Vilma Štritof.jpg|300px|foto: Pavel Lužan, arhiv Radio Slovenija]]</div>
==Življenjepis==
Vilma Štritof se je rodila 29. 1. 1962 v Ljubljani. Po zaključenem šolanju na Gimnaziji Postojna se je vpisala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]], kjer je leta 1990 zaključila študij dramaturgije. V preteklosti je bila zaposlena v Splošni knjižnici Logatec, na Ministrstvu za kulturo in na Radiu Slovenija. Kot dramaturginja je sodelovala s [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskim mladinskim gledališčem]], [[SNG Maribor]], [[SNG Drama Ljubljana]], delovala pa je tudi v tujini. Kot scenaristka in dramaturginja deluje tudi na področju filma in radijske igre, piše recenzije knjig, kritike gledaliških predstav, strokovne članke. Bila je članica žirij na različnih gledaliških festivalih doma in v tujini ter članica v nacionalnih ali mednarodnih svetih in telesih.

==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 727 | dramaturgies}}

*2017 ''Monkeys from Himalaya'' (dramaturgija), Hålogaland Teater, Tromso, Norveška, režija: Jon Tombre
*2016 ''About My Parents and Their Child'' (dramaturgija), Gulou West Theatre, Peking, Kitajska, režija: Matthias Jochmann
*1986 ''Alica v čudežni deželi'' (dramaturgija), [[Slovensko mladinsko gledališče]], režija: [[Vito Taufer]]
*1985 ''Lepotica in zver'' (dramaturgija), [[Slovensko mladinsko gledališče]]

==Film==
*''Ivana Kobilca'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, Fabula in TV Slovenija, režija: Marta Frelih, 2008
*''Alma M. Karlin – samotno potovanje'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, Cebram in TV Slovenija, 2009

==Radio==
*skupaj 547 radijskih iger, od tega 47 kratkih in 14 radijskih iger za otroke, 35 poslanih na mednarodne festivale
*številne oddaje in prispevki drugih formatov (kritike, tematske oddaje, intervjuji, vodenje pogovorov na javnih prireditvah, prenosi, izjave, napovedi, objave)

==Publicistično delo==
*recenzije knjig in kritike gledaliških predstav za časopis Dnevnik med leti 1990-2000
*predgovori k izdajam novih slovenskih knjižnih del, strokovni članki za zbornike (na primer o Vitomilu Zupanu in Feriju Lainščku) in za gledališke festivale [[Teden slovenske drame]] in [[Borštnikovo srečanje]]
*urejanje Almanaha [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] 1991-1995
*ocene gledališke sezone za slovenski gledališki letopis 2000/2001 in 2009/2010
*strokovni članki za gledališke liste

==Članstvo v žirijah==
*[[Borštnikovo srečanje]], članica, 1991
*[[Teden slovenske drame]], članica in predsednica žirij za Grumovo in Gruen-Filipčičevo nagrado med leti 2000-2004 in 2018-2019
*Ibsen International in China, članica žirije štirih dramaturgov z mednarodno zasedbo za izbor najboljših tekstov mednarodnega poziva pod patronatom norveške krone, Peking, julij 2015, Šanghaj, oktober 2015, Guangzhou, marec 2016
*Strokovna komisija pri Ministrstvu za kulturo za javne zavode na področju uprizoritvenih umetnosti, članica, 2015 - 2018
*žirantka na mednarodnih festivalih Prix Futura, kasneje Prix Europa v Berlinu (kar šestkrat, dve leti po vrsti tudi članica berlinske direkcije festivala, koordinatorka festivala za radijske igre), Prix Marulić na Hvaru, Prix Ex Aequo v Bratislavi (predsednica)
*udeleženka mednarodnih delavnic v Bratislavi, v Antwerpnu
*žirija za izbor TV scenarijev in komisija za izbor AV projektov pri Ministrstvu za kulturo 2007-2009
*zunanja sodelavka Slovenskega filmskega centra: kot članica in predsednica komisij za vzgojne programe, usposabljanja, scenarije in razvoj scenarijev 2015-2019 ter kot individualna ocenjevalka in svetovalka za scenarije 2019-

==Članstvo v nacionalnih ali mednarodnih svetih in telesih==
*1990-1995 Svet [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]]
*1998-2000 članica direkcije festivala Prix Europa v Berlinu in koordinatorka festivala za kategorijo igranih radijskih iger
*2003-2006 vodja postopkov za Evropski regionalni sklad za projekt multimedijskih centrov pri Ministrstvu za kulturo
*2005-2007 Svet [[SNG Maribor]]
*2006-2007 koordinatorka nacionalne skupine za medkulturni dialog, predstavnica RS za medkulturni dialog pri Evropski komisiji v Bruslju pred predsedovanjem Slovenije EU, predstavnica Ministrstva za kulturo in predsednica nacionalne komisije za ureditev poklicev z AV področja (za Evropski socialni sklad)
*2007-2008 odgovorna urednica programa Ars Radia Slovenija
*2010-2015 Svet Slovenskega filmskega centra (članica)
*2016 - predsednica in članica Izvršnega odbora [[Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije|Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]] 2016-

==Nagrade==
*2014 Prix Ex Aequo (radijska igra za otroke Dima Zupana v priredbi in režiji Irene Glonar ''Hektor''), prva nagrada v kategoriji radijske igre za otroke, in nominacija (radijska igra za mladostnike Toma Bidwella ''Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo'', režija: Alen Jelen)
*2014 Prix Italia (radijska igra Toma Bidwella ''Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo'', režija: Alen Jelen), nominacija
*2012 priznanje RTV za mednarodne dosežke
*2011 Prix Italia (radijska igra Gabriele Babnik ''Koža iz bombaža'', režija: Irena Glonar), nominacija
*2009 Posebno priznanje za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma in Viktor – nominacija za najboljši dokumentarni TV film ''Alma M. Karlin – samotno potovanje'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, TV Slovenija in Cebram, režija: Marta Frelih
*2008 Viktor – nominacija za najboljši dokumentarni TV film ''Ivana Kobilca'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, TV Slovenija in Fabula, režija: Marta Frelih
*1988 [[Grün-Filipičevo priznanje]] za dramaturgijo
*1984-1988 številne domače in mednarodne nagrade za predstave v dramaturgiji Vilme Štritof (predvsem za ''Ano'', ''Blodnje'' in ''Alico v čudežni deželi'', vse so nastale v produkciji SMG)

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==

Vilma Štritof

2019-08-06T08:26:12Z

Anja: /* Dramaturgije */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Štritof Čretnik,Vilma]][[Kategorija:Dramaturgi|Štritof Čretnik,Vilma]]
<div style="float: right">[[Slika:Vilma Štritof.jpg|300px|foto: Pavel Lužan, arhiv Radio Slovenija]]</div>
==Življenjepis==
Vilma Štritof se je rodila 29. 1. 1962 v Ljubljani. Po zaključenem šolanju na Gimnaziji Postojna se je vpisala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]], kjer je leta 1990 zaključila študij dramaturgije. V preteklosti je bila zaposlena v Splošni knjižnici Logatec, na Ministrstvu za kulturo in na Radiu Slovenija. Kot dramaturginja je sodelovala s [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskim mladinskim gledališčem]], [[SNG Maribor]], [[SNG Drama Ljubljana]], delovala pa je tudi v tujini. Kot scenaristka in dramaturginja deluje tudi na področju filma in radijske igre, piše recenzije knjig, kritike gledaliških predstav, strokovne članke. Bila je članica žirij na različnih gledaliških festivalih doma in v tujini ter članica v nacionalnih ali mednarodnih svetih in telesih.

==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 727 | dramaturgies}}
{{#dynamic_content:rep | person | 727 | dramaturgies}}

*''Monkeys from Himalaya'' (dramaturgija), Hålogaland Teater, Tromso, Norveška, režija: Jon Tombre, 2017
*''About My Parents and Their Child'' (dramaturgija), Gulou West Theatre, Peking, Kitajska, režija: Matthias Jochmann, 2016
*''Alica v čudežni deželi'' (dramaturgija), [[Slovensko mladinsko gledališče]], režija: [[Vito Taufer]], 1986
*''Lepotica in zver'' (dramaturgija), [[Slovensko mladinsko gledališče]], 1985

==Film==
*''Ivana Kobilca'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, Fabula in TV Slovenija, režija: Marta Frelih, 2008
*''Alma M. Karlin – samotno potovanje'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, Cebram in TV Slovenija, 2009

==Radio==
*skupaj 547 radijskih iger, od tega 47 kratkih in 14 radijskih iger za otroke, 35 poslanih na mednarodne festivale
*številne oddaje in prispevki drugih formatov (kritike, tematske oddaje, intervjuji, vodenje pogovorov na javnih prireditvah, prenosi, izjave, napovedi, objave)

==Publicistično delo==
*recenzije knjig in kritike gledaliških predstav za časopis Dnevnik med leti 1990-2000
*predgovori k izdajam novih slovenskih knjižnih del, strokovni članki za zbornike (na primer o Vitomilu Zupanu in Feriju Lainščku) in za gledališke festivale [[Teden slovenske drame]] in [[Borštnikovo srečanje]]
*urejanje Almanaha [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] 1991-1995
*ocene gledališke sezone za slovenski gledališki letopis 2000/2001 in 2009/2010
*strokovni članki za gledališke liste

==Članstvo v žirijah==
*[[Borštnikovo srečanje]], članica, 1991
*[[Teden slovenske drame]], članica in predsednica žirij za Grumovo in Gruen-Filipčičevo nagrado med leti 2000-2004 in 2018-2019
*Ibsen International in China, članica žirije štirih dramaturgov z mednarodno zasedbo za izbor najboljših tekstov mednarodnega poziva pod patronatom norveške krone, Peking, julij 2015, Šanghaj, oktober 2015, Guangzhou, marec 2016
*Strokovna komisija pri Ministrstvu za kulturo za javne zavode na področju uprizoritvenih umetnosti, članica, 2015 - 2018
*žirantka na mednarodnih festivalih Prix Futura, kasneje Prix Europa v Berlinu (kar šestkrat, dve leti po vrsti tudi članica berlinske direkcije festivala, koordinatorka festivala za radijske igre), Prix Marulić na Hvaru, Prix Ex Aequo v Bratislavi (predsednica)
*udeleženka mednarodnih delavnic v Bratislavi, v Antwerpnu
*žirija za izbor TV scenarijev in komisija za izbor AV projektov pri Ministrstvu za kulturo 2007-2009
*zunanja sodelavka Slovenskega filmskega centra: kot članica in predsednica komisij za vzgojne programe, usposabljanja, scenarije in razvoj scenarijev 2015-2019 ter kot individualna ocenjevalka in svetovalka za scenarije 2019-

==Članstvo v nacionalnih ali mednarodnih svetih in telesih==
*1990-1995 Svet [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]]
*1998-2000 članica direkcije festivala Prix Europa v Berlinu in koordinatorka festivala za kategorijo igranih radijskih iger
*2003-2006 vodja postopkov za Evropski regionalni sklad za projekt multimedijskih centrov pri Ministrstvu za kulturo
*2005-2007 Svet [[SNG Maribor]]
*2006-2007 koordinatorka nacionalne skupine za medkulturni dialog, predstavnica RS za medkulturni dialog pri Evropski komisiji v Bruslju pred predsedovanjem Slovenije EU, predstavnica Ministrstva za kulturo in predsednica nacionalne komisije za ureditev poklicev z AV področja (za Evropski socialni sklad)
*2007-2008 odgovorna urednica programa Ars Radia Slovenija
*2010-2015 Svet Slovenskega filmskega centra (članica)
*2016 - predsednica in članica Izvršnega odbora [[Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije|Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]] 2016-

==Nagrade==
*2014 Prix Ex Aequo (radijska igra za otroke Dima Zupana v priredbi in režiji Irene Glonar ''Hektor''), prva nagrada v kategoriji radijske igre za otroke, in nominacija (radijska igra za mladostnike Toma Bidwella ''Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo'', režija: Alen Jelen)
*2014 Prix Italia (radijska igra Toma Bidwella ''Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo'', režija: Alen Jelen), nominacija
*2012 priznanje RTV za mednarodne dosežke
*2011 Prix Italia (radijska igra Gabriele Babnik ''Koža iz bombaža'', režija: Irena Glonar), nominacija
*2009 Posebno priznanje za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma in Viktor – nominacija za najboljši dokumentarni TV film ''Alma M. Karlin – samotno potovanje'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, TV Slovenija in Cebram, režija: Marta Frelih
*2008 Viktor – nominacija za najboljši dokumentarni TV film ''Ivana Kobilca'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, TV Slovenija in Fabula, režija: Marta Frelih
*1988 [[Grün-Filipičevo priznanje]] za dramaturgijo
*1984-1988 številne domače in mednarodne nagrade za predstave v dramaturgiji Vilme Štritof (predvsem za ''Ano'', ''Blodnje'' in ''Alico v čudežni deželi'', vse so nastale v produkciji SMG)

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==

Vilma Štritof

2019-08-06T08:25:33Z

Anja: /* Dramaturgije */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Štritof Čretnik,Vilma]][[Kategorija:Dramaturgi|Štritof Čretnik,Vilma]]
<div style="float: right">[[Slika:Vilma Štritof.jpg|300px|foto: Pavel Lužan, arhiv Radio Slovenija]]</div>
==Življenjepis==
Vilma Štritof se je rodila 29. 1. 1962 v Ljubljani. Po zaključenem šolanju na Gimnaziji Postojna se je vpisala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]], kjer je leta 1990 zaključila študij dramaturgije. V preteklosti je bila zaposlena v Splošni knjižnici Logatec, na Ministrstvu za kulturo in na Radiu Slovenija. Kot dramaturginja je sodelovala s [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskim mladinskim gledališčem]], [[SNG Maribor]], [[SNG Drama Ljubljana]], delovala pa je tudi v tujini. Kot scenaristka in dramaturginja deluje tudi na področju filma in radijske igre, piše recenzije knjig, kritike gledaliških predstav, strokovne članke. Bila je članica žirij na različnih gledaliških festivalih doma in v tujini ter članica v nacionalnih ali mednarodnih svetih in telesih.

==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 727 | dramaturgies}}
{{#dynamic_content:rep | person | 727 | dramaturgies}}
*''Monkeys from Himalaya'' (dramaturgija), Hålogaland Teater, Tromso, Norveška, režija: Jon Tombre, 2017
*''About My Parents and Their Child'' (dramaturgija), Gulou West Theatre, Peking, Kitajska, režija: Matthias Jochmann, 2016
*''Alica v čudežni deželi'' (dramaturgija), [[Slovensko mladinsko gledališče]], režija: [[Vito Taufer]], 1986
*''Lepotica in zver'' (dramaturgija), [[Slovensko mladinsko gledališče]], 1985

==Film==
*''Ivana Kobilca'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, Fabula in TV Slovenija, režija: Marta Frelih, 2008
*''Alma M. Karlin – samotno potovanje'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, Cebram in TV Slovenija, 2009

==Radio==
*skupaj 547 radijskih iger, od tega 47 kratkih in 14 radijskih iger za otroke, 35 poslanih na mednarodne festivale
*številne oddaje in prispevki drugih formatov (kritike, tematske oddaje, intervjuji, vodenje pogovorov na javnih prireditvah, prenosi, izjave, napovedi, objave)

==Publicistično delo==
*recenzije knjig in kritike gledaliških predstav za časopis Dnevnik med leti 1990-2000
*predgovori k izdajam novih slovenskih knjižnih del, strokovni članki za zbornike (na primer o Vitomilu Zupanu in Feriju Lainščku) in za gledališke festivale [[Teden slovenske drame]] in [[Borštnikovo srečanje]]
*urejanje Almanaha [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] 1991-1995
*ocene gledališke sezone za slovenski gledališki letopis 2000/2001 in 2009/2010
*strokovni članki za gledališke liste

==Članstvo v žirijah==
*[[Borštnikovo srečanje]], članica, 1991
*[[Teden slovenske drame]], članica in predsednica žirij za Grumovo in Gruen-Filipčičevo nagrado med leti 2000-2004 in 2018-2019
*Ibsen International in China, članica žirije štirih dramaturgov z mednarodno zasedbo za izbor najboljših tekstov mednarodnega poziva pod patronatom norveške krone, Peking, julij 2015, Šanghaj, oktober 2015, Guangzhou, marec 2016
*Strokovna komisija pri Ministrstvu za kulturo za javne zavode na področju uprizoritvenih umetnosti, članica, 2015 - 2018
*žirantka na mednarodnih festivalih Prix Futura, kasneje Prix Europa v Berlinu (kar šestkrat, dve leti po vrsti tudi članica berlinske direkcije festivala, koordinatorka festivala za radijske igre), Prix Marulić na Hvaru, Prix Ex Aequo v Bratislavi (predsednica)
*udeleženka mednarodnih delavnic v Bratislavi, v Antwerpnu
*žirija za izbor TV scenarijev in komisija za izbor AV projektov pri Ministrstvu za kulturo 2007-2009
*zunanja sodelavka Slovenskega filmskega centra: kot članica in predsednica komisij za vzgojne programe, usposabljanja, scenarije in razvoj scenarijev 2015-2019 ter kot individualna ocenjevalka in svetovalka za scenarije 2019-

==Članstvo v nacionalnih ali mednarodnih svetih in telesih==
*1990-1995 Svet [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]]
*1998-2000 članica direkcije festivala Prix Europa v Berlinu in koordinatorka festivala za kategorijo igranih radijskih iger
*2003-2006 vodja postopkov za Evropski regionalni sklad za projekt multimedijskih centrov pri Ministrstvu za kulturo
*2005-2007 Svet [[SNG Maribor]]
*2006-2007 koordinatorka nacionalne skupine za medkulturni dialog, predstavnica RS za medkulturni dialog pri Evropski komisiji v Bruslju pred predsedovanjem Slovenije EU, predstavnica Ministrstva za kulturo in predsednica nacionalne komisije za ureditev poklicev z AV področja (za Evropski socialni sklad)
*2007-2008 odgovorna urednica programa Ars Radia Slovenija
*2010-2015 Svet Slovenskega filmskega centra (članica)
*2016 - predsednica in članica Izvršnega odbora [[Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije|Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]] 2016-

==Nagrade==
*2014 Prix Ex Aequo (radijska igra za otroke Dima Zupana v priredbi in režiji Irene Glonar ''Hektor''), prva nagrada v kategoriji radijske igre za otroke, in nominacija (radijska igra za mladostnike Toma Bidwella ''Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo'', režija: Alen Jelen)
*2014 Prix Italia (radijska igra Toma Bidwella ''Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo'', režija: Alen Jelen), nominacija
*2012 priznanje RTV za mednarodne dosežke
*2011 Prix Italia (radijska igra Gabriele Babnik ''Koža iz bombaža'', režija: Irena Glonar), nominacija
*2009 Posebno priznanje za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma in Viktor – nominacija za najboljši dokumentarni TV film ''Alma M. Karlin – samotno potovanje'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, TV Slovenija in Cebram, režija: Marta Frelih
*2008 Viktor – nominacija za najboljši dokumentarni TV film ''Ivana Kobilca'' (scenarij in dramaturgija), igrani celovečerni dokumentarec, TV Slovenija in Fabula, režija: Marta Frelih
*1988 [[Grün-Filipičevo priznanje]] za dramaturgijo
*1984-1988 številne domače in mednarodne nagrade za predstave v dramaturgiji Vilme Štritof (predvsem za ''Ano'', ''Blodnje'' in ''Alico v čudežni deželi'', vse so nastale v produkciji SMG)

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==

Nikla Petruška Panizon

2019-02-01T09:18:00Z

Anja: /* Vloge v gledališču */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Petruška Panizon, Nikla]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Petruška Panizon, Nikla]]
<div style="float: right">[[Slika:Nikla_Petruška_Panzon.jpg|Nikla_Petruška_Panizon, foto: Arhiv SSG Trst]]</div>

==Življenjepis==
(Trst, 1974)
Študij na Accademia dei Filodrammatici di Milano. Članica igralskega ansambla [[SSG Trst]] od sezone 2001/2002. Prejela je nagrado Tantadruj za najboljšo igralsko stvaritev za vlogo Katre v uprizoritvi Kažin ali Karabinjerjeva Katra Vlaha Stullija v režiji Vita Tauferja in v izvedbi SSG Trst, 2011.

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 20009 | roles}}

==Nagrade==
==Viri in literatura==
==Zunanje povezave==

Nikla Petruška Panizon

2019-02-01T08:30:46Z

Anja:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Petruška Panizon, Nikla]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Petruška Panizon, Nikla]]
<div style="float: right">[[Slika:Nikla_Petruška_Panzon.jpg|Nikla_Petruška_Panizon, foto: Arhiv SSG Trst]]</div>

==Življenjepis==
(Trst, 1974)
Študij na Accademia dei Filodrammatici di Milano. Članica igralskega ansambla [[SSG Trst]] od sezone 2001/2002. Prejela je nagrado Tantadruj za najboljšo igralsko stvaritev za vlogo Katre v uprizoritvi Kažin ali Karabinjerjeva Katra Vlaha Stullija v režiji Vita Tauferja in v izvedbi SSG Trst, 2011.

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 20009 | roles | 2011-2030}}
{{#dynamic_content:rep | person | 8393 | roles | 1999-2010}}
{{#dynamic_content:rep | person | 6514 | roles | 1999-2010}}

==Nagrade==
==Viri in literatura==
==Zunanje povezave==

Petra Pogorevc

2018-12-16T08:30:15Z

Anja: /* Zunanje povezave */

<div style="float: right">[[Slika:Petra Pogorevc foto Peter Giodani.jpg|frame|thumbnail|Foto: Peter Giodani]]</div>
[[Kategorija:Kritiki, teatrologi, teoretiki, raziskovalci in publicisti|Pogorevc, Petra]]
[[Kategorija:Prevajalci|Pogorevc, Petra]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Pogorevc, Petra]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Pogorevc, Petra]]
==Življenjepis==
Petra Pogorevc se je rodila 30. 1. 1972. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1993 je začela delovati v slovenskem kulturnem prostoru kot novinarka, kritičarka, publicistka in prevajalka, v ospredju njenega zanimanja pa sta bila vseskozi drama in gledališče. Petnajst let je pisala gledališke kritike za časopis ''Dnevnik'' ter objavljala članke s področja gledališča v domačih in tujih strokovnih revijah. Za kritiško-esejistična besedila v rubriki Gledališki dnevnik, ki jih je za revijo ''Sodobnost'' pisala od leta 2004 do leta 2007, ji je Društvo slovenskih pisateljev leta 2005 podelilo Stritarjevo nagrado. Kot novinarka je od leta 2000 do leta 2002 delovala tudi na Televiziji Slovenija, kjer je pripravljala prispevke za oddajo Studio City.

Leta 2000 je začela sodelovati z zavodom [[Maska|Maska Ljubljana]], sprva kot članica uredništva in pomočnica odgovornega urednika revije ''Maska'', od leta 2004 do leta 2006 pa kot vodja založništva. Leta 2001 je samostojno uredila številko revije Maska na temo Nova evropska dramatika, leta 2006 pa skupaj z Bojano Kunst zbornik teoretskih razprav ''Sodobne scenske umetnosti'' (zbirka Transformacije). Aktivno se je udeleževala tudi festivalov. Na Tednu slovenske drame v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]] je bila od leta 2000 do leta 2002 selektorica, leta 2003 pa je vodila mednarodni program in gostila več uglednih imen iz angleškega prostora: založnika Nicka Herna, kritika Aleksa Sierza, dramatika Martina Crimpa in literarnega menedžerja gledališča Royal Court Grahama Whybrowa. Na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] je leta 2002 z [[Matej Bogataj|Matejem Bogatajem]] vodila pogovore o tekmovalnih predstavah, leta 2004 in 2005 je bila članica, leta 2006 pa predsednica strokovne žirije tega osrednjega slovenskega gledališkega festivala.

Od leta 2007 je zaposlena v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] kot dramaturginja in urednica hišne zbirke Knjižnica MGL. Kot praktična dramaturginja je doslej sodelovala z mnogimi vidnimi domačimi in tujimi režiserji, med drugim z [[Mateja Koležnik|Matejo Koležnik]], [[Barbara Hieng Samobor|Barbaro Hieng Samobor]], [[Ivica Buljan|Ivico Buljanom]], [[Diego de Brea|Diegom de Breo]], [[Mile Korun|Miletom Korunom]], [[Anja Suša|Anjo Suša]], [[Jernej Lorenci|Jernejem Lorencijem]] in [[Nina Rajić Kranjac|Nino Rajić Kranjac]]. V teatrološki zbirki Knjižnica MGL je v zadnjih desetih letih uredila preko dvajset knjig s področja teorije, zgodovine in prakse gledališča, plesa in drugih oblik scenskih umetnosti, med katerimi so izvirna ([[Nebojša Pop Tasić|Nebojša Pop-Tasić]], Svetlana Slapšak, [[Alen Jelen]], [[Maja Šorli]], [[Katja Legin]], [[Mile Korun]], [[Ivo Svetina]] idr.) in prevodna dela (Josette Féral, Ivana Sajko, André Lepecki, Valère Novarina, Patrice Pavis, Almir Bašović, Jens Roselt, Darko Suvin idr.) Avtorsko soustvarila je zbornika besedil ''Drama, tekst, pisava'' (s [[Tomaž Toporišič|Tomažem Toporišičem]], 2008) in ''Maks, vezni igralec mesta'' (z Ingo Remeta, 2013). Za vodenje Knjižnice MGL ji je [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije]] podelilo Bršljanov venec za umetniške dosežke v letu 2016.

==Dramaturgije==
===2011-===
*2017 Liliana Corobca ''KINDERLAND'', r. [[Daniel Day Škufca]], [[MGL]]
*2016 [[Mile Korun]] ''SVETOVALEC'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], MGL
{{#dynamic_content:rep | person | 7441 | dramaturgies | 2011-2030}}
===2001-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 7441 | dramaturgies | 2001-2010}}

==Soavtorstvo==
*2013 ''Maks, vezni igralec mesta'' (ur. Petra Pogorevc in Inga Remeta), Knjižnica MGL
*2008 ''Drama, tekst, pisava'' (ur. Petra Pogorevc in [[Tomaž Toporišič]]), Knjižnica MGL
*2006 ''Sodobne scenske umetnosti'' (ur. [[Bojana Kunst]] in Petra Pogorevc), Maska Ljubljana

==Prevodi==
*2004 Aleks Sierz, ''Gledališče »u fris''«, Knjižnica MGL
*2002 ''Stelarc: Politična proteza in vednost telesa'' (ur. Marina Gržinić), Maska Ljubljana

==Bibliografija strokovnih člankov, esejev in razprav (izbor)==
*2017 Jajce, igra, obred. V: ''Liliana Corobca, Kinderland'', gledališki list MGL
*2016 Hamlet na Slovenskem. V: ''Hamlet na Slovenskem'', katalog razstave ob 400-letnici smrti Williama Shakespeara, Slovenski gledališki inštitut
*2012 Igralec v retrovizorju. V: Joseph R. Roach, ''Igralčeva strast'', Knjižnica MGL
*2012 Rojstvo zbirke znotraj gledališča. V: ''Pogledi na delo Dušana Moravca'', Dokumenti SGM 49/90
*2012 Zaklenjena ljubezen. V: Zalka Grabnar Kogoj, ''Okno'', KD Integrali
*2007 Z druge strani rampe. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 71/5
*2007 Srčni zakon gledališča. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 71/4
*2007 Ozvezdja iz reflektorjev. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 71/2-3
*2007 Naše drame draž. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 71/1
*2006 Politično onkraj modernega. V: ''Sodobne scenske umetnosti'', Maska Ljubljana
*2006 Od molka do imenika. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 70/12
*2006 Nanosi zgodovine. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 70/11
*2006 Poti do konca. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 70/9-10
*2006 Zaganjanje v molk. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 70/6
*2006 Kraljevič in princ. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 70/5
*2006 Eni mimo drugih. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 70/4
*2006 Ne(st)varna razmerja. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 70/3
*2006 Začarana začasnost. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 70/1-2
*2005 Svetovi med skrajnostmi. V: Martin Crimp, Kruto in nežno, gledališki list SNG Drama Ljubljana
*2005 Teater in teror. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 69/11-12
*2005 Prostori brez meja. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 69/10
*2005 Poletni odrski privezi. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 69/9
*2005 Dunajski slavnostni meni. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 69/7-8
*2005 Osvobojeno ozemlje umetnosti. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 69/5-6
*2005 Mini, komorno in mikro. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 69/2-3
*2005 Uprizarjanje robov. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 69/1
*2004 Dežela na koncu jezika. V: Bernard-Marie Koltès, Dvoboj med črncem in psi, gledališki list SNG Drama Ljubljana
*2004 Gledališka medsvetja. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 68/12
*2004 Samotni trening pogleda. Gledališki dnevnik. V: revija ''Sodobnost'' 68/11
*2003 Portret razseljene generacije. Beograjska trilogija Biljane Srbljanović. V: ''Dramatikon 4'', Študentska založba
*2001 Med rožo in ščipom, med skednjem in potjo. V: Ivan Cankar, Lepa Vida, gledališki list MGL
*2001 Sarah Kane: Razdejani in Razmadežna – po obeh oseh jezika do bosanske vojne. V: revija ''Maska'' 16/5-6

==Nagrade==
*2017 [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Bršljanov venec priznanje ZDUS]] za umetniške dosežke v letu 2016 za vodenje Knjižnice MGL, {{Pdf|Priznanja_ZDUS_2017.pdf|Obrazložitev}}
*2005 [[Stritarjeva nagrada]] za kritiško-esejistična besedila v rubriki Gledališki dnevnik v reviji Sodobnost
==Galerija==
<gallery>
Slika:Sigledal2-1-.jpg|Foto: Damjan Švarc
</gallery>
==Literatura in viri==

==Zunanje povezave==
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/dramaturg-je-re%C5%BEiserjev-prvi-sogovornik-in-recenzent Dramaturg je režiserjev prvi sogovornik in recenzent - www.sigledal.org, 3.6.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/dramatur%C5%A1ke-bli%C5%BEine Dramaturške bližine - www.sigledal.org, 12.11.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/bistvena-je-izku%C5%A1nja-delovanja Bistvena je izkušnja delovanja - www.sigledal.org, 22.11.2010]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/petra-pogorevc-bere-sodobno-slovensko-dramo Petra Pogorevc bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 19.05.2017]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174476760 Dramaturška križišča: Petra Pogorevc, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 13.06.2017]
*[https://www.vecer.com/ena-najstarejsih-teatroloskih-zbirk-v-evropi-6605532 Ena najstarejših teatroloških zbirk v Evropi - www.vecer.com, 02.11.2018]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174577111 Petra Pogorevc, oddaja Nočni obisk - www.rtvslo.si, 21.11.2018]

Tjaša Železnik

2018-12-16T08:27:52Z

Anja: /* Zunanje povezave */

<div style="float: right">[[Slika:Tjaša Železnik.jpg|Tjaša Železnik / Foto Mimi Antolović]]</div>
[[Kategorija:Ustvarjalci|Železnik, Tjaša]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Železnik, Tjaša]]
==Življenjepis==
Tjaša Železnik se je rodila 6. maja 1974 v Ljubljani. Leta 1995 se je vpisala na [[AGRFT]] in študirala dramsko igro in umetniško besedo v letniku profesorjev Dušana Mlakarja in Kristijana Mucka. Nastopila je v dveh diplomskih produkcijah: v uprizoritvi ''Susn'' Herberta Achternbuscha je igrala vlogo 1. Susn, v ''Medeji'' Daneta Zajca pa vlogo II. hčere. Že v času študija je igrala tudi na profesionalnih odrih, največ v [[SNG Drama Ljubljana]] in [[SMG]].

Od leta 2003 do 2007 je bila zaposlena v [[SLG Celje]]. Tu je soustvarila avtorski projekt ''Koža'' Jerneja Lorencija, Nebojše Pop-Tasića, Barbare Vidovič, Tjaše Železnik, Mihe Nemca in Branka Jordana ter odigrala več vidnih vlog, med drugim tudi Deklico v ''Blazincu'' Martina McDonagha (r. Aleksandar Popovski), Dojiljo v Evripidovi ''Medeji'' (r. Jernej Lorenci) in Hano v ''Dogodku v mestu Gogi'' Slavka Gruma (r. Aleksandar Popovski). Za vlogi Roberte I in II v enodejankah ''Jacques ali podrejenost'' in ''Prihodnost je v jajcih'' ali ''Kaj vse je treba za en svet'' Eugèna Ionesca (r. Diego de Brea) ter za vlogo Catherine v drami ''Dokaz Davida Auburna'' (r. Janez Lapajne) je leta 2004 prejela [[Nagrada Sklada Staneta Severja|nagrado Sklada Staneta Severja]].

Med njene dosežke v drugih gledališčih sodijo nastopi v projektih ''Su e Sid'' (r. Tomaž Štrucl, Gledališče Glej in Cankarjev dom, 1999), ''Die Traumdeutung'' (r. Matjaž Berger, SMG, 2000) in ''XX. stoletje'' (r. Matjaž Berger, APT Novo mesto, 2007) M. Bergerja ter vloge kraljice Marije v predstavi ''Kralj umira'' Eugèna Ionesca (r. Diego de Brea, PDG Nova Gorica, 2001), Punči v ''Samotnem zahodu'' Martina McDonagha (r. Boris Cavazza, Gledališče Koper, 2002), Vide v ''Raztrgancih'' Mateja Bora (r. Sebastijan Horvat, E. P. I. Center, CD in Mestno gledališče Ptuj, 2007) ter kraljice Elizabete I. v ''Marlowu'' V. Stoisavljevića (r. Dragan Živadinov, Zavod Projekt Atol, 2009).

V [[MGL]] je ustvarila več vidnih vlog: bila je Katarina v predstavi ''Za naše mlade dame'' Drage Potočnjak (r. Tijana Zinajić), Dekle v ''Tanji-Tanji'' Olje Muhine (r. Matjaž Pograjc), Srednja v ''Bobnih v noči'' Bertolta Brechta (r. Matjaž Pograjc) in Nataša v ''Razodetjih'' Dušana Jovanovića (r. Janez Pipan). V predstavi ''Don Juan se vrne iz vojne'' Ödöna von Horvátha (r. Dušan Jovanović) je igrala več vlog. Bila je Mariane v Molièrovem ''Skopuhu'' (r. Boris Kobal), Natalie Voss v Golobih Davida Gieselmanna (r. Tijana Zinajić), Isabella v ''Vitezu čudes'' Lopeja de Vege (r. Luka Martin Škof) in Rebecca Glass v ''Dlje od najdlje'' Zinnie Harris (r. Tijana Zinajić).

Uspešno se uveljavlja tudi na filmu in televiziji. Zaigrala je v štirih celovečernih filmih: bila je Ana v ''Ljubljani'' Igorja Šterka (2002), Olga/Neža/Ajda v ''Kratkih stikih'' Janeza Lapajneta (2006), Tara v ''Lajfu'' Vita Tauferja (2008) in Živa v ''Osebni prtljagi'' Janeza Lapajneta (2009). Za vloge v filmu ''Kratki stiki'' je na 9. Festivalu slovenskega filma v Portorožu leta 2006 prejela nagrado Vesna za najboljšo žensko vlogo. Televizijski gledalci jo poznajo po vlogi Ane/Fane v nadaljevanki ''TV Dober dan'' (POP TV, od 1999 do 2002), po vodenju podelitve viktorjev leta 2003 in razvedrilne oddaje ''NLP'' (RTV Slovenija, od 2007 do 2011). Bila je tudi Adelajda v mladinskem TV filmu ''Bela gospa'' Tamare Doneve (r. Siena Krušič, RTV Slovenija, 2008).

V [[MGL]] je zaposlena od 16. 3. 2009.

==Video==
{{ #embed:youtube| vRC8qteP4OE }}

MGL, Bertolt Brecht ''Bobni v noči'', r. Matjaž Pograjc

==Vloge v gledališču==

{{#dynamic_content:rep | person | 2832 | roles}}

==Vloge na filmu in televiziji==
*2006 ''Kratki stiki'', r. [[Janez Lapajne]], Triglav film, Ljubljana
*2004 Mama; ''Slozice'', r. [[Aiken Veronika Prosenc]], UL AGRFT, TV Slovenija
*2002 Ana; ''Ljubljana'', r. [[Igor Šterk]], A. A. C. Productions
*2001 Marija; ''Pavle'', r. [[Marko Naberšnik]], UL AGRFT
*2000 Ana/Fana; ''TV Dober dan'', TV nanizanka, r. [[Vojko Anzeljc]], Produkcijska skupina Mangart
*2000 ''Milagros'', r. [[Blaž Švent]], UL AGRFT Ljubljana
*1997 ''Ketna za princa'', r. [[Janez Lapajne]], UL AGRFT Ljubljana
==Nagrade==
*2004 Severjeva nagrada za vlogo Roberte I in II v enodejankah E. Ionesca ''Jacques ali Podrejenost'' ter ''Prihodnost v jajcih ali Kaj vse je treba za en svet'' in za vlogo Chaterine v drami Dokaz D, Auburna, SLG Celje

==Viri in literatura==
*Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja
* Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)
* Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)
*[http://zdus.si/ ZDUS]

==Zunanje povezave==
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174580354 Tjaša Železnik, oddaja Nočni obisk - www.rtvslo.si, 05.12.2018]

Ivana Djilas

2018-12-16T08:24:13Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Djilas, Ivana]]
[[Kategorija:Režiserji|Djilas, Ivana]]
<div style="float: right">[[Slika:Ivana_Djilas.jpg|240px|Foto: Damjan Švarc]]</div>
==Življenjepis==
Režiserka mlajše generacije Ivana Djilas se je rodila 25. junija 1976 v Beogradu. Med leti 1995 in 1999 je obiskovala Fakulteto dramskih umetnosti v Beogradu in pod mentorskim vodstvom Nikole Jevtića diplomirala kot gledališka in radijska režiserka. V Srbiji je režirala samo eno predstavo - ''Zakonsko igro'' Edwarda Albeeja, ki pa je na programu Ateljeja 212 ostala sedem let.

Postdiplomski študij je vpisala na [[AGRFT]] v Ljubljani in opravila magisterij pod mentorskim vodstvom [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]] leta 2007 na temo ''Vizualizacija romana – alternativni pristop k uprizarjanju romana v gledališču''. Danes živi v Ljubljani kot samozaposlena v kulturi.

Večji del svoje gledališke kariere je Ivana Djilas posvetila delu v slovenskem gledališču. Režirala je v mnogih profesionalnih gledališčih in gledaliških skupinah, obenem pa je od leta 2004 tudi vodja in producentka gledališke skupine [[Familija]].

V več kot desetih letih svojega dela v Sloveniji je zrežirala okrog štirideset predstav, ki so nastajale v zelo raznolikih produkcijskih pogojih, v veliki večini ob sodelovanju dramaturginje [[Tatjana Doma|Tatjane Doma]], a vedno z značilno poetiko režiserke, katere rokopis je jasno prepoznaven. Režirala je predstave na osnovah zelo raznolikih predlog, od sodobnih in klasičnih dramskih del, romanov, kratkih zgodb, pesmi, slikanic, stripov, kolumn iz časopisov, celo znanstvenih tekstov. Žanrsko različne predstave so polne prepletanj z lutkovnimi tehnikami, videom in živo glasbo. Kakor je razvidno že iz njene magistrske naloge, jo je resno vznemirjala adaptacija romana in njegova vizualizacija in tako najdemo v njenem repertoarju kar nekaj uprizoritev, ki so nastale na tej osnovi: ''Fužinski bluz'' avtorja Andreja Skubica in prirejevalke Ane Lasić, ''Gospod Chance'' Jerzyja Kosinskega in prirejevalke Tatjane Doma, ''Šolski zvezek'' Agote Kristof, ''Kandid ali optimizem'', ki ga je priredila v sodelovanju s Tatjano Doma in dramatizacija romana v pismih Nenada Veličkovića ''Sahib - Impresije iz depresije''.

Sodobna dramatika, slovenska in tuja, sta izziv, ki se mu ne more upreti. Njen ustvarjalni repertoar obsega dramska besedila: ''Skrivni strahovi na javnih krajih'' Alana Ayckbourna ([[SNG Nova Gorica]], 2008), ''Ahasver'' Vasilija Sigareva ([[SNG Drama Ljubljana]], 2007), ''Ta postelja je prekratka'' Nine Mitrović (SNG Nova Gorica, 2007), ''Tukaj'' Michaela Frayna ([[Mestno gledališče Ptuj]], 2006), ''Delirij v dvoje'' Eugèna Ionesca ([[Gledališče Glej]], 2004), ''Anywhere Out of This World'' [[Boštjan Tadel|Boštjana Tadla]] (SNG Drama Ljubljana, 2004), ''Disco pigs'' Ende Walsh (Gledališče Glej, 2002).

Ob vsem tem ima režiserka še dve veliki ljubezni. Ena izmed njih so predstave za otroke – dramske, ki jih je delala tudi na osnovi priredb – in lutkovne, kjer odkriva čarobni svet in tehniko izvedbe v lutkovnem gledališču. Tudi ta pot njenega odkrivanja novih izrazov v gledališču je že bila nagrajena. In druga ljubezen so ji glasbenogledališki projekti, ki jih ustvarja skupaj z [[Boštjan Gombač|Boštjanom Gombačem]]: kabaretna predstava ''Patty Diphusa, izpovedi pornodive'' , ''O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni'' …. Pogosto poudarja, da sanja o odprtju varieteja.

Trenutno dela doktorat na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer Edukacijske vede, piše članke in sodeluje na znanstvenih konferencah. Raziskuje možnosti sodelovanja gledališkega polja in polja edukacije. Zanima jo vse od dostopnosti gledališča za otroke, doživljanja gledališča, prenašanja kulturnih in socialnih vzorcev prek umetniškega dela, do konceptov vključevanja gledališča v proces vzgoje in izobraževanja. Uredila je tudi zbirko esejev ''Odraščajoča publika - osem esejev o vlogi gledališča za otroke in mladino v sodobni družbi''.

==Video==
{{#embed:youtube | oxjR5HHmE8w}}
Ulrike Syha ''Zasebno življenje'', r. Ivana Djilas, SNG Drama Ljubljana, premiera 29.01.2010
==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 5348 | directings}}
*2000 Samuel Beckett'' Čakajoč Godota'', r, [[Dušan Jovanović]], SNG Drama Ljubljana - asistenca režije

==Adaptacije==
*2010 Maurice Meaterlinck ''Modra ptica'', [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]]
*2009 Voltaire ''Kandid ali optimizem'', Drama [[SNG Maribor]]
*2008 Waldemar Bonsels ''Čebelica Maja'', r. Ivana Djilas, [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2005 ''Alan Ford v epizodi Če hočeš zmagati, ne smeš izgubiti'', r. Ivana Djilas, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]
*2004 Erich Kästner ''Dvojčici'', r. Ivana Djilas, [[SLG Celje]]
*2004 Pedro Almodovar ''Patty Diphusa'', [[MGL]] in [[Familija|Društvo Familija]]
*2003 Agota Kristof ''Šolski zvezek'', r. Ivana Djilas, [[SNG Drama Ljubljana]] in [[E.P.I. center|E.P.I. Center Ljubljana]]
*2002 Toon Telegen ''"Ko nihče ni imel kaj početi",'' r. Ivana Djilas, [[Mini teater Ljubljana|Mini teater]] in Gledališče Jaz in Ti

==Razno==
*2012 Charles Bukowski ''Smrt kadi moje cigarete'', r. Ivana Djilas, [[Slovensko mladinsko gledališče]] - '''scenografinja'''
*2010 Roald Dahl ''Gravža'', r. Ivana Djilas, [[Mestno gledališče Ptuj]] - '''scenografinja'''
*2006 Laura Esquivel/[[Tatjana Doma]]/Ivana Djilas'' Atrakcija Polifemo'', Društvo Familia in Cankarjev dom Ljubljana - '''soavtorica teksta'''
*2006 [[rokgre]] ''[[O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni]]'', [[MGL]] in Društvo Familia - '''scenografinja'''
*2004 Erich Kästner ''Dvojčici'', [[SLG Celje]] - '''prevod'''
*2004 Ivana Djilas ''Delirij v dvoje'', Gledališče Glej - '''avtorica teksta'''
*2004 ''War'', Cankarjev dom - '''idejna zasnova in koreografija'''
*2004 ''Moj fant se je vrnil iz vojne, po večerji so naju pustili sama'', Cankarjev dom, Ljubljana - '''idejna zasnova performansa'''
*2002 Toon Telegen ''"Ko nihče ni imel kaj početi",'' r. Ivana Djilas, [[Mini teater Ljubljana|Mini teater]] in [[Gledališče Jaz in Ti]] - '''igralka in adaptatorka lutk'''

==Nagrade==
*2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''Zasebno življenje'' v SNG Drama Ljubljana [[Ivana Djilas/nagrade 2010|(obrazložitev)]]
*2008 Nagrada za najboljšo predstavo na 11. mednarodnem festivalu Taterfest v Sarajevu za uprizoritev ''Patty Diphusa'' (MGL in Društvo Familia)
*2007 Nagrada za režijo na festivalu Maruličevi dnevi v Splitu za uprizoritev ''Ta postelja je prekratka'' (SNG Nova Gorica)
*2003 Posebna nagrada za predstavo v celoti na Bijenalu lutkovnega gledališča v Mariboru (Toon Tellegen ''Ko nihče ni imel kaj početi'', Mini teater Ljubljana)
*2003 Najboljša predstava na Pikinem festivalu v Velenju (Roald Dahl ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', Mestno gledališče Ptuj)

==Zunanje povezave==
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/intervju-z-ivano-djilas Intervju z Ivano Djilas - www.sigledal.org, 27.06.2010]
*[https://misli.sta.si/1544593/ivana-djilas-za-sta-nevarno-je-da-funkcija-direktorice-postane-identiteta Ivana Djilas za STA: Nevarno je, da funkcija direktorice postane identiteta - www.sta.si, 19.08.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/deset-let-kalejdoskopa-ivane-djilas Deset let kalejdoskopa Ivane Djilas - www.sigledal.org, 20.12.2010]
*[http://www.pogledi.si/ljudje/iz-oci-v-oci Ivana Djilas in Matjaž Zupančič, Iz oči v oči - www.pogledi.si, 08. 08. 2011]
*[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042552640 Vsakih nekaj mesecev nov šok - www.dnevnik.si, 19.09.2012]
*[http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/na-obisku-reziserka-in-glasbenik-ki-uzivata-v-iskanju-cudaskih-projektov.html Na obisku: režiserka in glasbenik, ki uživata v iskanju čudaških projektov - www.delo.si, 07.10.2012]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/sopotnik/174247873 Ivana Djilas, oddaja Sopotnik - www.rtvslo.si, 18.11.2013]
*[http://www.mladina.si/159993/vojna-prekarnih-umetnikov-in-institucij/?utm_source=ref&utm_medium=web&utm_campaign=facebook Vojna prekarnih umetnikov in institucij - www.mladina.si, 05.09.2014]
*[http://www.mladina.si/161225/kako-postanes-emigrant/?utm_content=buffer9a6b7&utm_medium=social&utm_source=facebook.com&utm_campaign=buffer Kako postaneš emigrant - www.mladina.si, 17.10.2014]
*[http://www.delo.si/multimedija/video/video-cel-svoj-studij-sem-bila-reziser-ne-reziserka.html VIDEO: Cel študij sem bila režiser, danes pa sem vendarle režiserka! - www.delo.si, 13.03.2015]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/neobvezno-v-nedeljo/174348217 Ivana Djilas, Vinko Möderndorfer, Neda Bric in Branko Petovar, oddaja Neobvezno v nedeljo - www.rtvslo.si, 26.07.2015]
*[http://www.mladina.si/167723/ivana-djilas/ Ivana Djilas, gledališka režiserka - www.mladina.si, 01.07.2015]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/ivana-dilas-dom-je-tam-kjer-vlagas-svojo-energijo-in-spreminjas-stvari/384246 Ivana Đilas: Dom je tam, kjer vlagaš svojo energijo in spreminjaš stvari - www.rtvslo.si, 27.01.2016]
*[http://www.mladina.si/178630/ivana-djilas/ Ivana Djilas - www.mladina.si, 10.02.2017]
*[http://www.delo.si/kultura/knjiga/skozi-napake-grem-da-se-bolje-pripravim-na-naslednje.html Ivana Djilas: »Skozi napake grem, da se bolje pripravim na naslednje« - www.delo.si, 14.02.2017]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/zgoraj-brez/174458549 Ivana Djilas, oddaja Zgoraj brez - www.rtvslo.si, 05.03.2017]
*[http://www.airbeletrina.si/clanek/knjiga-priznanj-ivana-djilas Knjiga priznanj: Ivana Djilas - www.airbeletrina.si, 21.03.2017]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174565328 Ivana Djilas, oddaja Proti etru - www.rtvslo.si, 27.09.2018]

Janez Pipan

2018-12-16T08:22:33Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Pipan, Janez]]
[[Kategorija:Režiserji|Pipan, Janez]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Pipan, Janez]]

==Življenjepis==
Slovenski režiser in dolgoletni ravnatelj ljubljanske Drame, Janez Pipan, se je rodil 14. oktobra 1956 v Novem mestu. Po končani gimnaziji je vpisal študij gledališko radijske režije na [[AGRFT]] v Ljubljani. Študij je zaključil z režijo Mrožkovega ''Tanga'' pod mentorskim vodstvom [[Zvone Šedlbauer|Zvoneta Šedlbauerja]]. Že ta predstava je bila jasen zapis Pipanove posebne avtorske poetike, ki jo razvija vse do danes. Zanjo je prejel svojo prvo [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] (1979). Na AGRFT je diplomiral leta 1994.

Od leta 1980 d0 1991 je bil režiser in dramaturg [[Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana|Slovenskega mladinskega gledališča]] v Ljubljani, kar bi lahko ocenili tudi kot njegovo najplodnejše režisersko obdobje. Nato je nekaj let režiral v različnih gledališčih doma in v tujini in bil od 1994 do leta 2008 ravnatelj [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]]. V tem obdobju se je izrazito posvečal vodenju te institucije, umiril je pregrete strasti v njej in poskrbel, da so se vanjo ponovno vrnili visoki umetniško ustvarjalni kriteriji, ki jo odlikujejo kot centralno slovensko gledališko ustanovo. V tem času so bile njegove režije redkejše, predvsem pa izključno v domači gledališki ustanovi.

Od leta 2004 do 2008 je bil tudi predsednik Nacionalnega sveta za kulturo. Po letu 2008 se je vrnil k svojemu prvotnemu poslanstvu in je zaposlen kot režiser v [[SLG Celje|Slovenskem ljudskem gledališču]] v Celju, režira pa še v drugih gledališčih.

Pipanov opus režij je zelo raznolik, vendar bi jih pri pregledu celotnega opusa lahko delno združili v določene sklope. Pomembne so njegove krstne izvedbe slovenskih besedil - za režijo [[Drago Jančar|Jančarjevega]] ''[[Klementov padec|Klementovega padca]]'' je prejel [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] za režijo 1988. Pogosto je režiral tudi lastne priredbe proznih tekstov ali poezije. Nikakor se ni izogibal tekstom iz svetovne in slovenske klasike in tako je prejel za režijo [[SNG Nova Gorica|novogoriške]] uprizoritve ''[[Krst pri Savici]]'' [[Dominik Smole|Dominika Smoleta]] Borštnikovo nagrado leta 1993. Istega leta je bil nagrajen z [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrado Prešernovega sklada]] za režijo Marinkovićeve ''Glorije'', Mariveauxovega ''Zmagoslavja ljubezni'', Goethejeve ''Stelle'' in Lenzovega ''Domačega učitelja''. Leta 2001 pa je prejel še eno Borštnikovo nagrado za režijo Barkerjeve ''Uršule''.

==Video==
{{#embed:youtube | JvIhxZO5ZOU}}
Predstava Yasmine Reza ''Kako poveš, kar si odigral'', r. Janez Pipan, [[SLG Celje]], 2014

== Režije ==
*2014 Felicia Zeller ''Kaspar Hauser morje hiš'', [[SLG Celje]]
{{#dynamic_content:rep | person | 610 | directings}}

==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 610 | dramaturgies}}

==Razno==
*2005 [[Drago Jančar]] ''[[Katarina, pav in jezuit]]'', r. Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana - dramatizator
*1992 Ranko Marinković ''Glorija'', r. Janez Pipan, PDG Nova Gorica - izbor glasbe
*1991 Edgar Allan Poe/Janez Pipan ''Krokar'', r. Janez Pipan, Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana - avtor
*1984 Janez Pipan ''[[Strah in pogum]]'', r. Janez Pipan, Slovensko mladinsko gledališče in [[Cankarjev dom]], Ljubljana - avtor
*1980 ''Pisma Josipini'', r. Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana - adaptacija
==Nagrade==
*2001 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (H. Barker ''Uršula'', SNG Drama Ljubljana)
*1994 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (D. Smole ''Krst pri Savici'', PDG Nova Gorica)
*1993 Nagrada Prešernovega sklada za režije predstav ''Zmagoslavje ljubezni'', ''Stella'', ''Domači učitelj'' in ''Gloria''
*1988 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (D. Jančar ''Klementov padec'', MGL)
*1979 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (S. Mrožek ''Tango'', [[AGRFT Ljubljana]])

==Viri in literatura==
*Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja
*Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)

==Zunanje povezave==
*[http://www.mladina.si/43611/janez-pipan-ravnatelj-sng-drama-ljubljana/ Janez Pipan, ravnatelj SNG Drama Ljubljana - www.mladina.si, 24.5.2008]
*[http://www.youtube.com/watch?v=4zTTE-wLdBQ Janez Pipan o slovenski kulturni politiki - www.vest.si]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174316312 Fenomenologija gledališča, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 13.01.2015]
*[http://www.delo.si/sobotna/za-hrbti-gobezdavih-hermenevtikov-izumljati-teater.html Za hrbti gobezdavih hermenevtikov izumljati teater - www.delo.si, 13.06.2015]
*[https://www.dnevnik.si/1042727212/kultura/oder/janez-pipan-ljubiti-vlado-ki-postavlja-bodeco-zico Janez Pipan: Ljubiti vlado, ki postavlja bodečo žico - www.dnevnik.si, 24.12.2015]
*[https://www.dnevnik.si/1042784777/mnenja/kolumne/do-premiere Do premiere - www.dnevnik.si, 16.09.2017]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/narod-ki-si-je-nekoc-sodbo-pisal-sam-danes-vse-raje-pise-sodbe-drugim/433182 "Narod, ki si je nekoč sodbo pisal sam, danes vse raje piše sodbe drugim" - www.rtvslo.si, 22.09.2017]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/zacetek-sezone-v-drami-s-cankarjevimi-hlapci.html Začetek sezone v Drami s Cankarjevimi Hlapci - www.delo.si, 23.09.2017]
*[https://radioprvi.rtvslo.si/2017/10/kulturni-fokus-112/ Cankarjevi Hlapci, oddaja Kulturni fokus - www.rtvslo.si, 06.10.2017]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174496187 Janez Pipan, oddaja Proti etru - www.rtvslo.si, 12.10.2017]
*[https://www.dnevnik.si/1042789479/mnenja/kolumne/janez-pipan-rokovanje Janez Pipan: Rokovanje - www.dnevnik.si, 28.10.2017]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174566595 Janez Pipan, oddaja Proti etru - www.rtvslo.si, 04.10.2018]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174575255 Stoletje Hlapcev, 1. del, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 13.11.2018]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174578266 Stoletje Hlapcev, 2. del, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 27.11.2018]

Zala Dobovšek

2018-12-16T08:19:54Z

Anja: /* Zunanje povezave (kritike, članki, intervjuji) */

[[Slika:Zala-dobovsek-foto-damjan-svarc-FBS-2.jpg|thumb|Zala Dobovšek (Foto: Damjan Švarc)]]
== Življenjepis ==
Zala Dobovšek (1983), dramaturginja, gledališka kritičarka in publicistka.

Leta 2009 je diplomirala iz dramaturgije na [[AGRFT | Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] in se v študijskem letu 2008/2009 izobraževala na gledališki akademiji DAMU v Pragi (Divadelní fakulta Akademie múzických umění v Praze).
Vpisana je na doktorski študij na [[AGRFT]], smer Študiji scenskih umetnosti; njeno področje raziskovanja je ''Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih prejšnjega stoletja''.
Je asistentka za področje dramaturgije in študijev scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Kot gledališka kritičarka in publicistka je delovala pri:
* ''Radio Študent'' (2005 –)
* časopis ''Dnevnik'' (2015 –)
* časopis ''Delo'' (2009–2014)
* štirinajstdnevnik ''Pogledi'' (2015–2016)
* portal ''MMC RTVSLO'' (2012–2014)

Redno objavlja tudi v strokovnih/znanstvenih revijah (Maska, Dialogi, Amfiteater, Sodobnost ...).
*{{Pdf|Zala-Dobovsek-bibliografija-.pdf| Zala Dobovšek - BIBLIOGRAFIJA (Cobiss/Sicris)}}

Bila je članica raznih strokovnih žirij (Festival Borštnikovo srečanje, Teden slovenske drame, Gibanica, Festival MESS Sarajevo), komisij (Ministrstvo za kulturo, Sklad Prešernovih nagrad) in selektorica festivalov (Festival MESS Sarajevo 2014 – nacionalna sekcija, Festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica 2013). Od leta 2016 vodi seminar [https://malasolakritike2016.wordpress.com/ ''Mala šola kritike'']. V sezoni 2017/2018 je bila selektorica [[Borštnikovo srečanje | Festivala Borštnikovo srečanje]].

Je članica [[Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije|Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]], deluje kot praktična dramaturginja, recenzentka, mentorica kritiškega pisanja in pedagoginja. Za diplomsko delo je prejela študentsko [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernovo nagrado]].

== Dramaturgije ==
* 2018 Peter Svetina ''Kako zorijo ježevci'', r. Bojan Labovič, [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2017 T.Grabnar/N.Šorak/Z.Dobovšek/A.Kahrimanović ''Nekje drugje'', r. [[Tin Grabnar]] [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2015 Ingmar Bergman ''Pogovori na štiri oči'', r. Nikita Milivojević, [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*2015 Collodi/Omerzu ''Ostržek'', r. [[Silvan Omerzu]], Umetniško društvo Konj in [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2014 Preussler/Roijaards ''Krabat'', r. Ulrike Quade, [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in Ulrike Quade Company (NL)
*2014 J. Kajzer/P. Vodička ''Lublana'', r. Uroš Trefalt, [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2014 ''Praktični nasveti za pridne otroke'' (po motivih Marka Twaina), r. Marek Bečka, [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2012 Frane Milčinski - Ježek, ''Zvezdica Zaspanka'', r. [[Robert Waltl]], [[Mini teater]]
*2012 A. S. Puškin ''Sneguljčica in sedem vitezov'', r. [[Saša Jovanović]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2010 Tom Dalton Bidwell ''Družba na poti'', r. [[Alen Jelen]], [[MGL]] in [[Škuc gledališče|ŠKUC gledališče]]
*2010 J. & W. Grimm ''Sneguljčica'', r. [[Marek Bečka]], [[Mini teater]]
* 2009 ''Zoo much'', r. [[Marek Bečka]], produkcija DAMU (Divadelní fakulta Akademie múzických umění), Praga
* 2008 Nigel Williams ''Razredni sovražnik'', r. [[Andrej Jus]], produkcija [[AGRFT]]
* 2007 [[Dane Zajc]] ''[[Medeja]]'', r. [[Jaka Andrej Vojevec]], diplomska predstava [[AGRFT]]
* 2006 (asistenca) Lukas Bärfuss ''Avtobus'', r. [[Samuel Schwarz]], [[Drama SNG Maribor]]
* 2006 ''Odstiranja'', r. [[Barbara Pia Jenič Hernandez|Barbara Pia Jenič]], [[Zavod Senzorium]]

== Pedagoško/mentorsko delo ==
*Asistentka pri predmetu ''Kritika scenskih umetnosti'' na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (2015–)
*Vodenje kritiške delavnice na 8. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije (Lutkovno gledališče Maribor) (2015)
*Vodenje novinarsko-kritiške delavnice 'Bobrove mlade oči' v sklopu 8. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri (2015)
*Vodenje kritiške delavnice na 13. festivalu LUTKE (Lutkovno gledališče Ljubljana) (2016)
*Vodenje celoletnega seminarja ''Mala šola kritike'' (sezona 2016/2017) (Lutkovno gledališče Ljubljana) (2016)
*Vodenje novinarsko-kritiške delavnice 'Bobrove mlade oči' v sklopu 9. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri (2016)
* Vodenje kritiško-novinarskega seminarja na 9. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije (Lutkovno gledališče Maribor) (2017)

==Dramska besedila==
*''Nekje drugje'' <br />
<small>(Avtorstvo skupaj z [[Nina Šorak|Nino Šorak]] in [[Tin Grabnar|Tinom Grabnarjem]]. Tekst je uprizoritveni načrt, pisan z mislijo na uprizoritev v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], režija T. Grabnar, premiera 11. in 12. 5. 2017. Takšna je tudi forma besedila, ki vsebuje kopico odrskih napotkov in opisov scenskih premikov.)</small>
===Celotna besedila===
*{{Pdf|NEKJE_DRUGJE_-_20.4._lektorirano.pdf|Nekje drugje}}
== Nagrade ==
*2016 '''Nagrada za priredbo in dramaturgijo''' pri predstavi ''Sneguljčica'' ([[Mini teater]], 2010) na 49. Mednarodnem festivalu lutk PIF v Zagrebu
* 2009 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za diplomsko delo ''POTOVANJA IDENTITET: Okolje javnega transporta kot prostor dramskega in filmskega dogajanja'', [[AGRFT]]
* 2006 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za skupinski zbornik ''Dramatična in teatralna devetdeseta?'', [[AGRFT]]

==Zunanje povezave (kritike, članki, intervjuji) ==
*[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20180331140713-40351.html '''Bibliografija za obdobje 2005-2018''' (Cobiss)]
*[https://www.dnevnik.si/iskalnik?q=%22zala+dobov%C5%A1ek%22 GLEDALIŠKE KRITIKE: '''Dnevnik''', 2015–]
*[http://www.radiostudent.si/ljudje/zala-dobov%C5%A1ek RECENZIJE, KRITIKE, INTERVJUJI: '''Radio Študent Ljubljana''', 2011–]
*[http://old.radiostudent.si/user.php?op=userinfo&uname=Zala%20Dobov%9Aek ARHIV PRISPEVKOV: '''Radio Študent Ljubljana''', 2005–2012]
*[http://www.delo.si/arhiv/iskalnik/?niz=zala+dobov%C5%A1ek&web=1&interval=7YEARS&print=1&order=issueDateDesc&datefrom=22.12.2013&dateto=22.03.2014 ČLANKI IN GLEDALIŠKE KRITIKE: '''Delo''', 2009–2014]
*[http://www.pogledi.si/avtor/Zala%20Dobov%C5%A1ek/ ČLANKI: '''Pogledi'''. 2015–2016]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/a/Zala_Dobov%C5%A1ek,_SiGledal PRISPEVKI: '''Sigledal''']
---

*[http://www.slogi.si/upload/pageFiles/File/Amfiteater/4_2/Amfiteater%204-2_Raz_1_Sorli_Dobovsek_SI.pdf '''Kralj Ubu – šok snovalnega gledališča v nacionalni instituciji''' (Amfiteater, 2016. Znanstvena razprava: M. Šorli, Z. Dobovšek)]

*[http://slogi.si/upload/pageFiles/File/Amfiteater/Letnik%203_Stevilka1_2/Rec_Dobovsek.pdf '''Vedeti in čuditi se''' (Amfiteater, 2015. Recenzija knjige ''Fenomenologija gledališča'', Jens Roselt)]
*[http://www.circuscentrum.be/en/wp-content/uploads/sites/2/2016/10/UnpacktheArts_Articles_CopenhagenResidency.pdf '''What is the reach of new circus aesthetics? / Kam vse seže estetika novega cirkusa?''' (str. 59–65), Unpack The Arts, 2012]
---
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/pedagogi-ki-odlocajo-kaj-bodo-mladi-videli-nosijo-ogromno-odgovornost Intervju z Zalo Dobovšek: "Pedagogi, ki odločajo, kaj bodo mladi videli, nosijo ogromno odgovornost« - www.sigledal.org, 30.9.2013]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174306326 Dramaturška križišča, pogovor z Zalo Dobovšek, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 26.11.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174378563 Konstruirana resničnost kot dokument, pogovor z Zalo Dobovšek, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 22.12.2015]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/zala-dobovsek-bere-sodobno-slovensko-dramo Zala Dobovšek bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 26.05.2017]
*[http://www.dgkts.si/ Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]
*[https://www.dnevnik.si/1042843861/Oder/zala-dobovsek-selektorica-letosnjega-borstnikovega-srecanja-seksizem-v-slovenskem-gledaliscu-se-ni-ozavescen Zala Dobovšek, selektorica letošnjega Borštnikovega srečanja: Seksizem v slovenskem gledališču še ni ozaveščen - www.dnevnik.si, 19.10.2018]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174571405 Pogovor z Zalo Dobovšek, selektorico 53. Borštnikovega srečanja, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 23.10. 2018]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174571244 Zala Dobovšek, oddaja Proti etru - www.rtvslo.si, 25.10.2018]

[[Category:Ustvarjalci|Dobovšek, Zala]] [[Category:Dramaturgi|Dobovšek, Zala]][[Kategorija:Kritiki, teatrologi, teoretiki, raziskovalci in publicisti|Dobovšek, Zala]]

Maša Pelko

2018-12-16T08:18:17Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Pelko, Maša]][[Kategorija:Režiserji|Pelko, Maša]]
<div style="float: right">[[Slika:Masa_pelko_foto_arhiv_agrft_large.jpg|Foto: Arhiv CTF UL AGRFT]]</div>
==Življenjepis==
==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 17082 | directings }}

==Nagrade==
*2018 [[Nagrada za mladega dramatika|Nagrada za najboljšega mladega dramatika]] na 48. Tednu slovenske drame za delo ''Kraljevi otroci'', {{Pdf|Tsd_mladi_dramatik_mp.pdf|obrazložitev}}

==Viri in literatura==
==Zunanje povezave==
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/masa-pelko-bere-sodobno-slovensko-dramo Maša Pelko bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 16.06.2017]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/intervju-masa-pelko Intervju: Maša Pelko - www.sigledal.org, 10.04.2018]
*[https://www.dnevnik.si/1042818565 Maša Pelko, dramatičarka in režiserka: Kaj bi bilo, če se Emma Bovary ne bi ubila ali Nora ne odšla od doma? - www.dnevnik.si, 16.04.2018]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174572862 Maša Pelko, gledališka režiserka, oddaja Proti etru - www.rtvslo.si, 01.11.2018]

Tomaž Toporišič

2018-12-16T08:12:33Z

Anja: /* Zunanje povezave */

<div style="float: right;">[[Image:TomazToporisic.JPG|200px|Slika:TomazToporisic.JPG]]</div>
== Življenjepis ==
(*27. 12. 1962, Ljubljana)<br />
Tomaž Toporišič je dramaturg, esejist, teatrolog in kritik. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika in literature. Leta 2003 je na isti fakulteti magistriral, leta 2006 pa doktoriral, obakrat pri prof. dr. Ladu Kralju na temi ''Razmerje med tekstom in uprizoritvijo v slovenskem gledališču 1969–1994'' in ''Kriza dramskega avtorja v gledališču 80. in 90. let 20. stoletja''. Soustanovil je festival sodobnih odrskih umetnosti [[Exodos]]. Je dolgoletni dramaturg ''[[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča]]'', izredni profesor na [[AGRFT Ljubljana|Akademiji za gledališče, radio, televizijo in film]] Univerze v ljubljani ter gostujoči predavatelj na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] v Ljubljani in generalni sekretar slovenskega centra Mednarodnega inštituta mediteranskega gledališča (IITM).

Že med študijem je leta 1986 je začel redno objavljati kritiko in esejistiko v slovenskih revijah in časopisih ter zbornikih (''Literatura, Nova revija'', ''Delo'', ''Dnevnik'', ''Vilenica, Le Livre Slovène, Quorum'' ipd.) ter se kot prevajalec, esejist in kritik intenzivno posvetil sodobni književnosti.

V letih 1989/1990 se je začel resneje ukvarjati s sodobno, predvsem slovensko dramatiko in ugledališčenjem le-te ter tvorno sodelovati kot dramaturg v slovenskem gledališču. Tako se je leta 1992 zaposlil v ''[[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]]'' kot dramaturg, opravljal to funkcijo do leta 1996, ko je postal v. d. umetniškega vodja gledališča, leta 1997 pa programski direktor. Od leta 2003 ponovno opravlja delo dramaturga.

V teh letih se je vzporedno ukvarjal z literarno zgodovino, teorijo, esejistiko in kritiko ter se specializiral za področje gledaliških študij in teatrologije, predvsem novih odnosov med tekstualnimi podlagami in njihovimi realizacijami znotraj polja sodobnih odrskih umetnosti. Od leta 1993 se je intenzivno ukvarjal s pojmi evropskih in svetovnih odrskih umetnosti, njihove refleksije ter funkcije dramatike in literarnih predlog znotraj polja dramatike in evropskega gledališča, praktično v okviru festivala sodobnih odrskih umetnosti Exodos, teoretično pa v okviru mednarodnih simpozijev in srečanj, namenjenih tej tematiki.

== Dramaturgije (izbor) ==

Kot dramaturg je sodeloval z režiserji, kot so [[Vito Taufer]], [[Matjaž Pograjc]], [[Diego de Brea]], [[Eduard Miler]], [[Meta Hočevar]], [[Oliver Frljić]], [[Barbara Novakovič]], Jan Decorte, Damjan Kozole, [[Branko Potočan]], [[Silvan Omerzu]], Borut Šeparivić, Mark Tompkins in Zdravko Haderlap.

<br>

* [[Veno Taufer]]-Vito Taufer: ''Odisej in sin ali Svet in dom'' (SMG, 1990)
* Dumas Sin- Vito Taufer: ''Pokvarjenec ali Lepota in moč'', SLG Celje, 1990
* [[Herbert Achternbusch]]-Eduard Miler: ''Susn'' (SMG, 1993)
* [[Strindberg]]- Eduard Miler: ''Gospodična Julija'' (SMG, 1994)
* Ibsen-Meta Hočevar: ''Družinski album'', (SMG, Wiener Festwochen, 1994)
* [[Dušan Jovanović]]-Meta Hočevar: ''Uganka korajže'' (SNG Drama, Ljubljana, 1994)
* ''Cankar'', Plesno gledališče Ikarus, režija Zdravko Haderlap, Celovec, 1995
* ''Maria Theresia'', Tanztheater Ikarus, Dunajski slavnostni tedni, režija Zdravko Haderlap, Celovec, Dunaj, 1996
* B. Brecht-Matjaž Berger: ''Galileo Galilei'' (SMG, 1996)
* Matjaž Berger: ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'' (SMG, 1997)
* [[Sofokles]]-Tomi Janežič: ''Kralj Ojdipus'' (SMG, 1998)
* [[Federico García Lorca]]: ''Publika'', režija Francisco Ortuño, Motovun, Madrid, Mednarodni inštitut mediteranskega gledališča, 1999
* Barbara Novakovič: ''Paracelsus in Frankenstein'', (Muzeum, CD, 1999)
* [[Ionesco]]-Vito Taufer: ''Učna ura'' (SMG, 2004)
* [[Pinter]]-Vito Taufer: ''Jašek'' (SMG, 2006)
* Jan Decorte: ''Visoka pesem'' (SMG, 2007)
* Matjaž Pograjc: ''Ljubezen na smrt'' (SMG, 2007)
* Shakespeare-Diego de Brea: ''Tit Andronik'' (SNG Drama, Ljubljana, 2008)
* Shakespeare-Vito Taufer: ''Vihar'' (SMG, SNG Maribor, SSG Trst, Cankarjev dom, 2008)
* Iztok Lovrić-Matjaž Pograjc: ''Za prgišče Šekspirja'' (SMG, 2008)
* Damjan Kozole: ''Noč ali Klic v stiski'' (SMG, 2008)
* Iztok Lovrič-Matjaž Pograjc: ''Za prigišče Šekspirja'' (SMG, 2008)
* Dostojevski-Diego de Brea: ''Zločin in kazen'' (SMG, 2009)
* Anthony Burgess: ''Peklenska pomaranča'', režija Matjaž Pograjc: (SMG, 2009)
* Oliver Frljić: ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine'', SMG, 2010)
* Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski (SMG, 2011)
* Maruša Geymayer-Oblak: Diva svetnica mati prasica (SMG, 2011)
* Klaus Mann / Žanina Mirčevska: Mefisto (SMG, 2011)
* Taufer / Williams / Borut Šeparović:: Razredni sovražnik (SMG, 2012)
* Feydeau / Frljić: Klistirajmo Srčka (SMG, 2012)
* Visconti / De Brea: Nedolžni (SMG, 2012)
* Andrej E. Skubic / Pograjc: Pavla nad prepadom (SMG, 2013)
* Mark Tompkins: Veter norosti (SMG, 2014)
* Neda R. Bric: Nora Gregor (SNG Nova Gorica, SMG ..., 2014)
* Mamet / Taufer: Glengarry Glen Ross (SMG, 2014)
* Jean Genet/Diego de Brea: Balkon (SMG 2015)
* Oliver Frljić: Kompleks Ristić (SMG, 2015)

== Bibliografija ==

=== Znanstvene monografije o gledališču in drami XX. stoletja ===

* ''Med zapeljevanjem in sumničavostjo'', razmerje med tekstom in uprizoritvijo v slovenskem gledališču druge polovice XX. stoletja, Maska, Transformacije, Ljubljana, 2004.
* ''Ranljivo telo teksta in odra'', kriza dramskega avtorja v gledališču osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja, knjižnica MGL, Ljubljana, 2007.
* ''Levitve drame in gledališča'', Založba Aristej, Maribor, 2008.
* ''Zbornik Occupying Spaces: Experimental Theatre in Central Europe: 1950-2010'' (souredila Ivo Svetina in Tea Rogelj), TACE, Ljubljana, Praga, 2010.

=== Uredniško delo ===

* ''Prostori igre / Play Spaces'': Meta Hočevar 1972-2005, monografski katalog (urednik), Mestna galerija 2006.
* ''Ali je prihodnost že prišla?'' petdeset let Slovenskega mladinskega gledališča, (sourednik), SMG, Ljubljana, 2007.
* ''Drama, tekst, pisava'' / Petra Pogorevc in Tomaž Toporišič (urednika), Ljubljana: 2008. Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega; zv. 148).

=== Poglavja in članki v znanstvenih monografijah ===

* ''Brati dramatiko, brati gledališče'', Slovenski gledališki muzej, 2002
* ''Ranljivo telo teksta in odra. Performativni obrat in njegove sledi v slovenskem gledališču po letu 2000'', Zbornik Sodobne scenske umetnosti, Maska, 2006
* ''Jeziki predstave in politike teksta.'' Zbornik Drama, tekst, pisava, Ljubljana, 2008, Knjižnica MGL.Artaud's Theatre of Cruelty and Subversive Strategies of Today's Art Zbornik Art, Resistance, Subversion, Madness, Monitor, Koper, Annales, 2009
* ''Performativnost scenskih in vizualnih umetnosti ter nove oblike vezljivosti umetniških medijev'', Zbornik Interpretacije vizualnosti, uredil Tomislav Vignjević, Koper, Annales, 2009.
* ''Medbesedilnost in medmedijskost sodobne slovenske (ne več) dramske pisave.'' Zbornik Sodobna slovenska književnost : (1980-2010) / [urednica Alojzija Zupan Sosič] ; [izdala] Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2010.
* ''Spatial machines and slovene (no longer-) experimental theatre in the second half of the 20th century'' , v Occupying spaces: experimental theatre in Central Europe: 1950-2010, I. Svetina, T. Toporišič, T. Rogelj (ed.), SGM: Ljubljana: 418-468.
* ''Deconstructive Readings of the Avant-Garde Tradition in Post-Socialist Retro-Avant-Garde Theatre.'' V: The Aesthetics of Matter Ed. by Posman, Sarah / Reverseau, Anne / Ayers, David / Bru, Sascha / Hjartarson, Benedikt, Berlin, Boston: De Gruyter, 2013. Series: European Avant-Garde and Modernism Studies. Str.158–166.
* "The new slovene theatre and italian futurism: Delak, Černigoj and the historical avant-garde in Venezia Giulia." V: International yearbook of futurism studies / edited by Günter Berghaus...[et al.]. - Berlin : De Gruyter, 2014. - (International yearbook of futurism studies ; Vol. 4. - Str. 230-262.

=== Izbor razprav o dramatiki in gledališču ===

* ''V objemu pogleda in besede'', 75, 85, Moderna galerija, 2003.
* ''Drama in gledališče: razmerje med tekstom in uprizoritvijo kot razmerje med dramskim in gledališkim prostorom'', Sodobnost, februar, marec 2004.
* ''Gledališče podob, postdramsko gledališče, pozni socializem in postsocializem'', 85/95, Moderna galerija, 2004.
* ''Postmoderne dekonstruktivističke taktike čitanja avantgarde'', TKH 8, december 2004, Beograd, str. 49-58.
* ''Strategije (politične) subverzije v sodobnih scenskih umetnostih (Pograjc, Zupančič in Hrvatin: trije slovenski primeri)'', Maska, 2005.
* ''The Politics Of Performing Arts And Its Strategies: From Pocha Nostra To Refugee Camps For First World Citizens'', Artmargins. december 2005
* ''Romanizacija, epizacija, rapsodizacija, dramatizacija'', Literatura 175-176, 2006.
* ''Ranljivo telo teksta in odra. Performativni obrat in njegove sledi v slovenskem gledališču po letu 2000''.Zbornik Sodobne scenske umetnosti, Maska, 2006.
* ''(Ne več) dramski gledališki tekst in postdramsko gledališče''. Primerjalna književnost. Letn. 30, št. 1, (2007), str. 181-189.
* ''Reteatralizacija i dekonstrukcija dramske forme (Elfride Jelinek i Sara Kejn)''. SCENA, Novi Sad, 2007. broj 1-2, godina XLIII.
* ''Beckettovo iskanje forme, ki bo dopuščala kaos''. Literatura 197-198, november, december 2007, 118-129.
* ''Traces of the Performative Turn in the Contemporary Theatre and Performance'', v zborniku predavanj Imaginacija, čutnost in umetnost, SDE, Ljubljana, 2007, 211-214.
* ''Prostorski stroji in slovensko (ne več)gledališče'', Maska, letnik XXIII, št. 111–112, (zima 2008).
* ''Gregor Strniša in drugačna teatralnost''. Sodobnost. Let. 72, št. 3 (2008), str. 350-356.
* ''Performativni obrat in njegove sledi v sodobnem gledališču in scenskih umetnostih'', Amfiteater, 1, 2008, str. 167-180.
* ''Effects of names and signatures: on the slovenian artists Janez Janša, Janez Janša and Janez Janša.'' Theorie zur Praxis, Steirischer Herbst, 2008, str. 86-89.
* ''Artaud's Theatre of Cruelty and Subversive Strategies of Today's Art'', Zbornik Art, Resistance, Subversion, Madness, Monitor, Koper, Annales, 2009
* ''Performativni obrat Pupilije Ferkeverk'', Zbornik: Prišli so Pupilčki. Aldo Milohnić in Ivo Svetina (ur.). Ljubljana: Maska: Slovenski gledališki muzej, 2009.
* ''Moč in ranljivost slovenske dramaturgije''. Amfiteater. Let. 2, št. 1 (2010), str. 134-141.
* ''Prikaz i kritika? : mogu li opstati u vreme intertekstualnosti, intermedijalnosti i korporativnog kapitalizma?'', Scena, Godina 46, broj 4 (2010), str. 5-8.
* ''The essay on stage: singularity and performativity.'' Primerjalna književnost. Letn. 33, št. 1 (2010), str. 217-232.
* ''From Local to Global and Vice Versa: Comparative Literature as a Plural Discipline. ''info. Georgian Electronic Journal of Literature, Volume 5, Issue 1, 2011.
* ''|Critique and criticism? Can They Survive in a Time of Intertextuality, Intermediality and Corporate Capitalism?'', Critical Stages: The IATC Webjournal, December 2011.
* ''Performativna dimenzija v slovenski sodobni drami.'' Slavistična revija – Srl 2011, letnik 59/1–4
* ''(Re)staging the rhetorics of space.'' Neohelicon June 2014, Volume 41, Issue 1, pp 77-86
* "Nevarna razmerja "mlade slovenske umetnosti" in futurizma." Primerjalna književnost. - ISSN 0351-1189. - Letn. 37, št. 3 (2014), str. 1-21
* "Myth and Creolisation of Cultures and Performing Arts in the Mediterranean." / Mit in kreolizacija kultur ter uprizoritvene umetnosti v Sredozemlju; V: Mit in pogled / [uredila, edited by Maja Šabec]. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete (Ars & humanitas,9, 1 (2015), str. 104-116.)
* "(Ne več) dramsko v sodobni slovenski dramatiki: (Jovanović, Ravnjak, Potočnjak, Skubic, Semenič)" V: Slavistična revija. - ISSN 0350-6894. - Letn. 63, št. 1 (jan.-mar. 2015), str. 89-102.
* "Nekaj poglavij iz zgodovine (kratkih) stikov (post)semiotične uprizoritvene teorije in prakse" Primerjalna književnost. Letn. 39, št. 2 (2016), str. 25-36.

=== Prispevki za simpozije in strokovna srečanja ===
* Umetnost za ljudstvo ali visoka umetnost?, predavanje na 9. poletni šole slovenskega jezika, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 1990
* Slovensko gledališče med domom in svetom, Poletni seminar slovenskega jezika in književnosti, FF, 1992
* Kako definirati dramaturgijo v sodobnem plesu, Festival Exodos, 1997
* Producing and Presenting for International Audiences, Edinburgh, Simpozij Visiting Arts, 1998
* Contemporary European Theatre and Theatre Market, Züricher Theater Spektakel, Zürich, 1999
* Contemporary Slovene Drama and Theatre, Badajoz, Simpozij IITM, 2000
* Brati dramatiko, brati gledališče, Borštnikovo srečanje, Maribor, 2000
* Evropski gledališki modeli, Univerza v Pratu, Italija, 2003
* Postmodern Theatrical Mapping of the Avant-garde, ZRC SAZU, kolokvij Avantgarda danes ob dvajseti obletnici Slovenskega društva za estetiko, Ljubljana, 2003
* Politično in politizirano gledališče druge polovice dvajsetega stoletja, predavanje v okvirju Seminarja sodobnih scenskih umetnostih Maske in Cankarjevega doma, Ljubljana, 2003.
* The Politics Of Performing Arts And Its Strategies: From Pocha Nostra To Refugee Camps For First World Citizens, Mednarodni kolokvij Umetnost in njene strategije, Slovensko društvo za estetiko, Ljubljana, oktober 2004
* Traces of the Performative Turn in the Contemporary Theatre and Performance , III. Sredozemski kongres za estetiko, Portorož, september 2006.
* Pokrajine komedije. Simpozij ob 250. letnici rojstva A. T. Linharta: Komedija, država, družba, 41. Borštnikovo srečanje, Maribor, 18 oktober 2006.
* Politike uprizarjanja in sledi performativnega obrata v sodobnem gledališču in scenskih umetnostih Simpozij Gledališče in politike predstavljanja, 42. Borštnikovo srečanje, Maribor, 17 oktober 2007.
* Teorije/estetike in umetniške/kulturne prakse scenskih umetnosti. Mednarodni kolokvij Estetika na Slovenskem, Slovensko društvo za estetiko, Ljubljana, 25. oktober 2007.
* Ranljivo telo slovenske drame in gledališča. Predavanje na 44. seminarju slovenskega jezika, literature in kulturei, FF, 2008.
* Artaud's Theatre of Cruelty and Subversive Strategies of Today's Art, Mednarodni kolokvij Teorije in umetnosti: Slovenija - Kitajska. Slovensko društvo za estetiko, Koper, junij 2009.
* Time Machines of Slovene Theatre / Časovni stroji slovenskega gledališča Predavanje na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani v okvirju mednarodnega projekta Gledališče za 21. stoletje, Plečnikova dvorana, FA, 2009.
* Semiotično in fenomenalno telo slovenskega gledališča.Predavanje na 45. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, FF, 2009.
* Cultural studies and Literary Theory in the age of Media and Globalization, The International Conference on “Cultural Studies: Media, Consumption, and Globalization”, July 14th, 2009, Beijing, co-organized by Center for Literary Theories Studies, CASS and Center for Digital Information, CASS.
* From Local to Global and Vice Versa: Comparative Literature as a Plural Discipline. The International Conference on “Literary Theories in New China in the Last Sixty Years” and the Sixth Annual Meeting of the Association of Chinese and Foreign Literary Theories Studies.July 16th - 20th, 2009, Guiyang City.
* The Essay on Stage: Singularity and Performativity. The Essay and Singularity, International Conference organized by Slovenian Comparative Literature Association, ZRC SAZU, Ljubljana, 22.-23. 10. 2009.
* The Spatial Machines of Slovene Experimental Theatre, International Conference Theatre Architecture in Central Europe, Ljubljana, 26-27. 11. 2009.
* Whatever Happened to the Performative Revolution?, Mednarodni kolokvij Aesthetic Revolutions, Slovensko društvo za estetiko, Koper, 4. junij 2010.
* Singularnost in mnoštvo = Being singular plural: za emancipirano dramaturgijo. Mednarodni simpozij, Borštnikovo srečanje, 2010.
* Kaj se je zgodilo s kritiko? = What happened to criticism? Mednarodni simpozij, Borštnikovo srečanje, 2010.
* Kako ujeti neujemljive forme umetnosti uprizarjanja? "Koncepti, terminologija, ideje" konferenca v organizaciji Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) v sodelovanju s Festivalom Borštnikovo srečanje, oktober 2013.
* Mit in kreolizacija kultur ter uprizoritvene umetnosti v Sredozemlju = Mythe et créolisation des cultures et arts de la scène dans le monde méditerranéen = Myth and creolisation of cultures and performing arts in the Mediterranean. Mednarodni simpozij Mit in pogled, Univerza v Ljubljani, 21.-24. 5. 2014.

=== Eseji in razprave o literaturi ===
* Samuel Beckett: proza med modernizmom in postmodernizmom, Literatura, 7, 1988
* Dramatika na poti nomadov, Nova revija 87/88, 1989
* Dialog poezije in dramatike – slovenska poetična drama 1952–1990, zbornik Vilenica 1990
* Odisejeva dramaturgija rabljenih besed, v Veno Taufer: Odisej in sin ali Svet in dom, Slovenska knjiga, 1990
* Poiesis, simulakrum in dialog s tradicijo, Nova revija 93/94, 1990
* The Generation of the Eighties, Le Livre Slovène, 1990
* Umetnost za ljudstvo ali visoka umetnost?, v Zbornik predavanj 9. poletne šole slovenskega jezika, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 1990
* Slovenska literatura 80-let, v Mesta književnosti, Ljubljana, Droschl Verlag, 1991
* Improvizacijski roman D. M. Thomasa, v D. M. Thomas: Ararat, Založba Obzorja, 1991
* Dialog poezije ali pesniški imaginarij Cvetke Lipuš Naši razgledi, 5. julij 1991
* Težave s Pohujšanjem, gled. list. Predstave Pohujšanje po Cankarju, SMG 1991/92
* Ladja dobrega in zlega, Vitomil Zupan, zbirka Interpretacije, Nova revija, 1993
* S Psiho v posteljo, gled. list SMG 1993/94, Psiha
* Živeti za smrt, gled. list SMG 1993/94, Gospodična Julija
* Den Selbmord retuschieren, Ein Familienalbum, Wienerfestwochen, Zeitschnitte, 1994
* »Iščem tistega, ki ga ne poznam«, (Potohodec in Molloy), Dane Zajc, zbirka Interpretacije, Nova revija 1995
* D. M. Thomas Sigmundu Freudu, v D. M. Thomas, Beli Hotel, zbirka XX. stoletje, Cankarjeva založba, 1996
* Slovensko gledališče med domom in svetom, v Zbornik poletnega seminarja slovenskega jezika in književnosti FF
* Draga Potocnjak y el teatro esloveno actual. Desvelando el vacío ético en la sociedad moderna, Primer Acto, št 288, II/2001, Madrid
* Roman kot roman, teorija, zgodovina in gledališče, gledališki list Umberto Eco: Ime rože, SMG 2002
* Odysseova dramaturgie použitých slov. Veno Taufer: Odysseus & syn aneb Svět a domov : [básnické drama), Brno : Větrné mlýny, 2003
* Od avtentičnosti k hiperrealnosti in nazaj, gledališki list Play It Again, Caligula, SMG 2003
Cankarjevo gledališče podob (iz sanj), gledališki list Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, SNG Nova Gorica, 2004
* Hiša podob Marije Pomočnice. Gl. list Hiša Marije Pomočnice. SMG, 2008.
* Postmodernizem, postsocializem in onkraj, ob knjigi Aleša Erjavca. Sodobnost, Januar 2009.

=== Spremne besede ===
* Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, zbirka Klasje, DZS, 1994
* Drago Jančar: Veliki briljantni valček, zbirka Klasje, DZS, 1995
* D.M. Thomas: Beli hotel, (D. M. Thomas Sigmundu Freudu), Cankarjeva založba, 1999
* Gojmir Polajnar: Družinske parabole (Menjave spolov). Ljubljana : ŠKUC, 2005.
* Cvetka Lipuš: Obleganje sreče, (Pesmi&pokrajine), Cankarjeva založba, Ljubljana, 2008.
* Peter Božič: Šumi, Beletrina, Ljubljana, 2009.
* Dušan Jovanović: Razodetja, Ljubljana, 2012

=== Prevodi ===
* D. M. Thomas: Ararat, zbirka Gibraltar, Založba Obzorja, 1991
* Anthony Burgess: Igralci klavirja, rokopis za ZTT
* Edgar Allan Poe: Moč besed, Ligeia, Satan perverznosti, Eureka, SMG, 1990/91
* Bert Brecht: Baal, rokopis (skupaj z Eduardom Milerjem)
* Sarah Kane: Fedrina ljubezen, SMG, 2001.
* Sarah Kane. 4.48 psihoza, SMG, 2001.

=== Scenaristika ===
* Negativni total, scenarij za dokumentarni igrani film o Srečku Kosovelu, režija Damjan Kozole, TV Slovenija, 1995

==Razstave==
* 1994 - Kvadrienale gledališke scenografije in kostumografije, Praga, komisar razstave
* 2004 - Razširjeni prostori umetnosti, SLOVENSKA UMETNOST 1985 – 1995, Moderna galerija, strokovni sodelavec za gledališče
* 2005 - Meta Hočevar: Prostori igre 1972-2005. Mestna galerija, Ljubljana, komisar razstave
* 2007- Kvadrienale gledališke scenografije in kostumografije, Praga, kustos razstave Meta Hočevar Igre prostorov / Play of Spaces
* 2011- Kvadrienale gledališke scenografije in kostumografije, Praga, kustos slovenske nacionalne sekcije Spaced bodies / Embodied Space
* 2016 Ali je prihodnost že prišla? šestdeset let Slovenskega mladinskega gledališča, Galerijski prostor Krakovski nasip, Ljubljana

==Nagrade==
*2017 [[Grün-Filipičevo priznanje]] za dosežke v slovenski dramaturgiji, {{Pdf|Grun_filipičevo_priznanje_tsd2017.pdf|Obrazložitev}}
*2013 Odlikovanje za viteza reda umetnosti in leposlovja Francije
* 1993 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova diploma in nagrada za dramaturgijo]] (H. Achternbusch ''Susn'', SMG), {{Pdf|Obrazložitevtt.pdf|Obrazložitev}}

== Zunanje povezave ==
* [http://ttoporisic.googlepages.com Domača stran Tomaža Toporišiča]
* [http://videolectures.net/ssjlk08_toporisic_lsdig/ Video posnetek predavanja Levitve slovenske drame in gledališča]
* [http://www.mladinsko.org Domača stran Slovenskega mladinskega gledališča]
* [http://sl.wikipedia.org/wiki/Toma%C5%BE_Topori%C5%A1i%C4%8D Tomaž Toporišič na Wikipediji]
* [http://www.eurolit.org/index.php?q=node/537 Tomaž Toporišič na strani ''Evropskega združenja za primerjalno književnost'']
* [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/dramaturg-vedno-sedi-na-ve%C4%8D-stolih Dramaturg vedno sedi na več stolih - www.sigledal.org, 29.5.2010]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/kaj-se-je-zgodilo-z-naso-toleranco-in-kriticnostjo Kaj se je zgodilo z našo toleranco in kritičnostjo? - www.sigledal.org, 04.09.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/o-tem-kaj-imamo-in-%C4%8Desa-nimamo O tem, kaj imamo in česa nimamo - www.sigledal.org, 19.9.2010]
*[http://www.radiokaos.info/a-propos/a-propos-umetnost-v-mladinskem-smg-zacenjajo-60-sezono-s-predsodki-o-risticu/ A propos, Umetnost! V SMG začenjajo 60. sezono s predsodki o Ristiću - www.radiokaos.info, 26.08.2015]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174363832 Dramaturška križišča: dr. Tomaž Toporišič, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 06.10.2015]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/tomaz-toporisic-bere-sodobno-slovensko-dramo Tomaž Toporišič bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 28.04.2017]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174575255 Stoletje Hlapcev, 1. del, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 13.11.2018]
[[Category:Ustvarjalci]] [[Category:Dramaturgi]] [[Category:Prevajalci]] [[Category:Kritiki, teatrologi, teoretiki, raziskovalci in publicisti]] [[Category:Umetniški_vodje]]

Janez Pipan

2018-12-16T08:09:32Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Pipan, Janez]]
[[Kategorija:Režiserji|Pipan, Janez]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Pipan, Janez]]

==Življenjepis==
Slovenski režiser in dolgoletni ravnatelj ljubljanske Drame, Janez Pipan, se je rodil 14. oktobra 1956 v Novem mestu. Po končani gimnaziji je vpisal študij gledališko radijske režije na [[AGRFT]] v Ljubljani. Študij je zaključil z režijo Mrožkovega ''Tanga'' pod mentorskim vodstvom [[Zvone Šedlbauer|Zvoneta Šedlbauerja]]. Že ta predstava je bila jasen zapis Pipanove posebne avtorske poetike, ki jo razvija vse do danes. Zanjo je prejel svojo prvo [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] (1979). Na AGRFT je diplomiral leta 1994.

Od leta 1980 d0 1991 je bil režiser in dramaturg [[Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana|Slovenskega mladinskega gledališča]] v Ljubljani, kar bi lahko ocenili tudi kot njegovo najplodnejše režisersko obdobje. Nato je nekaj let režiral v različnih gledališčih doma in v tujini in bil od 1994 do leta 2008 ravnatelj [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]]. V tem obdobju se je izrazito posvečal vodenju te institucije, umiril je pregrete strasti v njej in poskrbel, da so se vanjo ponovno vrnili visoki umetniško ustvarjalni kriteriji, ki jo odlikujejo kot centralno slovensko gledališko ustanovo. V tem času so bile njegove režije redkejše, predvsem pa izključno v domači gledališki ustanovi.

Od leta 2004 do 2008 je bil tudi predsednik Nacionalnega sveta za kulturo. Po letu 2008 se je vrnil k svojemu prvotnemu poslanstvu in je zaposlen kot režiser v [[SLG Celje|Slovenskem ljudskem gledališču]] v Celju, režira pa še v drugih gledališčih.

Pipanov opus režij je zelo raznolik, vendar bi jih pri pregledu celotnega opusa lahko delno združili v določene sklope. Pomembne so njegove krstne izvedbe slovenskih besedil - za režijo [[Drago Jančar|Jančarjevega]] ''[[Klementov padec|Klementovega padca]]'' je prejel [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] za režijo 1988. Pogosto je režiral tudi lastne priredbe proznih tekstov ali poezije. Nikakor se ni izogibal tekstom iz svetovne in slovenske klasike in tako je prejel za režijo [[SNG Nova Gorica|novogoriške]] uprizoritve ''[[Krst pri Savici]]'' [[Dominik Smole|Dominika Smoleta]] Borštnikovo nagrado leta 1993. Istega leta je bil nagrajen z [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrado Prešernovega sklada]] za režijo Marinkovićeve ''Glorije'', Mariveauxovega ''Zmagoslavja ljubezni'', Goethejeve ''Stelle'' in Lenzovega ''Domačega učitelja''. Leta 2001 pa je prejel še eno Borštnikovo nagrado za režijo Barkerjeve ''Uršule''.

==Video==
{{#embed:youtube | JvIhxZO5ZOU}}
Predstava Yasmine Reza ''Kako poveš, kar si odigral'', r. Janez Pipan, [[SLG Celje]], 2014

== Režije ==
*2014 Felicia Zeller ''Kaspar Hauser morje hiš'', [[SLG Celje]]
{{#dynamic_content:rep | person | 610 | directings}}

==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 610 | dramaturgies}}

==Razno==
*2005 [[Drago Jančar]] ''[[Katarina, pav in jezuit]]'', r. Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana - dramatizator
*1992 Ranko Marinković ''Glorija'', r. Janez Pipan, PDG Nova Gorica - izbor glasbe
*1991 Edgar Allan Poe/Janez Pipan ''Krokar'', r. Janez Pipan, Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana - avtor
*1984 Janez Pipan ''[[Strah in pogum]]'', r. Janez Pipan, Slovensko mladinsko gledališče in [[Cankarjev dom]], Ljubljana - avtor
*1980 ''Pisma Josipini'', r. Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana - adaptacija
==Nagrade==
*2001 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (H. Barker ''Uršula'', SNG Drama Ljubljana)
*1994 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (D. Smole ''Krst pri Savici'', PDG Nova Gorica)
*1993 Nagrada Prešernovega sklada za režije predstav ''Zmagoslavje ljubezni'', ''Stella'', ''Domači učitelj'' in ''Gloria''
*1988 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (D. Jančar ''Klementov padec'', MGL)
*1979 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (S. Mrožek ''Tango'', [[AGRFT Ljubljana]])

==Viri in literatura==
*Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja
*Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)

==Zunanje povezave==
*[http://www.mladina.si/43611/janez-pipan-ravnatelj-sng-drama-ljubljana/ Janez Pipan, ravnatelj SNG Drama Ljubljana - www.mladina.si, 24.5.2008]
*[http://www.youtube.com/watch?v=4zTTE-wLdBQ Janez Pipan o slovenski kulturni politiki - www.vest.si]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174316312 Fenomenologija gledališča, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 13.01.2015]
*[http://www.delo.si/sobotna/za-hrbti-gobezdavih-hermenevtikov-izumljati-teater.html Za hrbti gobezdavih hermenevtikov izumljati teater - www.delo.si, 13.06.2015]
*[https://www.dnevnik.si/1042727212/kultura/oder/janez-pipan-ljubiti-vlado-ki-postavlja-bodeco-zico Janez Pipan: Ljubiti vlado, ki postavlja bodečo žico - www.dnevnik.si, 24.12.2015]
*[https://www.dnevnik.si/1042784777/mnenja/kolumne/do-premiere Do premiere - www.dnevnik.si, 16.09.2017]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/narod-ki-si-je-nekoc-sodbo-pisal-sam-danes-vse-raje-pise-sodbe-drugim/433182 "Narod, ki si je nekoč sodbo pisal sam, danes vse raje piše sodbe drugim" - www.rtvslo.si, 22.09.2017]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/zacetek-sezone-v-drami-s-cankarjevimi-hlapci.html Začetek sezone v Drami s Cankarjevimi Hlapci - www.delo.si, 23.09.2017]
*[https://radioprvi.rtvslo.si/2017/10/kulturni-fokus-112/ Cankarjevi Hlapci, oddaja Kulturni fokus - www.rtvslo.si, 06.10.2017]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174496187 Janez Pipan, oddaja Proti etru - www.rtvslo.si, 12.10.2017]
*[https://www.dnevnik.si/1042789479/mnenja/kolumne/janez-pipan-rokovanje Janez Pipan: Rokovanje - www.dnevnik.si, 28.10.2017]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174575255 Stoletje Hlapcev, 1. del, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 13.11.2018]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174578266 Stoletje Hlapcev, 2. del, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 27.11.2018]

Janez Pipan

2018-12-16T08:08:04Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Pipan, Janez]]
[[Kategorija:Režiserji|Pipan, Janez]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Pipan, Janez]]

==Življenjepis==
Slovenski režiser in dolgoletni ravnatelj ljubljanske Drame, Janez Pipan, se je rodil 14. oktobra 1956 v Novem mestu. Po končani gimnaziji je vpisal študij gledališko radijske režije na [[AGRFT]] v Ljubljani. Študij je zaključil z režijo Mrožkovega ''Tanga'' pod mentorskim vodstvom [[Zvone Šedlbauer|Zvoneta Šedlbauerja]]. Že ta predstava je bila jasen zapis Pipanove posebne avtorske poetike, ki jo razvija vse do danes. Zanjo je prejel svojo prvo [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] (1979). Na AGRFT je diplomiral leta 1994.

Od leta 1980 d0 1991 je bil režiser in dramaturg [[Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana|Slovenskega mladinskega gledališča]] v Ljubljani, kar bi lahko ocenili tudi kot njegovo najplodnejše režisersko obdobje. Nato je nekaj let režiral v različnih gledališčih doma in v tujini in bil od 1994 do leta 2008 ravnatelj [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]]. V tem obdobju se je izrazito posvečal vodenju te institucije, umiril je pregrete strasti v njej in poskrbel, da so se vanjo ponovno vrnili visoki umetniško ustvarjalni kriteriji, ki jo odlikujejo kot centralno slovensko gledališko ustanovo. V tem času so bile njegove režije redkejše, predvsem pa izključno v domači gledališki ustanovi.

Od leta 2004 do 2008 je bil tudi predsednik Nacionalnega sveta za kulturo. Po letu 2008 se je vrnil k svojemu prvotnemu poslanstvu in je zaposlen kot režiser v [[SLG Celje|Slovenskem ljudskem gledališču]] v Celju, režira pa še v drugih gledališčih.

Pipanov opus režij je zelo raznolik, vendar bi jih pri pregledu celotnega opusa lahko delno združili v določene sklope. Pomembne so njegove krstne izvedbe slovenskih besedil - za režijo [[Drago Jančar|Jančarjevega]] ''[[Klementov padec|Klementovega padca]]'' je prejel [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] za režijo 1988. Pogosto je režiral tudi lastne priredbe proznih tekstov ali poezije. Nikakor se ni izogibal tekstom iz svetovne in slovenske klasike in tako je prejel za režijo [[SNG Nova Gorica|novogoriške]] uprizoritve ''[[Krst pri Savici]]'' [[Dominik Smole|Dominika Smoleta]] Borštnikovo nagrado leta 1993. Istega leta je bil nagrajen z [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrado Prešernovega sklada]] za režijo Marinkovićeve ''Glorije'', Mariveauxovega ''Zmagoslavja ljubezni'', Goethejeve ''Stelle'' in Lenzovega ''Domačega učitelja''. Leta 2001 pa je prejel še eno Borštnikovo nagrado za režijo Barkerjeve ''Uršule''.

==Video==
{{#embed:youtube | JvIhxZO5ZOU}}
Predstava Yasmine Reza ''Kako poveš, kar si odigral'', r. Janez Pipan, [[SLG Celje]], 2014

== Režije ==
*2014 Felicia Zeller ''Kaspar Hauser morje hiš'', [[SLG Celje]]
{{#dynamic_content:rep | person | 610 | directings}}

==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 610 | dramaturgies}}

==Razno==
*2005 [[Drago Jančar]] ''[[Katarina, pav in jezuit]]'', r. Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana - dramatizator
*1992 Ranko Marinković ''Glorija'', r. Janez Pipan, PDG Nova Gorica - izbor glasbe
*1991 Edgar Allan Poe/Janez Pipan ''Krokar'', r. Janez Pipan, Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana - avtor
*1984 Janez Pipan ''[[Strah in pogum]]'', r. Janez Pipan, Slovensko mladinsko gledališče in [[Cankarjev dom]], Ljubljana - avtor
*1980 ''Pisma Josipini'', r. Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana - adaptacija
==Nagrade==
*2001 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (H. Barker ''Uršula'', SNG Drama Ljubljana)
*1994 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (D. Smole ''Krst pri Savici'', PDG Nova Gorica)
*1993 Nagrada Prešernovega sklada za režije predstav ''Zmagoslavje ljubezni'', ''Stella'', ''Domači učitelj'' in ''Gloria''
*1988 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (D. Jančar ''Klementov padec'', MGL)
*1979 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (S. Mrožek ''Tango'', [[AGRFT Ljubljana]])

==Viri in literatura==
*Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja
*Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)

==Zunanje povezave==
*[http://www.mladina.si/43611/janez-pipan-ravnatelj-sng-drama-ljubljana/ Janez Pipan, ravnatelj SNG Drama Ljubljana - www.mladina.si, 24.5.2008]
*[http://www.youtube.com/watch?v=4zTTE-wLdBQ Janez Pipan o slovenski kulturni politiki - www.vest.si]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174316312 Fenomenologija gledališča, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 13.01.2015]
*[http://www.delo.si/sobotna/za-hrbti-gobezdavih-hermenevtikov-izumljati-teater.html Za hrbti gobezdavih hermenevtikov izumljati teater - www.delo.si, 13.06.2015]
*[https://www.dnevnik.si/1042727212/kultura/oder/janez-pipan-ljubiti-vlado-ki-postavlja-bodeco-zico Janez Pipan: Ljubiti vlado, ki postavlja bodečo žico - www.dnevnik.si, 24.12.2015]
*[https://www.dnevnik.si/1042784777/mnenja/kolumne/do-premiere Do premiere - www.dnevnik.si, 16.09.2017]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/narod-ki-si-je-nekoc-sodbo-pisal-sam-danes-vse-raje-pise-sodbe-drugim/433182 "Narod, ki si je nekoč sodbo pisal sam, danes vse raje piše sodbe drugim" - www.rtvslo.si, 22.09.2017]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/zacetek-sezone-v-drami-s-cankarjevimi-hlapci.html Začetek sezone v Drami s Cankarjevimi Hlapci - www.delo.si, 23.09.2017]
*[https://radioprvi.rtvslo.si/2017/10/kulturni-fokus-112/ Cankarjevi Hlapci, oddaja Kulturni fokus - www.rtvslo.si, 06.10.2017]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174496187 Janez Pipan, oddaja Proti etru - www.rtvslo.si, 12.10.2017]
*[https://www.dnevnik.si/1042789479/mnenja/kolumne/janez-pipan-rokovanje Janez Pipan: Rokovanje - www.dnevnik.si, 28.10.2017]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174578266 Stoletje Hlapcev, 2. del, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 27.11.2018]

Tin Grabnar

2018-12-16T08:02:13Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar, Tin]]
[[Kategorija:Režiserji|Grabnar, Tin]]
==Življenjepis==
Tin Grabnar (1992) je že v času šolanja na Prvi gimnaziji Maribor in na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] Univerze v Ljubljani intenzivno sodeloval na področju performativnih in gledaliških praks. Kot član gledališča Moment, Gledališke šole Prve gimnazije, Gledališke šole MKC in vodja gibalnega gledališča Dotik je ustvaril vrsto predstav, ki so odmevale doma in v tujini. Svoje interesno polje je širil tako v klasičnem kot tudi alternativnem, plesnem in lutkovnem gledališču. Med najprepoznavnejšimi projekti tega obdobja so predstave: ''V spominu umor, Sonata Strahov, Počitnice, Dejanje brez besed'' in ''Zrcaljenje'', ki so gostovale po festivalih doma in v Evropi (Festival v Avignonu, Euroscene Leipzig, Banja Luka, Hlinsk idr.).

Udeležil se je delavnic pri umetnikih kot so Jan Fabre, Sergei Ostrenko, [[Matija Solce]], [[Oliver Frljić]], [[Marek Bečka]], Marcos Martinez, [[Tomi Janežič]] in še mnogi drugi. Za svoje delo je prejel že več nagrad.

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 16247 | directings}}

==Dramska besedila==
*''Nekje drugje'' <br />
<small>(Avtorstvo skupaj z [[Zala Dobovšek|Zalo Dobovšek]] in [[Nina Šorak|Nino Šorak]]. Tekst je uprizoritveni načrt, pisan z mislijo na uprizoritev v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], režija T. Grabnar, premiera 11. in 12. 5. 2017. Takšna je tudi forma besedila, ki vsebuje kopico odrskih napotkov in opisov scenskih premikov.)</small>
===Celotna besedila===
*{{Pdf|NEKJE_DRUGJE_-_20.4._lektorirano.pdf|Nekje drugje}}

==Nagrade==

==Viri in literatura==
*Lutkovno gledališče Maribor

==Zunanje povezave==
*[https://www.dnevnik.si/1042731624/kultura/oder/obrazi-prihodnosti-kaj-bi-povedali-v-svojem-sanjskem-svetu Obrazi prihodnosti: »Kaj bi povedali v svojem sanjskem svetu?« - www.dnevnik.si, 11.03.2016]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/tin-grabnar-bere-sodobno-slovensko-dramo Tin Grabnar bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 11.08.2017]
*[https://lutkovnibienale2017.wordpress.com/2017/09/16/pogovor-podcast-z-reziserjem-tinom-grabnarjem/ Pogovor (podcast) z režiserjem Tinom Grabnarjem - lutkovnibienale2017.wordpress.com, 16.09.2017]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/umetnost-igre/174576722 Sodobno lutkarstvo, oddaja Umetnost igre - www.rtvslo.si, 19.11.2018]

Matija Solce

2018-12-16T08:01:45Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Solce,Matija]]
[[Kategorija:Režiserji|Solce,Matija]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Solce,Matija]]

==Življenjepis==
Matija Solce je glasbenik (glasbeno-gledališka skupina Fekete Seretlek, duo Folkoholics, Ethno in Transit), režiser, lutkar in igralec. Je doktorski študent gledališke akademije DAMU v Pragi, oddelek za lutkovno in alternativno gledališče, kjer tudi pričenja s poučevanjem lutkovne animacije. S svojimi avtorskimi predstavami je že nekajkrat obšel svet in prejel več nagrad na mednarodnih lutkovnih festivalih, med drugim za izvedbo na nacionalnem bienalnem festivalu slovenskih lutkarjev v Kopru 2005, za najboljšo predstavo v celoti na zaključnem nacionalnem festivalu čeških lutkovnih gledališč v Chrudimu (Češka), na mednarodnem festivalu Mateřinka pa nagrado za inventivnost. V pregledu vseh čeških lutkovnih predstav v letu 2004 je predstava ''Male nočne zgodbe'' prišla v izbor treh najboljših uprizoritev v sezoni (za nagrado ERIK) in prejela najvišje priznanje mamut na mednarodnem tekmovanju študentov gledaliških akademij, leta 2007 nagrado na estonskem festivalu Treff in na mednarodnem lutkovnem festivalu PIF v Zagrebu, leta 2008 pa na festivalu v Subotici za igro. Kljub slovenskemu državljanstvu je bil skupaj s štirimi mladimi češkimi umetniki nominiran v kategoriji talent leta 2005 za najpomembnejše češko gledališko priznanje radok, v letu 2008 pa je prejel nagrado zlata ptica v kategoriji scenske umetnosti. Leta 2009 je prejel nagrado za režijo predstave ''Luknjakabaret'' na bienalu slovenskih lutkarjev. Leta 2010 je na festivalu Lutke v Ljubljani prejel posebno nagrado za predstavo ''Štirje muzikanti''.

Ukvarja se tudi z organizacijo in vodenjem mednarodnih glasbenih delavnic (Etno Histria, Ethno Czech Republic), organizira in vodi gledališke delavnice za otroke in odrasle ter sodeluje z različnimi glasbeniki in drugimi umetniki po vsem svetu.

==Režije==
*2014 ''Časoskop'', koprodukcija [[Lutkovno gledališče Maribor]], Pokrajinski muzej Maribor in MCLU Koper
*2013 ''Močeradek gre čez cesto'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2012 Matija Solce po motivih Franza Kafke ''Proces ali Žalostna zgodba Josefa K.'', [[Lutkovno gledališče Maribor]], Maribor 2012 - EPK
*2010 Matija Solce ''Štirje muzikanti'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2008 ''Kabaretluknja'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]

==Nagrade==
*2015 nagrada za najboljšo režijo na 8. bienalu ULU (''Časoskop'', LGMB in Mednarodni center lutkovne umetnosti MCLU Koper v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Maribor)
*2013 Nagrada 15. festivala Zlata paličica za inovativen avtorski pristop (''Luknja'', LGL)

==Zunanje povezave==
*[http://www.teatromatita.com/ Teatro Matita]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/matija-in-nika-solce-zasvojena-z-etnom-in-lutkami.html Matija in Nika Solce zasvojena z etnom in lutkami - www.delo.si, 26.1.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/sopotnik/174254241 Sopotnik: Matija Solce - www.rtvslo.si, 31.12.2013]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174420485 Scenski umetnik Matija Solce, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 09.08.2016]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174527313 dr. Matija Solce, oddaja Intervju - Radio - www.rtvslo.si, 21.03.2018]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/umetnost-igre/174576722 Sodobno lutkarstvo, oddaja Umetnost igre - www.rtvslo.si, 19.11.2018]

Martina Maurič Lazar

2018-12-16T08:00:01Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Lazar, Martina Maurič]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Lazar, Martina Maurič]]
<div style="float: right">[[Slika:Martina-mauric-lazar_foto_mankica_kranjec.jpg|Foto: Mankica Kranjec]]</div>
==Življenjepis==
Rojena leta 1971 v Mariboru. Med leti 1990 in 1994 študira na Filozofski fakulteti v Ljubljani, angleški jezik in primerjalno književnost. Leta 1994 se vpiše na Praško Akademijo lepih umetnosti, na DAMU - Akademijo za gledališče, katedro Alternativnega in lutkovnega gledališča, smer igra. Diplomira leta 1997, magisterski študij konča leta 1999. Od leta 2000 je kot igralka – animatorka zaposlena v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]].

Že v času študija se veliko posveča avtorskemu gledališču, ki temelji na samostojnem igralskem delu, improvizacijah in avtorskemu pristopu k igri in izrazu. Njena glavna mentorja sta docent Jan Schmid in prof. dr. Ivan Vyskočil. Na Češkem je v okviru študija štiri leta članica praškega gledališča ''Studio Studia Ypsilon'', kjer odigra večino svojih vlog, nastopa pa tudi v drugih gledaliških produkcijah (''Gledališče Archa, Studio Roxy – danes NoD, Alfred ve dvore'' in ''Studio Damuza'', vse v Pragi).

Na gledališko lutkovnem področju v Sloveniji ob predstavah znotraj Lutkovnega gledališča sodeluje še z [[Gledališče Labirint|Gledališčem Labirint]] [[Saša Jovanović|Saša Jovanovića]], [[Silvan Omerzu|Silvanom Omerzujem]] v [[Gledališče Konj|Gledališču Konj]], Barbaro Kapelj, Pripovedovalskim festivalom in z drugimi. Redno sodeluje s programi RTV Slovenija. V LGL je poleg številnih vlog pripravila tri avtorske projekte: ''Nariši mi backa, Poštarska pravljica'' in ''Laila''. Občasno prevaja (D. Drábek: ''Ples na vodi'', L. Lagronová: ''Iz zvezdnega prahu''). Od leta 2013 je docentka za lutkarstvo na AGRFT. Je predsednica Unime, društva slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk.

==Vloge in sodelovanja v gledališču==

===2011-===
{{#dynamic_content:rep | person | 6872 | roles | 2011-2030}}

===2000 - 2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 6872 | roles | 2000-2010}}

===1993 - 1999===
{{#dynamic_content:rep | person | 6872 | roles | 1990-1999}}
*1999 Bystron – Lehačka ''OKENSKA POLICA'', poročena ženska, r. Ondrej David, DAMU
*1999 ''MOŠKI IN ŽENSKA'', r. Jan Schmid, DAMU in Univerza Toronto
*1998 Woody Allen ''SMRT'', Gina, r. Juraj Nvota, Studio Studia Ypsilon
*1998 Georg Tabori ''GOLDBERGOVE VARIACIJE'', scenografka, r. Eva Leinweberova, DAMU, Roxy
*1997 ''ANIMA, ANIMIS'', r. Halka Tresnakova, HAMU, Katedra za gib in pantomimo
*1997 Arnošt Goldflam ''PAVEL JEDLIČKA IN PAVEL KRAHULIK'', mati, r. A. Goldflam, Studio Studia Ypsilon
*1997 Karel Polaček ''VSE ZA FIRMO'', r. Jan Schmid, Studio Ypsilon
*1996 ''JARMARK'', Madelon, r. Milan Forman in Marketa Schartova, Studio Studia Ypsilon
*1996 Ben Johnson ''ALKIMIST'', Sestra predstojnica, r. Michal Schonberg, Studio Studia Ypsilon
*1996 Ladislav Smoljak ''HIMNA'', r. L. Smoljak, Studio Studia Ypsilon
*1995 ''XX. STOLETJE'', Vprašaj, r. Jan Schmid, Studio Studia Ypsilon
*1995 ''ČUJBA'', Tri sojenice, r. Jan Schmid, Studio Studia Ypsilon
*1994 ''SREČANJA'', r. Alenka Pirjevec, Lutkovni studio LGL
*1994 ''DAY IS MORNING, NOON AND EVENING'', r. Peter Schumann, Archa
*1993 L. Suhodolčan ''KROJAČEK HLAČEK'', Krojaček hlaček, r. Saša Jovanović
*W.B. Yeats – M. Maurič ''DEIRDRE'', r. [[Saša Jovanović]], Lutkovni studio [[LGL]]

==Vloge na televiziji==
*2006 ''Kako živijo slovenski gradovi'', Velenje, r. Hanka Kastelicova, RTV Slovenija
*2003 – 2006, [[Polonca Kovač]] ''Martina in ptičje strašilo'', TV serija za otroke, OMP, r. [[Vladimir Jurc]], Siena Krušič, Marko Naberšnik
*2000 – 2006, sinhronizacije risank (''Trnovo robidovje'', ''Roli Poli Oli'', ''Lešnička'', ''Zakaj'', ''Želejčki'' ...)
*2003 Pisane delavnice, TV serija za otroke, uredništvo OMP; r. Vladimir Jurc, RTV Slovenija

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 6872 | directings}}
*2000 A. Exupery – M. Maurič ''NARIŠI MI BACKA'', solo predstava, LGL
==Prevodi==
{{#dynamic_content:rep | person | 6872 | translations}}

==Nagrade==
*2017 Nagrada 19. mednarodnega lutkovnega festivala Zlata iskra v Kragujevcu (Srbija) za igro (''Ti loviš!'', LGL)
*2013 Nagrada [[Bienale ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije|7. bienala Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije 2013]] za igro in animacijo (''Ti loviš!'', LGL)
*2004 za animacijo v predstavi ''Matiček se ženi'', festival PIF, Zagreb
*2004 za animacijo v predstavi ''Matiček se ženi'', [[Festival Lutke]], Ljubljana
*2003 [[Nagrada festivala Zlata paličica|Zlata paličica]] za vlogo Irene v predstavi ''Perzej''; festival [[Zlata paličica]], Ljubljana
*2003 za igro in animacijo v predstavah ''Matiček se ženi'' (Rozala), ''Sneguljčica'' (Sneguljčica) in ''Peskar'' (Natanael), Slovenski festival ULU, Maribor
*2002 za netradicionalen in avtorski izraz predstave ''Nariši mi backa'', Mednarodni lutkovni festival Ostrava, Češka republika
*2002 za predstavo ''Nariši mi Backa'', Mednarodni lutkovni festival Užgorod, Ukrajina

==Viri in literatura==
*Spletna stran LGL

==Zunanje povezave==
*[http://www.lgl.si Lutkovno gledališče Ljubljana]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/jezik-sodobnega-lutkovnega-gledali%C5%A1%C4%8Da Jezik sodobnega lutkovnega gledališča - www.sigledal.org, 16.5.2007]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/pogovor-z-edijem-majaronom Pogovor z Edijem Majaronom - www.sigledal.org, 9.9.2007]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/martina-mauric-lazar-nasa-lutkarska-zgodovina-ni-zanemarljiva Martina Maurič Lazar: »Naša lutkarska zgodovina ni zanemarljiva« - www.sigledal.org, 21.3.2013]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/umetnost-igre/174576722 Sodobno lutkarstvo, oddaja Umetnost igre - www.rtvslo.si, 19.11.2018]

Silvan Omerzu

2018-12-16T07:59:21Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Omerzu, Silvan]]
[[Kategorija:Scenografi|Omerzu, Silvan]]
[[Kategorija:Režiserji|Omerzu, Silvan]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Omerzu, Silvan]]

==Življenjepis==
'''Silvan Omerzu''' je slovenski režiser, slikar in lutkovni umetnik, rojen 1955 v Brestanici. Po študiju na Pedagoški akademiji v Ljubljani začel delati v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]]. Nato je leta 1983 prejel štipendijo za študijsko bivanje v Pragi, kjer je končal specializacijo iz lutkovne scenografije in oblikovanja lutk. Po vrnitvi v Ljubljano je svojo avtorsko poetiko, namenjeno odraslemu občinstvu, najizraziteje uresničeval v gledališču Konj, ki ga je ustanovil skupaj z režiserjem Janom Zakonjškom. Že z njuno prvo predstavo ''Napravite mi zanj krsto'' sta leta 1993 osupnila slovensko javnost in gledališče si je pridobilo svoje zvesto občinstvo. Istega leta se je odločil prekiniti desetletno zaposlitev v Lutkovnem gledališču v Ljubljani in postal svobodni umetnik. Še vedno je sam ali v okviru Gledališča Konj sodeloval z LGL-om, pa tudi z Gledališčem Glej, Cankarjevim domom in Slovenskim mladinskim gledališčem.

Njegove prve predstave z Gledališčem Konj so bile dionizično razvratne, v njih so se združevale plemenitost in prostaštvo, tradicija in sodobnost, vedno polne črnega, obešenjaškega in obscenega humorja. Predstave so gostovale na mnogih mednarodnih festivalih na Hrvaškem, v Italiji, Češki, Franciji, Avstriji, Belgiji, Bosni in ZDA.

V letih od 1994 do 1996 je redno sodeloval z osrednjim lutkovnim gledališčem Minor v Pragi. Poučeval je na Gledališki in lutkovni šoli v Ljubljani ter likovno urejal revijo Lutka. Kmalu pa so ga pričele zanimati še druge stvari, ukvarjati se je začel s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, keramiko in oblikovanjem plakatov ter eksperimentirati z materiali, od lesa, prediva, do kovine.

Po letu 2000 so v trilogiji ''Zbogom, princ'' po motivih flamskega dramatika in mistika Michela de Ghelderoda, ''Peskar'' in ''Svetnik Krespel'' po motivih Hoffmannovih grozljivih zgodb, lutke postale prefinjene asketske figure, ki pripovedujejo o smislu življenja, smrti, božanski popolnosti in bistvu umetnosti. Od takrat so za njegove predstave značilna asketska, a plemenita likovna podoba, minimalizem pri animaciji lutk in usodnost dogodkov, v katere junake žene njihovo srce. Pogosto so lutke črno-belo ali sivo-bele barve z razpotegnjenimi rdečimi ustnicami, bolščečimi očmi in izrazitimi nosovi.

'''Omerzu''' v vsaki novi predstavi svojevrstno prepleta materiale in tehnologije, da vedno znova ustvari sijajen oblikovno-kiparski svet, v katerem se giblje neka prvinska energija. Poleg lutk, izbire besedila in režije, izdela tudi celotno likovno zasnovo odra ter na njem združi vse mogoče scenske, likovne in gledališke elemente. Tako lahko njegove minimalistične lutke s podobnimi gibi in premiki ustvarjajo tiho univerzalnost ter pripovedujejo zgodbe o življenju in smrti. S svojim umetniškim delom '''Omerzu''' odpira vprašanja o (navidezni) vodljivosti lutke, razmerju med lutkarjem in lutko, zahteva ponoven premislek o likovni dramaturgiji in intenzivnosti animacije lutk.

Mednarodno priznan likovni umetnik in lutkar je imel tudi številne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini. Za svoje delo v gledališču je prejel več mednarodnih in slovenskih nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada (2006).

==Video==
{{#embed:youtube | C-nLRVfdZgY}}
Prepovedane ljubezni, r. Silvan Omerzu, Lutkovno gledališče Ljubljana, premiera: 29. maj 2009
==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 2074 | directings}}
*2000 ''Oltarček Dona Cristobala'', Gledališče Konj
*1998 ''Kralj Ubu'', Gledališče Konj
*1995 ''Don Juan'', Gledališče Konj
*1993 ''Napravite mi zanj krsto'', [[Gledališče Konj]]

==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 2074 | dramaturgies}}
==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 2074 | scenographies}}

==Pomembnejše razstave==
*2006 ''Solze'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
*2007 ''Solze'', Ljubljanski grad, Galerija Kazemate
*2007 ''Solze'', La Bellone, Bruselj
*2008 ''Ne – gib: poslušati z očmi'', Muzej krščanstva na Slovenskem, Stična
*2008 ''Avtomati: gledališče smrti'', Kibela, Maribor
*2008 ''Lutke'', Galerija Manzana 1, Santa Cruz, Bolivija

==Nagrade==
*2017 Nagrada 19. mednarodnega lutkovnega festivala Zlata iskra v Kragujevcu (Srbija) za najboljšo režijo (''Ti loviš!'', LGL)
*2013 Nagrada [[Bienale ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije|7. bienala Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije 2013]] za najboljšo režijo (''Salto mortale'', LGMB in ''Ti loviš!'', LGL)
*2006 nagrada [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernovega sklada]] (za trilogijo Misterij življenja in smrti s predstavami Zbogom princ (2001), Peskar (2003) in Svetnik Krespel (2004))
*2008 nagrada [[mali princ]] na festivalu Lutke (Hiša Marije pomočnice)
*2010 nagrada na 15. mednarodnem lutkovnem festivalu za odrasle v Peču na Madžarskem, 43. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč PIF (Pupeteatra Internacia Festivalo) v Zagrebu, 6. mednarodnem festivalu lutkovnih predstav za odrasle Pierrot (Prepovedane ljubezni)

==Literatura in viri==

==Zunanje povezave==
*[http://www.mladina.si/104246/obcutek-za-drugacno-lepoto/ Občutek za drugačno lepoto - www.mladina.si, 23.10.2000]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/ko-%C5%BEeli-%C4%8Dlovek-prese%C4%8Di-samega-sebe Ko želi človek preseči samega sebe - www.sigledal.org, 14.12.2010]
*[https://www.dnevnik.si/1042711438/kultura/oder/-silvan-omerzu-tisto-kar-se-ne-vidi-se-vseeno-cuti Silvan Omerzu: Tisto, kar se ne vidi, se vseeno čuti - www.dnevnik.si, 18.04.2015]
*[http://www.pogledi.si/ljudje/v-bistvu-smo-ljudje-kot-avtomati V bistvu smo ljudje kot avtomati - www.pogledi.si, 22.05.2015]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/lutkar-silvan-omerzu-za-sta-nocem-da-slikarja-oznacuje-baretka-intervju Lutkar Silvan Omerzu: Nočem, da slikarja označuje baretka (intervju) - www.sigledal.org, 06.10.2016]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/umetnost-igre/174576722 Sodobno lutkarstvo, oddaja Umetnost igre - www.rtvslo.si, 19.11.2018]

Janez Škof (1960)

2018-12-16T07:52:49Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Škof, Janez]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Škof, Janez]]
<div style="float: right">[[Slika:JANEZ-KOF-450x525.jpg|Foto: Arhiv SNG Drama Ljubljana]]</div>
==Življenjepis==
Igralec Janez Škof se je rodil 3. decembra 1960 v Kranju. Od leta 1980 do 1984 je študiral igro in umetniško besedo na [[AGRFT]] v Ljubljani. Študij je zaključil leta 1984 v vlogi '''Vnuka''' v Mrožkovem ''Karolu'' v letniku [[Mile Korun|Mileta Koruna]] in [[Matjaž Zupančič|Matjaža Zupančiča]]. Diplomiral je dve leti kasneje (1986).

Po končanem študiju je delal v skoraj vseh slovenskih gledališčih in mnogih ljubljanskih neinstitucionalnih in eksperimentalnih gledaliških skupinah. Po študiju je bil angažiran v [[MGL]], obenem pa je igral tudi v [[Drama SNG Maribor|mariborski drami]] in [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. V tem času je v teh gledališčih je ustvaril tri velike vloge '''Klementa Juga''' v [[Drago Jančar|Jančarjevem]] ''Klementovem padcu'' (MGL), '''Doktorja Fausta''' v Goethejevem ''Faustu'' (Drama SNG Maribor) in '''Sultana Šahrija Lepega''' v [[Ivo Svetina|Svetinovi]] ''Šeherezadi'' (SMG), s katerimi je opozoril na svojo izjemno notranjo energijo in izrazno moč. Za vse tri vloge je bil večkrat nagrajen v Sloveniji, obenem pa še na MESSu in Sterijinem pozorju v Novem Sadu.

Leta 1991 je postal član Slovenskega mladinskega gledališča, kjer se je v dvanajstih letih izkazal kot izvrsten interpret v predstavah sodobnega, tudi nebesednega gledališča. Nikakor se ni mogel izogniti različnim kreacijam tudi izven matične hiše, predvsem kadar je bilo potrebno v interpretacijo vplesti razgibano karakterno ali celo zabavljaško komiko, katere mojster je od vsega začetka. Na [[SLG Celje|Dnevih komedije]] v Celju je bil v vlogi '''Amorja ''' (E. Filipčič ''Psiha'', SMG, 1994) razglašen za Žlahtnega komedijanta.

Leta 2003 se je zaposlil v [[SNG Drama Ljubljana]]. Z različnimi režiserji je ustvaril kar nekaj naslovnih ali velikih vlog in razvil svoje igralske značilnosti do potankosti. Dejstvo je, da se na njegovi igralski poti ves čas v presledkih ponavlja režiser [[Diego de Brea]]. V De Brejevih uprizoritvah je ustvaril pomembne vloge prav z nebesedno, telesno izraznostjo, v detajle izdelanim karakterjem in izjemno energijsko nabitostjo in prezenco ter za vlogo '''Kralja Edvarda''' (C. Marlove Edvard II., SNG Drama Ljubljana) v njegovi režiji je leta 2005 prejel [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado z igro]].

Srečamo ga v nekaj filmih, a širšo medijsko prepoznavnost je dosegel z vlogami v nekaterih televizijskih oddajah in nadaljevankah (''Teater Paradižnik'', ''Vrtičkarji'', ''Naša mala klinika'', itd.) in reklamnih spotih.

Posebnost ali pa značilnost Janeza Škofa je, da se je kot samouk naučil igrati na diatonično harmoniko, ki mu služi pri interpretiranju slovenske poezije. Prvotno se je predstavljal kot izvrsten interpret poezije [[Dane Zajc|Daneta Zajca]], pogosto celo s pesnikovim sodelovanjem. Izšla je zgoščenka te poezije z naslovom ''Ogenj v ustih'' (2000). Kasneje pa je s skupino igralcev somišljenikov ustanovil glasbeno skupino Čompe, ki na svojevrsten način interpretira še druge slovenske pesnike (Jesiha, Razmana, Kocbeka).

==Video==
{{ #embed:youtube | y9fT2MKDNtU }}
* SNG Drama Ljubljana, Ivo Prijatelj ''Totenbirt'', režiser Mile Korun, premiera 2. oktober 2010
{{ #embed:youtube | LdiJ1YGtlRM }}
* SNG Drama Ljubljana, Ernst Lubitsch ''Ko sem bil mrtev'', režiser Diego de Brea, premiera 11. marec 2010
{{ #embed:youtube | tsAI8ENFA68 }}
* Podelitev Borštnikovega prstana 2018 Janezu Škofu

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 611 | roles}}
*1984 Vnuk; Slawomir Mrožek ''Karol'', r. [[Duša Škof]], AGRFT Ljubljana
*1984 Gospa; Jean Genet ''Služkinji'', r. [[Jože Valentič]], AGRFT Ljubljana

==Vloge na filmu in televiziji==
*2011 ''Kruha in ige''r
*2007 ''Petelinji zajtrk''
*2007 ''Sonja''
*2006 ''Ohcet''
*2006 ''Kosilnica''
*2006 ''Prezgodaj dva metra spodaj''
*2005 ''Ljubljana je ljubljena''
*2005 ''Koncert za mobilne telefone in orkester''
*2004 ''V kraljestvu svizca''
*2003 ''Pesnikov portret z dvojnikom''
*2002 ''Nič proti nič''
*2001 ''Ižanska pravda''
*1996 ''Peter in Petra''
*1995 ''Lojze se je zbudil, kot ponavadi''
*1993 ''Zrakoplov''
*1991 ''Triangel''
*1987 ''Ljubezen nam je vsem v pogubo''
*1987 ''Moj ata socialistični kulak''
*1987 ''Živela svoboda''

==Nagrade==
*[[Borštnikov prstan]], {{Pdf|Utemeljitev_prstana_2018_(Janez_Škof).pdf|obrazložitev}}
*2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada za igro]] na 49. Festivalu Borštnikovo srečanje (za vlogo '''Očeta''' v uprizoritvi ''Angel pozabe'' v izvedbi SNG Drama Ljubljana)
*2005 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro, za vlogo '''Kralja Edvarda''' (Marlowe ''Edward Drugi'', SNG Drama Ljubljana)
*1994 Žlahtni komedijant na Dnevih komedije Celje, za vlogo '''Amorja''' (E. Filipčič ''Psiha'', SMG)
*1990 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrada Prešernovega sklada]] za vloge: '''Lucindo''' ( L. de Vega ''La discreta enamorada''), '''Klement Jug''' (D. Jančar ''Klementov padec''), '''Tone Grom''' (D. Jovanović ''Viktor ali dan mladosti'', vse MGL) in '''Sultan Šahrijar Lepi''' (I. Svetina ''Šeherezada'', SMG)
*1990 Sterijeva nagrada za najboljšo moško vlogo, za vlogo '''Toneta Groma''' (D. Jovanović ''Viktor ali dan mladosti'', MGL)
*1990 Sterijeva nagrada za najboljšo epizodno vlogo, za vlogo '''Toneta Groma''' (D. Jovanović ''Viktor ali dan mladosti'', MGL)
*1990 Zlati lovorov venec festivala MES Sarajevo, za vlogo '''Doktorja Fausta''' (J. W. Goethe ''Faust'', Drama SNG Maribor)
*1990 Nagrada občinstva Borštnikovega srečanja, za vlogi '''Edvarda Schwarza''' (F. Wedekind ''Lulu'') in '''Doktorja Fausta''' (J. W. Goethe ''Faust'', obe Drama SNG Maribor)
*1989 Nagrada Sklada Staneta Severja za vlogi '''Klementa Juga''' (D. Jančar ''Klementov padec'', MGL) in '''Sultana Šahrijarja Lepega''' ( I. Svetina ''Šeherezada'', SMG)

==Viri in literatura==
*Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja
*Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)
*Spletna stran repertoarja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)
*Spletna stran SNG Drama Ljubljana

==Zunanje povezave==
*[http://www.drama.si/ SNG Drama Ljubljana]
*[http://www.mladina.si/45761/ Janez Škof, igralec - www.mladina.si, 23.12.2008]
*[http://www.delo.si/nedelo/igralec-janez-skof-ce-me-reziser-hoce-imeti-bom-dal-vse-od-sebe.html Igralec Janez Škof: Če me režiser hoče imeti, bom dal vse od sebe - www.delo.si, 16.11.2014]
*[https://www.dnevnik.si/1042844024/Oder/janez-skof-na-odru-mi-je-najtezje-zacutiti-pravo-jezo Janez Škof: Na odru mi je najtežje začutiti pravo jezo - www.dnevnik.si, 20.10.2018]
*[https://www.delo.si/sobotna-priloga/velik-car-je-v-tem-da-se-najdes-morda-se-vecji-da-se-izgubis-106326.html Velik čar je v tem, da se najdeš, morda še večji, da se izgubiš - www.delo.si, 27.10.2018]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/umetnost-igre/174568870 Janez Škof, dobitnik Borštnikovega prstana 2018, oddaja Umetnost igre - www.rtvslo.si, 15.10.2018]

Vito Weis

2018-12-16T07:44:19Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Weis, Vito]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Weis, Vito]]
==Življenjepis==
Vito Weis je rojen 25. 9. 1986 v Mariboru. Leta 2010 diplomiral iz Dramske igre na [[AGRFT]]. Poleg igre se je dodatno izobraževal na področju sodobnega plesa v [[Plesni teater Ljubljana|Plesnem teatru Ljubljana]] in na številnih delavnicah (klasične igralske, Grotowski,
performans – VN lab, različne sodobne plesne tehnike,…). Že med študijem je kot gost začel sodelovati v predstavah repertoarnega gledališča ([[SNG Drama Ljubljana|SNG Drama]]) in avtorskih predstavah ([[Glej]]). Po končanem študiju deluje kot samozaposlen igralec v repertoarnih gledališčih, na odrih neodvisne scene in dela z različnimi skupinami – [[Via Negativa]], [[Betontanc]] ter režiserji – [[Janez Janša|Janša]], [[Bojan Jablanovec|Jablanovec]], [[Matjaž Pograjc|Pograjc]], [[Matjaž Zupančič|Zupančič]], [[Ivana Djilas|Djilas]], [[Helena Peršuh|Peršuh]], [[Yulia Roschina|Roschina]], [[Alen Jelen|Jelen]], [[Eva Nina Lampič|Lampič]], [[Ivan Peternelj|Peternelj]]… Deluje na področju dramskega gledališča, plesa, fizičnega gledališča in sodobne scenske umetnosti. Je tudi soavtor oz. avtor različnih predstav (''Kdo je naslednji, To je šele začetek, Korak v pravo smer, Heroj 1.0''). V času študija in po njem je prav tako posnel nekaj kratkih in celovečernih filmov. Na 50. Festivalu Borštnikovo srečanje je prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca in igralsko nagrado Zlati Lev v Umagu leta 2016.

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 11969 | roles}}

==Vloge na filmu in televiziji==
==Vloge na radiu==
==Nagrade==
*2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro za vlogo v predstavi ''Heroj 2.0 - Predstava vseh predstav'' v koprodukciji KUD Moment in Zavod EN-KNAP
*2016 Nagrada zlati lev na 17. mednarodnem gledališkem festivalu Zlati lev v Umagu
*2015 Borštnikova nagrada za mladega igralca na 50. Festivalu Borštnikovo srečanje

==Literatura==
*Moment

==Zunanje povezave==
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174500704 Heroj 2.0, Uroš Kaurin in Vito Weis, oddaja Nočni obisk - www.rtvslo.si, 06.11.2017]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174558894 Heroj 2.0 - Predstava vseh predstav, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 28.08.2018]
*[https://www.vecer.com/portet-tedna-igralca-vseh-igralcev-iz-predstave-vseh-predstav-6606159 (PORTET TEDNA) Igralca vseh igralcev iz predstave vseh predstav - www.vecer.com, 03.11.2018]

Uroš Kaurin

2018-12-16T07:43:44Z

Anja: /* Zunanje povezave */

<div style="float: right">[[Slika:Uros_Kaurin_2009.jpg|300px|Foto:Žiga Koritnik]]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Kaurin, Uroš]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Kaurin, Uroš]]
==Življenjepis==
Uroš Kaurin (1985) je [[AGRFT]] z diplomo zaključil leta 2009 in se istega leta, takoj po izpopolnjevanju na SNDO (Šoli za nov plesni razvoj/koreografijo, Gledališki šola Amsterdam), zaposlil v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. V slovenskem gledališkem in plesnem prostoru se je začel udejstvovati že kot študent in še vedno deluje na neinstitucionalni sceni, denimo pri [[Via Negativa|Vii Negativ]]i in v tandemu z [[Vito Weis|Vitom Weisom]], s katerim sta ustvarila predstavo ''Heroj 1.0.'' Dejaven je tudi lokalno, kot član KUD-a Moment iz Maribora, nevladne in neprofitne organizacije, ki se posveča ustvarjanju in razvoju neodvisnega gledališča in sorodnih uprizoritvenih umetnosti. Med leti 2010 in 2012 je vodil mednarodni festival neodvisnega gledališča Prestopi. Najširše občinstvo se ga spomni iz mladinske uspešnice ''Gremo mi po svoje''.

Kljub mladosti in razmeroma kratkemu stažu v [[MGL|Mladinskem]] je s svojo prezenco njegov oder že neizbrisno zaznamoval. Njegove izredne gibalne sposobnosti so prišle do izraza v ''Kralju Learu'' (v katerem je silovito interpretiral Edgarja), ''Oliverju Twistu'' (njegov Jack Dawson ali Lisjak prekipeva od objestne očarljivosti) in ''Vampirju'' (še posebej ostaja v spominu njegov pretresljivi, z jalovo trmo in mladostno prepotentnostjo zaznamovani monolog mladega plemiča, ki je vajen, da je vse njegovo, ženine ljubezni pa si ne more pridobiti). Z odločno prezenco opozarja nese v ''Razrednem sovražniku (Re-/-de/-konstrukciji)'' in ''Dantonovi smrti.'' Kot Jacinta v skoraj »vsemoški« zasedbi ''Pohujšanja v dolini šentflorjanski'' ujame pravo mero in ob nujni parodičnosti, začrtani že v zasedbi sami, svoj lik res navdihne z erotično čutnostjo, ob kateri bi glavo zavrtelo še komu drugemu, ne le svetohlinskim Šentflorjancem. Je del igralske in avtorske ekipe projekta ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!,'' s katerim je obredel že na desetine evropskih in svetovnih odrov; v antologijskem zadnjem prizoru, ki preigrava (tudi) implicitne notranje napetosti v igralskem ansamblu, se s »svojo« mladostno samozavestjo vzpostavi kot temeljni antagonist starejšim kolegom.

Leta 2010 je na Borštnikovem srečanju v Mariboru prejel nagrado za mladega igralca in skupaj s kolegi nagrado za izjemno kolektivno stvaritev v predstavi ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!.''

==Video==
{{#embed:youtube | jTLAUXGyNvc}}
Uroš Kaurin in Vito Weis: Heroj 2.1, koprodukcija Moment in EN-KNAP

==Vloge v gledališču==
===2011-===
{{#dynamic_content:rep | person | 5467 | roles | 2011-2030}}
===1999-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 5467 | roles | 2009-2010}}
*2009 ''Tonight I Celebrate'', r. [[Bojan Jablanovec]], [[Via Negativa]]
{{#dynamic_content:rep | person | 5467 | roles | 2008}}
*2007 Viktor; Mark Ravenhill ''Kok ti men zdej dol visiš'', r. [[Vito Taufer]], [[SMG]]
{{#dynamic_content:rep | person | 5467 | roles | 1999-2007}}

==Nagrade==
*2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro za vlogo v predstavi ''Heroj 2.0 - Predstava vseh predstav'' v koprodukciji KUD Moment in Zavod EN-KNAP
*2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za mladega igralca (''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine'', SMG Ljubljana) [[Uroš Kaurin/nagrade 2010|obrazložitev]]

==Literatura in viri==
*[http://zdus.si/ ZDUS]
*[http://www.mladinsko.com/domov/ Spletna stran SMG]

==Zunanje povezave==
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/tonight-i-celebrate-ignacij-bor%C5%A1tnik Tonight I celebrate*; Ignacij Borštnik - www.sigledal.org, 23.10.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/ti-nisi-pomemben-v-bistvu-ne Ti nisi pomemben. V bistvu ne. - www.sigledal.org, 17.12.2010]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174500704 Heroj 2.0, Uroš Kaurin in Vito Weis, oddaja Nočni obisk - www.rtvslo.si, 06.11.2017]
*[https://www.vecer.com/producentstvo-omogoca-ustvarjalnost-6533978 "Producentstvo omogoča ustvarjalnost" - www.vecer.com, 01.08.2018]
*[https://www.vecer.com/portet-tedna-igralca-vseh-igralcev-iz-predstave-vseh-predstav-6606159 (PORTET TEDNA) Igralca vseh igralcev iz predstave vseh predstav - www.vecer.com, 03.11.2018]

Petra Pogorevc

2018-12-16T07:34:58Z

Anja: /* Zunanje povezave */

Igor Pison

2018-12-03T15:17:49Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Pison, Igor]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Pison, Igor]]
[[Kategorija:Režiserji|Pison, Igor]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Pison, Igor]]
==Življenjepis==
Igor Pison je gledališko poklicno pot začel kot igralec v SSG Trst, bil pa je tudi član igralskega ansambla v italijanskem državnem gledališču Il Rossetti.

Študiral je operno in gledališko režijo na Akademiji za gledališče Augusta Everdinga v Münchnu in doživel pomembne mednarodne uspehe tako na dramskem kot na opernem področju z režijami v državnih gledališčih Slovenije, Hrvaške in Avstrije.

Leta 2012 je v Münchnu pripravil svojo prvo operno režijo Dallapiccolove operne enodejanke ''Nočni let (Il volo di notte),'' v Trstu režijo predstave ''Saj razumete'', prirejeno po istoimenski pripovedi tržaškega literata Claudia Magrisa, leto zatem pa glasbeno igro ''Hozana tekočemu računu'' Bertolta Brechta in Kurta Weilla.

Svojevrstni mejnik v njegovi karieri je režija drame ''Angel pozabe'' po istoimenskem romanu Maje Haderlap leta 2014 v SNG Drama Ljubljana. Še istega leta je v HNK Zagreb in v SSG v Trstu režiral dvojezični prvenec ''Trst, mesto v vojni/Trieste una citta in guerra''.

V sezoni 2015/2016 je v SSG režiral slovensko praizvedbo monodrame ''Ismena, njena sestra'', leta 2016 pa ''Dogodek v mestu Gogi'' Slavka Gruma. Istega leta se je podpisal tudi pod režijski koncept Shakespearove tragedije ''Macbeth'' v produkciji ljubljanske Drame.

V sezoni 2017/2018 je v SSG Trst imel funkcijo umetniškega koordinatorja.

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 5536 | directings}}

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 5536 | roles}}

==Vloge na filmu in televiziji==

==Nagrade==
*2015 nagrada zlato zrno

==Viri in literatura==
*SSG Trst

==Zunanje povezave==
*[https://www.youtube.com/watch?v=6qBIgob70oM Drama Festival 2015 - Režijski dialog: Mateja Koležnik, Eduard Miler, Igor Pison - www.youtube.com]
*[http://www.mladina.si/168509/igor-pison-reziser-in-pisatelj/ Igor Pison, režiser in pisatelj … poetični revolucionar - www.mladina.si, 07.08.2015]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/profil/174492847 Igor Pison, oddaja Profil - www.rtvslo.si, 25.09.2017]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174544557 Igor Pison, oddaja Nočni obisk - www.rtvslo.si, 09.06.2018]
*[https://www.vecer.com/igor-pison-gledalisce-je-bioloska-dzungla-6620053 Igor Pison: Gledališče je biološka džungla - www.vecer.com, 28.11.2018]

Žiga Divjak

2018-11-25T14:31:12Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Divjak, Žiga]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Divjak, Žiga]]
<div style="float: right">[[Slika:Ziga Divjak reziser foto Nejc Saje.jpg|Foto: Nejc Saje]]</div>
==Življenjepis==

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 14194 | directings}}

==Nagrade==
*2017 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo režijo (''Človek, ki je gledal svet'', [[Slovensko mladinsko gledališče]])
*2015 akademijska Prešernova nagrada za režijo trilogije s skupnim naslovom ''TIK PRED REVOLUCIJO''

==Viri in literatura==
==Zunanje povezave==
*[http://www.pogledi.si/kritike/prihajajo Prihajajo! - www.pogledi.si, 29.03.2016]
*[http://www.mladina.si/178806/ziga-divjak-gledaliski-reziser/ Žiga Divjak, gledališki režiser - www.mladina.si, 24.02.2017]
*[http://radioprvi.rtvslo.si/2018/03/nocni-obisk-1104/ Žiga Divjak, oddaja Nočni obisk - www.rtvslo.si, 02.04.2018]
*[https://www.dnevnik.si/1042817767/kultura/oder/ziga-divjak-gledaliski-reziserni-vec-resnicne-vere-v-kolektiv Žiga Divjak, gledališki režiser: Ni več resnične vere v kolektiv - www.dnevnik.si, 09.10.2018]
*[https://www.mladina.si/187739/ziga-divjak-kot-druzba-lahko-obstanemo-le-ce-bomo-problem-drugega-razumeli-kot-svoj-lastni-pr/ Žiga Divjak: Kot družba lahko obstanemo le, če bomo problem drugega razumeli kot svoj lastni problem - www.mladina.si, 12.10.2018]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174572306 Gledališki režiser Žiga Divjak, oddaja Intervju - Radio - www.rtvslo.si, 30.10.2018]

Tijana Zinajić

2018-11-25T14:29:06Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Zinajić, Tijana]]
[[Kategorija:Režiserji|Zinajić,Tijana]]
==Življenjepis==
Tijana Zinajić je po končani gimnaziji vpisala študij francoščine in filozofije na Filozofski fakulteti, nato študij gledališke režije na [[AGRFT]] v Ljubljani pod mentorstvom [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]] in [[Janez Hočevar|Janeza Hočevarja]]. Diplomirala je pod mentorstvom [[Dušan Mlakar|Dušana Mlakarja]], [[Kristijan Muck|Kristjana Mucka]] in Saše Jurca z uprizoritvijo [[Dane Zajc|Zajčeve]] ''Medeje'' (1999).

Režirala je v različnih slovenskih gledališčih, v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]] (''Svinčnik piše s srcem''), v [[SLG Celje]] (''Ronja, razbojniška hči'', ''Punca na zofi'' in ''Njegova temna tvar, I. del''), v [[Gledališče Koper|Gledališču Koper]] (''Ulica svobode, Sonce in sončice'' in ''Pazi, Pika'', slednjo v koprodukciji z [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnim gledališčem Ljubljana]]), v [[Mestno gledališče Ptuj|Mestnem gledališču Ptuj]] (''Poljubljanje z mr. Beanom'') in v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] (''Golobi, Dlje od najdlje'' in ''Čudežna terapija'').

V [[SNG Nova Gorica]] je doslej režirala samo eno predstavo, ''Antonton'', ki pa se je udeležila kar petih festivalov v tujini (Mednarodni NAJ, NAJ, NAJ festival v Zagrebu, Festival hrvaške dramatike za otroke Mali Marulić v Splitu, Festival Pozorište Zvezdarište v Beogradu, Mednarodni otroški festival v Šibeniku in Mednarodni otroški gledališki festival Little Ladies Little Gentlemen v Ankari).

Veliko je ustvarjala tudi v zunajinstitucionalnih gledališčih, v [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]] (''Morilci, Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva, Prepovedano kajenje''), v zavodu Bunker (''Ognjeni''), društvu Pernarčič Et Pernarčič (''Piaf Edith Piaf'' in ''Greva se Ježka''), v Špas teatru v Mengšu (''5žensk.com''), Siti Teatru (''Mame'') v Šentjakobskem gledališču (''Za narodov blagor, Osem žensk'' in ''Mali diktator'').

Za režije predstav je prejela nagrado Pikina predstava leta za ''Ronjo, razbojniško hčer'' (2003), nagrado za najboljšo predstavo na Festivalu monodrame in mima v Beogradu za ''Hotel Babilon'' v produkciji AG Lili Irt (2005) in nagrado za režijo na Dnevih komedije 2006 v Celju za ''Poljubljanje z Mr. Beanom'' (2006).

Izmed njenih angažmajev v filmskem svetu velja izpostaviti, da je v filmih ''Ljubljana'' Igorja Šterka, ''Prehod'' Borisa Palčiča, ''Slovenka'' Damjana Kozoleta in ''Ofsajd'' Igorja Šterka režirala množične prizore, pri filmu ''9:06'' Igorja Šterka je bila asistentka režije, pri mladinskem trilerju ''Pojdi z mano'' Igorja Šterka pa je sodelovala pri izboru igralcev in kot učiteljica igre. Posnela je videospot ''Morilci – Matikk'' in kratki igrani film ''Prepovedano kajenje''. Nazadnje je bila producentka, režiserka, scenaristka in igralka v filmu ''Zgodbe iz sekreta.''

Že v času študija se je preizkusila kot igralka v več študentskih filmih pri Martinu Srebotnjaku, Arnetu Brejcu, Urški Kos, Sieni Krušič, Janezu Lapajnetu in drugih. Tudi kasneje je še večkrat igrala v filmih, nadaljevankah in gledaliških predstavah: v nadaljevanki ''Daleč je smrt'' Jana Cvitkoviča, filmih ''Oda Prešernu'' in ''Pod njenim oknom'' in v predstavah ''Avdicija!'' (Cafe teater), ''Blok'' (PG Kranj) in ''Balade za vsakdanjo rabo'' (MGL). Trenutno igra v tv nadaljevanki ''Mame'', ki je nastala v koprodukciji VPK in TV Slovenija.

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 5094 | directings}}

==Nagrade==

==Posebni članki==
*[[Tijana Zinajić/Sara Terčon: Hrepenenje in življenje - paralelna svetova znotraj drame Za naše mlade dame|Sara Terčon: Hrepenenje in življenje - paralelna svetova znotraj drame ''Za naše mlade dame'']], Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Seminarska naloga (2008/09), Mentor: as. dr. [[Gašper Troha]], Ljubljana, 2008

*[[Tijana Zinajić/Deja Žunko: Estetika perfomativnega in analiza uprizoritve - Za naše mlade dame|Deja Žunko: Estetika perfomativnega in analiza uprizoritve - ''Za naše mlade dame'']] Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Seminarska naloga (2008/09), Mentor: as. dr. Gašper Troha, Ljubljana, 2008
==Zunanje povezave==
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/sopotnik/174575545 Tijana Zinajić, oddaja Sopotnik - www.rtvslo.si, 14.11.2018]

Simona Semenič

2018-11-25T14:25:34Z

Anja: /* Zunanje povezave */

<div style="float: right">[[Slika:GesloPortretSimona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada]]</div>
[[Kategorija:Ustvarjalci|Semenič, Simona]]
[[Kategorija:Dramatika|Semenič, Simona]]
[[Kategorija:Avtorji|Semenič, Simona]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Semenič, Simona]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Semenič, Simona]]

==Življenjepis==
Simona Semenič (1975) je dramatičarka in performerka. Na [[AGRFT]] je diplomirala na smeri dramaturgija.

Simona je dobitnica treh [[Grumova nagrada|Grumovih nagrad]] in sicer za besedila ''5fantkov.si'' (2008), ''24ur'' (2006) in ''Sedem kuharic, štirje soldati in tri Sofije'' (2014), besedili ''1981'' (2013) in ''to jabolko, zlato'' (2016) pa sta bili za isto nagrado nominirani. Njena besedila so prevedena v dvanajst jezikov in uprizorjena v več evropskih državah, v ZDA in tudi na Bližnjem vzhodu, v nekaterih državah tudi objavljena. Uprizoritve njenih besedil so prejele več nagrad tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Med ostalimi njenimi dramskimi deli so ''Nisi pozabila, samo ne spomniš se več'' (2007), ''Gostija'' (2010), ''Vsega je kriv Boško Buha'' (2011), ''Prilika o vladarju in modrosti ali Medtem ko skoraj rečem še'' (2011) in ''Mi, evropski mrliči'' (2015).

Simona tudi piše, režira in nastopa v avtobiografskih performansih, kot so ''9 lahkih komadov'' (2007, z umetniško skupino Preglej), ''Jaz, žrtev.'' (2007), ''Še me dej'' (2009), ''43 srečnih koncev'' (2010, z umetniško skupino Preglej), ''Kapelj in Semenič v sestavljanju'' (2012, z Barbaro Kapelj), ''Semenič in Bulc naprodaj'' (2013, z Maretom Bulcem) in ''Drugič'' (2014). S svojimi performansi je gostovala na številnih festivalih tako doma kot v tujini. Režirala je dve predstavi in sicer adaptacijo ''Večna medikacija'' (Mesto žensk, 2006) in ''Hura, Nosferatu'' ([[SNG Nova Gorica]] in [[SMG]], 2015).

Simona je od nastanka leta 2005 do leta 2013 vodila iniciativo Preglej, od leta 2007 do leta 2010 je vodila društvo [[Gledališče Glej]], od leta 2006 pa vodi tudi Kulturno društvo Integrali. Izkušnje ima tudi z vodenjem delavnic dramskega pisanja, saj je v zadnjih desetih letih vodila veliko število delavnic tako doma kot tudi v tujini.

Kot soavtorica in dramaturginja sodeluje tudi z režiserji in koreografi, med drugimi je večkrat sodelovala z Ivanom Talijančićem in [[Janez Janša|Janezom Janšo]], piše pa tudi adaptacije za gledališča ([[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], MGL, SiTi Teater).

==Video==
{{#embed:youtube | kCEVjBlTAEM}}
Pogovor ob izidu dram Simone Semenič: tri drame v klubu Slovenskega mladinskega gledališča, v četrtek, 8. junija 2017
==Dramska besedila==
* 2003 ''[[Solo brez talona]]''
* 2005 ''[[Več]]''
* 2005 ''[[Nogavice]]''
* 2005 ''[[Loving Willy]]''
* 2005 ''[[... She Said]]''
* 2006 ''[[24ur]]''
* 2006 ''[[Kot jaz]]''
* 2007 ''[[Jaz, žrtev]]''
* 2008 ''[[5fantkov.si]]''
* 2011 ''[[vsega je kriv boško buha]]''
* 2011 ''[[Medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti]]''
* 2012 ''[[Ubij me nežno]]''
* 2013 ''[[tisočdevetstoenainosemdeset]]''
* 2014 ''[[Sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije]]''
*2017 ''jerebika, štrudelj, ples pa še kaj''
* ''[[Nisi pozabila, samo ne spomniš se več]]''
* ''[[Let nad kukavičjim gnezdom]]''
* ''[[Iz Principa]]''
* ''[[Polna pest praznih rok]]''
* ''[[Malfi]]''
* ''[[Slepota]]''

===Dramska besedila v tujih jezikih===
* ''[[24ur]]'' (angleščina)
* ''[[5fantkov.si]]'' (angleščina)

==Celotna besedila==
*{{Pdf|Jerebika,_strudelj,_ples_pa_se_kaj.pdf|jerebika, štrudelj, ples pa še kaj}}
*{{Pdf|To_jabolko,_zlato_simona_semenic.pdf|to jabolko, zlato}}
*{{Pdf|7kuharic4soldati3sofije.pdf|sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije}}
*{{Pdf|Mi,_evropski_mrlici.pdf|mi, evropski mrliči}}
*{{Pdf|1981.pdf|1981}}
*{{Pdf|5fantkov.si.pdf|5fantkov.si}}
*{{Pdf|Gostija.pdf|Zgodba o nekem slastnem truplu ali gostija ali kako so se roman abramovič, lik janša, štirindvajsetletna julia kristeva, simona semenič in inicialki z.i. znašli v oblačku tobačnega dima}}
*{{Pdf|Prilika_o_vladarju.pdf|prilika o vladarju in modrosti}}
*{{Pdf|Jaz,zrtev..pdf|Jaz, žrtev.}}
*{{Pdf|Vsega_je_kriv_bosko_buha.pdf|vsega je kriv boško buha}}
*{{Pdf|Ubij.pdf|Ubij me nežno}}
*{{Pdf|SemenicSimona_NisiPozabila,SamoNeSpomnisSeVec.pdf|Nisi pozabila, samo ne spomniš se več}}
*{{Pdf|Nogavice,SemenicSimona2005.pdf|Nogavice}}
*{{Pdf|LjubiVili,SemenicSimona2005.pdf|Ljubi Vili}}

==Dramaturgije==
*2005 ''…SheSaid'', dWaxFactory, [[Mini teater Ljubljana]], [[Cankarjev dom]]
*2005 ''Kartografija celovečernih slik'', [[Glej|Gledališe Glej]], [[Maska]] Ljubljana, [[Cankarjev dom]]
*2005 A.C.T. Metelkova, [[Mesto žensk]]
*2004 ''Črna kuhna'', Mini teater
*2003 ''Cleansed'', WaxFactory, Zavod [[Exodos]]
*2003 ''What a feeling'', Zavod Maska, Cankarjev dom
*2001 ''[[Polna pest praznih rok]]'', Zavod Muzeum, [[PTL]]
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Režije==
*2006 ''Večna medikacija'', Mesto žensk
*2003 ''[[Solo brez talona]]'', Maska Ljubljana, Gledališče Glej

==Mednarodno sodelovanje==
* V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.
*V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija.
*Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
==Posebni članki==
[[Simona Semenič/Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja|''Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja'', diplomska naloga iz zgodovine gledališča, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, Oddelek za dramaturgijo, mentor Marko Marin, Ljubljana 2004]]

==Nagrade==
*2018 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrada Prešernovega sklada]]
*2015 Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo ''sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije'', [[Teden slovenske drame]], Kranj
*2010 Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo ''24ur'', [[Teden slovenske drame]], Kranj [[Simona Semenič/Nagrade|obrazložitev]]
*2009 Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo (''5fantkov.si'') v preteklem letu, [[Teden slovenske drame]], Kranj [[Simona Semenič/Nagrade|obrazložitev]]

==Fotogalerija==
<gallery>
Slika:02 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:06cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:07 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:10a SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:11cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:12 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:21cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:Simona1.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:Simona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:Simona3.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:Simona4.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:Simona5.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:Simona6.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:Simona7.jpg|Fotografija: Žgank Nada

</gallery>

==Viri in literatura==
*[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=15&id=1 PreGlej Simona Semenič]
*Simona Semenič: Več, dramsko delo z eksplikacijo / Inemannova doba skozi prizmo dnevnega časopisja. Diplomska naloga. Ljubljana, 2006.

==Zunanje povezave==
*[http://www.simonasemenic.com/ www.simonasemenic.com]
*[http://www.pre-glej.si/ PreGlej]
*[http://www.glej.si/ Gledališče Glej]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/simona-semeni%C4%8D-vodja-pregleja-na-glas Simona Semenič, vodja PreGleja na glas! - www.sigledal.org, 21.22.2007]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/na%C5%A1i-fantki-in-deklice Naši fantki in deklice (O dramskem tekstu "5fantkov.si" - Grumova nagrada 2009) - www.sigledal.org, 06.04.2009]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/igrice-ki-jih-igrajo-otroci Igrice, ki jih igrajo otroci - www.sigledal.org, 09.06.2010]
*[http://www.dnevnik.si/clanek/1042423070 Imam epilepsijo. Pa kaj! - www.dnevnik.si, 09.02.2011]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/simona-semenic-grumova-nagrajenka.html Simona Semenič, Grumova nagrajenka - www.delo.si, 07.04.2015]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/dobitnica-grumove-nagrade-simona-semenic-slovenska-dramatika-je-lahko-izvrsten-izvozni-artikel-intervju Dobitnica Grumove nagrade Simona Semenič: Slovenska dramatika je lahko izvrsten izvozni artikel (intervju) - www.sigledal.org, 08.04.2015]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/arsov-forum/174329209 Pisati za gledališče, oddaja Arsov forum, 10.04.2015]
*[https://www.dnevnik.si/1042711456/kultura/oder/-simona-semenic-gre-pa-mi-na-zivce-da-so-ljudje-mentalno-tako-leni Simona Semenič: Gre pa mi na živce, da so ljudje mentalno tako leni - www.dnevnik.si, 18.04.2015]
*[http://www.pogledi.si/kritike/cudna-nenakljucja Čudna (ne)naključja - www.pogledi.si, 04.05.2015]
*[http://radiostudent.si/kultura/teritorij-teatra/simona-semeni%C4%8D-k-manj%C5%A1inski-dramatiki Simona Semenič - k manjšinski dramatiki - www.radiostudent.si, 11.05.2015]
*[http://www.radiokaos.info/a-propos/sedem-kuharic-stirje-soldati-in-tri-sofije-pametne-junaske-in-pogumne-zenske-te-dni-je-vse-to-v-mgl-med-njimi-je-tudi-dramaticarka-simona-semenic/ sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije. pametne, junaške, izjemne ženske. v MGL. tudi dramatičarka simona semenič., oddaja A propos, Umetnost! - www.radiokaos.info, 23.09.2015]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/literarni-vecer/174366823 Simona Semenič: Dragi publikum, oddaja Literarni večer - www.rtvslo.si, 22.10.2015]
*[https://www.dnevnik.si/1042764104/kultura/oder/simona-semenic-kje-je-slovenska-dramatika Simona Semenič: Kje je slovenska dramatika? - www.dnevnik.si, 28.02.2017]
*[http://radiostudent.si/kultura/teritorij-teatra/didaskalije-k-slovenski-dramatiki-geneza-feminizem-eroti%C4%8Dna-drama Didaskalije k slovenski dramatiki: geneza, feminizem, erotična drama - www.radiostudent.si, 13.03.2017]
*[https://www.dnevnik.si/1042766178/kultura/oder/intervju-z-dramaticarko-simono-semenic-med-svetnicami-in-kurbami Intervju z dramatičarko Simono Semenič: Med svetnicami in kurbami - www.dnevnik.si, 20.03.2017]
*[https://www.dnevnik.si/1042767807/kultura/splosno/slovenska-mati- Simona Semenič: Slovenska mati - www.dnevnik.si, 04.04.2017]
*[https://www.dnevnik.si/1042771162/kultura/oder/simona-semenic-slovenski-duh-v-zdravem-telesu Simona Semenič: Slovenski duh v zdravem telesu - www.dnevnik.si, 09.05.2017]
*[https://www.dnevnik.si/1042779943/kultura/splosno/slovenija-do-visnjana Simona Semenič: Slovenija do Višnjana! - www.dnevnik.si, 01.08.2017]
*[https://www.dnevnik.si/1042782263/kultura/splosno/hidzab-po-slovensko Simona Semenič: Hidžab po slovensko - www.dnevnik.si, 22.08.2017]
*[[Simona Semenič: Slovenska dramatesa v gledališču|Simona Semenič: Slovenska dramatesa v gledališču - www.dnevnik.si, 26.09.2017]]
*[https://www.dnevnik.si/1042787604/kultura/knjiga/do-zadnje-strani-intimno-je-druzbeno Do zadnje strani: Intimno je družbeno - www.dnevnik.si, 12.10.2017]
*[https://www.dnevnik.si/1042790431/kultura/splosno/jesensko-sonce-in-slovenska-zica Simona Semenič: Jesensko sonce in slovenska žica - www.dnevnik.si, 07.11.2017]
*[https://www.dnevnik.si/1042793626/kultura/splosno/slovensko-locevanje-odpadkov Simona Semenič: Slovensko ločevanje odpadkov - www.dnevnik.si, 05.12.2017]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/izslo-je/174508356 Simona Semenič o prvenki, oddaja Izšlo je - www.rtvslo.si, 14.12.2017]
*[https://www.dnevnik.si/1042798995/kultura/splosno/strokovnost-po-slovensko Simona Semenič: Strokovnost po slovensko - www.dnevnik.si, 23.01.2018]
*[https://www.delo.si/kultura/knjiga/nagrajenka-presernovega-sklada-simona-semenic-iz-obrobja-naravnost-v-center-nacionalne-kulture.html Nagrajenka Prešernovega sklada Simona Semenič: Iz obrobja naravnost v center nacionalne kulture - www.delo.si, 05.02.2018]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/arsov-forum/174518715 Prešernovi lavreati 2018, oddaja Arsov forum - www.rtvslo.si, 07.02.2018]
*[https://www.primorske.si/kultura/vse-je-mogoce-spraviti-na-oder Simona Semenič: “Vse je mogoče spraviti na oder” - www.primorske.si, 07.02.2018]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/presernovi-nagrajenci/174518925 Beg je moj up: Portreti Prešernovih nagrajencev - www.rtvslo.si, 08.02.2018]
*[https://www.vecer.com/simona-semenic-delovno-dramatesa-socialno-dramaticarka-6404066 Simona Semenič: Delovno dramatesa, socialno dramatičarka - www.vecer.com, 13.02.2018]
*[http://www.blizjiknjigi.si/Vsebine/Uvodnik Simona Semenič: »Umetnost je zelo moška stvar« - www.blizjiknjigi.si]
*[https://www.dnevnik.si/1042802896/kultura/oder/simona-semenic-o-hvaleznosti Simona Semenič: O hvaležnosti - www.dnevnik.si, 27.02.2018]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/simona-semenic-pogoji-v-katerih-delamo-samozaposleni-v-kulturi-so-nemogoci/449234 Simona Semenič: "Pogoji, v katerih delamo samozaposleni v kulturi, so nemogoči" - www.rtvslo.si, 18.03.2018]
*[https://www.dnevnik.si/1042815276/kultura/oder/simona-semenic-nagrajenka-presernovega-sklada-pri-nas-se-drugacnosti-otepamo Simona Semenič, nagrajenka Prešernovega sklada: Pri nas se drugačnosti otepamo - www.dnevnik.si, 19.03.2018]
*[https://www.dnevnik.si/1042817068/kultura/splosno/simona-semenic-o-zalosti Simona Semenič: O žalosti - www.dnevnik.si, 03.04.2018]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/sopotnik/174535117 Simona Semenič, oddaja Sopotnik - www.rtvslo.si, 25.04.2018]
*[http://www.ludliteratura.si/intervju/na-prvo-zogo/kdaj-se-ukvarjam-z-umetnostjo-tudi-jaz-se-sprasujem/ Kdaj se ukvarjam z umetnostjo? Tudi jaz se sprašujem - www.ludliteratura.si, 21.05.2018]
*[https://www.dnevnik.si/1042842569/Oder/simona-semenic-dramaticarka-in-performerka-zivljenje-olusceno-vsakdanje-glazure-znosnega Simona Semenič, dramatičarka in performerka: Življenje, oluščeno vsakdanje glazure znosnega - www.dnevnik.si, 09.10.2018]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174567025 Abonma Simona Semenič, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 9.10.2018]

Zala Dobovšek

2018-11-25T14:22:23Z

Anja: /* Zunanje povezave (kritike, članki, intervjuji) */

[[Slika:Zala-dobovsek-foto-damjan-svarc-FBS-2.jpg|thumb|Zala Dobovšek (Foto: Damjan Švarc)]]
== Življenjepis ==
Zala Dobovšek (1983), dramaturginja, gledališka kritičarka in publicistka.

Leta 2009 je diplomirala iz dramaturgije na [[AGRFT | Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] in se v študijskem letu 2008/2009 izobraževala na gledališki akademiji DAMU v Pragi (Divadelní fakulta Akademie múzických umění v Praze).
Vpisana je na doktorski študij na [[AGRFT]], smer Študiji scenskih umetnosti; njeno področje raziskovanja je ''Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih prejšnjega stoletja''.
Je asistentka za področje dramaturgije in študijev scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Kot gledališka kritičarka in publicistka je delovala pri:
* ''Radio Študent'' (2005 –)
* časopis ''Dnevnik'' (2015 –)
* časopis ''Delo'' (2009–2014)
* štirinajstdnevnik ''Pogledi'' (2015–2016)
* portal ''MMC RTVSLO'' (2012–2014)

Redno objavlja tudi v strokovnih/znanstvenih revijah (Maska, Dialogi, Amfiteater, Sodobnost ...).
*{{Pdf|Zala-Dobovsek-bibliografija-.pdf| Zala Dobovšek - BIBLIOGRAFIJA (Cobiss/Sicris)}}

Bila je članica raznih strokovnih žirij (Festival Borštnikovo srečanje, Teden slovenske drame, Gibanica, Festival MESS Sarajevo), komisij (Ministrstvo za kulturo, Sklad Prešernovih nagrad) in selektorica festivalov (Festival MESS Sarajevo 2014 – nacionalna sekcija, Festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica 2013). Od leta 2016 vodi seminar [https://malasolakritike2016.wordpress.com/ ''Mala šola kritike'']. V sezoni 2017/2018 je bila selektorica [[Borštnikovo srečanje | Festivala Borštnikovo srečanje]].

Je članica [[Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije|Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]], deluje kot praktična dramaturginja, recenzentka, mentorica kritiškega pisanja in pedagoginja. Za diplomsko delo je prejela študentsko [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernovo nagrado]].

== Dramaturgije ==
* 2018 Peter Svetina ''Kako zorijo ježevci'', r. Bojan Labovič, [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2017 T.Grabnar/N.Šorak/Z.Dobovšek/A.Kahrimanović ''Nekje drugje'', r. [[Tin Grabnar]] [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2015 Ingmar Bergman ''Pogovori na štiri oči'', r. Nikita Milivojević, [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*2015 Collodi/Omerzu ''Ostržek'', r. [[Silvan Omerzu]], Umetniško društvo Konj in [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2014 Preussler/Roijaards ''Krabat'', r. Ulrike Quade, [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in Ulrike Quade Company (NL)
*2014 J. Kajzer/P. Vodička ''Lublana'', r. Uroš Trefalt, [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2014 ''Praktični nasveti za pridne otroke'' (po motivih Marka Twaina), r. Marek Bečka, [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2012 Frane Milčinski - Ježek, ''Zvezdica Zaspanka'', r. [[Robert Waltl]], [[Mini teater]]
*2012 A. S. Puškin ''Sneguljčica in sedem vitezov'', r. [[Saša Jovanović]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2010 Tom Dalton Bidwell ''Družba na poti'', r. [[Alen Jelen]], [[MGL]] in [[Škuc gledališče|ŠKUC gledališče]]
*2010 J. & W. Grimm ''Sneguljčica'', r. [[Marek Bečka]], [[Mini teater]]
* 2009 ''Zoo much'', r. [[Marek Bečka]], produkcija DAMU (Divadelní fakulta Akademie múzických umění), Praga
* 2008 Nigel Williams ''Razredni sovražnik'', r. [[Andrej Jus]], produkcija [[AGRFT]]
* 2007 [[Dane Zajc]] ''[[Medeja]]'', r. [[Jaka Andrej Vojevec]], diplomska predstava [[AGRFT]]
* 2006 (asistenca) Lukas Bärfuss ''Avtobus'', r. [[Samuel Schwarz]], [[Drama SNG Maribor]]
* 2006 ''Odstiranja'', r. [[Barbara Pia Jenič Hernandez|Barbara Pia Jenič]], [[Zavod Senzorium]]

== Pedagoško/mentorsko delo ==
*Asistentka pri predmetu ''Kritika scenskih umetnosti'' na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (2015–)
*Vodenje kritiške delavnice na 8. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije (Lutkovno gledališče Maribor) (2015)
*Vodenje novinarsko-kritiške delavnice 'Bobrove mlade oči' v sklopu 8. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri (2015)
*Vodenje kritiške delavnice na 13. festivalu LUTKE (Lutkovno gledališče Ljubljana) (2016)
*Vodenje celoletnega seminarja ''Mala šola kritike'' (sezona 2016/2017) (Lutkovno gledališče Ljubljana) (2016)
*Vodenje novinarsko-kritiške delavnice 'Bobrove mlade oči' v sklopu 9. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri (2016)
* Vodenje kritiško-novinarskega seminarja na 9. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije (Lutkovno gledališče Maribor) (2017)

==Dramska besedila==
*''Nekje drugje'' <br />
<small>(Avtorstvo skupaj z [[Nina Šorak|Nino Šorak]] in [[Tin Grabnar|Tinom Grabnarjem]]. Tekst je uprizoritveni načrt, pisan z mislijo na uprizoritev v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], režija T. Grabnar, premiera 11. in 12. 5. 2017. Takšna je tudi forma besedila, ki vsebuje kopico odrskih napotkov in opisov scenskih premikov.)</small>
===Celotna besedila===
*{{Pdf|NEKJE_DRUGJE_-_20.4._lektorirano.pdf|Nekje drugje}}
== Nagrade ==
*2016 '''Nagrada za priredbo in dramaturgijo''' pri predstavi ''Sneguljčica'' ([[Mini teater]], 2010) na 49. Mednarodnem festivalu lutk PIF v Zagrebu
* 2009 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za diplomsko delo ''POTOVANJA IDENTITET: Okolje javnega transporta kot prostor dramskega in filmskega dogajanja'', [[AGRFT]]
* 2006 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za skupinski zbornik ''Dramatična in teatralna devetdeseta?'', [[AGRFT]]

==Zunanje povezave (kritike, članki, intervjuji) ==
*[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20180331140713-40351.html '''Bibliografija za obdobje 2005-2018''' (Cobiss)]
*[https://www.dnevnik.si/iskalnik?q=%22zala+dobov%C5%A1ek%22 GLEDALIŠKE KRITIKE: '''Dnevnik''', 2015–]
*[http://www.radiostudent.si/ljudje/zala-dobov%C5%A1ek RECENZIJE, KRITIKE, INTERVJUJI: '''Radio Študent Ljubljana''', 2011–]
*[http://old.radiostudent.si/user.php?op=userinfo&uname=Zala%20Dobov%9Aek ARHIV PRISPEVKOV: '''Radio Študent Ljubljana''', 2005–2012]
*[http://www.delo.si/arhiv/iskalnik/?niz=zala+dobov%C5%A1ek&web=1&interval=7YEARS&print=1&order=issueDateDesc&datefrom=22.12.2013&dateto=22.03.2014 ČLANKI IN GLEDALIŠKE KRITIKE: '''Delo''', 2009–2014]
*[http://www.pogledi.si/avtor/Zala%20Dobov%C5%A1ek/ ČLANKI: '''Pogledi'''. 2015–2016]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/a/Zala_Dobov%C5%A1ek,_SiGledal PRISPEVKI: '''Sigledal''']
---

*[http://www.slogi.si/upload/pageFiles/File/Amfiteater/4_2/Amfiteater%204-2_Raz_1_Sorli_Dobovsek_SI.pdf '''Kralj Ubu – šok snovalnega gledališča v nacionalni instituciji''' (Amfiteater, 2016. Znanstvena razprava: M. Šorli, Z. Dobovšek)]

*[http://slogi.si/upload/pageFiles/File/Amfiteater/Letnik%203_Stevilka1_2/Rec_Dobovsek.pdf '''Vedeti in čuditi se''' (Amfiteater, 2015. Recenzija knjige ''Fenomenologija gledališča'', Jens Roselt)]
*[http://www.circuscentrum.be/en/wp-content/uploads/sites/2/2016/10/UnpacktheArts_Articles_CopenhagenResidency.pdf '''What is the reach of new circus aesthetics? / Kam vse seže estetika novega cirkusa?''' (str. 59–65), Unpack The Arts, 2012]
---
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/pedagogi-ki-odlocajo-kaj-bodo-mladi-videli-nosijo-ogromno-odgovornost Intervju z Zalo Dobovšek: "Pedagogi, ki odločajo, kaj bodo mladi videli, nosijo ogromno odgovornost« - www.sigledal.org, 30.9.2013]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174306326 Dramaturška križišča, pogovor z Zalo Dobovšek, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 26.11.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174378563 Konstruirana resničnost kot dokument, pogovor z Zalo Dobovšek, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 22.12.2015]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/zala-dobovsek-bere-sodobno-slovensko-dramo Zala Dobovšek bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 26.05.2017]
*[http://www.dgkts.si/ Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]
*[https://www.dnevnik.si/1042843861/Oder/zala-dobovsek-selektorica-letosnjega-borstnikovega-srecanja-seksizem-v-slovenskem-gledaliscu-se-ni-ozavescen Zala Dobovšek, selektorica letošnjega Borštnikovega srečanja: Seksizem v slovenskem gledališču še ni ozaveščen - www.dnevnik.si, 19.10.2018]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174571405 Pogovor z Zalo Dobovšek, selektorico 53. Borštnikovega srečanja, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 23.10. 2018]

[[Category:Ustvarjalci|Dobovšek, Zala]] [[Category:Dramaturgi|Dobovšek, Zala]][[Kategorija:Kritiki, teatrologi, teoretiki, raziskovalci in publicisti|Dobovšek, Zala]]

Jette Ostan Vejrup

2018-11-25T13:52:42Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Ostan Vejrup, Jette]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Ostan Vejrup, Jette]]

<div style="float: right">[[Slika:Jette_Vejrup_Ostan.jpg|370px|Foto: Mimi Antolović]]</div>
==Življenjepis==
Jette Ostan Vejrup se je rodila 27. julija 1962 v Gørdingu na Danskem. Študirala je na Århus Teater Akademi na Danskem in École internationale de théâtre de Jacques Lecoq v Parizu ter študija zaključila leta 1988 oziroma 1986.

Igrala je v različnih gledališčih v ZDA, Veliki Britaniji in na Danskem, med drugim je sodelovala z britansko gledališko družbo Théâtre de Complicité (danes Complicite), kjer je igrala v njihovi uprizoritvi ''Anything For a Quiet Life'' in za vlogo Mrs. Petule prejela skupinsko nominacijo za britansko gledališko nagrado Laurence Olivier Award. Na mednarodni gledališki šoli Ole Brekke v Kopenhagnu je dve leti poučevala gib in improvizacijo.

V Sloveniji živi in dela od leta 1989. Najprej je delovala kot svobodnjakinja in ustvarila številne pomembne vloge v mnogih slovenskih gledališčih, zlasti v [[SNG Drama Ljubljana]]; bila je Helena Charles v ''Ozri se v gnevu'' Johna Osborna (SNG Drama Ljubljana, r. Janez Pipan), Ženska v Handkejevih ''Železniških informacijah'' (EG Glej; za vlogo je leta 1989 skupaj z Borisom Ostanom in režiserko Nevenko Koprivšek prejela [[Borštnikovo nagrado|Borštnikovo diplomo]] za posebne dosežke), Gina Ekdal v Ibsenovi ''Grdi rački'' (SMG in Wiener Festwochen, r. Meta Hočevar) in Donna Inez v ''Don Juanu ali Ljubezni do geometrije'' Maxa Frischa (SNG Drama Ljubljana, r. Barbara Hieng Samobor). Leta 1999 je v [[LG Ljubljana|LGL]] pripravila avtorski projekt ''Palčica'', leta 2003 pa v koprodukciji Cankarjevega doma in Bunkerja avtorski projekt ''Grdi raček'' (oboje po H. C. Andersenu), ki je leta 2005 na 11. festivalu uprizoritev za otroke [[Zlata paličica]] dobil nagrado zlata paličica za najboljšo uprizoritev v celoti.

Leta 2004 postala stalna članica igralskega ansambla [[MGL]]. V [[MGL]] je prvič nastopila leta 1990 kot Ivona v Gombrowiczevi ''Ivoni'', ''princesi Burgundije'' (r. Jon Paul Cook) in za vlogo leta 1991 dobila [[Borštnikovo nagrado]]. Kasneje je v [[MGL]] interpretirala več vlog v ''Vse o ženskah'' Mira Gavrana (r. Barbara Hieng Samobor), bila je Fräulein Schneider v mjuziklu ''Kabaret'' Joeja Masteroffa, Johna Kanderja in Freda Ebba (r. Stanislav Moša; za vlogo je dobila Borštnikovo nagrado), Olga v Čehovih ''Treh sestrah'' (r. Boris Kobal), Sladka Sue v mjuziklu ''Sugar'' – ''Nekateri so za vroče'' (r. Stanislav Moša), Fjokla v ''Nevihti'' Aleksandra Ostrovskega (r. Jernej Lorenci) in Harper Regan v ''Harper Regan'' Simona Stephensa (r. Boris Ostan); za to vlogo je dobila Dnevnikovo nagrado.

Igrala je v več TV nadaljevankah, med drugim v ''Teatru Paradižnik'' in ''Vrtičkarjih'', in sodelovala pri nekaj filmih, med drugim v ''Srečen za umret'' Matevža Luzarja.

==Video==
{{#embed:youtube | 0MuEw2JHyXw}}
Jette Ostan Vejrup v predstavi [[Andrej Rozman|Andreja Rozmana - Roze]] in Coco Mosquito ''Lizistrata'', r. [[Mateja Koležnik]], [[MGL]]

==Vloge v gledališču==
===2011-===
{{#dynamic_content:rep | person | 4593 | roles | 2011-2030}}
===2001-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 4593 | roles | 2002-2010}}
*2002 ''Osum'', r. [[Matej Filipčič]], Zunajinstitucionalni projekti
*2002 Anna - Mary Conklin; Noël Coward Apartma s tremi ključi, r. Vojko Zidar, Zunajinstitucionalni projekti
{{#dynamic_content:rep | person | 4593 | roles | 2001}}
===1989-2000===
{{#dynamic_content:rep | person | 4593 | roles | 1997-2000}}
*1997 1. čarovnica; William Shakespeare ''Macbeth'', r. [[Janez Pipan]], [[SNG Drama Ljubljana]] in [[Cankarjev dom]] Ljubljana
*1997 Ameša; [[Ivo Svetina]] ''[[Tako je umrl Zaratuštra]]'', r. Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana
*1996 Helena Charlec; John Osborne ''Ozri se v gnevu'', r. Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana
{{#dynamic_content:rep | person | 4593 | roles | 1994-1996}}
*1994 Gina Ekdal; Henrik Ibsen ''Družinski album'', r. [[Meta Hočevar]], [[Slovensko mladinsko gledališče]] Ljubljana in Wiennerfestwochen, Dunaj
*1994 Damir Zlatar Frey ''Pomladno obredje'', [[Koreodrama]] in [[Cankarjev dom]] Ljubljana
*1993 Hana; [[Barbara Hieng Samobor]] ''Hana Tiger'', r. [[Barbara Hieng Samobor]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
{{#dynamic_content:rep | person | 4593 | roles | 1989-1993}}

==Vloge na filmu in televiziji==
*2005 ''Blisk''
*2000 ''Vrtičkarji''
*1996 ''Izgubljene besede''
*1992 ''Vse je pod kontrolo''

==Nagrade==
*2015 [[Borštnikovo nagrado|Borštnikova nagrada]] za vlogo '''Here''' v uprizoritvi Homerjeve ''Iliade'' ([[SNG Drama Ljubljana]], [[MGL]], [[Cankarjev dom]])
*2011 [[Dnevnikova nagrada za umetniški dosežek]] za vlogo Harper Regan v istoimenski igri Simona Stephensa, MGL
*2007 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za vlogo Fräulein Schneider v ''Kabaretu'' J. Masteroffa, J. Kanderja in F. Ebba, MGL
*2005 [[Nagrada festivala Zlata paličica|Nagrada zlata paličica]] za najboljšo uprizoritev v celoti, za avtorstvo in izvedbo igralskega monologa (po motivih H. C. Andersena ''Grdi Raček'', koproducenta Bunker in CD Ljubljana)
*1998 [[Nagrada festivala Zlata paličica|Nagrada zlata paličica]] za igro, za vlogi '''Ogledala''' in '''Norca''' (Grimm, Vencelj ''Sneguljčica'', PG Kranj )
*1991 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro, za vlogo '''Ivone''' (Gombrowicz ''Ivona, princesa Burgundije'', MGL )
*1990 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro, za vlogo '''Ženske''' (Handke ''Železniške informacije'', EG Glej)
*1989 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo diplomo]] za posebne dosežke po presoji žirije (P. Handke ''Železniške informacije'', EG Glej Ljubljana) [[Jett Ostan Vejrup/Nagrade 1989|obrazložitev]]

==Viri in literatura==
*[http://zdus.si/ ZDUS]

==Zunanje povezave==
*[http://www.mgl.si/ MGL]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/jette-ostan-vejrup-sodobna-desetnica JETTE OSTAN VEJRUP: Sodobna desetnica - www.sigledal.org, 15.12.2011]
*[http://www.dnevnik.si/kultura/1042473169 "Začela sem z enim samim stavkom", pogovor z Jette Ostan Vejrup, www.dnevnik.si, 16.9.2011]
*[https://www.dnevnik.si/1042841553/Oder/igralka-jette-ostan-vejrup-dnevnikova-nagrajenka-srecanje-to-je-pravi-smisel-gledalisca Igralka Jette Ostan Vejrup, Dnevnikova nagrajenka: Srečanje, to je pravi smisel gledališča - www.dnevnik.si, 30.09.2018]

Nataša Živković

2018-11-25T13:47:47Z

Anja: /* Zunanje povezave */

<div style="float: right">[[Slika:Natasa_Zivkovic.jpg ‎|230px|Nataša Živković, foto osebni arhiv N. Ž.]]</div>
[[Kategorija:Ustvarjalci|Živković, Nataša]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Živković, Nataša]]
==Življenjepis==
[[Nataša Živković]] (1981, Ljubljana) je vsestranska umetnica, ki ustvarja v različnih žanrih na področju uprizoritvenih umetnosti, od sodobnega plesa, gledališča do performansa.
Po končani baletni šoli se je preusmerila v sodobni ples in sodelovala s številnimi koreografi in koreografinjami ([[Maja Delak]], Yasmine Hugonnet, [[Mateja Bučar]], [[Mala Kline]], [[Milan Tomášik]], [[Matjaž Farič]] itn.). Čeprav je diplomirala iz primerjalne književnosti in francoskega jezika, deluje kot samozaposlena plesalka in v zadnjem času intenzivno deluje tudi na gledališki sceni, tako na institucionalnih odrih kot v neodvisni produkciji.

Z Vio Negativo sodeluje od leta 2006, je del ekipe No!Training Lab, ki jo vodi [[Katja Legin]], soustvarila je že številne projekte v produkciji Emanata, kjer je od leta 2013 tudi redna članica tehnoburleske ''Tatovi podob''. Za avtorski prvenec ''Prva ljubezen, drugič (Preboleti Naceta Junkarja)'' in plesno-gledališko udejstvovanje je v letu 2009 prejela nagrado
zlata ptica. Njeno avtorsko delo ''Zavoljoočeta'' (2014) je posvečeno očetu. V zavodu Bunker je 2014/2015 sodelovala pri projektu Igrišče za gledališče, ki se je posvečal kulturno-umetnostni vzgoji v izobraževanju. V letu 2016 je soustvarila predstave ''Če si srečen'' (Bunker), ''V zavetrju časa'' (Lutkovno gledališče Ljubljana) in ''Morda na videz kdaj kot vsi ljudje'' (Emanat). Trenutno sodeluje kot izbrana umetnica v dvoletnem evropskem projektu sodelovanja Uprizarjati spol – ples razlik, ki poteka med partnerji iz Slovenije (Mesto žensk), Italije, Španije, Nizozemske in Velike Britanije.

Živković kot performerka išče vzvode, povezave in organske prehode med estetskim in realnim, visokim in nizkim, notranjim in zunanjim, lepim in grdim.

==Sodelovanje pri gledaliških, performativnih in plesnih projektih==
*2009 ''Pot v Jajce'', r. [[Sebastijan Horvat]], [[SNG Nova Gorica]] in [[SNG Drama Ljubljana]]
*2009 ''Peklenska pomaranča'', r. [[Matjaž Pograjc]], [[Slovensko mladinsko gledališče]]
*2008 ''Hiša Marije Pomočnice'', r. Silvan Omerzu, [[Slovensko mladinsko gledališče]]
*2008 ''Serata artistica giovanile'', koncept [[Maja Delak]]
*2008 ''Out'', r. [[Bojan Jablanovec]] / [[Via Negativa]]
*2007 ''O drugem'', koreografija Yasmine Hugonnet
*2007 ''Drage, Drage'', koncept [[Maja Delak]]
*2007 ''Lunatik'', avtor Borut Bučinel
*2006 ''Re-Play'', koreografija Yasmine Hugonnet
*2006 ''Bratje Karamazovi'', koncept Mateja Bučar
*2006 ''Bakhantke'', r. [[Vito Taufer]], ''SSG Trst'' in [[SNG Nova Gorica|SNG-PDG Nova Gorica]]
*2004 ''Blondinka na mestu'', koncept [[Maja Delak]], Mala Kline
*2003 ''Sirene'', koreografija Uršula Teržan
*2002 ''Soba srečanj'', r. [[Matjaž Pograjc]]/[[Betontanc]]
*2001 ''6Agon'', koncept [[Maja Delak]]
*1999 ''Korak'', koncept [[Matjaž Farič]]
*1998 ''The Ship'', koreografija Ann Papoulis

==Avtorski projekti==
*2014 ''Zavoljoočeta'', performans, koncept: Nataša Živković, koprodukcija: [[Via Negativa]], [[Cankarjev dom]] in [[Mesto žensk]]
*2010 ''Tihožitje'', performans, koncept: Nataša Živković in [[Bojan Jablanovec]]; produkcija: [[Via Negativa]] za Via Novo
*2010 ''Making Medea'', avtorstvo: [[Uroš Kaurin]] in Nataša Živković, Produkcija: [[Flota]], Koprodukcija: [[Plesni Teater Ljubljana]], [[Moment]] Maribor
*2009 ''Prva ljubezen, drugič (Preboleti Naceta Junkarja)''; avtorica: Nataša Živković, Produkcija: [[Mesto žensk]]; Koprodukcija: [[Cankarjev dom]]

==Nagrade==
*2010 nagrada [[Zlata ptica]] za umetniške dosežke v plesno-gledališki predstavi ''Prva ljubezen'', ''drugič (Preboleti Naceta Junkarja)'' ter angažirano in vztrajno delovanje na področju sodobnega plesa

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==
*[http://ski.emanat.si/natasa-zivkovic/ Slovenski koreografski imenik [v nastajanju<nowiki>]</nowiki> - ski.emanat.si]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/v-procesu-sva-se-ugledali-kot-kreativni-osebi V procesu sva se ugledali kot kreativni osebi - www.sigledal.org, 09.12.2010]
*[http://www.siol.net/kultura/oder/2011/05/natasa_zivkovic.aspx?fb_action_ids=857064940989298&fb_action_types=og.likes Nataša Živković: Morda je zdaj čas, da smo malo tiho - www.siol.net, 02.05.2011]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/natasa-zivkovic-ko-ti-ves-zakaj-si-na-odru-ve-to-tudi-gledalec.html Nataša Živković: Ko ti veš zakaj si na odru, ve to tudi gledalec - www.delo.si, 14.12.2012]
*[http://www.dnevnik.si/kultura/oder/sprejemanje-je-lahko-celo-bolj-subverzivno-od-ocitkov Sprejemanje je lahko celo bolj subverzivno od očitkov - www.dnevnik.si, 10.10.2014]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/natasa-zivkovic-bere-sodobno-slovensko-dramo Nataša Živković bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 23.02.2018]
*[https://www.dnevnik.si/1042842256/Oder/natasa-zivkovic-plesalka-in-performerka-rad-te-imam-kot-da-bi-mi-bila-sin Nataša Živković, plesalka in performerka: »Rad te imam, kot da bi mi bila sin« - www.dnevnik, 06.10.2018]

Simona Semenič

2018-11-25T13:45:08Z

Anja: /* Zunanje povezave */

Tomi Janežič

2018-11-25T13:40:55Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Janežič, Tomi]]
[[Kategorija:Režiserji|Janežič, Tomi]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Janežič, Tomi]]
<div style="float: right">[[Slika:Tomi_janezic.jpeg|Foto: Katja Legin, arhiv ZDUS]]</div>
==Življenjepis==
Tomi Janežič je kot izredni profesor zaposlen na [[AGRFT]] v Ljubljani. Predaval je na doktorskem študiju Univerze umetnosti v Beogradu, na Akademijah umetnosti v Osijeku in v Novem Sadu, Fakulteti tehničnih znanosti v Novem Sadu, Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, Pedagoški fakulteti in programu Kognitivna znanost Univerze v Ljubljani, na National Academy of the Arts in Nordic Institute of Stage and Studio - The Arts University College v Oslu, Act - Escola de Actores v Lizboni, v okviru Metodi Festival (International Meeting of Acting Methods and Approaches) v Italiji, na več mednarodnih gledaliških festivalih (Bitef, Nitra, Desire Central Station, TESZT, MIT Fest, FIST itd.) ter na množici seminarjev, delavnic in konferenc s področja gledališča, igre in psihodrame pri nas in v tujini (v zadnjih sezonah v okviru International FEPTO Meeting and Conference (2010), Bitef International Theatre Conference on Dramatic and Postdramatic Theatre (2009), Bitef International Theatre Conference on Chekhov (2010), Directors-Actors Film Workshop – Sofia (2010), Tedna slovenske drame (2010, 2011), Firenze Psychoanalytic Centre (2015) itd.)

Kot gledališki režiser deluje v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Makedoniji, Črni gori, Italiji, na Norveškem in v Rusiji. Njegove predstave so gostovale na festivalih po vsej Evropi, v Rusiji in ZDA (Dunaj, Bruselj, Roterdam, Munchen, Dusseldorf, Firenze, Budimpešta, Nitra, Sofia, Piatra Neamt, Timisoara, Sfântu Gheorghe, Moskva, St. Petersburg, New York, Beograd, Novi Sad, Sarajevo, Zagreb, Rijeka, Dubrovnik, Split, Skopje, Ohrid itd.), kot povabljen umetnik pa je bil gost New European Theatre NET – Moskva (Rusija), Theorem Meeting Festival Avignon (Francija), Forum Wiener Festwochen - Dunaj (Avstrija), Residence and Reflection Project - Kunstenfestivaldesarts - Bruselj (Belgija), Književni sustreti - Sarajevo (Bosna in Hercegovina) itd.

Od leta 1996 vodi Studio za raziskavo umetnosti igre v Ljubljani, v okviru katerega se - ob sodelovanju s sorodnimi organizacijami in strokovnjaki iz tujine - posveča raziskavam s področja igre.

Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo Inštituta za psihodramo iz Beograda in Centra za psihodramo iz Zagreba s pridobitvijo certifikata psihodramskega terapevta ter Uvodni študij skupinske analize Inštituta za skupinsko analizo v Ljubljani, dodatno se je izpopolnjeval pri nas in v svetu predvsem na področju različnih igralskih tehnik in psihodrame.
===ENG===
Tomi Janežič has been listed by international critic as one of the most interesting European theatre directors of his generation, and has been internationally recognized as one of the experts in the field of acting creative techniques.

He obtained his degrees in theatre directing from the Academy of Theatre, Radio, Film and Television (AGRFT) in Ljubljana, and was later educated in Slovenia and abroad, particularly in the field of various acting techniques and psychodrama. Janezic is also a certified psychodrama psychotherapist and was educated in Group Analysis.

Janežič teaches theatre directing at the University of Ljubljana (Slovenia) - Academy of Theatre, Radio, Film and Television. He lectured and participated as an invited artist in almost twenty different countries around Europe, in Russia and United States.

His performances have toured on some of the most important international theatre festivals in Vienna, Brussels, Rotterdam, Munich, Düsseldorf, Moscow, St. Petersburg, New York, Budapest, Firenze, Nitra, Sofia, Piatra Neamt, Timisoara, Sfantu Gheorghe, Zagreb, Rijeka, Dubrovnik, Split, Beograd, Novi Sad, Sarajevo, Skopje, Ohrid etc.

He has received over thirty international prizes and awards, among them two MESS Golden Laurel Wreath awards, BITEF audience award, award of the jury of international association of critics, four Sterija awards etc. and has been recently nominated for the Russian Golden mask award for best theatre directing and best performance.

Janežič directed Russian writers - Chekhov, Tolstoy, Dostoyevsky, Bulgakov, Ansky and a variety of both classical and contemporary writers from Euripides, Sophocles, Plato to Shakespeare, Rostand, Buchner, Maeterlinck, and from Brecht to Shaffer, Vogel, McPherson and Serbian and Croatian contemporary writers Ljubomir Simović, Milena Marković, and Tatjana Gromača. He also did post-drama theatre.

Janezic directed both in a non-institutional context and in some of the most important national theatres in Slovenia, Croatia, Serbia, Macedonia, Monte Negro, Italy, Russia and Norway.

He has been described as "one of the very few researchers of acting in the present-day Europe" (Prof. Ognjenka Miličević); “a teacher of the best method trained actors I have ever had the pleasure to work with: the level of talent and their desire to improve their craft reminded me of the Actors studio, when I first started in 1968 till Strasberg's death in 1982" (Ed Kovens); "an exceptional interpreter of the Stanislavski system" (Jana Pavlič); the director "of one of the best Chekhovs I have ever seen" and "the one who has doubtlessly found what generations and generations of world-class directors are looking for" (Jovan Ćirilov); the director of the performance characterized by "an unparalleled quality in the art of acting", which "can truly shift the parameters of our emotional and intellectual reality" (Nataša Govedić); the one who "is moving the borders of theatre art" (Andreja Jaklic); "a truly contemporary Mozart of the theatre" (Prof. Darko Gašparović); "we can already speak about the Janežič System" (Branka Krilović).

Selected performances:<br />
'''Bolshoi Drama Theatre, St. Petersburg, Russia'''
*''Human'' (based on V. Frankl’s book ''Man’s Search for Meaning'')<br />
'''Serbian National Theatre, Novi Sad, Serbia'''
*A. P. Chekhov ''The Seagull''
*Leo Tolstoy ''The Death of Ivan Ilyich''
*Milena Marković ''Simeon the Foundling''<br />
'''Royal Theater Zetski dom, Cetinje, Montenegro and Serbian National Theatre, Novi Sad, Serbia'''
*B. Brecht ''The Threepenny Opera''<br />
'''Atelier 212 theatre, Belgrade, Serbia'''
*W. Shakespeare ''The King Lear''
*Ljubomir Simović ''The travelling troupe Šopalović''
*Milena Marković ''The Forest is glowing''<br />
'''Croatian National Theatre Ivan Zajc, Rijeka, Croatia'''
*F. M. Dostoyevsky ''Crime and Punishment''
*Peter Shaffer ''Amadeus''
*Tatjana Gromača ''Crnac''<br />
'''Slovenian Mladinsko theater, Ljubljana, Slovenia'''
*A.P. Chekhov ''The Seagull''
*A.P. Chekhov ''Three sisters''

==Režije==
===2011-===
*2016 ''Doppler'' (po knjigi Erlenda Loea), Trondelag Teater, Trondheim, Norveška
*2015 ''Človek'' (po knjigi Viktorja Frankla "Kljub vsemu reči življenju Da"), Bolshoi Drama Theatre, Sankt Peterburg, Rusija
*2015 L. N. Tolstoj ''Smrt Ivana Iljiča'', Srpsko narodno pozorište, SKC Novi Sad in BITEF teatar, Srbija
*2014 B. Brecht ''Opera za tri groša'', Crnogorsko kraljevsko pozorište, Črna Gora in Srpsko narodno pozorište Novi Sad, Srbija
*2013 Platon ''Obrana Sokratova'', Dubrovačke ljetne igre, Dubrovnik, Hrvaška
*2012 A. P. Čehov ''Galeb'', Srpsko narodno pozorište, Novi Sad, Srbija
*2011 ''John Drugi'', Fičo balet, Studio za raziskavo umetnosti igre, Bunker

===2001 - 2010===
*2009 Tatjana Gromača ''Crnac'', Hrvatsko narodno kazalište Ivana pl. Zajca, Rijeka, Hrvaška
*2009 Mihail A. Bulgakov ''Zarota svetohlincev, Molière'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2008 ''Romeo in publika'', [[En-knap|En Knap Group]] v sodelovanju s [[Studio za raziskavo umetnosti igre|Studiom za raziskavo umetnosti igre]], Ljubljana, Slovenija
* 2008 Milena Marković ''Šuma blista'', Pozorište Atelje 212, Beograd, Srbija
* 2008 ''John Janez Ivan'', Fičo balet, Studio za raziskavo umetnosti igre, Gledališče Glej, Slovenija, New Dance Alliance, New York, ZDA, Moskva ballet, Moskva, Rusija
* 2008 W. Shakespeare: ''Kralj Lear'', [[Gledališče Koper]] in [[Prešernovo gledališče Kranj]], Slovenija
* 2007 Ljubomir Simović: ''Putujuće pozorište Šopalović'', Pozorište Atelje 212, Beograd, Srbija
* 2006 Igralska študija ''29.7.1993'' – delo v nastajanju v okviru projekta Igranja, prosim! (Acting Please!), [[Studio za raziskavo umetnosti igre]] in [[Gledališče Glej]], Ljubljana,
* 2006 Milena Marković ''Nahod Simeon'', (Srbsko narodno pozorište in Sterijino pozorje, Novi Sad, Srbija
* 2006 Peter Shaffer ''Amadeus'', Hrvatsko Narodno Kazalište Ivana pl. Zajca, Rijeka, Hrvaška
* 2005 Brez besed – (»''Ko sem odhajal, sem se spomnil tiste scene iz Bergmana''«), Studio za raziskavo umetnosti igre v koprodukciji z [[Gledališče Glej|Eksperimentalnim gledališčem Glej]], Ljubljana, Slovenija in mednarodni koprodukciji z CSS Udine (Italija), Ljubljana, Slovenija, Videm, Italija
* 2005 M. Maeterlinck ''Slepci'', Makedonski narodni teatar, Skopje, Makedonija
* 2005W. Shakespeare ''Kralj Lear'', Atelje 212, Beograd, Srbija in Črna gora
* 2004 Conor McPherson ''Dublinska zgodba'', [[Gledališče Koper]]
* 2004 ''Bez glume, molim!'' (No Acting Please!) – gledališka raziskava in drugi del trilogije o igri, Teatar ITD, Zagreb, Hrvaška,
* 2003 Paula Vogel ''Baltimorski valček'', [[Mestno gledališče Ptuj]]
* 2003 ''Brez naslova'', [[Studio za raziskavo umetnosti igre]], Ljubljana
* 2003 ''Nič igranja, prosim!'' (No Acting Please!) – gledališka raziskava in prvi del trilogije o igri: Norec, [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
* 2002 F. M. Dostojevski ''Zločin in kazen'', Hrvatsko Narodno Kazalište Ivana pl. Zajca v Rijeki, Hrvaška
* 2002 gledališka produkcija igralskega raziskovalnega programa ''Hiša miru''“... je, kot bi šel ČEZ POLJE MAKA in ne pomislil, da bi utrgal cvet ali Kakšne barve je smeh?”, [[Studio za raziskavo umetnosti igre]] v sodelovanju s [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskim mladinskim gledališčem]], Ljubljana
* 2001 ''Dibuk'' (po igri Anskega), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani
* 2001 P. Čehov ''Tri sestre'', [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
* 2001 gledališki projekt ''Igrati'', [[Studio za raziskavo umetnosti igre]], Ljubljana

===1992 - 2000===
* 2000 E. Rostand ''Cyrano de Bergerac'', Hrvatsko Narodno Kazalište v Splitu, Hrvaška
* 2000 ''Stalker'' /po noveli bratov Strugatski in filmu Andreja Tarkovskega/, [[Studio za raziskavo umetnosti igre]] v sodelovanju z Zagreb Actors Studio Hrvaška in koprodukciji s Primorskim poletnim festivalom v Kopru, Sečovlje
* 1999 P. Čehov ''Utva'', [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
* 1998 G. Buchner ''Woyzeck'', [[SNG Nova Gorica|Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica]]
* 1998 Sofokles ''Kralj Ojdipus'', Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana
* 1997 T. Janežič ''Tebe poem ali Praznina št. 2'', [[Studio za raziskavo umetnosti igre]], Ljubljana
* 1997 T. Janežič ''Praznina, stara zgodba iz moje vasi'', [[Mestno gledališče Ptuj]]
* 1996 P. Shaffer ''Equus'', [[Mestno gledališče ljubljansko]]
* 1995 J. Genet ''Služkinji'', [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani
* 1994 Euripides ''Feničanke'' (s prizori iz Sofoklove Antigone), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani
* 1993 ''Skice'' /raziskava in gledališka skica/, poletna umetniška kolonija, Šmartno v Goriških brdih
* 1992 Klabund ''Krog s kredo'', SAGS

==Scenografije==
*2014 B. Brecht ''Opera za tri groša'', Crnogorsko kraljevsko pozorište, Črna Gora in Srpsko narodno pozorište Novi Sad, Srbija
*2012 A. P. Čehov ''Galeb'', Srpsko narodno pozorište, Novi Sad, Srbija
* 2009 Tatjana Gromača, ''Crnac'', Hrvatsko narodno kazalište Ivana pl. Zajca, Rijeka, Hrvaška
*2009 Mihail A. Bulgakov ''Zarota svetohlincev, Molière'', r. Tomi Janežič, SNG Drama Ljubljana
* 2008 Milena Marković ''Šuma blista'', Pozorište Atelje 212, Beograd, Srbija
* 2008 W. Shakespeare ''Kralj Lear'', [[Gledališče Koper]] in [[Prešernovo gledališče Kranj]], Slovenija
* 2007 Ljubomir Simović ''Putujuće pozorište Šopalović'',Pozorište Atelje 212, Beograd, Srbija
* 2006 Igralska študija ''29.7.1993'' – delo v nastajanju v okviru projekta Igranja, prosim! (Acting Please!), [[Studio za raziskavo umetnosti igre]] in [[Gledališče Glej]], Ljubljana
* 2006 Milena Marković ''Nahod Simeon'', Srbsko narodno pozorište in Sterijino pozorje, Novi Sad, Srbija
* 2006 Peter Shaffer ''Amadeus'', Hrvatsko Narodno Kazalište Ivana pl. Zajca, Rijeka, Hrvaška
* 2005 Brez besed – (»''Ko sem odhajal, sem se spomnil tiste scene iz Bergmana''«), [[Studio za raziskavo umetnosti igre]] v koprodukciji z Eksperimentalnim [[Gledališče Glej|Gledališčem Glej]] (Ljubljana, Slovenija) in mednarodni koprodukciji z CSS Udine (Italija), Ljubljana, Slovenija, Videm, Italija
* 2005 M. Maeterlinck ''Slepci'', Makedonski narodni teatar, Skopje, Makedonija
* 2005 W. Shakespeare ''Kralj Lear'', Atelje 212, Beograd, Srbija in Črna gora
* 2004 Conor McPherson ''Dublinska zgodba'',[[Gledališče Koper]]
* 2004 ''Bez glume, molim!'' (No Acting Please!) – gledališka raziskava in drugi del trilogije o igri, Teatar ITD, Zagreb, Hrvaška
* 2003 Paula Vogel ''Baltimorski valček'', [[Mestno gledališče Ptuj]]
* 2003 ''Brez naslova'', [[Studio za raziskavo umetnosti igre]], Ljubljana
* 2003 ''Nič igranja, prosim!'' (No Acting Please!) – gledališka raziskava in prvi del trilogije o igri: Norec, [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
* 2002 F. M. Dostojevski: ''Zločin in kazen'' (Hrvatsko Narodno Kazalište Ivana pl. Zajca v Rijeki, Hrvaška
* 2002 Gledališka produkcija igralskega raziskovalnega programa ''Hiša miru'' “... je, kot bi šel ČEZ POLJE MAKA in ne pomislil, da bi utrgal cvet ali Kakšne barve je smeh?” (Studio za raziskavo umetnosti igre v sodelovanju s Slovenskim mladinskim gledališčem, Ljubljana
* 2001 ''Dibuk'' (po igri Anskega), Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani
* 2001 P. Čehov: ''Tri sestre'', [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
* 2001 gledališki projekt ''Igrati'', Studio za raziskavo umetnosti igre, Ljubljana
* 2000 E. Rostand: ''Cyrano de Bergerac'' (Hrvatsko Narodno Kazalište v Splitu, Hrvaška
* 2000 ''Stalker''/po noveli bratov Strugatski in filmu Andreja Tarkovskega/, [[Studio za raziskavo umetnosti igre]] v sodelovanju z Zagreb Actors Studio, Hrvaška in koprodukciji s Primorskim poletnim festivalom v Kopru, Sečovlje
* 1999 P. Čehov ''Utva'', [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
* 1997 T. Janežič ''Tebe poem ali Praznina št. 2'', [[Studio za raziskavo umetnosti igre Ljubljana]]
* 1997 T. Janežič ''Praznina, stara zgodba iz moje vasi'', Gledališče Ptuj
* 1995 J. Genet ''Služkinji'', [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani
* 1994 Euripides ''Feničanke'' (s prizori iz Sofoklove Antigone), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani
* 1993 ''Skice'' /raziskava in gledališka skica/, poletna umetniška kolonija, Šmartno v Goriških brdih
*1992 Klabund ''Krog s kredo'', SAGS

==Nagrade in priznanja==
*2017 '''Nagrada za najboljšo predstavo leta 2016''' (UT-Awards, Adresseavisen, Trondheim, Norveška / Doppler (po knjigi Erlenda Loea))
*2016 Nominacija za nagrado Hedda v kategoriji najboljša režija (Heddaprisen, Oslo, Norveška / Doppler (po knjigi Erlenda Loea))
*2016 Uvrstitev med deset najpomembnejših predstav, ki so obeležile pet desetletij BITEF-a (Filozofski magazin, Srbija / A.P. Čehov: Galeb)
*2016 '''Nagrada "Bojan Stupica" za režijo''' (Udruženje dramskih umetnika Srbije / B. Brecht: Opera za tri groša)
*2016 Nominacija za Zlato masko v kategoriji najboljša predstava (Festivala Zlata maska, Moskva, Rusija / Človek (po knjigi Viktorja Frankla))
*2016 Nominacija za Zlato masko v kategoriji najboljša režija dramske predstave na velikem odru (Festival Zlata maska, Moskva, Rusija / Človek (po knjigi Viktorja Frankla))
*2015 '''Kolektivna nagrada - Golden Medal PQ 2015 Award for Provoking a Dialogue''' (Serbian exposition) - Prague Quadrennial of Performance Design and Space, Praga, Češka
*2015 Letno priznanje izbrani predstavi Bolshoi Drama Theatre, Sankt Peterburg, Rusija - Človek (po knjigi Viktorja Frankla)
*2014 Glasovanje petih italijanskih gledaliških kritikov za A.P. Čehov: Galeb kot najboljšo gostujočo predstavo v Italiji v 2014 za nagrado UBU 2014
*2014 Priznanje za sodelovanje na MITEM - Madach International Theatre Meeting (Budapest Spring Festival, Madžarska / A.P Čehov: Galeb)
*2014 '''Nagrada za najboljšo režijo''' (Bienale črnogorskega teatra, Črna Gora / B. Brecht: ''Opera za tri groša'')
*2014 Razglasitev predstave A.P. Čehov: ''Galeb'' za najboljšo gostujočo predstavo v Beogradu, edina v vseh kategorijah nagrajena z oceno 10.0/10.0 (Belgrade EDT Culture pozorišne nagrade)
*2014 Razglasitev gostovanja predstave A.P. Čehov: ''Galeb'' na Sarajevskem MESS-u za enega od petih najpomembnejših dogodkov na področju kulture v letu 2013 v Bosni in Hercegovini
*2013 Razglasitev predstave A.P. Čehov: ''Galeb'' za enega od 10 dogodkov, ki so označili leto 2012 na področju kulture v Srbiji
*2013 '''Grand prix Zlati lovorov venec''' za najboljšo predstavo (Mednarodni gledališki festival MESS, Sarajevo, Bosna in Hercegovina / A. P. Čehov: ''Galeb'')
*2013 '''Zlati lovorov venec publike''' za najboljšo predstavo (Mednarodni gledališki festival MESS, Sarajevo, Bosna in Hercegovina / A. P. Čehov: ''Galeb'')
*2013 '''Nagrada žirije mednarodne zveze gledaliških kritikov (IATC)''' za najboljšo predstavo (Mednarodni gledališki festival MESS, Sarajevo, Bosna in Hercegovina / A. P. Čehov: ''Galeb'')
*2013 '''Nagrada Zlata maska lista Oslobođenje''' za najboljšo predstavo (Mednarodni gledališki festival MESS, Sarajevo, Bosna in Hercegovina / A. P. Čehov: ''Galeb'')
*2013 '''Nagrada publike za najboljšo predstavo''' (Mednarodni gledališki festival BITEF, Beograd, Srbija / A.P. Čehov: ''Galeb'')
*2013 '''Nagrada «Dnevnik» (Novi Sad) za umetniško stvaritev''' – za režijo predstave Galeb (Mednarodni gledališki festival Sterijevo pozorje, Novi Sad, Srbija / A. P. Čehov: ''Galeb'')
*2013 '''Nagrada Okrogle mize za najboljšo predstavo''' – žirije Nacionalne sekcije Mednarodnega združenja gledaliških kritikov (Mednarodni gledališki festival Sterijevo pozorje, Novi Sad, Srbija / A. P. Čehov: ''Galeb'')
*2013 '''Posebna Sterijeva nagrada za predstavo v celoti''' (Mednarodni gledališki festival Sterijevo pozorje, Novi Sad, Srbija / A. P. Čehov: ''Galeb'')
*2013 '''Nagrada za najboljšo režijo''' (Festival profesionalnih gledališč Vojvodine, Srbija)
*2010 '''Nagrada Ardalion za najboljšo predstavo''' (14. Mednarodni gledališki festival Brez prevoda, Užice, Srbija / M. Marković: Šuma blista)
*2010 '''Nagrada Ardalion za režijo''' (14. Mednarodni gledališki festival Brez prevoda, Užice, Srbija / M. Marković: Šuma blista)
*2009 '''Nagrada "dr. Djuro Rošić"''' za najboljšo predstavo (prikazano na velikem odru HNK Ivana Pl. Zajca - Rijeka, Hrvaška / T. Gromača Crnac)
*2009 '''Grand prix Zlati lev''' (Mednarodni festival komornega gledališča Zlati Lev v Umagu, Hrvaška / Tatjana Gromača: ''Crnac'')
*2009 '''Diploma festivala Balkan Theatre Space''' (Mednarodni festival Balkan Theatre Space, St. Petersburg, Rusija / Lj. Simović Putujuće pozorište Šopalović)
*2008 '''Grand prix za najboljšo predstavo''' (Mednarodni festival gledališke klasike, Vršac, Srbija / Lj. Simović ''Putujuće pozorište Šopalović'')
*2007 '''Priznanje za pomembna umetniška dela''' (Univerza v Ljubljani)
*2007 '''Nagrada Združenja likovnih umetnikov in dizajnerjev Vojvodine za scenografijo''' (Mednarodni gledališki festival Sterijevo pozorje, Novi Sad, Srbija / M. Markovič ''Nahod Simeon'')
*2007 '''Sterijeva nagrada''' za scenografijo'' (Mednarodni gledališki festival Sterijevo pozorje, Novi Sad, Srbija / M. Marković ''Nahod Simeon'')
*2007 '''Sterijeva nagrada''' za režijo'' (Mednarodni gledališki festival Sterijevo pozorje, Novi Sad, Srbija / M. Marković ''Nahod Simeon'')
*2007 '''Sterijeva nagrada''' za najboljšo predstavo'' (Mednarodni gledališki festival Sterijevo pozorje, Novi Sad, Srbija / M. Markovič ''Nahod Simeon'')
*2006 '''Nagrada »dr. Djuro Rošič«''' za najboljšo dramsko predstavo v celoti'', (prikazano na velikem odru HNK Ivana Pl. Zajca - Rijeka, Hrvaška / P. Shaffer ''Amadeus'')
*2004 '''Grand prix Zlati lev''' za najboljšo predstavo'' (Mednarodni festival komornega gledališča Zlati Lev v Umagu, Hrvaška / Bez glume, molim! – No Acting Please! – gledališka raziskava in 2.del trilogije o igri)
*2004 '''Grand prix publike''' za najboljšo predstavo'' (Slovenski festivalu komornega gledališča SKUP, Ptuj / C. Mcpherson ''Dublinska zgodba'')
*2001 '''Nagrada Judita''' za najboljšo predstavo'' (Mednarodni poletni festival Split, Hrvaška / A. P. Čehov ''Tri sestre'')
*2000 Nagrada '''Zlata ptica''' za gledališko ustvarjanje (za režijo predstav A. P. Čehov: ''Utva'' in ''Stalker'')
*1998 '''Posebna Borštnikova nagrada za režijo''' (Borštnikovo srečanje / Sofokles ''Kralj Ojdipus'')
*1995 '''Študentska Prešernova nagrada''' za režijo'' (J. Genet ''Služkinji'')
*1992 '''Posebna nagrada festivala''' (Palio Teatrale Studentesco - Srečanje Gledaliških Skupin, Gorizia - Nova Gorica / Klabund: ''Krog s kredo'')

==Posebni članki==
*[[Tomi Janežič/Ilona Jerič: Analiza predstave Zarota svetohlincev, Molière Mihaila Bulgakova v režiji Tomija Janežiča|Ilona Jerič: Analiza predstave Zarota svetohlincev, Molière Mihaila Bulgakova v režiji Tomija Janežiča]], Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Seminarska naloga (2008/09), Mentor: as. dr. [[Gašper Troha]], Ljubljana, 4. 5. 2009

==Bibliografija==
===Intervjuji===
*Irena Štaudohar: Doživeti igro – Pogovor s Tomijem Janežičem (Maska, Letn. 7, št. ½, zima 1997/98, str. 19-21)
*Amelia Kraigher: Zanima me teater igralca ! – Intervju s Tomijem Janežičem (Zofa, Letn. 2, št. 6 (1998), str. 84-85)
*Nataša Jenuš: Bi se lahko kaj zgodilo drugače? – Tomi Janežič, režiser (Večer, 20.10.1998)
*Petra Koršič: Tomi Janežič – Zaresna igra – Pogovor z režiserjem Kralja Ojdipa in Buchnerjevega Woyzcka (Študjozo, št. 7, december 1998, str. 31-33)
*Špela Trošt: Tomi Janežič, gledališki režiser – portret ( Stop, 26.8.1999)
*Primož Jesenko: Naprezanje, da bi bil nekaj posebnega, vodi le v to, da si podoben drugemu – pogovor s Tomijem Janežičem (Gledališki list A.P. Čehov: Utva, Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana, sezona 1999/2000, str.36-45)
*Roman Repnik: Resničnost je skrita v čustvih – Z režiserjem Tomijem Janežičem po premieri Utve v Mladinskem gledališču (Dnevnik, 23.10.1999)
*Z. M.: Kazalište je vjerovanje u nemoguće – Razgovor sa redateljem Tomijem Janežičem (Gledališki list E. Rostand: Cyrano de Bergerac, HNK Split, Hrvaška, sezona 2000/2001)
*Nataša Jenuš: Kandidati za idole - Tomi Janežič, režiser (Večer, 15.1.2001)
*Janez Honn: Popolnost je 70% - pogovor s Tomijem Janežičem (Primorska srečanja, Letn. 25, št. 239 (2001), str. 213-217)
*Jedrt Jež: Gledališko obhajilo pod Triglavom – Generacija režiserjev devetdesetih let razmišlja o osemdesetih letih (Mladina, 14.5.2001)
*Radmila Radosavljević: Nemoćni pred primitivizmom - Reditelj Tomi Janežič o projektu "Tri sestre" (Glas javnosti, Srbija, 9.7.2001)
*T. Nježić: Teror primitivizma - Tomi Janežič, reditelj predstave „Tri sestre“, o tome kada sve nemoguće postaje moguće (Blic, Srbija, 11.7.2001)
*Marija Novaković: Vrhunska gluma je igra – Tomi Janežič, pozorišni reditelj (Reporter, Srbija in Črna gora, 25.7.2001
*Tina Recek: Igralci čutijo, za kakšno publiko igrajo – Tomi Janežič, inovativni režiser Slovenskega mladinskega gledališča, ustvarja predstave, ki jemljejo dih (Demokracija, 8.11.2001)
*Vesna Milek: Duh, ki vstopi v človeka, če mu ta dopusti – Tomi Janežič (Delo, Sobotna priloga, Leto 44, št. 15, 19.1.2002, str. 24-25)
*Nataša Jenuš: Mojstrstvo je povezano s spojem nasprotij – Borštnikovski pogovor z režiserjem Tomijem Janežičem (Večer, 25.10.2002)
*Zlatko Sviben, Tomi Janežič: Nadrazgovor jedan ruski… (Gledališki list F. Dostojevski: Zločin i kazna, HNK Rijeka, Hrvaška, sezona 2002/2003)
*Kim Cuculić: Rad na glumačkoj odgovornosti – Tomi Janežič, kazališni redatelj (Novi list, Hrvaška, 28.11.2002)
*M. Jovićević: Predstave... da poletiš - Reditelj Tomi Janežič, ili dva puta Čehov u Centru "Sava" (Glas javnosti, Srbija, 21.2.2003)
*T. Nježić: Čehovljev smešak – Dve predstave Tomija Janežiča u Beogradu (Blic, Srbija, 24.2.2003)
*Frida Morrone: Tomi Janežič – Parole d'Artiste (Culture Europe – Special Europe du Spectacle a 25, Paris, France, numero 39, mai-juin 2003, str. 14)
*Frida Morrone: Tomi Janežič – Artists speak (Culture Europe – Special Performing Arts in the Europe of 25, Paris, France, may-june 2003, str. 14)
*Patricija Maličev: Bil je dober večer in dobra predstava – Na kavi s Tomijem Janežičem, gledališkim režiserjem (Nedelo, 20.7.2003, str. 26)
*Milan Madjarev: Pogovor s Tomijem Janežičem (Gledališki list Slovenskega mladinskega gledališča, Ljubljana, Nič igranja, prosim!, sezona 2003/2004)
*Katarina Kolega: Gluma nije isto što i teatar – Tomi Janežič, kazališni redatelj (Vjesnik, Hrvaška, 19.siječnja 2004)
*Miha Trefalt: Videti moram v srce človeka, v njegovo dušo – pogovor z režiserjem Tomijem Janežičem (Gledga, št. 2, marec 2004)
*Milan Madjarev: Luda veruje u život – Razgovor sa Tomijem Janežičem (Teatron, časopis za pozorišnu umetnost, Srbija, br. 126/127, proleće 2004, str. 89-96)
*Studij glume i lutkarstva u Osijeku (Osijek, wca portal, Hrvaška, 21.6.2004)
*Intervju – Tomi Janežič (Bilten št. 9, 38. Bitef, Beograd, Srbija, 15.-27.9.2004, str. 3-4)
*Milan Madjarev: Razgovor sa Tomijem Janežičem (Gledališki list V. Šekspir: Kralj Lir, Atelje 212, Beograd, Srbija, sezona 2004/2005, str 25-33)
*Tatjana Nježić: U potrazi za zaturenom ljubavi – Tomi Janežič, intervju (Blic, Srbija, 4.3.2005)
*Biljana Bošnjak: Šekspirov komad je uvek novi izazov – Reditelj Tomi Janežič govori za Glas (Glas javnosti, Srbija, 28.3.2005)
*Radmila Radosavljević: U životu uvek žudimo i verujemo, kao lude – Reditelj *Tomi Janežič o novoj inscenaciji Kralja Lira (Glas javnosti, Srbija)
*Olivera Milošević: Izvođačko pozorište me ne zanima – Tomi Janežič, pozorišni reditelj (Ludus, Srbija, br. 129, 2005)
*Bojan Munjin: Razgovor s Tomijem Janežičem (Feral, Hrvaška, april 2005)
*Zvezdan Georgievski: Slepiloto e mokna metafora - Intervju so Tomi Janežič, režiser (Kultura, Vesnik, Makedonija, 5.8.2005)
*Kim Cuculić: Mozart i Salieri sjena su jedan drugome – Tomi Janežič, redatelj predstave Amadeus (Novi list, Hrvaška, 13.3.2006)
*ТОМИ ЈАНЕЖИЧ, РЕЖИСЕР - Различноста на театарот ме освојува (Dnevnik, Makedonija, 18.3.2006)
*Boris Liješević – Reč reditelja – Tomi janežič – reditelj predstave Nahod Simeon - UMETNOST NIJE SUD VEĆ DOŽIVLJAJ (Pozorište, Novi Sad, Srbija, maj 2006, str. 2-8)
*S. Miletić - Intervju: Tomi Janežič, reditelj Nahoda Simeona: Glumac ne sme biti vredan, samo mora brinuti o sebi (Bilten br.3., 51.Sterijino pozorje, Novi Sad, Srbija, 26.5.-3.6.2006)
*Bojan Munjin: Traganje za istinom – Feral u posjetu osječkome Studiju glume i lutkarstva (Feral, Hrvaška, 20. prosinca 2006)
*Ivan Medenica, Svaki stil može da bude predrasuda (Teatron, Srbija, februar 2007)
*Boris Liješević: Voziš barku, slušaš vetar, reku, more, brineš o ljudima na barci... – Tomi Janežič, Sterijina nagrada za režiju i scenografiju (Scena, Novi Sad, Srbija, br. 1-2, januar-jun 2007)
*Tatjana Nježić: Svi smo mi glumci - Blic na probi Putujućeg pozorišta Šopalović (Blic, Srbija, 21.09.2007, str. 20-21)
*Borka Trebješanin: Predstava se ne nosi u torbi – Tomi Janežič, pozorišni reditelj (Politika, Srbija, 25.10.2007)
*Mikojan Bezbradica: Samo su nam rane ostale – Intervju – Tomi Janežič, reditelj (Glas javnosti, Srbija, 26.10.2007, str. 13)
*Vesna Knežević Baletić: Svesni ulazak u snove – Tomi Janežič, jedan od najuvažavanijih reditelja s prostora bivše Jugoslavije, laureat ovogodišnjeg Sterijinog pozorja (JAT revija, Srbija, novembar 2007)
*Boris Liješević: Namesto razčlembe – Dramaturgov pogovor z režiserjem Tomijem Janežičem (Gledališki list W. Shakespeare: Kralj Lear, Prešernovo gledališče Kranj in Gledališče Koper, sezona 2007/2008, str. 34-47)
*Igor Kavčič: Kaj je gledališče? – Tomi Janežič, gledališki režiser (Gorenjski glas, 13.1.2008, str. 15)
*Gregor Butala: Seciranje skozi zgodbo o preobrazbi – Tomi Janežič, gledališki režiser (Dnevnik, 12.1.2008, str. 17)
*Patricija Maličev: Na koncu hladne noči nas čaka norost – Tomi Janežič, gledališki režiser (Delo, Sobotna priloga, 19.1.2008, str. 34-36)

==Zunanje povezave==

*[http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/sodelavci/vis_ucitelji_sodelavci/2007100113134895 Akademija za gledališče, radio, film in televizijo - Učitelji/Sodelavci]
*[http://zdus.si/tomi-janezic/ ZDUS]
*[http://books.google.si/books?id=mfwGjXXBswYC&pg=PR9&lpg=PR9&dq=tomi+janezic&source=bl&ots=RXqdTMsMw3&sig=lvgHMEZjv8lPh2UoRLesUh8GKg8&hl=en&sa=X&ei=uMfSUvXbAYaLyAO77ICABg&redir_esc=y#v=onepage&q=tomi%20janezic&f=false Predgovor v knjigi Ed Kovens: The Method Manual - www.books.google.si]
*[https://www.youtube.com/watch?v=Rm1NOvfXONI Pogovor: Ivica Buljan in Tomi Janežič, MESS TV (v hrvaščini) - www.youtube.si]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/o-umetni%C5%A1kih-delih-preteklosti-in-sodobni-umetnosti O umetniških delih preteklosti in sodobni umetnosti - www.sigledal.org, 03.03.2008]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zmagovalna-%C5%A1uma-blista Zmagovalna Šuma blista - www.sigledal.org, 25.04.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/gostovanje-predstav-tomija-jane%C5%BEi%C4%8Da Gostovanje predstav Tomija Janežiča - www.sigledal.org, 31.03.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/tomi-jane%C5%BEi%C4%8D-o-eksperimentu Tomi Janežič o eksperimentu - www.sigledal.org, 19.05.2010]
*[http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/tomi-janezic-se-je-po-stirih-letih-vrnil-v-gledalisce.html Tomi Janežič se je po štirih letih vrnil v gledališče - www.delo.si, 22.09.2013]
*[http://www.pogledi.si/ljudje/bistvene-reci-so-povsod-iste Bistvene reči so povsod iste - www.pogledi.si, 04.12.2015]
*[http://www.mladina.si/171205/tomi-janezic-gledaliski-reziser/ Tomi Janežič, gledališki režiser - www.mladina.si, 04.12.2015]
*[http://www.delo.si/sobotna/ne-pristajam-na-mit-umetnika-ki-se-muci.html Ne pristajam na mit umetnika, ki se muči - www.delo.si, 30.01.2016]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/umetnost-igre/174403128 Portret režiserja Tomija Janežiča, oddaja Umetnost igre - www.rtvslo.si, 02.05.2016]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/tomi-janezic-bere-sodobno-slovensko-dramo Tomi Janežič bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 09.06.2017]
*[https://www.dnevnik.si/1042843427/Oder/tomi-janezic-gledaliski-reziser-vsake-predstave-ni-mogoce-strpati-v-isti-casovni-format Tomi Janežič, gledališki režiser: Vsake predstave ni mogoče strpati v isti časovni format - www.dnevnik.si, 16.10.2018]
*[https://www.delo.si/sobotna-priloga/portret-reziserja-ki-se-nima-naslova-97743.html Portret režiserja, ki še nima naslova - www.delo.si, 27.10.2018]

Zala Dobovšek

2018-11-25T13:35:49Z

Anja: /* Zunanje povezave (kritike, članki, intervjuji) */

[[Slika:Zala-dobovsek-foto-damjan-svarc-FBS-2.jpg|thumb|Zala Dobovšek (Foto: Damjan Švarc)]]
== Življenjepis ==
Zala Dobovšek (1983), dramaturginja, gledališka kritičarka in publicistka.

Leta 2009 je diplomirala iz dramaturgije na [[AGRFT | Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] in se v študijskem letu 2008/2009 izobraževala na gledališki akademiji DAMU v Pragi (Divadelní fakulta Akademie múzických umění v Praze).
Vpisana je na doktorski študij na [[AGRFT]], smer Študiji scenskih umetnosti; njeno področje raziskovanja je ''Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih prejšnjega stoletja''.
Je asistentka za področje dramaturgije in študijev scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Kot gledališka kritičarka in publicistka je delovala pri:
* ''Radio Študent'' (2005 –)
* časopis ''Dnevnik'' (2015 –)
* časopis ''Delo'' (2009–2014)
* štirinajstdnevnik ''Pogledi'' (2015–2016)
* portal ''MMC RTVSLO'' (2012–2014)

Redno objavlja tudi v strokovnih/znanstvenih revijah (Maska, Dialogi, Amfiteater, Sodobnost ...).
*{{Pdf|Zala-Dobovsek-bibliografija-.pdf| Zala Dobovšek - BIBLIOGRAFIJA (Cobiss/Sicris)}}

Bila je članica raznih strokovnih žirij (Festival Borštnikovo srečanje, Teden slovenske drame, Gibanica, Festival MESS Sarajevo), komisij (Ministrstvo za kulturo, Sklad Prešernovih nagrad) in selektorica festivalov (Festival MESS Sarajevo 2014 – nacionalna sekcija, Festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica 2013). Od leta 2016 vodi seminar [https://malasolakritike2016.wordpress.com/ ''Mala šola kritike'']. V sezoni 2017/2018 je bila selektorica [[Borštnikovo srečanje | Festivala Borštnikovo srečanje]].

Je članica [[Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije|Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]], deluje kot praktična dramaturginja, recenzentka, mentorica kritiškega pisanja in pedagoginja. Za diplomsko delo je prejela študentsko [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernovo nagrado]].

== Dramaturgije ==
* 2018 Peter Svetina ''Kako zorijo ježevci'', r. Bojan Labovič, [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2017 T.Grabnar/N.Šorak/Z.Dobovšek/A.Kahrimanović ''Nekje drugje'', r. [[Tin Grabnar]] [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2015 Ingmar Bergman ''Pogovori na štiri oči'', r. Nikita Milivojević, [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*2015 Collodi/Omerzu ''Ostržek'', r. [[Silvan Omerzu]], Umetniško društvo Konj in [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2014 Preussler/Roijaards ''Krabat'', r. Ulrike Quade, [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in Ulrike Quade Company (NL)
*2014 J. Kajzer/P. Vodička ''Lublana'', r. Uroš Trefalt, [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2014 ''Praktični nasveti za pridne otroke'' (po motivih Marka Twaina), r. Marek Bečka, [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2012 Frane Milčinski - Ježek, ''Zvezdica Zaspanka'', r. [[Robert Waltl]], [[Mini teater]]
*2012 A. S. Puškin ''Sneguljčica in sedem vitezov'', r. [[Saša Jovanović]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2010 Tom Dalton Bidwell ''Družba na poti'', r. [[Alen Jelen]], [[MGL]] in [[Škuc gledališče|ŠKUC gledališče]]
*2010 J. & W. Grimm ''Sneguljčica'', r. [[Marek Bečka]], [[Mini teater]]
* 2009 ''Zoo much'', r. [[Marek Bečka]], produkcija DAMU (Divadelní fakulta Akademie múzických umění), Praga
* 2008 Nigel Williams ''Razredni sovražnik'', r. [[Andrej Jus]], produkcija [[AGRFT]]
* 2007 [[Dane Zajc]] ''[[Medeja]]'', r. [[Jaka Andrej Vojevec]], diplomska predstava [[AGRFT]]
* 2006 (asistenca) Lukas Bärfuss ''Avtobus'', r. [[Samuel Schwarz]], [[Drama SNG Maribor]]
* 2006 ''Odstiranja'', r. [[Barbara Pia Jenič Hernandez|Barbara Pia Jenič]], [[Zavod Senzorium]]

== Pedagoško/mentorsko delo ==
*Asistentka pri predmetu ''Kritika scenskih umetnosti'' na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (2015–)
*Vodenje kritiške delavnice na 8. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije (Lutkovno gledališče Maribor) (2015)
*Vodenje novinarsko-kritiške delavnice 'Bobrove mlade oči' v sklopu 8. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri (2015)
*Vodenje kritiške delavnice na 13. festivalu LUTKE (Lutkovno gledališče Ljubljana) (2016)
*Vodenje celoletnega seminarja ''Mala šola kritike'' (sezona 2016/2017) (Lutkovno gledališče Ljubljana) (2016)
*Vodenje novinarsko-kritiške delavnice 'Bobrove mlade oči' v sklopu 9. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri (2016)
* Vodenje kritiško-novinarskega seminarja na 9. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije (Lutkovno gledališče Maribor) (2017)

==Dramska besedila==
*''Nekje drugje'' <br />
<small>(Avtorstvo skupaj z [[Nina Šorak|Nino Šorak]] in [[Tin Grabnar|Tinom Grabnarjem]]. Tekst je uprizoritveni načrt, pisan z mislijo na uprizoritev v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], režija T. Grabnar, premiera 11. in 12. 5. 2017. Takšna je tudi forma besedila, ki vsebuje kopico odrskih napotkov in opisov scenskih premikov.)</small>
===Celotna besedila===
*{{Pdf|NEKJE_DRUGJE_-_20.4._lektorirano.pdf|Nekje drugje}}
== Nagrade ==
*2016 '''Nagrada za priredbo in dramaturgijo''' pri predstavi ''Sneguljčica'' ([[Mini teater]], 2010) na 49. Mednarodnem festivalu lutk PIF v Zagrebu
* 2009 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za diplomsko delo ''POTOVANJA IDENTITET: Okolje javnega transporta kot prostor dramskega in filmskega dogajanja'', [[AGRFT]]
* 2006 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za skupinski zbornik ''Dramatična in teatralna devetdeseta?'', [[AGRFT]]

==Zunanje povezave (kritike, članki, intervjuji) ==
*[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20180331140713-40351.html '''Bibliografija za obdobje 2005-2018''' (Cobiss)]
*[https://www.dnevnik.si/iskalnik?q=%22zala+dobov%C5%A1ek%22 GLEDALIŠKE KRITIKE: '''Dnevnik''', 2015–]
*[http://www.radiostudent.si/ljudje/zala-dobov%C5%A1ek RECENZIJE, KRITIKE, INTERVJUJI: '''Radio Študent Ljubljana''', 2011–]
*[http://old.radiostudent.si/user.php?op=userinfo&uname=Zala%20Dobov%9Aek ARHIV PRISPEVKOV: '''Radio Študent Ljubljana''', 2005–2012]
*[http://www.delo.si/arhiv/iskalnik/?niz=zala+dobov%C5%A1ek&web=1&interval=7YEARS&print=1&order=issueDateDesc&datefrom=22.12.2013&dateto=22.03.2014 ČLANKI IN GLEDALIŠKE KRITIKE: '''Delo''', 2009–2014]
*[http://www.pogledi.si/avtor/Zala%20Dobov%C5%A1ek/ ČLANKI: '''Pogledi'''. 2015–2016]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/a/Zala_Dobov%C5%A1ek,_SiGledal PRISPEVKI: '''Sigledal''']
---

*[http://www.slogi.si/upload/pageFiles/File/Amfiteater/4_2/Amfiteater%204-2_Raz_1_Sorli_Dobovsek_SI.pdf '''Kralj Ubu – šok snovalnega gledališča v nacionalni instituciji''' (Amfiteater, 2016. Znanstvena razprava: M. Šorli, Z. Dobovšek)]

*[http://slogi.si/upload/pageFiles/File/Amfiteater/Letnik%203_Stevilka1_2/Rec_Dobovsek.pdf '''Vedeti in čuditi se''' (Amfiteater, 2015. Recenzija knjige ''Fenomenologija gledališča'', Jens Roselt)]
*[http://www.circuscentrum.be/en/wp-content/uploads/sites/2/2016/10/UnpacktheArts_Articles_CopenhagenResidency.pdf '''What is the reach of new circus aesthetics? / Kam vse seže estetika novega cirkusa?''' (str. 59–65), Unpack The Arts, 2012]
---
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/pedagogi-ki-odlocajo-kaj-bodo-mladi-videli-nosijo-ogromno-odgovornost Intervju z Zalo Dobovšek: "Pedagogi, ki odločajo, kaj bodo mladi videli, nosijo ogromno odgovornost« - www.sigledal.org, 30.9.2013]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174306326 Dramaturška križišča, pogovor z Zalo Dobovšek, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 26.11.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174378563 Konstruirana resničnost kot dokument, pogovor z Zalo Dobovšek, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 22.12.2015]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/zala-dobovsek-bere-sodobno-slovensko-dramo Zala Dobovšek bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 26.05.2017]
*[http://www.dgkts.si/ Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]
*[https://www.dnevnik.si/1042843861/Oder/zala-dobovsek-selektorica-letosnjega-borstnikovega-srecanja-seksizem-v-slovenskem-gledaliscu-se-ni-ozavescen Zala Dobovšek, selektorica letošnjega Borštnikovega srečanja: Seksizem v slovenskem gledališču še ni ozaveščen - www.dnevnik.si, 19.10.2018]

[[Category:Ustvarjalci|Dobovšek, Zala]] [[Category:Dramaturgi|Dobovšek, Zala]][[Kategorija:Kritiki, teatrologi, teoretiki, raziskovalci in publicisti|Dobovšek, Zala]]

Janez Škof (1960)

2018-11-25T13:32:56Z

Anja: /* Zunanje povezave */

Milko Šparemblek

2018-11-25T13:30:09Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Šparemblek, Milko]]
[[Kategorija:Koreografi|Šparemblek, Milko]]
[[Kategorija:Baletniki in plesalci|Šparemblek, Milko]]
[[Kategorija:Režiserji|Šparemblek, Milko]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Šparemblek, Milko]]

==Življenjepis==
(*1928, Prevalje na Koroškem)
Milko Šparemblek spada v generacijo svetovno znanih umetnikov, ki so s svojim delom prispevali k spremembi razmišljanja o plesu v današnjem času.

Šolal se je v Zagrebu, kjer je na filozofski fakulteti študiral komparativistiko in književnost, istočasno pa se je pri znamenitih hrvaških plesalcih in baletnih pedagogih Ani Roje in Oskarju Harmošu učil tudi klasični balet. Čeprav se je v baletu znašel, kot je sam dejal, po naključju s statiranjem v predstavah, je za vedno ostal prevzet z umetnostjo, ki z gibom izraža tisto, česar se z besedami ne da povedati. Leta 1948 je postal član Baleta HNK Zagreb. Že zelo kmalu je kot prvak tamkajšnjega ansambla z izjemnim uspehom plesal glavne vloge iz klasičnega, sodobnega in nacionalnega repertoarja. Leta 1953 je odšel v Pariz, kjer se je pri Olgi Preobraženski, A. Iliču in Sergeju Perretiju izpopolnjeval v klasičnem baletu. Bil je med vidnejšimi člani baletnih skupin Janine Charrat, Milorada Miškovića, Ljudmile Čerine in Mauricea Béjarta. Pri znamenitih plesalcih Marthi Graham in Joséu Limonu (New York) se je izpopolnjeval tudi v sodobnih plesnih tehnikah. Ob mnogih antologijskih plesnih kreacijah, ki jih je izvajal na vseh pomembnejših svetovnih plesnih odrih, je deloval tudi kot baletni mojster v bruseljskem Ballet du XXe Siecle Mauricea Béjarta, tri leta je bil direktor Metropolitanskega baleta v New Yorku, štiri leta direktor Gubelkian baleta, tri leta direktor Baleta v Lyonu, med letoma 1992 in 1994 pa je vodil baletni ansambel HNK v Zagrebu.

Koreografiji se posveča vse od leta 1955. Na oder je postavil več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav, televizijskih oddaj ter umetniških filmov. Priznanja in mednarodni ugled si je pridobil kot sodelavec vrste opernih in baletnih gledališč, med njimi v Parizu, Bruslju, Veroni, Lizboni, Londonu, v Atenah, New Yorku, Rio de Janeiru in drugje.

Šparemblek, ki živi v Zagrebu, je bil za svoje delo nagrajen doma in v tujini, med drugim je prejel dve nagradi mesta Zagreb, nagrado Josipa Slavenskega, nagrado osjeških Annalov, dve nagradi hrvaškega gledališča, nagrado hrvaškega gledališča za življenjsko delo, nagrade Tito Strozzi, Marul, Vladimir Nazor (slednjo za življenjsko delo), red Danice hrvaške z likom Marka Marulića, Prešernovo nagrado, Prix Italia, nagradi kanadskih in portugalskih gledaliških kritikov, pet nagrad na ljubljanskem Baletnem bienalu, nominiran je bil za newyorško nagrado Rose Emery in številne druge.

==Koreografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 391 | coreographies}}

==Dramaturgije==

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 391 | directings}}

==Nagrade==
*2007 Strokovna nagrada Pia in Pino Mlakar [[Društvo baletnih ustvarjalcev Slovenije]] za vrhunski mednarodni koreografski opus in umetniško obogatitev slovenske baletne umetnosti
*1987 Nagrada Prešernovega sklada
==Viri in literatura==
*SNG Opera in balet Ljubljana
==Zunanje povezave==
*[https://www.dnevnik.si/1042844241/Oder/milko-sparemblek-koreograf-in-baletni-plesalec-moral-bi-ziveti-se-enkrat-toliko Milko Šparemblek, koreograf in baletni plesalec: Moral bi živeti še enkrat toliko - www.dnevnik.si, 22.10.2018]

Jure Ivanušič

2018-11-25T13:20:46Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Ivanušič, Jure]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Ivanušič, Jure]]
[[Kategorija:Režiserji|Ivanušič, Jure]]
==Življenjepis==
Jure Ivanušič je igralec, glasbenik, skladatelj, šansonjer, režiser, voditelj zabavnih oddaj in prireditev ter scenarist, znan po svojih gledaliških, televizijskih in filmskih nastopih. Rodil se je 24. marca 1973 v Mariboru. Študiral je klavir na Visoki šoli za glasbo v Gradcu in dramsko igro na AGRFT v Ljubljani, kjer je leta 2001 tudi diplomiral. Od leta 1997 do 2003 je bil član [[SNG Maribor|mariborske Drame]].

V sodelovanju s koscenaristom Markom Vezoviškom je nastala predstava ''Od tišine do glasbe'', ki je imela že več kot 300 ponovitev, ustvarila sta pa tudi scenarij za glasbeni film ''Lepo je biti Mozart'', v katerem je odigral deset vlog in prejel Vikendov Gong ustvarjalnosti. Kot koncertni pianist je izvajal koncerte z orkestrom Mariborske filharmonije. Z Vanesso Redgrave je nastopil na UNICEF koncertih po Evropi, od leta 1992 koncertira z Radetom Šerbedžijo po Evropi in svetu. . Znan je tudi po svojem t. i. hitrostnem recitiranju oz. petju obsežnih besedil v zelo kratkem času. Leta 2001 je prejel Borštnikovo nagrado, leta 2002 pa Ježkova nagrado.

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 2386 | roles}}

==Vloge na filmu in televiziji==
==Vloge na radiu==
==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 2386 | directings}}

==Nagrade==
==Viri in literatura==
*SSG Trst

==Zunanje povezave==
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174504563 Jure Ivanušič, oddaja Proti etru - www.rtvslo.si, 23.11.2017]
*[https://www.dnevnik.si/1042847849/kultura/oder/kaj-vse-lahko-gre-v-gledaliscu-narobe Jure Ivanušič: Kaj vse lahko gre v gledališču narobe - www.denvnik.si, 25.11.2018]

Aljoša Ternovšek

2018-11-25T12:38:13Z

Anja: /* Vloge v gledališču */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Ternovšek, Aljoša]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Ternovšek, Aljoša]]
<div style="float: right">[[Slika:Aljoša_Ternovšek.jpg|256px|Foto: Mare Mutić]]</div>
==Življenjepis==
(*1972, Maribor)
Aljoša Ternovšek je rojen v Mariboru, sin igralca in dobitnika [[Borštnikov prstan|Borštnikovega prstana ]]2006, [[Peter Ternovšek|Petra Ternovška]]. Po končani srednji šoli, kjer je bil član dramske skupine RUSLI, se je vpisal na ljubljansko [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] in jo tudi uspešno zaključil leta 1995. Prvo zaposlitev je našel v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je odigral kar nekaj prepoznavnih vlog. V sezoni 2004/05 je postal član Mestnega gledališča Ptuj. Gledalci TV zaslonov ga poznajo kot Dušana Vaupotiča - Duleta iz oddaje Tistega lepega popoldneva. O istoimenskem junaku je bil leta 2002 posnet film z naslovom Kleščar. Skupaj z Janezom Škofom pa je vodil tudi EMO 2006. V sezoni 2011/2012 je postal član igralskega ansambla [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]].

==Vloge v gledališču==
===2011-===
{{#dynamic_content:rep | person | 2731 | roles | 2011-2030}}
*2011 [[Draga Potočnjak]] ''Do konca sveta'', r.[[Matjaž Latin]], [[Cankarjev dom]]

===2001-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 2731 | roles | 2001-2010}}

===1991-2000===
{{#dynamic_content:rep | person | 2731 | roles | 1991-2000}}

==Vloge na filmu in televiziji==

*2003 Dušan Vaupotič – Dule; ''Kleščar'', r. [[Matjaž Latin]], Dramsko društvo MUKI

==Vloge na radiu==

==Nagrade==
*2018 [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Priznanje ZDUS za igralske dosežke]] za leto 2017 za vlogo '''Bajana''' (''Stenica'', r. Jernej Lorenci, koprodukcija PGK in MGP); za vlogo '''Referenta''' (''Pesmi živih mrtvecev'' avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča, koprodukcija PGK in SLG Celje); ter za vlogo '''Branilca''' (''Teror'' Ferdinanda von Schiracha, r. Eduard Miler, PGK), {{Pdf|Priznanja_ZDUS_2018.pdf|obrazložitev}}

==Fotogalerija==
<gallery>
Slika:Aljosa ternovsek.JPG|Foto: Žiga Koritnik
</gallery>
==Viri==
*[http://www.cd-cc.si Cankarjev dom]
*[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]
*[http://www.soncek.com/index.php?prikazi_str=clanek&clan_id=308 Soncek.com - intervju z Aljošo Ternovškom]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=3&c_id=17462&tokens=MGL Članek RTVSLO - Dvanajst jeznih mož]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=14&c_id=12787&tokens=MGL Članek RTVSLO - Svetniki]
*[http://www.vecer.com Večer]
*[http://www.muki.si Dramsko društvo MUKI]
*[http://www.radiostudent.si/article.php?sid=5386 Radio Študent - Julij Cezar]
*[http://www.spasteater.si/ Špas teater]
*[http://www.bunker.si/predtem_potem.htm Stara elektrarna - Predtem/Potem]

==Zunanje povezave==
*[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]

Uršula Cetinski

2018-11-04T20:21:59Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Cetinski, Uršula]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Cetinski, Uršula]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Cetinski, Uršula]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Cetinski, Uršula]]
[[Kategorija:Avtorji|Cetinski, Uršula]]
[[Kategorija:Kritiki, teatrologi, teoretiki, raziskovalci in publicisti|Cetinski, Uršula]]
<div style="float: right">[[Slika:Cetinski_large_tamino_petelinsek_sta.jpg|Foto: Tamino Petelinšek, STA]]</div>
==Življenjepis==
Uršula Cetinski (rojena leta 1966) je diplomirala iz primerjalne književnosti in nemščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter pridobila naziv magistre upravljanja v kulturi in medijih (Univerza Johannesa Keplerja, Linz/ Avstrija).

S 15. oktobrom 2014 je nastopila mandat generalne direktorice javnega zavoda Cankarjev dom (CD) za obdobje petih let. Od oktobra 2006 do oktobra 2014 je direktorica (in umetniški vodja) [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča]].

Od leta 1996 do 2006 je vodja gledališkega programa v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (program vključuje gledališče in sodobni ples, in sicer mednarodni program ter koprodukcije s slovenskimi neodvisnimi skupinami).

Od leta 2003 do 2006 je namestnica direktorice in programska selektorica mednarodnega gledališkega festivala [[Exodos]] v Ljubljani.

Od leta 2000 do 2007 redna kulturna mesečna kolumnistka tednika Mladina; prispevki o sodobni umetnosti in kulturni politiki.

Leta 2004 ena izmed treh selektorjev festivala »Ost-West Akademie« v produkciji gledališča Tanzquartier na Dunaju.

Leta 2003 soselektorica [[Gibanica|Gibanice]], prvega festivala slovenskega plesa.

Avtorica monodrame ''Alma'' o slovenski pisateljici Almi Karlin, ki je bila krstno uprizorjena leta 1995.

Od 1995 do 1998 ustanoviteljica in umetniška direktorica mednarodnega festivala sodobnih umetnosti [[Mesto žensk]] v Ljubljani.

Od 1993 do 1995 direktorica in dramaturginja gledališča [[Koreodrama|Koreodrama Ljubljana]].

Od 1987 do 1992 kulturna novinarka in kulturna urednica Radia Študent.

Avtorica številnih člankov in prispevkov v slovenskih in mednarodnih medijih, prevajalka iz nemščine.

==Dramaturgije==
*2007 Botho Strauß: ''Ena in druga'', r. [[Ivica Buljan]], SMG
==Drama==
*1995 ''[[Alma]]''

==Zunanje povezave==
*[http://www.mladinsko.com/ Slovensko mladinsko gledališče]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/o-pretekli-in-prihodnji-gledali%C5%A1ki-sezoni-ur%C5%A1ula-cetinski "O minuli in prihodnji gledališki sezoni: URŠULA CETINSKI" - www.sigledal.org, 3.7. 2009]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/prelet-tudi-v-prihodnje-bo-kajti-mi-smo-neuni%C4%8Dljivi "Prelet tudi v prihodnje bo, kajti mi smo neuničljivi." - www.sigledal.org, 27.5.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/javnost-pri%C4%8Dakuje-in-pla%C4%8Duje-dobro-umetnost Javnost pričakuje in plačuje dobro umetnost - www.sigledal.org, 28.9.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/ursula-cetinski-pred-menoj-je-velika-odgovornost-intervju Uršula Cetinski: Pred menoj je velika odgovornost (intervju) - www.sigledal.org, 09.06.2014]
*[http://www.delo.si/kultura/razno/ursula-cetinski-nimamo-se-vec-kaj-zadrzevati.html Uršula Cetinski: »Nimamo se več kaj zadrževati!« - www.delo.si, 27.10.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/sopotnik/174301393 Uršula Cetinski, oddaja Sopotnik - www.rtvslo.si, 27.10.2014]
*[http://www.pogledi.si/ljudje/mejne-stvari-vedno-oplajajo-etablirano-kulturo Mejne stvari vedno oplajajo etablirano kulturo - www.pogledi.si, 04. 11. 2014]
*[http://torekobpetih.si/intervju/med-enakovrednima-kandidatoma-razlicnega-spola-ima-moski-prednost-ze-zaradi-svojega-spola/ “Med enakovrednima kandidatoma različnega spola ima moški prednost. Že zaradi svojega spola.” - torekobpetih.si, 10.03.2015]
*[https://www.dnevnik.si/1042771843/kultura/splosno/intervju-z-ursulo-cetinski-generalno-direktorico-cankarjevega-doma- Intervju z Uršulo Cetinski, generalno direktorico Cankarjevega doma - www.dnevnik.si, 15.05.2017]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/profil/174519053 Uršula Cetinski, oddaja Profil - www.rtvslo.si, 10.02.2018]
*[https://www.delo.si/sobotna-priloga/cim-bolj-so-presezki-izstopajoci-tem-vecja-je-zrtev-106109.html Čim bolj so presežki izstopajoči, tem večja je žrtev - www.delo.si, 27.10.2018]

Tomi Janežič

2018-11-04T20:19:39Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Janežič, Tomi]]
[[Kategorija:Režiserji|Janežič, Tomi]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Janežič, Tomi]]
<div style="float: right">[[Slika:Tomi_janezic.jpeg|Foto: Katja Legin, arhiv ZDUS]]</div>
==Življenjepis==
Tomi Janežič je kot izredni profesor zaposlen na [[AGRFT]] v Ljubljani. Predaval je na doktorskem študiju Univerze umetnosti v Beogradu, na Akademijah umetnosti v Osijeku in v Novem Sadu, Fakulteti tehničnih znanosti v Novem Sadu, Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, Pedagoški fakulteti in programu Kognitivna znanost Univerze v Ljubljani, na National Academy of the Arts in Nordic Institute of Stage and Studio - The Arts University College v Oslu, Act - Escola de Actores v Lizboni, v okviru Metodi Festival (International Meeting of Acting Methods and Approaches) v Italiji, na več mednarodnih gledaliških festivalih (Bitef, Nitra, Desire Central Station, TESZT, MIT Fest, FIST itd.) ter na množici seminarjev, delavnic in konferenc s področja gledališča, igre in psihodrame pri nas in v tujini (v zadnjih sezonah v okviru International FEPTO Meeting and Conference (2010), Bitef International Theatre Conference on Dramatic and Postdramatic Theatre (2009), Bitef International Theatre Conference on Chekhov (2010), Directors-Actors Film Workshop – Sofia (2010), Tedna slovenske drame (2010, 2011), Firenze Psychoanalytic Centre (2015) itd.)

Kot gledališki režiser deluje v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Makedoniji, Črni gori, Italiji, na Norveškem in v Rusiji. Njegove predstave so gostovale na festivalih po vsej Evropi, v Rusiji in ZDA (Dunaj, Bruselj, Roterdam, Munchen, Dusseldorf, Firenze, Budimpešta, Nitra, Sofia, Piatra Neamt, Timisoara, Sfântu Gheorghe, Moskva, St. Petersburg, New York, Beograd, Novi Sad, Sarajevo, Zagreb, Rijeka, Dubrovnik, Split, Skopje, Ohrid itd.), kot povabljen umetnik pa je bil gost New European Theatre NET – Moskva (Rusija), Theorem Meeting Festival Avignon (Francija), Forum Wiener Festwochen - Dunaj (Avstrija), Residence and Reflection Project - Kunstenfestivaldesarts - Bruselj (Belgija), Književni sustreti - Sarajevo (Bosna in Hercegovina) itd.

Od leta 1996 vodi Studio za raziskavo umetnosti igre v Ljubljani, v okviru katerega se - ob sodelovanju s sorodnimi organizacijami in strokovnjaki iz tujine - posveča raziskavam s področja igre.

Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo Inštituta za psihodramo iz Beograda in Centra za psihodramo iz Zagreba s pridobitvijo certifikata psihodramskega terapevta ter Uvodni študij skupinske analize Inštituta za skupinsko analizo v Ljubljani, dodatno se je izpopolnjeval pri nas in v svetu predvsem na področju različnih igralskih tehnik in psihodrame.
===ENG===
Tomi Janežič has been listed by international critic as one of the most interesting European theatre directors of his generation, and has been internationally recognized as one of the experts in the field of acting creative techniques.

He obtained his degrees in theatre directing from the Academy of Theatre, Radio, Film and Television (AGRFT) in Ljubljana, and was later educated in Slovenia and abroad, particularly in the field of various acting techniques and psychodrama. Janezic is also a certified psychodrama psychotherapist and was educated in Group Analysis.

Janežič teaches theatre directing at the University of Ljubljana (Slovenia) - Academy of Theatre, Radio, Film and Television. He lectured and participated as an invited artist in almost twenty different countries around Europe, in Russia and United States.

His performances have toured on some of the most important international theatre festivals in Vienna, Brussels, Rotterdam, Munich, Düsseldorf, Moscow, St. Petersburg, New York, Budapest, Firenze, Nitra, Sofia, Piatra Neamt, Timisoara, Sfantu Gheorghe, Zagreb, Rijeka, Dubrovnik, Split, Beograd, Novi Sad, Sarajevo, Skopje, Ohrid etc.

He has received over thirty international prizes and awards, among them two MESS Golden Laurel Wreath awards, BITEF audience award, award of the jury of international association of critics, four Sterija awards etc. and has been recently nominated for the Russian Golden mask award for best theatre directing and best performance.

Janežič directed Russian writers - Chekhov, Tolstoy, Dostoyevsky, Bulgakov, Ansky and a variety of both classical and contemporary writers from Euripides, Sophocles, Plato to Shakespeare, Rostand, Buchner, Maeterlinck, and from Brecht to Shaffer, Vogel, McPherson and Serbian and Croatian contemporary writers Ljubomir Simović, Milena Marković, and Tatjana Gromača. He also did post-drama theatre.

Janezic directed both in a non-institutional context and in some of the most important national theatres in Slovenia, Croatia, Serbia, Macedonia, Monte Negro, Italy, Russia and Norway.

He has been described as "one of the very few researchers of acting in the present-day Europe" (Prof. Ognjenka Miličević); “a teacher of the best method trained actors I have ever had the pleasure to work with: the level of talent and their desire to improve their craft reminded me of the Actors studio, when I first started in 1968 till Strasberg's death in 1982" (Ed Kovens); "an exceptional interpreter of the Stanislavski system" (Jana Pavlič); the director "of one of the best Chekhovs I have ever seen" and "the one who has doubtlessly found what generations and generations of world-class directors are looking for" (Jovan Ćirilov); the director of the performance characterized by "an unparalleled quality in the art of acting", which "can truly shift the parameters of our emotional and intellectual reality" (Nataša Govedić); the one who "is moving the borders of theatre art" (Andreja Jaklic); "a truly contemporary Mozart of the theatre" (Prof. Darko Gašparović); "we can already speak about the Janežič System" (Branka Krilović).

Selected performances:<br />
'''Bolshoi Drama Theatre, St. Petersburg, Russia'''
*''Human'' (based on V. Frankl’s book ''Man’s Search for Meaning'')<br />
'''Serbian National Theatre, Novi Sad, Serbia'''
*A. P. Chekhov ''The Seagull''
*Leo Tolstoy ''The Death of Ivan Ilyich''
*Milena Marković ''Simeon the Foundling''<br />
'''Royal Theater Zetski dom, Cetinje, Montenegro and Serbian National Theatre, Novi Sad, Serbia'''
*B. Brecht ''The Threepenny Opera''<br />
'''Atelier 212 theatre, Belgrade, Serbia'''
*W. Shakespeare ''The King Lear''
*Ljubomir Simović ''The travelling troupe Šopalović''
*Milena Marković ''The Forest is glowing''<br />
'''Croatian National Theatre Ivan Zajc, Rijeka, Croatia'''
*F. M. Dostoyevsky ''Crime and Punishment''
*Peter Shaffer ''Amadeus''
*Tatjana Gromača ''Crnac''<br />
'''Slovenian Mladinsko theater, Ljubljana, Slovenia'''
*A.P. Chekhov ''The Seagull''
*A.P. Chekhov ''Three sisters''

==Režije==
===2011-===
*2016 ''Doppler'' (po knjigi Erlenda Loea), Trondelag Teater, Trondheim, Norveška
*2015 ''Človek'' (po knjigi Viktorja Frankla "Kljub vsemu reči življenju Da"), Bolshoi Drama Theatre, Sankt Peterburg, Rusija
*2015 L. N. Tolstoj ''Smrt Ivana Iljiča'', Srpsko narodno pozorište, SKC Novi Sad in BITEF teatar, Srbija
*2014 B. Brecht ''Opera za tri groša'', Crnogorsko kraljevsko pozorište, Črna Gora in Srpsko narodno pozorište Novi Sad, Srbija
*2013 Platon ''Obrana Sokratova'', Dubrovačke ljetne igre, Dubrovnik, Hrvaška
*2012 A. P. Čehov ''Galeb'', Srpsko narodno pozorište, Novi Sad, Srbija
*2011 ''John Drugi'', Fičo balet, Studio za raziskavo umetnosti igre, Bunker

===2001 - 2010===
*2009 Tatjana Gromača ''Crnac'', Hrvatsko narodno kazalište Ivana pl. Zajca, Rijeka, Hrvaška
*2009 Mihail A. Bulgakov ''Zarota svetohlincev, Molière'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2008 ''Romeo in publika'', [[En-knap|En Knap Group]] v sodelovanju s [[Studio za raziskavo umetnosti igre|Studiom za raziskavo umetnosti igre]], Ljubljana, Slovenija
* 2008 Milena Marković ''Šuma blista'', Pozorište Atelje 212, Beograd, Srbija
* 2008 ''John Janez Ivan'', Fičo balet, Studio za raziskavo umetnosti igre, Gledališče Glej, Slovenija, New Dance Alliance, New York, ZDA, Moskva ballet, Moskva, Rusija
* 2008 W. Shakespeare: ''Kralj Lear'', [[Gledališče Koper]] in [[Prešernovo gledališče Kranj]], Slovenija
* 2007 Ljubomir Simović: ''Putujuće pozorište Šopalović'', Pozorište Atelje 212, Beograd, Srbija
* 2006 Igralska študija ''29.7.1993'' – delo v nastajanju v okviru projekta Igranja, prosim! (Acting Please!), [[Studio za raziskavo umetnosti igre]] in [[Gledališče Glej]], Ljubljana,
* 2006 Milena Marković ''Nahod Simeon'', (Srbsko narodno pozorište in Sterijino pozorje, Novi Sad, Srbija
* 2006 Peter Shaffer ''Amadeus'', Hrvatsko Narodno Kazalište Ivana pl. Zajca, Rijeka, Hrvaška
* 2005 Brez besed – (»''Ko sem odhajal, sem se spomnil tiste scene iz Bergmana''«), Studio za raziskavo umetnosti igre v koprodukciji z [[Gledališče Glej|Eksperimentalnim gledališčem Glej]], Ljubljana, Slovenija in mednarodni koprodukciji z CSS Udine (Italija), Ljubljana, Slovenija, Videm, Italija
* 2005 M. Maeterlinck ''Slepci'', Makedonski narodni teatar, Skopje, Makedonija
* 2005W. Shakespeare ''Kralj Lear'', Atelje 212, Beograd, Srbija in Črna gora
* 2004 Conor McPherson ''Dublinska zgodba'', [[Gledališče Koper]]
* 2004 ''Bez glume, molim!'' (No Acting Please!) – gledališka raziskava in drugi del trilogije o igri, Teatar ITD, Zagreb, Hrvaška,
* 2003 Paula Vogel ''Baltimorski valček'', [[Mestno gledališče Ptuj]]
* 2003 ''Brez naslova'', [[Studio za raziskavo umetnosti igre]], Ljubljana
* 2003 ''Nič igranja, prosim!'' (No Acting Please!) – gledališka raziskava in prvi del trilogije o igri: Norec, [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
* 2002 F. M. Dostojevski ''Zločin in kazen'', Hrvatsko Narodno Kazalište Ivana pl. Zajca v Rijeki, Hrvaška
* 2002 gledališka produkcija igralskega raziskovalnega programa ''Hiša miru''“... je, kot bi šel ČEZ POLJE MAKA in ne pomislil, da bi utrgal cvet ali Kakšne barve je smeh?”, [[Studio za raziskavo umetnosti igre]] v sodelovanju s [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskim mladinskim gledališčem]], Ljubljana
* 2001 ''Dibuk'' (po igri Anskega), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani
* 2001 P. Čehov ''Tri sestre'', [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
* 2001 gledališki projekt ''Igrati'', [[Studio za raziskavo umetnosti igre]], Ljubljana

===1992 - 2000===
* 2000 E. Rostand ''Cyrano de Bergerac'', Hrvatsko Narodno Kazalište v Splitu, Hrvaška
* 2000 ''Stalker'' /po noveli bratov Strugatski in filmu Andreja Tarkovskega/, [[Studio za raziskavo umetnosti igre]] v sodelovanju z Zagreb Actors Studio Hrvaška in koprodukciji s Primorskim poletnim festivalom v Kopru, Sečovlje
* 1999 P. Čehov ''Utva'', [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
* 1998 G. Buchner ''Woyzeck'', [[SNG Nova Gorica|Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica]]
* 1998 Sofokles ''Kralj Ojdipus'', Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana
* 1997 T. Janežič ''Tebe poem ali Praznina št. 2'', [[Studio za raziskavo umetnosti igre]], Ljubljana
* 1997 T. Janežič ''Praznina, stara zgodba iz moje vasi'', [[Mestno gledališče Ptuj]]
* 1996 P. Shaffer ''Equus'', [[Mestno gledališče ljubljansko]]
* 1995 J. Genet ''Služkinji'', [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani
* 1994 Euripides ''Feničanke'' (s prizori iz Sofoklove Antigone), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani
* 1993 ''Skice'' /raziskava in gledališka skica/, poletna umetniška kolonija, Šmartno v Goriških brdih
* 1992 Klabund ''Krog s kredo'', SAGS

==Scenografije==
*2014 B. Brecht ''Opera za tri groša'', Crnogorsko kraljevsko pozorište, Črna Gora in Srpsko narodno pozorište Novi Sad, Srbija
*2012 A. P. Čehov ''Galeb'', Srpsko narodno pozorište, Novi Sad, Srbija
* 2009 Tatjana Gromača, ''Crnac'', Hrvatsko narodno kazalište Ivana pl. Zajca, Rijeka, Hrvaška
*2009 Mihail A. Bulgakov ''Zarota svetohlincev, Molière'', r. Tomi Janežič, SNG Drama Ljubljana
* 2008 Milena Marković ''Šuma blista'', Pozorište Atelje 212, Beograd, Srbija
* 2008 W. Shakespeare ''Kralj Lear'', [[Gledališče Koper]] in [[Prešernovo gledališče Kranj]], Slovenija
* 2007 Ljubomir Simović ''Putujuće pozorište Šopalović'',Pozorište Atelje 212, Beograd, Srbija
* 2006 Igralska študija ''29.7.1993'' – delo v nastajanju v okviru projekta Igranja, prosim! (Acting Please!), [[Studio za raziskavo umetnosti igre]] in [[Gledališče Glej]], Ljubljana
* 2006 Milena Marković ''Nahod Simeon'', Srbsko narodno pozorište in Sterijino pozorje, Novi Sad, Srbija
* 2006 Peter Shaffer ''Amadeus'', Hrvatsko Narodno Kazalište Ivana pl. Zajca, Rijeka, Hrvaška
* 2005 Brez besed – (»''Ko sem odhajal, sem se spomnil tiste scene iz Bergmana''«), [[Studio za raziskavo umetnosti igre]] v koprodukciji z Eksperimentalnim [[Gledališče Glej|Gledališčem Glej]] (Ljubljana, Slovenija) in mednarodni koprodukciji z CSS Udine (Italija), Ljubljana, Slovenija, Videm, Italija
* 2005 M. Maeterlinck ''Slepci'', Makedonski narodni teatar, Skopje, Makedonija
* 2005 W. Shakespeare ''Kralj Lear'', Atelje 212, Beograd, Srbija in Črna gora
* 2004 Conor McPherson ''Dublinska zgodba'',[[Gledališče Koper]]
* 2004 ''Bez glume, molim!'' (No Acting Please!) – gledališka raziskava in drugi del trilogije o igri, Teatar ITD, Zagreb, Hrvaška
* 2003 Paula Vogel ''Baltimorski valček'', [[Mestno gledališče Ptuj]]
* 2003 ''Brez naslova'', [[Studio za raziskavo umetnosti igre]], Ljubljana
* 2003 ''Nič igranja, prosim!'' (No Acting Please!) – gledališka raziskava in prvi del trilogije o igri: Norec, [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
* 2002 F. M. Dostojevski: ''Zločin in kazen'' (Hrvatsko Narodno Kazalište Ivana pl. Zajca v Rijeki, Hrvaška
* 2002 Gledališka produkcija igralskega raziskovalnega programa ''Hiša miru'' “... je, kot bi šel ČEZ POLJE MAKA in ne pomislil, da bi utrgal cvet ali Kakšne barve je smeh?” (Studio za raziskavo umetnosti igre v sodelovanju s Slovenskim mladinskim gledališčem, Ljubljana
* 2001 ''Dibuk'' (po igri Anskega), Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani
* 2001 P. Čehov: ''Tri sestre'', [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
* 2001 gledališki projekt ''Igrati'', Studio za raziskavo umetnosti igre, Ljubljana
* 2000 E. Rostand: ''Cyrano de Bergerac'' (Hrvatsko Narodno Kazalište v Splitu, Hrvaška
* 2000 ''Stalker''/po noveli bratov Strugatski in filmu Andreja Tarkovskega/, [[Studio za raziskavo umetnosti igre]] v sodelovanju z Zagreb Actors Studio, Hrvaška in koprodukciji s Primorskim poletnim festivalom v Kopru, Sečovlje
* 1999 P. Čehov ''Utva'', [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
* 1997 T. Janežič ''Tebe poem ali Praznina št. 2'', [[Studio za raziskavo umetnosti igre Ljubljana]]
* 1997 T. Janežič ''Praznina, stara zgodba iz moje vasi'', Gledališče Ptuj
* 1995 J. Genet ''Služkinji'', [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani
* 1994 Euripides ''Feničanke'' (s prizori iz Sofoklove Antigone), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani
* 1993 ''Skice'' /raziskava in gledališka skica/, poletna umetniška kolonija, Šmartno v Goriških brdih
*1992 Klabund ''Krog s kredo'', SAGS

==Nagrade in priznanja==
*2017 '''Nagrada za najboljšo predstavo leta 2016''' (UT-Awards, Adresseavisen, Trondheim, Norveška / Doppler (po knjigi Erlenda Loea))
*2016 Nominacija za nagrado Hedda v kategoriji najboljša režija (Heddaprisen, Oslo, Norveška / Doppler (po knjigi Erlenda Loea))
*2016 Uvrstitev med deset najpomembnejših predstav, ki so obeležile pet desetletij BITEF-a (Filozofski magazin, Srbija / A.P. Čehov: Galeb)
*2016 '''Nagrada "Bojan Stupica" za režijo''' (Udruženje dramskih umetnika Srbije / B. Brecht: Opera za tri groša)
*2016 Nominacija za Zlato masko v kategoriji najboljša predstava (Festivala Zlata maska, Moskva, Rusija / Človek (po knjigi Viktorja Frankla))
*2016 Nominacija za Zlato masko v kategoriji najboljša režija dramske predstave na velikem odru (Festival Zlata maska, Moskva, Rusija / Človek (po knjigi Viktorja Frankla))
*2015 '''Kolektivna nagrada - Golden Medal PQ 2015 Award for Provoking a Dialogue''' (Serbian exposition) - Prague Quadrennial of Performance Design and Space, Praga, Češka
*2015 Letno priznanje izbrani predstavi Bolshoi Drama Theatre, Sankt Peterburg, Rusija - Človek (po knjigi Viktorja Frankla)
*2014 Glasovanje petih italijanskih gledaliških kritikov za A.P. Čehov: Galeb kot najboljšo gostujočo predstavo v Italiji v 2014 za nagrado UBU 2014
*2014 Priznanje za sodelovanje na MITEM - Madach International Theatre Meeting (Budapest Spring Festival, Madžarska / A.P Čehov: Galeb)
*2014 '''Nagrada za najboljšo režijo''' (Bienale črnogorskega teatra, Črna Gora / B. Brecht: ''Opera za tri groša'')
*2014 Razglasitev predstave A.P. Čehov: ''Galeb'' za najboljšo gostujočo predstavo v Beogradu, edina v vseh kategorijah nagrajena z oceno 10.0/10.0 (Belgrade EDT Culture pozorišne nagrade)
*2014 Razglasitev gostovanja predstave A.P. Čehov: ''Galeb'' na Sarajevskem MESS-u za enega od petih najpomembnejših dogodkov na področju kulture v letu 2013 v Bosni in Hercegovini
*2013 Razglasitev predstave A.P. Čehov: ''Galeb'' za enega od 10 dogodkov, ki so označili leto 2012 na področju kulture v Srbiji
*2013 '''Grand prix Zlati lovorov venec''' za najboljšo predstavo (Mednarodni gledališki festival MESS, Sarajevo, Bosna in Hercegovina / A. P. Čehov: ''Galeb'')
*2013 '''Zlati lovorov venec publike''' za najboljšo predstavo (Mednarodni gledališki festival MESS, Sarajevo, Bosna in Hercegovina / A. P. Čehov: ''Galeb'')
*2013 '''Nagrada žirije mednarodne zveze gledaliških kritikov (IATC)''' za najboljšo predstavo (Mednarodni gledališki festival MESS, Sarajevo, Bosna in Hercegovina / A. P. Čehov: ''Galeb'')
*2013 '''Nagrada Zlata maska lista Oslobođenje''' za najboljšo predstavo (Mednarodni gledališki festival MESS, Sarajevo, Bosna in Hercegovina / A. P. Čehov: ''Galeb'')
*2013 '''Nagrada publike za najboljšo predstavo''' (Mednarodni gledališki festival BITEF, Beograd, Srbija / A.P. Čehov: ''Galeb'')
*2013 '''Nagrada «Dnevnik» (Novi Sad) za umetniško stvaritev''' – za režijo predstave Galeb (Mednarodni gledališki festival Sterijevo pozorje, Novi Sad, Srbija / A. P. Čehov: ''Galeb'')
*2013 '''Nagrada Okrogle mize za najboljšo predstavo''' – žirije Nacionalne sekcije Mednarodnega združenja gledaliških kritikov (Mednarodni gledališki festival Sterijevo pozorje, Novi Sad, Srbija / A. P. Čehov: ''Galeb'')
*2013 '''Posebna Sterijeva nagrada za predstavo v celoti''' (Mednarodni gledališki festival Sterijevo pozorje, Novi Sad, Srbija / A. P. Čehov: ''Galeb'')
*2013 '''Nagrada za najboljšo režijo''' (Festival profesionalnih gledališč Vojvodine, Srbija)
*2010 '''Nagrada Ardalion za najboljšo predstavo''' (14. Mednarodni gledališki festival Brez prevoda, Užice, Srbija / M. Marković: Šuma blista)
*2010 '''Nagrada Ardalion za režijo''' (14. Mednarodni gledališki festival Brez prevoda, Užice, Srbija / M. Marković: Šuma blista)
*2009 '''Nagrada "dr. Djuro Rošić"''' za najboljšo predstavo (prikazano na velikem odru HNK Ivana Pl. Zajca - Rijeka, Hrvaška / T. Gromača Crnac)
*2009 '''Grand prix Zlati lev''' (Mednarodni festival komornega gledališča Zlati Lev v Umagu, Hrvaška / Tatjana Gromača: ''Crnac'')
*2009 '''Diploma festivala Balkan Theatre Space''' (Mednarodni festival Balkan Theatre Space, St. Petersburg, Rusija / Lj. Simović Putujuće pozorište Šopalović)
*2008 '''Grand prix za najboljšo predstavo''' (Mednarodni festival gledališke klasike, Vršac, Srbija / Lj. Simović ''Putujuće pozorište Šopalović'')
*2007 '''Priznanje za pomembna umetniška dela''' (Univerza v Ljubljani)
*2007 '''Nagrada Združenja likovnih umetnikov in dizajnerjev Vojvodine za scenografijo''' (Mednarodni gledališki festival Sterijevo pozorje, Novi Sad, Srbija / M. Markovič ''Nahod Simeon'')
*2007 '''Sterijeva nagrada''' za scenografijo'' (Mednarodni gledališki festival Sterijevo pozorje, Novi Sad, Srbija / M. Marković ''Nahod Simeon'')
*2007 '''Sterijeva nagrada''' za režijo'' (Mednarodni gledališki festival Sterijevo pozorje, Novi Sad, Srbija / M. Marković ''Nahod Simeon'')
*2007 '''Sterijeva nagrada''' za najboljšo predstavo'' (Mednarodni gledališki festival Sterijevo pozorje, Novi Sad, Srbija / M. Markovič ''Nahod Simeon'')
*2006 '''Nagrada »dr. Djuro Rošič«''' za najboljšo dramsko predstavo v celoti'', (prikazano na velikem odru HNK Ivana Pl. Zajca - Rijeka, Hrvaška / P. Shaffer ''Amadeus'')
*2004 '''Grand prix Zlati lev''' za najboljšo predstavo'' (Mednarodni festival komornega gledališča Zlati Lev v Umagu, Hrvaška / Bez glume, molim! – No Acting Please! – gledališka raziskava in 2.del trilogije o igri)
*2004 '''Grand prix publike''' za najboljšo predstavo'' (Slovenski festivalu komornega gledališča SKUP, Ptuj / C. Mcpherson ''Dublinska zgodba'')
*2001 '''Nagrada Judita''' za najboljšo predstavo'' (Mednarodni poletni festival Split, Hrvaška / A. P. Čehov ''Tri sestre'')
*2000 Nagrada '''Zlata ptica''' za gledališko ustvarjanje (za režijo predstav A. P. Čehov: ''Utva'' in ''Stalker'')
*1998 '''Posebna Borštnikova nagrada za režijo''' (Borštnikovo srečanje / Sofokles ''Kralj Ojdipus'')
*1995 '''Študentska Prešernova nagrada''' za režijo'' (J. Genet ''Služkinji'')
*1992 '''Posebna nagrada festivala''' (Palio Teatrale Studentesco - Srečanje Gledaliških Skupin, Gorizia - Nova Gorica / Klabund: ''Krog s kredo'')

==Posebni članki==
*[[Tomi Janežič/Ilona Jerič: Analiza predstave Zarota svetohlincev, Molière Mihaila Bulgakova v režiji Tomija Janežiča|Ilona Jerič: Analiza predstave Zarota svetohlincev, Molière Mihaila Bulgakova v režiji Tomija Janežiča]], Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Seminarska naloga (2008/09), Mentor: as. dr. [[Gašper Troha]], Ljubljana, 4. 5. 2009

==Bibliografija==
===Intervjuji===
*Irena Štaudohar: Doživeti igro – Pogovor s Tomijem Janežičem (Maska, Letn. 7, št. ½, zima 1997/98, str. 19-21)
*Amelia Kraigher: Zanima me teater igralca ! – Intervju s Tomijem Janežičem (Zofa, Letn. 2, št. 6 (1998), str. 84-85)
*Nataša Jenuš: Bi se lahko kaj zgodilo drugače? – Tomi Janežič, režiser (Večer, 20.10.1998)
*Petra Koršič: Tomi Janežič – Zaresna igra – Pogovor z režiserjem Kralja Ojdipa in Buchnerjevega Woyzcka (Študjozo, št. 7, december 1998, str. 31-33)
*Špela Trošt: Tomi Janežič, gledališki režiser – portret ( Stop, 26.8.1999)
*Primož Jesenko: Naprezanje, da bi bil nekaj posebnega, vodi le v to, da si podoben drugemu – pogovor s Tomijem Janežičem (Gledališki list A.P. Čehov: Utva, Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana, sezona 1999/2000, str.36-45)
*Roman Repnik: Resničnost je skrita v čustvih – Z režiserjem Tomijem Janežičem po premieri Utve v Mladinskem gledališču (Dnevnik, 23.10.1999)
*Z. M.: Kazalište je vjerovanje u nemoguće – Razgovor sa redateljem Tomijem Janežičem (Gledališki list E. Rostand: Cyrano de Bergerac, HNK Split, Hrvaška, sezona 2000/2001)
*Nataša Jenuš: Kandidati za idole - Tomi Janežič, režiser (Večer, 15.1.2001)
*Janez Honn: Popolnost je 70% - pogovor s Tomijem Janežičem (Primorska srečanja, Letn. 25, št. 239 (2001), str. 213-217)
*Jedrt Jež: Gledališko obhajilo pod Triglavom – Generacija režiserjev devetdesetih let razmišlja o osemdesetih letih (Mladina, 14.5.2001)
*Radmila Radosavljević: Nemoćni pred primitivizmom - Reditelj Tomi Janežič o projektu "Tri sestre" (Glas javnosti, Srbija, 9.7.2001)
*T. Nježić: Teror primitivizma - Tomi Janežič, reditelj predstave „Tri sestre“, o tome kada sve nemoguće postaje moguće (Blic, Srbija, 11.7.2001)
*Marija Novaković: Vrhunska gluma je igra – Tomi Janežič, pozorišni reditelj (Reporter, Srbija in Črna gora, 25.7.2001
*Tina Recek: Igralci čutijo, za kakšno publiko igrajo – Tomi Janežič, inovativni režiser Slovenskega mladinskega gledališča, ustvarja predstave, ki jemljejo dih (Demokracija, 8.11.2001)
*Vesna Milek: Duh, ki vstopi v človeka, če mu ta dopusti – Tomi Janežič (Delo, Sobotna priloga, Leto 44, št. 15, 19.1.2002, str. 24-25)
*Nataša Jenuš: Mojstrstvo je povezano s spojem nasprotij – Borštnikovski pogovor z režiserjem Tomijem Janežičem (Večer, 25.10.2002)
*Zlatko Sviben, Tomi Janežič: Nadrazgovor jedan ruski… (Gledališki list F. Dostojevski: Zločin i kazna, HNK Rijeka, Hrvaška, sezona 2002/2003)
*Kim Cuculić: Rad na glumačkoj odgovornosti – Tomi Janežič, kazališni redatelj (Novi list, Hrvaška, 28.11.2002)
*M. Jovićević: Predstave... da poletiš - Reditelj Tomi Janežič, ili dva puta Čehov u Centru "Sava" (Glas javnosti, Srbija, 21.2.2003)
*T. Nježić: Čehovljev smešak – Dve predstave Tomija Janežiča u Beogradu (Blic, Srbija, 24.2.2003)
*Frida Morrone: Tomi Janežič – Parole d'Artiste (Culture Europe – Special Europe du Spectacle a 25, Paris, France, numero 39, mai-juin 2003, str. 14)
*Frida Morrone: Tomi Janežič – Artists speak (Culture Europe – Special Performing Arts in the Europe of 25, Paris, France, may-june 2003, str. 14)
*Patricija Maličev: Bil je dober večer in dobra predstava – Na kavi s Tomijem Janežičem, gledališkim režiserjem (Nedelo, 20.7.2003, str. 26)
*Milan Madjarev: Pogovor s Tomijem Janežičem (Gledališki list Slovenskega mladinskega gledališča, Ljubljana, Nič igranja, prosim!, sezona 2003/2004)
*Katarina Kolega: Gluma nije isto što i teatar – Tomi Janežič, kazališni redatelj (Vjesnik, Hrvaška, 19.siječnja 2004)
*Miha Trefalt: Videti moram v srce človeka, v njegovo dušo – pogovor z režiserjem Tomijem Janežičem (Gledga, št. 2, marec 2004)
*Milan Madjarev: Luda veruje u život – Razgovor sa Tomijem Janežičem (Teatron, časopis za pozorišnu umetnost, Srbija, br. 126/127, proleće 2004, str. 89-96)
*Studij glume i lutkarstva u Osijeku (Osijek, wca portal, Hrvaška, 21.6.2004)
*Intervju – Tomi Janežič (Bilten št. 9, 38. Bitef, Beograd, Srbija, 15.-27.9.2004, str. 3-4)
*Milan Madjarev: Razgovor sa Tomijem Janežičem (Gledališki list V. Šekspir: Kralj Lir, Atelje 212, Beograd, Srbija, sezona 2004/2005, str 25-33)
*Tatjana Nježić: U potrazi za zaturenom ljubavi – Tomi Janežič, intervju (Blic, Srbija, 4.3.2005)
*Biljana Bošnjak: Šekspirov komad je uvek novi izazov – Reditelj Tomi Janežič govori za Glas (Glas javnosti, Srbija, 28.3.2005)
*Radmila Radosavljević: U životu uvek žudimo i verujemo, kao lude – Reditelj *Tomi Janežič o novoj inscenaciji Kralja Lira (Glas javnosti, Srbija)
*Olivera Milošević: Izvođačko pozorište me ne zanima – Tomi Janežič, pozorišni reditelj (Ludus, Srbija, br. 129, 2005)
*Bojan Munjin: Razgovor s Tomijem Janežičem (Feral, Hrvaška, april 2005)
*Zvezdan Georgievski: Slepiloto e mokna metafora - Intervju so Tomi Janežič, režiser (Kultura, Vesnik, Makedonija, 5.8.2005)
*Kim Cuculić: Mozart i Salieri sjena su jedan drugome – Tomi Janežič, redatelj predstave Amadeus (Novi list, Hrvaška, 13.3.2006)
*ТОМИ ЈАНЕЖИЧ, РЕЖИСЕР - Различноста на театарот ме освојува (Dnevnik, Makedonija, 18.3.2006)
*Boris Liješević – Reč reditelja – Tomi janežič – reditelj predstave Nahod Simeon - UMETNOST NIJE SUD VEĆ DOŽIVLJAJ (Pozorište, Novi Sad, Srbija, maj 2006, str. 2-8)
*S. Miletić - Intervju: Tomi Janežič, reditelj Nahoda Simeona: Glumac ne sme biti vredan, samo mora brinuti o sebi (Bilten br.3., 51.Sterijino pozorje, Novi Sad, Srbija, 26.5.-3.6.2006)
*Bojan Munjin: Traganje za istinom – Feral u posjetu osječkome Studiju glume i lutkarstva (Feral, Hrvaška, 20. prosinca 2006)
*Ivan Medenica, Svaki stil može da bude predrasuda (Teatron, Srbija, februar 2007)
*Boris Liješević: Voziš barku, slušaš vetar, reku, more, brineš o ljudima na barci... – Tomi Janežič, Sterijina nagrada za režiju i scenografiju (Scena, Novi Sad, Srbija, br. 1-2, januar-jun 2007)
*Tatjana Nježić: Svi smo mi glumci - Blic na probi Putujućeg pozorišta Šopalović (Blic, Srbija, 21.09.2007, str. 20-21)
*Borka Trebješanin: Predstava se ne nosi u torbi – Tomi Janežič, pozorišni reditelj (Politika, Srbija, 25.10.2007)
*Mikojan Bezbradica: Samo su nam rane ostale – Intervju – Tomi Janežič, reditelj (Glas javnosti, Srbija, 26.10.2007, str. 13)
*Vesna Knežević Baletić: Svesni ulazak u snove – Tomi Janežič, jedan od najuvažavanijih reditelja s prostora bivše Jugoslavije, laureat ovogodišnjeg Sterijinog pozorja (JAT revija, Srbija, novembar 2007)
*Boris Liješević: Namesto razčlembe – Dramaturgov pogovor z režiserjem Tomijem Janežičem (Gledališki list W. Shakespeare: Kralj Lear, Prešernovo gledališče Kranj in Gledališče Koper, sezona 2007/2008, str. 34-47)
*Igor Kavčič: Kaj je gledališče? – Tomi Janežič, gledališki režiser (Gorenjski glas, 13.1.2008, str. 15)
*Gregor Butala: Seciranje skozi zgodbo o preobrazbi – Tomi Janežič, gledališki režiser (Dnevnik, 12.1.2008, str. 17)
*Patricija Maličev: Na koncu hladne noči nas čaka norost – Tomi Janežič, gledališki režiser (Delo, Sobotna priloga, 19.1.2008, str. 34-36)

==Zunanje povezave==

*[http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/sodelavci/vis_ucitelji_sodelavci/2007100113134895 Akademija za gledališče, radio, film in televizijo - Učitelji/Sodelavci]
*[http://zdus.si/tomi-janezic/ ZDUS]
*[http://books.google.si/books?id=mfwGjXXBswYC&pg=PR9&lpg=PR9&dq=tomi+janezic&source=bl&ots=RXqdTMsMw3&sig=lvgHMEZjv8lPh2UoRLesUh8GKg8&hl=en&sa=X&ei=uMfSUvXbAYaLyAO77ICABg&redir_esc=y#v=onepage&q=tomi%20janezic&f=false Predgovor v knjigi Ed Kovens: The Method Manual - www.books.google.si]
*[https://www.youtube.com/watch?v=Rm1NOvfXONI Pogovor: Ivica Buljan in Tomi Janežič, MESS TV (v hrvaščini) - www.youtube.si]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/o-umetni%C5%A1kih-delih-preteklosti-in-sodobni-umetnosti O umetniških delih preteklosti in sodobni umetnosti - www.sigledal.org, 03.03.2008]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zmagovalna-%C5%A1uma-blista Zmagovalna Šuma blista - www.sigledal.org, 25.04.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/gostovanje-predstav-tomija-jane%C5%BEi%C4%8Da Gostovanje predstav Tomija Janežiča - www.sigledal.org, 31.03.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/tomi-jane%C5%BEi%C4%8D-o-eksperimentu Tomi Janežič o eksperimentu - www.sigledal.org, 19.05.2010]
*[http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/tomi-janezic-se-je-po-stirih-letih-vrnil-v-gledalisce.html Tomi Janežič se je po štirih letih vrnil v gledališče - www.delo.si, 22.09.2013]
*[http://www.pogledi.si/ljudje/bistvene-reci-so-povsod-iste Bistvene reči so povsod iste - www.pogledi.si, 04.12.2015]
*[http://www.mladina.si/171205/tomi-janezic-gledaliski-reziser/ Tomi Janežič, gledališki režiser - www.mladina.si, 04.12.2015]
*[http://www.delo.si/sobotna/ne-pristajam-na-mit-umetnika-ki-se-muci.html Ne pristajam na mit umetnika, ki se muči - www.delo.si, 30.01.2016]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/umetnost-igre/174403128 Portret režiserja Tomija Janežiča, oddaja Umetnost igre - www.rtvslo.si, 02.05.2016]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/tomi-janezic-bere-sodobno-slovensko-dramo Tomi Janežič bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 09.06.2017]
*[https://www.delo.si/sobotna-priloga/portret-reziserja-ki-se-nima-naslova-97743.html Portret režiserja, ki še nima naslova - www.delo.si, 27.10.2018]

Janez Škof (1960)

2018-11-04T20:18:03Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Škof, Janez]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Škof, Janez]]
<div style="float: right">[[Slika:JANEZ-KOF-450x525.jpg|Foto: Arhiv SNG Drama Ljubljana]]</div>
==Življenjepis==
Igralec Janez Škof se je rodil 3. decembra 1960 v Kranju. Od leta 1980 do 1984 je študiral igro in umetniško besedo na [[AGRFT]] v Ljubljani. Študij je zaključil leta 1984 v vlogi '''Vnuka''' v Mrožkovem ''Karolu'' v letniku [[Mile Korun|Mileta Koruna]] in [[Matjaž Zupančič|Matjaža Zupančiča]]. Diplomiral je dve leti kasneje (1986).

Po končanem študiju je delal v skoraj vseh slovenskih gledališčih in mnogih ljubljanskih neinstitucionalnih in eksperimentalnih gledaliških skupinah. Po študiju je bil angažiran v [[MGL]], obenem pa je igral tudi v [[Drama SNG Maribor|mariborski drami]] in [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. V tem času je v teh gledališčih je ustvaril tri velike vloge '''Klementa Juga''' v [[Drago Jančar|Jančarjevem]] ''Klementovem padcu'' (MGL), '''Doktorja Fausta''' v Goethejevem ''Faustu'' (Drama SNG Maribor) in '''Sultana Šahrija Lepega''' v [[Ivo Svetina|Svetinovi]] ''Šeherezadi'' (SMG), s katerimi je opozoril na svojo izjemno notranjo energijo in izrazno moč. Za vse tri vloge je bil večkrat nagrajen v Sloveniji, obenem pa še na MESSu in Sterijinem pozorju v Novem Sadu.

Leta 1991 je postal član Slovenskega mladinskega gledališča, kjer se je v dvanajstih letih izkazal kot izvrsten interpret v predstavah sodobnega, tudi nebesednega gledališča. Nikakor se ni mogel izogniti različnim kreacijam tudi izven matične hiše, predvsem kadar je bilo potrebno v interpretacijo vplesti razgibano karakterno ali celo zabavljaško komiko, katere mojster je od vsega začetka. Na [[SLG Celje|Dnevih komedije]] v Celju je bil v vlogi '''Amorja ''' (E. Filipčič ''Psiha'', SMG, 1994) razglašen za Žlahtnega komedijanta.

Leta 2003 se je zaposlil v [[SNG Drama Ljubljana]]. Z različnimi režiserji je ustvaril kar nekaj naslovnih ali velikih vlog in razvil svoje igralske značilnosti do potankosti. Dejstvo je, da se na njegovi igralski poti ves čas v presledkih ponavlja režiser [[Diego de Brea]]. V De Brejevih uprizoritvah je ustvaril pomembne vloge prav z nebesedno, telesno izraznostjo, v detajle izdelanim karakterjem in izjemno energijsko nabitostjo in prezenco ter za vlogo '''Kralja Edvarda''' (C. Marlove Edvard II., SNG Drama Ljubljana) v njegovi režiji je leta 2005 prejel [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado z igro]].

Srečamo ga v nekaj filmih, a širšo medijsko prepoznavnost je dosegel z vlogami v nekaterih televizijskih oddajah in nadaljevankah (''Teater Paradižnik'', ''Vrtičkarji'', ''Naša mala klinika'', itd.) in reklamnih spotih.

Posebnost ali pa značilnost Janeza Škofa je, da se je kot samouk naučil igrati na diatonično harmoniko, ki mu služi pri interpretiranju slovenske poezije. Prvotno se je predstavljal kot izvrsten interpret poezije [[Dane Zajc|Daneta Zajca]], pogosto celo s pesnikovim sodelovanjem. Izšla je zgoščenka te poezije z naslovom ''Ogenj v ustih'' (2000). Kasneje pa je s skupino igralcev somišljenikov ustanovil glasbeno skupino Čompe, ki na svojevrsten način interpretira še druge slovenske pesnike (Jesiha, Razmana, Kocbeka).

==Video==
{{ #embed:youtube | y9fT2MKDNtU }}
* SNG Drama Ljubljana, Ivo Prijatelj ''Totenbirt'', režiser Mile Korun, premiera 2. oktober 2010
{{ #embed:youtube | LdiJ1YGtlRM }}
* SNG Drama Ljubljana, Ernst Lubitsch ''Ko sem bil mrtev'', režiser Diego de Brea, premiera 11. marec 2010
{{ #embed:youtube | tsAI8ENFA68 }}
* Podelitev Borštnikovega prstana 2018 Janezu Škofu

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 611 | roles}}
*1984 Vnuk; Slawomir Mrožek ''Karol'', r. [[Duša Škof]], AGRFT Ljubljana
*1984 Gospa; Jean Genet ''Služkinji'', r. [[Jože Valentič]], AGRFT Ljubljana

==Vloge na filmu in televiziji==
*2011 ''Kruha in ige''r
*2007 ''Petelinji zajtrk''
*2007 ''Sonja''
*2006 ''Ohcet''
*2006 ''Kosilnica''
*2006 ''Prezgodaj dva metra spodaj''
*2005 ''Ljubljana je ljubljena''
*2005 ''Koncert za mobilne telefone in orkester''
*2004 ''V kraljestvu svizca''
*2003 ''Pesnikov portret z dvojnikom''
*2002 ''Nič proti nič''
*2001 ''Ižanska pravda''
*1996 ''Peter in Petra''
*1995 ''Lojze se je zbudil, kot ponavadi''
*1993 ''Zrakoplov''
*1991 ''Triangel''
*1987 ''Ljubezen nam je vsem v pogubo''
*1987 ''Moj ata socialistični kulak''
*1987 ''Živela svoboda''

==Nagrade==
*[[Borštnikov prstan]], {{Pdf|Utemeljitev_prstana_2018_(Janez_Škof).pdf|obrazložitev}}
*2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada za igro]] na 49. Festivalu Borštnikovo srečanje (za vlogo '''Očeta''' v uprizoritvi ''Angel pozabe'' v izvedbi SNG Drama Ljubljana)
*2005 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro, za vlogo '''Kralja Edvarda''' (Marlowe ''Edward Drugi'', SNG Drama Ljubljana)
*1994 Žlahtni komedijant na Dnevih komedije Celje, za vlogo '''Amorja''' (E. Filipčič ''Psiha'', SMG)
*1990 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrada Prešernovega sklada]] za vloge: '''Lucindo''' ( L. de Vega ''La discreta enamorada''), '''Klement Jug''' (D. Jančar ''Klementov padec''), '''Tone Grom''' (D. Jovanović ''Viktor ali dan mladosti'', vse MGL) in '''Sultan Šahrijar Lepi''' (I. Svetina ''Šeherezada'', SMG)
*1990 Sterijeva nagrada za najboljšo moško vlogo, za vlogo '''Toneta Groma''' (D. Jovanović ''Viktor ali dan mladosti'', MGL)
*1990 Sterijeva nagrada za najboljšo epizodno vlogo, za vlogo '''Toneta Groma''' (D. Jovanović ''Viktor ali dan mladosti'', MGL)
*1990 Zlati lovorov venec festivala MES Sarajevo, za vlogo '''Doktorja Fausta''' (J. W. Goethe ''Faust'', Drama SNG Maribor)
*1990 Nagrada občinstva Borštnikovega srečanja, za vlogi '''Edvarda Schwarza''' (F. Wedekind ''Lulu'') in '''Doktorja Fausta''' (J. W. Goethe ''Faust'', obe Drama SNG Maribor)
*1989 Nagrada Sklada Staneta Severja za vlogi '''Klementa Juga''' (D. Jančar ''Klementov padec'', MGL) in '''Sultana Šahrijarja Lepega''' ( I. Svetina ''Šeherezada'', SMG)

==Viri in literatura==
*Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja
*Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)
*Spletna stran repertoarja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)
*Spletna stran SNG Drama Ljubljana

==Zunanje povezave==
*[http://www.drama.si/ SNG Drama Ljubljana]
*[http://www.mladina.si/45761/ Janez Škof, igralec - www.mladina.si, 23.12.2008]
*[http://www.delo.si/nedelo/igralec-janez-skof-ce-me-reziser-hoce-imeti-bom-dal-vse-od-sebe.html Igralec Janez Škof: Če me režiser hoče imeti, bom dal vse od sebe - www.delo.si, 16.11.2014]
*[https://www.delo.si/sobotna-priloga/velik-car-je-v-tem-da-se-najdes-morda-se-vecji-da-se-izgubis-106326.html Velik čar je v tem, da se najdeš, morda še večji, da se izgubiš - www.delo.si, 27.10.2018]

Milan Tomášik

2018-11-04T20:11:06Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Tomášik, Milan]]
[[Kategorija:Koreografi|Tomášik, Milan]]
[[Kategorija:Baletniki in plesalci|Tomášik, Milan]][[Kategorija:Mentorji in učitelji|Tomášik, Milan]]
==Življenjepis==
Milan Tomášik (1981) je mednarodno priznani plesalec, koreograf in pedagog. Rodil se je na Slovaškem, živi in ustvarja v Sloveniji. Ples je študiral na konservatoriju J. L. Bellu v Banski Bystrici in na Akademiji za uprizoritvene umetnosti v Bratislavi. Leta 2004 je diplomiral na P.A.R.T.S, mednarodni plesni šoli v Bruslju. Leta 2004 je prejel nagrado mesta Prievidza na Slovaškem za promocijo sodobnega plesa doma in v tujini.

V Sloveniji je ustvaril pet plesnih solo predstav: Within (Plesni Teater Ljubljana, 2006), Baga-Basta (Plesni Teater Ljubljana, 2008), 3NITI (Zavod Flota, 2008), Razmeščeno Telo z Jeleno Milovanović (Zavod Aksioma, 2010) in plesni solo Off-beat (Philéas Productions, Zavod Muzeum, Plesni Teater Ljubljana, 2011). Med drugimi je sodeloval je s plesno skupino [[En-knap|En-Knap]], z [[Maja Delak|Majo Delak]], [[Snježana Premuš|Snježano Premuš]], [[Barbara Novakovič Kolenc|Barbaro Novakovič Kolenc]]. Sodeluje tudi z Ansamblom za renesančno glasbo. Je član mednarodne uspešne skupine Les SlovaKs. Kot pedagod je polno zaposlen, sodeloval je z En-Knap Group, Ultima Vez, Štúdio Tanca, [[Plesni teater Ljubljana]], x.IDA, The Place, SEAD (Salzburg), vodil je delavnice tudi v Pragi, Zvolenu, Metliki, Deltebreju, Antwerpnu, Leuvnu in Bruslju, ter ljubiteljskega izobraževanja v okviru JSKD v Ljubljana in Maribor.

==Avtorski projekti==
*2014 ''Sezona lova'', produkcija MT, koprodukcija Zavod EN-KNAP, Plesni teater Ljubljana, NorrlandsOperans, Stanica Žilina-Záriečie
*2011 ''Off-beat'', Philéas Productions, Zavod Muzeum, Plesni Teater Ljubljana
*2010 ''Razmeščeno Telo'', Zavod Aksioma
*2008 ''3NITI'', Zavod Flota
*2008 ''Baga-Basta'' Plesni Teater Ljubljana
*2006 ''Within'', Plesni Teater Ljubljana

==Nagrade==
==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==
*[http://ski.emanat.si/milan-tomasik/ Slovenski koreografski imenik [v nastajanju<nowiki>]</nowiki> - ski.emanat.si]
*[http://www.dnevnik.si/kultura/oder/ples-je-abstrakten-plesanje-konkretno Ples je abstrakten, plesanje konkretno - www.dnevnik.si, 21.10.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/profil/174503173 Milan Tomášik, oddaja Profil - www.rtvslo.si, 20.11.2017]
*[https://www.delo.si/sobotna-priloga/vcasih-se-med-nastopom-zgodijo-reci-ki-jih-tezko-opisem-107829.html Včasih se med nastopom zgodijo reči, ki jih težko opišem - www.delo.si, 03.11.2018]

Jurij Zrnec

2018-11-04T20:00:41Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Zrnec, Jurij]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Zrnec, Jurij]]
==Življenjepis==
Igralec Jurij Zrnec (* 25. 3. 1978, Ljubljana) je od leta 2003 član [[SNG Drama Ljubljana]]. Pred študijem na [[AGRFT]] je igral v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani in se ukvarjal s športnim plesom (3. mesto na svet. prvenstvu).

Nastopa tudi v Cafe teatru, sodeluje na Primorskem poletnem festivalu (tudi voditelj prireditev). Več vlog je odigral v filmih, kratkih filmih in na TV, tudi kot voditelj zabavnih oddaj.

==Video==
{{ #embed:youtube | mjWEwDsP7ks }}
Vloga Kuharja v drami Kuverta, režija Marko Sosič

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 4803 | roles}}

==Vloge na filmu in televiziji==
*2013 ''Gremo mi po svoje 2'', r. Miha Hočevar
*2010 ''Gremo mi po svoje'', r. Miha Hočevar
*2003 ''Na planincah'', r. Miha Hočevar
*2002 ''Orgazmus'', r. Siena Krušič
*2001 ''Matura'', r. Dražen Štader
*2001 ''Sladko življenje'', r. Dražen Štader
*2000 ''Tišina pred nevihto'', r. Klemen Dvornik
*2000 ''Lora in njeni moški'', r. Aleš Žemlja
*1999 ''Scenarij'', r. Siena Krušič

==Razno==
*2006 ''5moških.com'', [[Špas teater]], Mengeš- režija
==Nagrade==
*2018 [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Priznanje ZDUS]] za igralske dosežke za leto 2017 za vlogo '''Kreona''' (Sofoklej ''Antigona'', priredba [[Žanina Mirčevska]], r. [[Eduard Miler]]); za vlogo '''Hvastje''' (Cankar ''Hlapci'', r. [[Janez Pipan]]); in za vlogi '''Žana Govekarja''' in '''Olafa Rasmundsena 2''' (Korun ''Sveti mož'', r. [[Matjaž Zupančič]]); vse v produkciji [[SNG Drama Ljubljana|SNG Drame Ljubljana]], {{Pdf|Priznanja_ZDUS_2018.pdf|obrazložitev}}
*2015 Najbolj zaupanja vredna osebnost v Sloveniji med igralci Trusted Brand 2015 (Reader’s Digest), Ljubljana
*2014 Najbolj zaupanja vredna osebnost v Sloveniji med igralci Trusted Brand 2014 (Reader’s Digest), Ljubljana
*2013 Najbolj zaupanja vredna osebnost v Sloveniji med igralci Trusted Brand 2013 (Reader’s Digest), Ljubljana
*2012 Vikendov gong popularnosti za igralca ''Vikend magazin''
*2011 Vikendov gong popularnosti za igralca ''Vikend magazin''
*2010 Strokovni viktor najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje ''Revija Stop''
*2010 Strokovni viktor za najboljšo zabavno TV-oddajo ''Revija Stop: As ti tud not padu?'' (POP TV)
*2010 Vesna za najboljšo glavno moško vlogo (z [[Gojmir Lešnjak|Gojmirjem Lešnjakom]]) 13. Festival slovenskega filma, Portorož: Starešina; Hočevar ''Gremo mi po svoje'' (Vertigo/Emotionfilm)
*2010 Vikendov gong popularnosti za igralca ''Vikend magazin''
*2009 Strokovni viktor najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje ''Revija Stop''
*2009 Strokovni viktor za najboljšo zabavno TV-oddajo ''Revija Stop: As ti tud not padu?'' (POP TV)
*2009 Viktor popularnosti za najboljšo TV-osebnost ''Revija Stop''
*2009 Viktor popularnosti za najboljšo TV-oddajo ''Revija Stop As ti tud not padu?'' (POP TV)
*2009 Vikendov gong popularnosti za igralca ''Vikend magazin''
*2009 Vikendov gong popularnosti za voditelja televizijskega razvedrilnega programa ''Vikend magazin''
*2008 Strokovni viktor najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje ''Revija Stop''
*2008 Strokovni viktor za najboljšo zabavno TV-oddajo ''Revija Stop As ti tud not padu?'' (POP TV)
*2007 Vikendov gong popularnosti za igralca, ''Vikend magazin''
*2004 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za mladega igralca, za vlogo '''Charlesa Morela''' (M. Proust ''Iskanje izgubljenega časa'') in '''Kočarja''' (D. Smole ''Krst pri Savici'', obe [[SNG Drama Ljubljana]])
* 2000 [[Zlatolaska|Nagrada Zlatolaska]] za glavno moško vlogo [[AGRFT]]: Septimus; Hodge Stoppard ''Arkadija'' ([[AGRFT]])

==Viri==
*Slovenski filmski center

==Zunanje povezave==
*[http://www.playboy.si/branje/clanki/20v-jurij-zrnec/ 20V: Jurij Zrnec - www.playboy.si, 12.11.2007]
*[http://www.drama.si/ SNG Drama Ljubljana]
*[http://www.film-center.si/index.php?module=fdb&op=people&peopleID=5137 Slovenski filmski center]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/od-blizu/174452352 Jurij Zrnec, oddaja Od blizu - www.rtvslo.si, 01.02.2017]
*[https://www.delo.si/kultura/oder/slakonja-in-zrnec-o-nagradi-za-pavzo-in-kapi-pri-33-101663.html Slakonja in Zrnec: O nagradi za pavzo in kapi pri 33 - www.delo.si, 12.10.2018]

Klemen Slakonja

2018-11-04T20:00:06Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Slakonja, Klemen]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Slakonja, Klemen]]

<div style="float: right">[[Slika:Klemen_slakonja2_ByZigaKoritnik_2013_232-450x450.jpg|Foto: Žiga Koritnik]]</div>
==Življenjepis==
Klemen Slakonja (* 3. junij 1985, Brežice) je študiral dramsko igro in umetniško besedo na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] v Ljubljani pod mentorstvom [[Mile Korun|Mileta Koruna]] in [[Matjaž Zupančič|Matjaža Zupančiča]].

Od leta 2010 je član ansambla [[SNG Drama Ljubljana]].

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 8711 | roles}}

==Nagrade==
*2014 Viktor popularnosti za najboljšo TV-osebnost 2013, Revija Stop
*2014 Strokovni viktor za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje 2013, Revija Stop
*2014 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Nagrada festivala Dnevi komedije]] za žlahtnega komedijanta za vloge Potnikov (Goran Vojnović ''Tak si'', r. [[Aleksandar Popovski]], [[SiTi Teater BTC|SiTi teater BTC]] in Kreker)
*2012 Viktor popularnosti za najboljšo TV-osebnost 2011, Revija Stop
*2012 Strokovni viktor za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje 2011 Revija Stop
*2012 Strokovni viktor za najboljšo zabavno TV-oddajo 2011 Revija Stop: Misija Evrovizija (TV Slovenija)
*2012 Vikendov gong popularnosti za televizijskega voditelja razvedrilnega programa Vikend magazin
*2009 Strokovni viktor za najobetavnejšo medijsko osebnost 2008 Revija Stop

==Viri in literatura==
==Zunanje povezave==
*[http://www.mladina.si/144904/klemen-slakonja-televizijski-voditelj-in-igralec/ Klemen Slakonja, televizijski voditelj in igralec - www.mladina.si, 7.6.2013]
*[http://www.siol.net/kultura/oder/2016/01/klemen_slakonja_intervju.aspx Klemen Slakonja: "V Sloveniji mi ni ostalo več veliko ljudi, ki bi jih rad imitiral" - www.siol.net, 31.01.2016]
*[http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija/klemen-slakonja-cenzurirali-so-me-samo-enkrat-ko-je-slo-za-dolocenega-politika/386567 Klemen Slakonja: "Cenzurirali so me samo enkrat. Ko je šlo za določenega politika." - www.rtvslo.si, 24.02.2016]
*[https://www.dnevnik.si/1042730753/kultura/oder/intervju-s-klemnom-slakonjo-z-majhnimi-vlogami-ne-mores-zrasti- Intervju s Klemnom Slakonjo: Z majhnimi vlogami ne moreš zrasti - www.dnevnik.si, 27.02.2016]
*[https://www.delo.si/kultura/oder/slakonja-in-zrnec-o-nagradi-za-pavzo-in-kapi-pri-33-101663.html Slakonja in Zrnec: O nagradi za pavzo in kapi pri 33 - www.delo.si, 12.10.2018]
[[priimek ime:=Slakonja, Klemen| ]]

Aleš Novak

2018-11-04T19:56:20Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Novak, Aleš]]
[[Kategorija:Režiserji|Novak, Aleš]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Novak, Aleš]]
<div style="float: right">[[Slika:Aleš_Novak_Foto_Tamino_PetelinšekSTA_600.jpg|Foto: Tamino Petelinšek, STA]]</div>
==Življenjepis==
Aleš Novak je po izobrazbi univerzitetni diplomirani gledališki in radijski režiser. Leta 2009 je bil vodja Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor, leta 2010 je opravljal naloge vršilca dolžnosti programskega direktorja Evropske prestolnice kulture v zavodu Maribor 2012, od marca 2013 do konca leta 2017 je direktor JAKa. V obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2022 bo opravljal funkcijo pomočnika direktorja [[SNG Maribor]] za področje [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]].

Delovne izkušnje na področju gledališča je pridobival že v času študija, ko je pričel režirati gledališke predstave v slovenskih poklicnih gledališčih ter v zamejstvu. Med letoma 1997 in 2002 je kot samostojni ustvarjalec na področju kulture režiral gledališke predstave, umetniško vodil gledališke festivale (Festival monodrame Ptuj, Kurentovanje, Poletje v starem mestu), režiral radijske oddaje, pretežno s področja gledališča in literature, sodeloval v strokovnih komisijah na področju gledališča in dramske literature in delal kot strokovni sodelavec in selektor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

V času vodenja Urada za kulturo Mestne občine Maribor se je podrobno seznanil s poslovanjem SNG Maribor. Od leta 2011 je tudi predsednik strokovne skupine Festivala Borštnikovo srečanje, bil pa je tudi pripravljavec pravnih aktov, s katerimi sta sofinancerja, Mestna občina Maribor ter ministrstvo za kulturo, dokončno uredila pravni status in sofinanciranje festivala. Leta 2010 je prejel posebno Listino za zasluge pri ureditvi statusa Festival Borštnikovo srečanje, ki mu jo je podelil predsednik sveta SNG Maribor.

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 3348 | directings}}
==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 3348 | scenographies}}

==Nagrade==
==Vir in literatura==
*STA

==Zunanje povezave==
*[https://www.delo.si/kultura/oder/ce-se-zdi-polozaj-dober-zgolj-zato-ker-je-drugod-se-slabsi-je-to-slaba-tolazba-103703.html Če se zdi položaj dober zgolj zato, ker je drugod še slabši, je to slaba tolažba - www.delo.si, 19.10.2018]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/ales-novak-imenovan-za-umetniskega-direktorja-borstnikovega-srecanja Aleš Novak imenovan za umetniškega direktorja Borštnikovega srečanja - www.sigledal.org, 29.09.2017]

Kristijan Muck

2018-11-03T20:07:22Z

Anja: /* Celotna besedila */

<div style="float: right">[[Slika:Muck.jpg|300px|Kristijan Muck]]</div>
[[Kategorija:Ustvarjalci|Muck, Kristijan]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Muck, Kristijan]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Muck, Kristijan]]
[[Kategorija:Režiserji|Muck, Kristijan]]

==Video==
{{#embed:youtube | BAnstU2HNco}}

==Življenjepis==

Rojen 23.2.1941 v Ljubljani. Igralec, pesnik, esejist, dramatik, režiser. Osnovno in gimnazijsko šolanje v Ljubljani. L. 1966 je na AGRFT diplomiral iz dramske igre. Od l. 1967 član [[SNG Drama Ljubljana|Drame SNG v Ljubljani]] do tedaj le v pogodbenem odnosu kot svobodni umetnik, od l. 1980 na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], od l. 1995 kot red. prof. Oče Oton je bil agronom, nazadnje red. prof. na fakulteti. Mati Aranka, izučena zobotehnica, gospodinja. Sestra Marlenka Stupica, akademska slikarka. Brata Peter, vodogradbenik, Oton, agronom. Kristijan Muck ima dve hčeri, Anjo, dramaturginjo, magistro sociologije kulture ter Nančo, študentko jazzovskega petja na konzervatoriju v Amsterdamu, sedaj diplomirano glasbenico. Zdaj poročen z Vero Muck.

V dijaških letih deloval v amaterskih (Delavski oder), deloma tudi profesionalnih gledališčih ([[Slovensko mladinsko gledališče|Mladinsko gledališče]]), posnel je prve filme. V šestdesetih letih je ob sodelovanju v [[SNG Drama Ljubljana|Drami SNG v Ljubljani]] bil dejaven v neinstitucionalnih gledališčih, predvsem pri [[Oder 57|Odru 57]], gledališču [[Gledališče AD HOC |Ad hoc]] in v Součkovi skupini. V sedemdesetih je nadaljeval s podobno usmeritvijo, tokrat pri [[Gledališče Glej|Gleju]] in [[Pekarna|Pekarni]], hkrati pa je ob zaznavanju osnovnejših kategorij igralstva in z obravnavanjem splošnejših virov ustvarjalnosti začel v literarnih revijah objavljati eseje oziroma poezijo. Ukvarjal se je s principi likovnosti in s povezavami med različnimi umetniškimi področji.

V osemdesetih je imel vrsto samostojnih likovnih razstav in izvedel več gledaliških oziroma intermedialnih projektov, med drugim v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]], v Gledališče Glej|Gleju, v galeriji Equrna in v Mali drami. Od slednjih je bila najodmevnejša v sezoni 1985/86 Svetloba maternice, ki je bila posneta za TV Slovenijo.

Je član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|ZDUS]] in DSP. V gledališču, pri filmu in na TV v celoti odigral okrog 140 vlog. Predvsem do začetka devetdesetih veliko sodeloval na radiu. Režiral svoja besedila oziroma projekte. Več predstavitev svojih pesmi, deloma kot posebni nastopi. Objavlja poezijo, prozo, eseje, dramske tekste v večini slovenskih revij ali drugih publikacij. Število vseh revijalnih objav je okrog sto. Kot igralec je večkrat samostojno nastopal tudi na nemškem govornem področju ter bil, poleg drugih, na daljšem študijskem potovanju v ZDA. Pomembnejše nagrade: [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernova nagrada za študente]], [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]], Jugoslovanska nagrada za igro na festivalu radia, [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Nagrada ZDUS]].

==Vloge v gledališču==
===2001 - 2010===
*2010 Kristijan Muck ''Jaz:sem:slučajno:jaz'', r. [[Jaka Andrej Vojevec]], [[Gledališče Glej]]
*2010 Vedež; William Shakespeare ''Julij Cezar'', r. [[Diego de Brea]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*2008 Tésnikar; Kristijan Muck ''Vehikel'' (gledališka predstavitev), r. Kristijan Muck, MGL Studio
*2007 Gebbhardt, wormski nadškof, Grof Oton Flühenski, Jakob Pech, krčmar; Heinrich von Kleist ''Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem'', r. François-Michel Pesenti, [[SNG Drama Ljubljana]]
*2005 Canterburyjski škof; Christopher Marlowe ''Edvard drugi'', r. [[Diego de Brea]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*2005 Argante; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Scapinova zvijače'', r. [[Boris Cavazza]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*2003 Leon; Kristijan Muck ''Zalog'' (postavitev treh prizorov), r. Kristijan Muck, [[Plesni teater Ljubljana]]
*2002 Stotnik; Georg Büchner ''Woyzeck'', r. [[Ernst M. Binder]], [[SNG Drama Ljubljana]]

===1991 - 2000===
*1998 Bebel; Gert Jonke ''Es singen die Steine (Kamni pojejo)'', r. [[Ernst M. Binder]], Stadttheater Celovec
*1997 Kristijan Muck ''Imena Igre'' (koncertna izvedba), r. Kristijan Muck, [[SNG Drama Ljubljana]]
*1997 Ben Zaharija, Slepec, Starec v sinagogi; Isaak Emanuilovič Babelj ''Zaton'', r. [[Bojan Jablanovec]], SNG Drama Ljubljana
*1996 Peter Handke ''Ura, ko nismo ničesar vedeli drug o drugem'', r. [[Ernst M. Binder]], SNG Drama Ljubljana
*1994 Dvorni svetnik Sedlaček; Wolfgang Bauer ''Change'', r. [[Ernst M. Binder]], [[SNG Drama Ljubljana]] in Forum Stadtpark Theater Graz
*1994 Worcester, Lord Bardolph; William Shakespeare ''Kralj Henrik IV. Prvi in drugi del.'', r. Georgij Paro, [[SNG Drama Ljubljana]]
*1993 Moški; Max Gad ''Samo igra je in ne boli'', r. [[Ernst M. Binder]], SNG Drama Ljubljana in Stadtpark Theater Graz
*1992 Stari Läufer; Jakob Michael Reinhold Lenz ''Domači učitelj ali Prednosti privatne vzgoje'', r. [[Janez Pipan]], SNG Drama Ljubljana
*1992 Mornar; Jean Giraudoux ''Trojanske vojne ne bo'', r. Peter Lotschak, Bad Hersfelder Festspiele
*1992 Jakob; Bertolt Brecht ''Opera za tri groše'', r. Peter Lotschak, Bad Hersfelder Festspiele
*1991 Jernej; [[Tone Partljič]] ''Kakor pečat na srce'', r. [[Boris Kobal]], [[SNG Drama Ljubljana]]

===1981 - 1990===
*1989 Gegrement; George Feydeau ''Dama iz Maxima'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SNG Drama LJubljana
*1989 Gospod Š.; Franz Kafka/Lojze Rozman ''Preobrazba'', r. [[Lojze Rozman]], SNG Drama Ljubljana
*1989 Vodnik Zdravko; Dragoslav Mihailović ''Ko so cvetele buče'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SNG Drama Ljubljana
*1989 Kristijan Muck ''Za jezom neba'', r. Kristijan Muck, [[SNG Drama Ljubljana]]
*1988 Ivan Monogamov; Vasili Aksionov ''Čaplja'', r. [[Marjan Bevk]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1988 Orfejsatir; Kristijan Muck ''Apno ogorki'', r. Kristijan Muck, [[Glej]]
*1987 Risar; Kristijan Muck ''Energeia'', r. Kristijan Muck, Galerija Equrna
*1987 Abad; Bernard-Marie Koltès ''Zahodni privez'', r. [[Eduard Miler]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1986 Wilde; Oscar Wilde ''Saloma'', r. [[Damir Zlatar Frey]], [[Koreodrama Ljubljana]]
*1985 Kristijan Muck ''Svetloba maternice'', r. Kristijan Muck, [[Cankarjev dom]]
*1985 Mož; Bertolt Brecht [[Malomeščanska svatba]], r. [[Eduard Miler]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1984 Pastor; August Strindberg ''Oče'', r. [[Igor Likar]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1984 Kleant; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Tartuffe'', r. [[Peter Lotschak]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1984 Jerofejev; Igor Likar ''Moskva-Petuški'', r. [[Igor Likar]], [[Glej]]
*1983 Papadić; Ludwig Volker – Christian Sorge'' Ein Fest bei Papadić (Slavje pri Papadiću)'', r. Klaus Rott, Theater der Jugend, Dunaj
*1983 Nadškof marki de Charron; Mihail Afanasjevič Bulgakov ''Moliere'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1981 Noe; Edvard Kocbek ''Tišina osmega jutra'', r. [[Igor Likar]], [[SNG Drama Ljubljana]]

===1971 - 1980===
*1980 Stanek; Vaclav Havel ''Protest'', r. [[Božo Šprajc]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1979 Ravnatelj; Ferdo Kozak ''Profesor Klepec'', r.[[ Janez Pipan]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1979 Alwa Schön; Frank Wedekind ''Duh zemlje'', r. [[Žarko Petan]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1978 Dudakov; Maksim Gorki'' Letoviščarji'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1977 Admetos; Evripid ''Alkestis'', r. Matija Milčinski, [[Gledališče Glej]]
*1977 Pečkaj; Johann Nestroy ''Talisman'', r. [[Peter Lotschak]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1975 Črna goflja; John Arden ''Živite kot svinje'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1975 Tiger Brown; Bertolt Berecht ''Opera za tri groše'', r. [[Peter Lotschak]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1974 Šofer in Kekić; Mirko Kovać ''Tako tako'', r. [[Ljubiša Ristić]], [[Pekarna]]
*1974 Valjhun; Tone Svetina ''Ukana'', r. [[Jože Babič]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1974 Krasavin; S. A. Najdenov'' Vanjušinovi otroci'', r. Ivan Aleksandrovič Gončarov, [[SNG Drama Ljubljana]]
*1974 Jernej; Milan Jesih ''Vzpon, padec in ponovni vzpon zanesenega ekonomista'', r.[[ Dušan Jovanović]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1974 Adjunkt; Ivan Cankar ''Veselica v Blatnem dolu'', r. [[Jurij Souček]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1973 Tip 4; Pavel Lužan ''Zeleni volk'', r. [[Matija Logar]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1973 Mihajlo Sekelj; Bratko Kreft ''Velika puntarija'', r. [[Bratko Kreft]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1972 Ilči; Peter Božič ''Kako srečen dan'', r. [[Matija Logar]], [[Pekarna]]
*1972 Miguelin del Padrones; Valle-Inclán ''Božje besede'', r. [[Roger Blin]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1972 Grof Albafiorita; Carlo Goldoni ''Krčmarica Mirandolina'', r. Paolo Magielli,[[ SNG Drama Ljubljana]]
*1972 Dinsdale Gurney; Barnes ''Vladajoči razred'', r. Uwe C. Benholdt-Thomson, [[SNG Drama Ljubljana]]
*1972 Romeo; William Shakespeare ''Romeo in Julija'', r. [[Aleš Jan]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1972 Octave; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Scapinove zvijače'', r. [[Peter Lotschak]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1971 Rebolledo; Pedro Calderon de la Barca ''Sodnik zalamejski'', r. [[Janez Vrhunc]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1971 Klaver; Jože Javoršek ''Konec hrepenenja'', r. [[Aleš Jan]], [[SNG Drama Ljubljana]]

===1961 - 1970===
*1969 Kaspar; Peter Handke ''Kaspar'', r. [[Iztok Tory]], [[Gledališče Glej]]
*1967 Klimando; Arrabal ''Bicikel'', r. [[Jurij Souček]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1966 Tiger; Murray Schisgal ''Tiger'', r. [[Dušan Jovanovič]], [[Študentsko aktualno gledališče]]
*1966 Drugi brat; Peter Božič ''Dva brata'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1966 Glasnik; Ajshil ''Oresteja'', r. [[Mile Korun]],[[ SNG Drama Ljubljana]]
*1966 Sluga pri Agazzijevih; Luigi Pirandello ''Kaj je resnica'', r. Andrej Hieng, [[SNG Drama Ljubljana]]
*1965 Pacient; Peter Weiss ''Zasledovanje in usmrtitev J. P. Marata'', r. [[Mile Korun]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1965 Mož; Georges Feydeau ''Pokojna gospejina mama'', r. [[Jurij Souček]], samostojen projekt, dvorana MGL
*1965 Prometej; Ajshil ''Prometej'', r. [[Jurij Souček]], samostojen projekt, dvorana [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskega gledališča]]
*1964 Fant; Smiljan Rozman ''Veter'', r. [[Draga Ahačič]], [[Gledališče AD HOC]]
*1963 Novinar; Marijan Rožanc ''Topla greda'', r. [[Andrej Stojan]], [[Oder 57]]
*1963 Prvi kaznjenec; Peter Boži ''Kaznjenci'', r. Mija Janžekovič,[[ Oder 57]]
*1963 Knut; Slavko Grum ''Trudni zastori'', r. Ciril Bergles, Akademija za igralsko umetnost (AIU), v Drami SNG
*1962 Sozija; Jean Giraudoux ''Amfitrion 38'', r. [[Draga Ahačič]], [[Gledališče AD HOC]]
*1962 Jean; Jean Paul Sartre ''Nepokopani mrtveci'', r. [[Janez Vrhunc]], samostojen projekt, v Viteški dvorani, Križanke
*1961 Izslednik; Peter Božič ''Vojaka Jošta ni'', r. [[Žarko Petan]], [[Oder 57]]
*1961 Straža; Dane Zajc ''Otroka reke'', r. [[Taras Kermauner]], [[Oder 57]]

==Filmske vloge - večje==
*1966 ''Amandus''
*1965 ''Lucija''
*1960 ''Akcija''
*1959 ''Dobri stari pianino''

==Vloge na TV==
*1977 ''Ipavci''
*1976 ''Solzice''
*1972 ''Igrajmo se gledališče''
*1971 ''Beneška noč, VOS II''
*1970 ''Decameron''
*1969 ''Mali oglasi''
*1968 ''Jamska Ivanka''
*1966 ''Kje je meja''
*1965 ''VOS I, Berite novice''

==Režije - vselej lastni tekst==
* 07/08 ''Vehikel'' (predstavitev besedila, igrajo [[Mojca Funkl]], [[Jana Zupančič]], Jaka Lah, Kristijan Muck), [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL - Studio]]
* 03/04 Zalog (informativna postavitev treh prizorov, igrajo [[Barbara Kukovec]], [[Jaka Lah]] in avtor, sodeluje pevka Nanča Muck), [[Plesni teater Ljubljana]]
* 1999/2000 ''Portimăo'', [[SNG Drama Ljubljana|Mali drami SNG]]
* 99/00 ''Portimăo'', (igrajo Bara Levstik, [[Matija Rozman]], [[Vojko Zidar]]) Mala drama
* 97/98 ''Imena igre'', skupina Kdo (koncertna izvedba, poleg avtorja sodelujeta Brane Grubar in [[Nataša Matjašec]]), Mala drama
* 89/90 ''Za jezom neba'' (performans), Mala drama
* 88/89 ''Apno ogorki'' (performans, z avtorjem nastopi [[Violeta Tomič]]) [[Gledališče Glej|Glej]]
* 87/88 ''Energeia'' (happening) Equrna
* 85/86 ''Svetloba maternice'' (intermedialni projekt), [[Cankarjev dom]]

==Dramska besedila==
* ''[[Portimão]]''
* ''[[Vehikel]]''
* ''[[Zgubljeni sli]]''
* ''[[Yama]]''
* ''[[Crist.doc]]''
* ''[[Na zlatih parcelah]]''
* ''[[Zalog]]''
*''[[Može, arhivist]]'', v isti knjigi je tudi scenarij za performans v Gleju
===Celotna besedila===
*{{Pdf|DRAMA_-_PORTIMAO.pdf|Portimão}}
*{{Pdf|MOŽE,_ARHIVIST_-_GOGA.pdf|Može, arhivist}}
*{{Pdf|VEHIKEL_za_Dramo.pdf|Vehikel}}
*{{Pdf|ZALOG.SI.GLEDAL.pdf|Zalog}}

==Knjige in pesniške zbirke==
*2012 izide pesniška zbirka ''Razgovori v škrlatu'' (Goga; 71 strani)
*2011 izide dvojezična pesniška zbirka ''Podobe v grudah/Landweisen'' (Hiša poezije; 100 strani)
*2008 izide izbor sonetov ''Testament'' (Celjska Mohorjeva družba; 87 strani), dramski tekst ''Vehikel'' (Založba MIŠ; 154 strani) in knjiga esejev ''Hoja skozi hip'' (Sodobnost International; 188 strani)
*2006 izide pesniška zbirka ''Sinji klici'' (Založništvo Abram; 70 strani)
*2002 izide dramski tekst ''Zalog'' (Cankarjeva založba; 93 strani)
*2001 izide pesniška zbirka ''Eden'' (Cankarjeva založba; 149 strani) in zbirka pesmi ''Bleščice'' (Založba Mondena; 88 strani)
*2001 izidejo ''Zvonove zgodbe'' (Vodnikova založba; 101 stran)
*2000 izide knjiga esejev ''Med krinko in obrazom'' (Cankarjeva založba; 235 strani)
*1999 izide sklop tekstov z naslovom ''Imena igre'' (Založba Mondena; 431 strani), v katerem so združena iskanja prejšnjega desetletja. Vanj so ob izhodiščnem proznem tekstu Menih vključene drame ''Portimăo'', trilogija ''Zgubljeni sli'', ''Yama'', ''Crist.doc'', ter farsa ''Na zlatih parcelah''
*1990 je izšla zbirka pesmi ''Zoon politikon'' (Založba Lipa; 27 strani)
*1989 je izšla pesniška zbirka ''Za jezom neba'' (Cankarjeva založba; 119 strani)
*1988 je izšla knjiga pesmi in risb ''Apno, ogorki'' (samozaložba; 80 strani)
*1988 knjiga esejev ''Antigonino zrcalo'' (Knjižnica MGL; 216 strani)
*1987 je po enajstih letih iskateljskega snovanja izšla knjiga z naslovom ''V tkivo ognja'' (Založba Obzorja, zbirka Znamenja; 182 strani), v kateri je, izhajajoč iz konkretne dánosti knjige kot objekta, postavil v medsebojni odnos poezijo, prozo, elemente esejistike in risbe

==Radijske igre==
*2014 ''Dva konja - kvantna radijska igra'', Radio Slovenija
*2011 ''Poročnik in kurat'', kratka radijska igra
*1981 ''Drevo in soteska'', Radio Slovenija

==Objave v revijah==
*Od konca sedemdesetih dalje poezija, risbe, eseji, proza, dramatika v Sodobnosti, Dialogih, Novi reviji, Naših razgledih, Literaturi, Reviji 2000, Dnevniku, Delu, Srce in oko, Kekcu, Novi Atlantidi, Srpu, Likovnih besedah, Gledaliških listih Drame SNG v Ljubljani, Maski, Celovškem zvonu, Tretjem dnevu, Razgledih, Književnih listih, na Radiu Ljubljana.

==Samostojne razstave==
*1987 ''Energeia'', Galerija Equrna, Ljubljana
*1985 ''Nekočnekje'', KD Španski borci, Ljubljana; Sneženje, Biotehniška fakulteta, Ljubljana
*1984 ''Razvezana knjiga'', Galerija v Prešernovi hiši, Kranj; Orfejsatir, Knjižnica Jožeta Mazovca, Ljubljana
*1981 ''Razporedja'', Galerija Doma omladine, Beograd
*1981 ''Steklena knjiga'', Galerija muzeja Sisak; Galerija Nova, Zagreb
*1980 ''Razporedja'', Galerija Iskra, skupaj z Bredo Jontes

==Nagrade==
*1979, [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Nagrada ZDUS]] - ''Gorki'', ''Letoviščarji'', ''Dudakov''
*1978, Jugoslovanska nagrada za igro na festivalu radia, Ohrid - Kocjančič, ''En dan Denisa Ivanoviča'', Denis Ivanovič
*1978, Prix Italia za radijsko igro ''En dan Denisa Ivanoviča''
*1975, [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] - Jesih, Vzpon in padec zanesenega ekonomista, Jernej
*1974, [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro za vlogo '''Jurija Župančiča''' (Jesih ''Vzpon, propad in ponovni vzpon zanesenega ekonomista'', [[SNG Drama Ljubljana]])
*1964, [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Študentska Prešernova nagrada]] - ''Grum'', ''Trudni zastori'', ''Knut''

==Dramska besedila v celoti==
* {{Pdf|DRAMA_-_PORTIMAO.pdf| Portimao}}

==Viri in literatura==
*Spletna stran Kristijan Muck: http://www2.arnes.si/~kmuck/

==Zunanje povezave==
*[http://www.drama.si/ SNG Drama Ljubljana]
*[http://www2.arnes.si/~kmuck/index.htm Kristijan Muck]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/kristijan-muck-o-eksperimentu Kristijan Muck o eksperimentu - www.sigledal.org, 1.6.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/polivalentni-konstrukti-%C4%8Dasa Polivalentni konstrukti časa - www.sigledal.org, 30.4.2010]
*[http://www.mladina.si/52578/kristijan-muck/ Kristijan Muck - www.mladina.si, 9.12.2010]
*[http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=16&ved=0CE8QFjAFOAo&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3ADOC-90QI6IE7%2F8ca61081-5443-4b20-a2fb-566dc6ddfa35%2FPDF&ei=-F4CU5DkIcmUtQbVyYDoAw&usg=AFQjCNG5BxfjdvqSdxamyNAsxkoKxpPFJw&sig2=6h9hvxU6F4gemt6bkPF7TA&bvm=bv.61535280,d.Yms&cad=rja Kristijan Muck. Intervju. Sodobnost, 2003 - www.dib.si]
*[http://www.dnevnik.si/kultura/1042351053 Pred premiero Kristijan Muck: Prestop v drugo stvarnost - www.dnevnik.si, 9.4.2010]

Slika:ZALOG.SI.GLEDAL.pdf

2018-11-03T20:06:54Z

Anja:

Snježana Premuš

2018-10-14T13:43:50Z

Anja: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Premuš, Snježana]]
[[Kategorija:Koreografi|Premuš, Snježana]]
[[Kategorija:Baletniki in plesalci|Premuš, Snježana]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Premuš, Snježana]]

==Življenjepis==
Snježana Premuš prihaja iz Maribora. Svojo plesno kariero je začela leta 1990 v Plesnem centru Maribor. Leta je 1998 zaključila študij na London Contemporary Dance School, Master Degree v koreografiji. Od takrat sodeluje s številnimi mednarodnimi ustvarjalci (E.Claid, Lisa Nelson, M.Tompkins, I.Kovač, V.Globokar itd.) v različnih projektih v Parizu, Berlinu, Glasgowu, Atenah etc. Kot plesalka pleše z Yelp Co. (London-Atene), Elena Alonso (Berlin, Madrid), EN KNAP, M.Bučar, Betontanc (Slovenija). Med 2003-05 koreografira v predstavah Sebastjana Horvata: ''Alamut'' je 2005 nagrajen v Salzburgu. 2009 je povabljena v mednarodno izmenjavo in improvizacijski dogodek Dialogue v organizaciji Festivala Fabrika Europa Firence.

Avtorske projekte razvija v smeri interaktivnih multimedijskih predstav (''Amplified body, Dolly my body'' etc.) ter predstav osredotočenih na telo - ''Zgodbe o telesu: 4.'' Predstava ''Move As'' 2009 dobi nagrado publike na Bienalu slovenskega sodobnega plesa Gibanica, v Ljubljani in se je uspešno predstavila v na festivalih v Avstriji, Grčiji, Makedoniji in na Madžarskem ter 2011 na Balkan Platformi v Ljubljani.

V slovenskem prostoru je prepoznana kot avtorica, ki se osredotoča na telo in problematiko telesne prezence, njene efemernosti in (plesne) pisave. Za svoje delo prejme kot avtorica na Bienalu sodobnega plesa Gibanica 2017 nagrado Ksenije Hribar.

V tem času aktivno deluje tudi v Kolektivu Federacija, s katerim uprizorijo številne ponovitve projekta ''Neavtorizirano'' doma in v mednarodnem prostoru (Rijeka, Atene, Berlin), izvajajo številne delavnice za mlade in najmlajše (tudi v okviru Emona 2000 in mednarodne plesne konference v Velenju).

==Koreografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 3709 | coreographies}}

==Nagrade==
*2017 [[Nagrada Ksenije Hribar|Nagrada Ksenije Hribar 2017]] za koreografinjo/avtorico, {{Pdf|UTEMELJITVE_NAGRAD_KSENIJE_HRIBAR_2017_sp.pdf|Obrazložitev}}

==Zunanje povezave==
*[http://ski.emanat.si/snjezana-premus/ Slovenski koreografski imenik [v nastajanju<nowiki>]</nowiki> - ski.emanat.si]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/replike-federacija Replike: Federacija - www.sigledal.org, 26.3.2010]
*[http://www.dnevnik.si/kultura/oder/ples-razgrinja-nase-identitete Ples razgrinja naše identitete - www.dnevnik.si, 09.12.2014]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/snjezana-premus-telo-ni-stroj/380355 Snježana Premuš: Telo ni stroj! - www.rtvslo.si, 05.12.2015]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174375643 3 predstave + 3 koreografinje (Blago(r) narodu, More than naked, Fizične manifestacije), oddaja Oder - www.rtvslo.si, 08.12.2015]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/snjezana-premus-inteligenca-telesa-je-fascinantna-intervju Snježana Premuš: Inteligenca telesa je fascinantna (intervju) - www.sigledal.org, 24.12.2015]

Cveto Sever

2018-10-13T14:30:29Z

Anja: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Cveto Sever]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Cveto Sever]]

==Življenjepis==
Lutkar Cveto Sever se je rodil v Ljubljani, 5. julija 1948. Začel je kot amaterski igralec, od leta 1990 pa je samostojni umetnik. Od leta 1982 je stalni sodelavec v vzgojno-izobraževalnega programa Cankarjevega doma v Ljubljani, leta 1988 pa je ustanovil tudi Malo lutkovno gledališče Kranj. Velja za prvega samostojnega lutkarja solist pri nas. Njegove lutkovne predstave temeljijo na igri med lutko in lutkarjem, kjer se prepletajo pripoved, gledališka in lutkovna igra z glasbo in gibom. Kot lutkar solist je odigral po Sloveniji več kot 2500 predstav.

Umrl je 10. 10. 2018.

==Nagrade==
*2010 [[Pengova nagrada]] za poseben prispevek slovenski lutkovni umetnosti
*Linhartova plaketa za izredne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke na lutkovnem področju

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

==Zunanje povezave==
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/poslovil-se-je-kranjski-lutkar-cveto-sever Poslovil se je kranjski lutkar Cveto Sever - www.sigledal.org, 12.10.2018]