Geslo - Prispevki uporabnika [sl]

Zafrkon

2007-06-06T19:21:04Z

Bojana: New page: == Vsebina == Kabaret Zafrkon je sestavljen iz dveh delov, v njem pa igrata Boris Kobal in Sergej Verč. Kabaret je sestavljen iz devetih skečev, ki zajemajo zgodovino (Osvobajanej Trst...

== Vsebina ==
Kabaret Zafrkon je sestavljen iz dveh delov, v njem pa igrata Boris Kobal in Sergej Verč.
Kabaret je sestavljen iz devetih skečev, ki zajemajo zgodovino (Osvobajanej Trsta, druga svetovna vojna), aktualne dogodke npr. meja s Hrvaško, ki še vedno ni rešena, probleme na RTV-ju, slovenski jezik, novinarstvo, duhovščino in cerkev kot institucijo, ki je preveč pridobitniška, pa vse do ptičje gripe.

Gre za humor na račun Slovencev, kjer Boris Kobal in Sergej Verč na duhovit način stresata šale. Kabaret je sestavljen v obliki intervjujev, ki jih vodi Sergej Verč, Boris Kobal pa duhovito odgovarja v vlogi nekdanjega partizanskega borca, ki je sodeloval pri osvoboditvi Trsta, in kot najstnik, ki kljub temu, da ga sicer zgodovina zanima, ne ve o njej veliko. Preizkusi se tudi v vlogi pravnika, ki meni, da kar je tvojega, si lahko vzameš brez vprašanja (umetnine v Italiji, ki naj bi pripadale Sloveniji), nato se loti tudi nacionalne televizije, kjer mora vsakdo govoriti brezhibno, morda že kar izumetničeno. Ne gre mimo slovenskega jezika, kjer nastopi kot učen jezikoslovec, ki bo vsem tujkam našel ustrezne slovenske besede in oplemenitil naš jezik. S tem se konča prvi del kabareta.

Drugi del se začne z intervjujem med nekim partizanom in novinarjem. Kobal pogosto posega po zgodovinskih dogodkih druge svetovne vojne, kar se vidi že v komediji Afrika ali Na svoji zemlji. Pogosto uporablja like, kot so partizan, domobranec … Tudi v drugem delu se malo loti RTV-ja, in sicer naročnine, programa, glasbe … Obregne pa se tudi ob katoliško cerkev (intervju med novinarjem in duhovnikom) kot institucijo, kjer marsikaj ni tako kot bi moralo biti. Poudari , da je preveč pridobitniška, s tem, ko zahteva nazaj izgubljeno lastnino (gozdovi, blejski otok). Aktualna je bila tudi ptičja gripa, zato je eden izmed skečev posvečen tudi tej temi, in sicer kot intervju s svetovalcem na Inštitutu za zdravje in preventivo RS. Zaključi pa se zopet s temo druge svetovne vojne, govori o organizaciji TIGR. Pogovor poteka z enim izmed še živečih članov te organizacije.

Če vse skupaj povzamem, skušata Kobal in Verč skozi različne like podati neko sliko slovenskega naroda in njegovih predstavnikov iz različnih področij.
V obeh tekstih se pojavlja tržaško narečje, ljubljanščina, veliko italijanskega besedja, v Zafrkonu tudi sleng. Za razumevanje njegovih tekstov moramo poznati kontekst oz. dogajanje v politiki in na drugih področjih.

Afrika ali Na svoji zemlji

2007-06-06T19:11:50Z

Bojana: New page: ==Vsebina== ===Čas in prostor=== Čas dogajanja ni natančno določen, ampak glede na vsebino drame lahko sklepamo, da so to devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ker zajame kulturno in...

==Vsebina==

===Čas in prostor===
Čas dogajanja ni natančno določen, ampak glede na vsebino drame lahko sklepamo, da so to devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ker zajame kulturno in politično dogajanje na Tržaškem. Ravno v devetdesetih je potekal tudi proces osvobajanja Slovenije od Jugoslavije in morda je tudi to deloma vplivalo na razmere pri Slovencih v zamejstvu.
Dogajanje se odvija v stanovanju Montenerovih (dnevna soba, jedilnica).

===Osebe===
Stanko Černigoj: ded, bivši borec NOB, velik ljubitelj filma Na svoji zemlji ter ostalih partizanskih filmov, glede na leta, ki jih šteje, zelo živahen in poln energije ter seveda zaveden Slovenec.

Vinko Montenero: Stankov sin in glava družine, ki deluje na kulturnem in gospodarskem prizorišču zamejstva.

Betka: Vinkova soproga, pediatrinja po poklicu, ki prihaja iz Ljubljane in se še vedno ni popolnoma navadila na tržaške Slovence.

Lučka: hči Vinka in Betke, pridna in preprosta punca, ki verjame v usodo in je vegetarijanka.

Franko: Lučkin brat, star blizu 30 in se še vedno malo išče. Študira v Ljubljani, ampak mu ni uspelo narediti še nobenega izpita.

Nkono: afriški priseljenec, ki prodaja razne izdelke po ulicah in prihaja iz Burkine Faso.

Libero: vodoinštalater, ki ima korenine tudi na Slovenskem.

Napovedovalec Radia Trst A.

===Dogajanje===
Drama je sestavljena iz dveh dejanj in sedem prizorov.

1. dejanje

Lučka pripelje domov ranjenega Nkona, ki ga je v nesreči zbila z avtom. Ded Stanko ravno gleda film Na svoji zemlji, brat Franko pa se vrne iz ponočevanja in ob tem zbudi očeta Vinka in mamo Betko. Glede na to, da je Nkono ranjen, se dogovorijo, da prenoči pri njih.
Po predstavitvi Nkona sledi spor med Frankom in Vinkom glede priimka. Namesto Černigoj, Vinko ohrani priimek Montenero, medtem ko si je ded uredil papirje in dobil nazaj slovenski priimek. Ko vsi odidejo in Lučka ter Nkono ostaneta sama, prideta do spoznanja, da jim je usojeno ostati skupaj. Izvemo tudi, da je Nkono iz Burkine Faso. Z ladjo je pobegnil in pristal v Kopru, nato pa odšel v Trst za zaslužkom.
Ded Stanko še gleda film o Trstu, ko prisede Vinko vidno zmeden in prosi za žganje. On namreč deluje na kulturnem in političnem področju, kjer so zadeve še vedno vroče okoli zamejskih Slovencev. Skratka, Italijani obtožijo Slovence, naj jim vrnejo, kar so jim vzeli. Poleg tega prisilijo Vinka, da podpiše nekaj, v kar ni prepričan, da je naredil prav. Stanko, ki je zaveden Slovenec, mu svetuje, naj ne pusti, da drugi teptajo po njem.Vinko je že tako slabe volje, v še večjo pa ga spravi Lučka z oznanilom, da je Nkono še pri njej in bo tudi ostal. Prvo dejanje se zaključi s Stankovim pogovorom s pokojno ženo Valerijo in gledanjem filma Na svoji zemlji.

2. dejanje

Nkono je le ostal pri hiši, zaposlili so ga kot služabnika. Pripravlja mizo za obed in z lažmi opravičuje Vinkovo odsotnost iz službe. Medtem ko ded pa komentira novo številko Primorskega dnevnika, ki so ga spremenili v tednik. Najbolj ga jezi to, da ni v njem kulturne strani, za kar se mu zdi delno kriv tudi Vinko, ki ga že ves dan kličejo zaradi slavnostnega govora ob podelitvi nagrad za zasluge na področju kulture. Glede na to, da se je medtem marsikaj spremenilo na slabše za Slovence v Trstu (šolstvo, gledališče, časopis), Vinko ne želi sodelovati.
Nkono skuha dobro kosilo, ded pa gre v dom obiskat prijatelja, še prej pa ga doma opozorijo, naj ne izziva s partizanskimi pesmimi in titovko na glavi, ker s tem moti italijanske goste.
Ravno med obedom začne strašno smrdeti in ugotovijo, da je ded verjetno vrgel v školjko tednik in s tem zamašil odtok. Zopet zazvoni telefon in Vinko končno obljubi, da bo le imel govor.
Z ženo se pozno vrneta domov in kmalu zatem zaslišita, kako Stanko zažene vik in krik, ker se mu je strgal trak filma Na svoji zemlji. Naslednji dan pride Libero odmašit odtok, vendar pride do spora, ker poje italijanske pesmi, nato pa še noče sprejeti čeka. Ded vzame vajeti v svoje roke in s streli preplaši Italijana, da odide brez plačila. Kmalu zatem Vinko znova zamaši odtok z nekim italijanskim časopisom.
Lučka odide z Nkonom v Afriko, ostali pa kljub želji oditi, ostanejo doma, ded pa si priskrbi zalogo videokaset filma Na svoji zemlji.
==Interpretacija==

Satirična komedija Afrika ali Na svoji zemlji je komedija o ne samo zamejskih stvareh. Kot pravi Miroslav Košuta, umetniški vodja gledališča SSG (Slovensko stalno gledališče), so igro sprejeli tako v Trstu kot v Sloveniji, zato so se tudi odločili, da jo izdajo v knjižni obliki.
Kot pa sem že poudarila, je komedija odsev takratnih (in tudi lahko rečemo še sedanjih) razmer na Tržaškem, kjer Slovenci na žalost nimajo veliko pravic. Po eni strani gre za komedijo, vendar je v njej dosti resnice, ki morda tudi boli, sploh če pomislimo, kako se godi slovenski manjšini v Trstu. Menim, da po eni strani obsoja politiko, ki ni dovolj odločna, predvsem pa njene predstavnike, ki se ne znajo potegniti za svoje pravice in se raje podredijo interesom tuje države, npr. lik Vinka, ki zastopa kulturo, ampak na koncu podleže, in še prej, ko ne da spremeniti priimka Montenegro v Černigoj. To kaže na to, da se sramuje tega, da je Slovenec oz. se noče izpostavljati in raje naredi to, kar se od njega pričakuje. Podobna zadeva se dogaja še danes, ko nekateri Slovenci v tujini ne uporabljajo v imenih in priimkih šumnikov, ampak se podredijo normi gostujoče države. Za razliko od sina je toliko bolj zaveden Slovenec ded Stanko, ki še vedno nosi titovko in poje partizanske pesmi, kar nima več takega pomena, sploh pri mladini, ki ni živela s partizani in titovkami. Na to kaže dogodek v eni izmed gostiln, ko ded in ostala druščina s svojim petjem ni dosegla zaželene pozornosti. Skozi celo komedijo se mi zdi Vinko najbolj pasiven lik, ki mu drugi narekujejo, kaj naj naredi, odpor pokaže le na koncu, pa še to za zaprtimi vrati, ko zamaši odtok z italijanskim časopisom, kar je že pred njim naredil ded Stanko s Primorskim tednikom. Po mojem lahko iz tega dejanja razberemo tiho maščevanje nad Italijani, ki so vse, kar je bilo italijanskega poveličevali in vse, kar je bilo v zvezi s Slovenci, zaničevali oz. je bil njihov namen izničiti.
Komedija Afrika res ni samo komedija o zamejskih stvareh, saj se avtor dotakne tudi ostalih problemov. Vsi si želijo spremembe, ampak zanjo se odloči le Lučka, ki odide z Nkonom v Afriko, medtem ko ostali ne zberejo poguma za odhod iz vsakdanjega življenja. Tako kot pravi ded, je za to potrebno imeti pogum. Z Nkonovim prihodom v Trst pa avtor odpre novo temo, in sicer priseljevanje iz revnejših predelov sveta (Afrika, Azija) v zahodno Evropo.
V komediji je predstavljeno tudi zasebna sfera družine Montenegro in odnosi med člani družine. Ne bi mogla trditi, da je Vinko glava družine, saj ima velik vpliv nanj še oče Stanko. Za svoja otroka želi vse najboljše, kar se vidi v skrbi za sina Franka, ki mu do
30-ega leta še ni uspelo narediti nobenega izpita in še vedno živi na račun svojih staršev, medtem ko je Lučka pridna, ampak preveč naivno gleda na svet.
Žena Betka sicer trdno stoji možu ob strani in ga podpira, ampak je še vedno z mislimi v Ljubljani in se ne more popolnoma privaditi na življenje v Trstu. Ona zelo zagovarja svoja otroka, še posebej Franka, ki to izkorišča. Tudi stereotip o odnosu med taščo in zetom se pojavi v komediji, saj Betkina mama ni naklonjena Vinku, meni, da bi hči bolje živela z nekim pravnikom. Tudi ta komedija je potrdila to, s čimer se strinjam tudi jaz, da se vnuki res odlično razumemo s svojimi starimi starši, saj sta se tako Franko kot Lučka zelo dobro razumela z dedom Stankom.

==Dosedanje uprizoritve==

==Knjižne izdaje==
*Afrika ali na svoji zemlji, Slovensko stalno gledališče, Trst, 1997

Boris Kobal

2007-06-06T18:48:02Z

Bojana:

<div style="float: right">[[Slika:boris_kobal.jpg|150 px|Boris Kobal, foto:]]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Kobal, Boris]]
[[Kategorija:Režiserji|Kobal, Boris]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Kobal, Boris]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Kobal, Boris]]
==Življenjepis==

Boris Kobal je bil rojen 16. 11. 1955 v Trstu, kjer je tudi obiskoval slovensko šolo. Že v mladosti je gledališče vplivalo nanj, saj je bil tudi njegov oče igralec. Leta 1976 je na AGRFT-ju v Ljubljani vpisal režijo in diplomiral leta 1980. Po diplomi je bil približno 17 let svobodni umetnik v različnih gledališčih kot režiser, igralec in pisec, predvsem kabaretov. Od leta 1997 do sedaj je direktor in umetniški vodja MGL-ja. To leto mu poteče drugi mandat, potem pa bo verjetno zopet svobodni umetnik.

Večino časa pa dela kot režiser različnih gledaliških predstav v Drami, SSG Trst, PDG Novi Gorici, v MGL-ju, v Celju, v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, v Cankarjevem domu, v Prešernovem gledališču v Kranju in v Špas teatru. Kot igralec pa je delal v SSG v Trstu.

==Drame==

Naslovi
* 2005 ''[[Zafrkon]]'' (v sodelovanju s Sergejem Vrčem)
* 2003 ''[[Dragi Kučan ti pišem ...]]'' (v sodelovanju z Miranom Košuto)
* 2000 ''[[Allegro ... ma ne preveč!]]''
* 1996 ''[[Afrika ali Na svoji zemlji]]''

==Režije==
*2006 Eiphram Kishon ''Bil je škrjanec'', [[Špas teater]] Mengeš
*2003 Bernard Slade ''Ob letu osorej'', Špas teater Mengeš
*1998 Aldo Nicolai ''Blagi pokojniki, dragi možje'', [[Festival Ljubljana]]
*1996 Boris Kobal ''[[Afrika ali na svoji zemlji]]'', SSG Trst
*1995 [[Gojmir Lešnjak]]/Boris Kobal ''[[Domovina, ljubezen moja]]'', Skupina The Hamr's and Gojc
*1995 George Tabori ''Mein Kampf'', [[SSG Trst]]
*1992 Anton Pavlovič Čehov ''Češnjev vrt'', SSG Trst

*1987 Raymond Cousse '''Otročarije''', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1986 Lukas B. Suter ''Spelterini se dvigne'', PDG Nova Gorica
*1986 Sam Shepard ''Pravi zahod'', MGL
*1986 Marsha Norman ''Lahko noč, mama'', MGL
*1985 Eric Vos ''Plešoči osliček'', [[SLG Celje]]
*1985 Carlo Goldoni ''Primorske zdrahe'', SSG Trst
*1985 Michael Frayn ''Hrup za odrom'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1984 [[Ivanka Hergold]] ''[[Paracels]]'', SSG Trst
*1984 [[Dimitrij Rupel]] ''[[Kar je res, je res]]'', [[MGL]]
*1983 Dušan Kovačević ''Radovan tetji'', [[SSG Trst]]

==Vloge v gledališču==
*2003 Bernard Slade ''Ob letu osorej'', r. Boris Kobal, [[Špas teater]] Mengeš
*1992 Gospod Jaklič; [[Aleksij Pregarc]] ''[[Črni galebi]]'', r. [[Jože Babič]],[[ SSG Trst]]
*1992 On; [[Sergej Verč]]/Boris Kobal ''[[Ime mu bo Just]]'', r. Sergej Verč, SSG Trst

==Nagrade==
* 2006 [[Dnevnikova nagrada]] za režijo (Primo Levi: ''Je to človek?'')
* 1997 Afrika ali Na svoji zemlji zmaga na dnevih komedije v Celju

==Bibliografija==
==Zunanje povezave==
[[škrbinski prag:=presežen| ]]
[[priimek ime:=Kobal, Boris| ]]

Boris Kobal

2007-06-06T18:28:15Z

Bojana: /* Nagrade */

<div style="float: right">[[Slika:boris_kobal.jpg|150 px|Boris Kobal, foto:]]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Kobal, Boris]]
[[Kategorija:Režiserji|Kobal, Boris]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Kobal, Boris]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Kobal, Boris]]
==Življenjepis==

Boris Kobal je bil rojen 16. 11. 1955 v Trstu, kjer je tudi obiskoval slovensko šolo. Že v mladosti je gledališče vplivalo nanj, saj je bil tudi njegov oče igralec. Leta 1976 je na AGRFT-ju v Ljubljani vpisal režijo in diplomiral leta 1980. Po diplomi je bil približno 17 let svobodni umetnik v različnih gledališčih kot režiser, igralec in pisec, predvsem kabaretov. Od leta 1997 do sedaj je direktor in umetniški vodja MGL-ja. To leto mu poteče drugi mandat, potem pa bo verjetno zopet svobodni umetnik.

Večino časa pa dela kot režiser različnih gledaliških predstav v Drami, SSG Trst, PDG Novi Gorici, v MGL-ju, v Celju, v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, v Cankarjevem domu, v Prešernovem gledališču v Kranju in v Špas teatru. Kot igralec pa je delal v SSG v Trstu.

==Režije==
*2006 Eiphram Kishon ''Bil je škrjanec'', [[Špas teater]] Mengeš
*2003 Bernard Slade ''Ob letu osorej'', Špas teater Mengeš
*1998 Aldo Nicolai ''Blagi pokojniki, dragi možje'', [[Festival Ljubljana]]
*1996 Boris Kobal ''[[Afrika ali na svoji zemlji]]'', SSG Trst
*1995 [[Gojmir Lešnjak]]/Boris Kobal ''[[Domovina, ljubezen moja]]'', Skupina The Hamr's and Gojc
*1995 George Tabori ''Mein Kampf'', [[SSG Trst]]
*1992 Anton Pavlovič Čehov ''Češnjev vrt'', SSG Trst

*1987 Raymond Cousse '''Otročarije''', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1986 Lukas B. Suter ''Spelterini se dvigne'', PDG Nova Gorica
*1986 Sam Shepard ''Pravi zahod'', MGL
*1986 Marsha Norman ''Lahko noč, mama'', MGL
*1985 Eric Vos ''Plešoči osliček'', [[SLG Celje]]
*1985 Carlo Goldoni ''Primorske zdrahe'', SSG Trst
*1985 Michael Frayn ''Hrup za odrom'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1984 [[Ivanka Hergold]] ''[[Paracels]]'', SSG Trst
*1984 [[Dimitrij Rupel]] ''[[Kar je res, je res]]'', [[MGL]]
*1983 Dušan Kovačević ''Radovan tetji'', [[SSG Trst]]

==Vloge v gledališču==
*2003 Bernard Slade ''Ob letu osorej'', r. Boris Kobal, [[Špas teater]] Mengeš
*1992 Gospod Jaklič; [[Aleksij Pregarc]] ''[[Črni galebi]]'', r. [[Jože Babič]],[[ SSG Trst]]
*1992 On; [[Sergej Verč]]/Boris Kobal ''[[Ime mu bo Just]]'', r. Sergej Verč, SSG Trst

==Nagrade==
* 2006 [[Dnevnikova nagrada]] za režijo (Primo Levi: ''Je to človek?'')
* 1997 Afrika ali Na svoji zemlji zmaga na dnevih komedije v Celju

==Bibliografija==
==Zunanje povezave==
[[škrbinski prag:=presežen| ]]
[[priimek ime:=Kobal, Boris| ]]

Boris Kobal

2007-06-06T18:17:55Z

Bojana: /* Življenjepis */

<div style="float: right">[[Slika:boris_kobal.jpg|150 px|Boris Kobal, foto:]]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Kobal, Boris]]
[[Kategorija:Režiserji|Kobal, Boris]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Kobal, Boris]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Kobal, Boris]]
==Življenjepis==

Boris Kobal je bil rojen 16. 11. 1955 v Trstu, kjer je tudi obiskoval slovensko šolo. Že v mladosti je gledališče vplivalo nanj, saj je bil tudi njegov oče igralec. Leta 1976 je na AGRFT-ju v Ljubljani vpisal režijo in diplomiral leta 1980. Po diplomi je bil približno 17 let svobodni umetnik v različnih gledališčih kot režiser, igralec in pisec, predvsem kabaretov. Od leta 1997 do sedaj je direktor in umetniški vodja MGL-ja. To leto mu poteče drugi mandat, potem pa bo verjetno zopet svobodni umetnik.

Večino časa pa dela kot režiser različnih gledaliških predstav v Drami, SSG Trst, PDG Novi Gorici, v MGL-ju, v Celju, v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, v Cankarjevem domu, v Prešernovem gledališču v Kranju in v Špas teatru. Kot igralec pa je delal v SSG v Trstu.

==Režije==
*2006 Eiphram Kishon ''Bil je škrjanec'', [[Špas teater]] Mengeš
*2003 Bernard Slade ''Ob letu osorej'', Špas teater Mengeš
*1998 Aldo Nicolai ''Blagi pokojniki, dragi možje'', [[Festival Ljubljana]]
*1996 Boris Kobal ''[[Afrika ali na svoji zemlji]]'', SSG Trst
*1995 [[Gojmir Lešnjak]]/Boris Kobal ''[[Domovina, ljubezen moja]]'', Skupina The Hamr's and Gojc
*1995 George Tabori ''Mein Kampf'', [[SSG Trst]]
*1992 Anton Pavlovič Čehov ''Češnjev vrt'', SSG Trst

*1987 Raymond Cousse '''Otročarije''', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1986 Lukas B. Suter ''Spelterini se dvigne'', PDG Nova Gorica
*1986 Sam Shepard ''Pravi zahod'', MGL
*1986 Marsha Norman ''Lahko noč, mama'', MGL
*1985 Eric Vos ''Plešoči osliček'', [[SLG Celje]]
*1985 Carlo Goldoni ''Primorske zdrahe'', SSG Trst
*1985 Michael Frayn ''Hrup za odrom'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1984 [[Ivanka Hergold]] ''[[Paracels]]'', SSG Trst
*1984 [[Dimitrij Rupel]] ''[[Kar je res, je res]]'', [[MGL]]
*1983 Dušan Kovačević ''Radovan tetji'', [[SSG Trst]]

==Vloge v gledališču==
*2003 Bernard Slade ''Ob letu osorej'', r. Boris Kobal, [[Špas teater]] Mengeš
*1992 Gospod Jaklič; [[Aleksij Pregarc]] ''[[Črni galebi]]'', r. [[Jože Babič]],[[ SSG Trst]]
*1992 On; [[Sergej Verč]]/Boris Kobal ''[[Ime mu bo Just]]'', r. Sergej Verč, SSG Trst

==Nagrade==
==Bibliografija==
==Zunanje povezave==
[[škrbinski prag:=presežen| ]]
[[priimek ime:=Kobal, Boris| ]]

Uporabnik:Bojana

2007-04-11T10:47:42Z

Bojana:

*'''ime''' Bojana
*'''priimek''' Lekše
*'''email''' jana.lekse@gmail.com
*'''kraj bivanja''' Krško
*'''leto rojstva'''
*'''izobrazba'''
*'''poklic'''
*'''zaposlitev'''
*'''področje zanimanja'''
*'''drugo'''

Uporabnik:Bojana

2007-03-26T13:39:42Z

Bojana: New page: *'''ime''' Bojana *'''priimek''' Lekše *'''email''' *'''kraj bivanja''' *'''leto rojstva''' *'''izobrazba''' *'''poklic''' *'''zaposlitev''' *'''področje zanimanja''' *'''drugo'''

*'''ime''' Bojana
*'''priimek''' Lekše
*'''email'''
*'''kraj bivanja'''
*'''leto rojstva'''
*'''izobrazba'''
*'''poklic'''
*'''zaposlitev'''
*'''področje zanimanja'''
*'''drugo'''