Geslo - Prispevki uporabnika [sl]

Slovensko mladinsko gledališče

2017-07-19T06:37:50Z

Helenasmg: /* Sedanji člani ansambla */

<div style="float: right">[[Slika:Logosmg.jpg]]</div>

[[Kategorija:Organiziranost|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Zgodovina|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Zvrsti]][[Kategorija:Dramsko gledališče]][[Kategorija:Organiziranost]][[Kategorija:Javni zavodi]][[Kategorija:Zgodovina]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja]]

[[Kategorija:Gledališče za otroke in mladino]]

==Predstavitev gledališča==
'''Slovensko mladinsko gledališče''' ('''SMG'''), ustanovljeno v Ljubljani leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji. Od konca petdesetih let deluje v Plečnikovi stavbi Akademskega kolegija. Do osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je razvilo v središče gledaliških raziskav in angažiranega gledališča. Danes je prepoznavno po širokem spektru inovativnih poetik različnih mlajših režiserjev in po fenomenu ansambelske energije, brookovskega pristopa do igre, kjer ne gre za sistem zvezdništva, ampak za igralski laboratorij, v katerem se posamezne bravurozne vloge povezujejo v močno celoto igralskega ansambla.

V okviru programa za otroke in mlade skuša ponuditi neklasične predstave s samosvojo poetiko. Gledališče je tudi (ko)producent festivalov [[Prelet]] in [[Bobri]].

== Programska izhodišča ==

'''SMG''' že v programskem izhodišču, ki ga je oblikovala njegova ustanoviteljica [[Balbina Batellino Baranovič]], nikoli ni bilo povsem zavezano mlajšemu občinstvu. Vseeno se je v drugi polovici sedemdesetih let, v času umetniškega vodenja [[Dominik Smole |Dominika Smoleta]] in z uprizoritvijo "pisljivega teksta" [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića ]] ''Žrtve mode bum-bum'' zgodil izrazit programski obrat, v katerem so glavnino repertoarja začele zapolnjevati predstave, namenjene starejšim obiskovalcem. Prestrukturiralo se je v gledališče, ki je začelo interdisciplinarno povezovati mejne gledališke raziskave s tematizacijo politične subverzivnosti.

'''SMG''' si tako še danes v svojih predstavah prizadeva tematizirati univerzalne paradokse civilizacije, njegov program temelji na problematizacijah novih časov in prostorov. Vztrajno razvija kod nove gledališke prakse, novih vizualnih paradigem, novih pogledov na klasiko, moderno in postmoderno. Igralec, režiser, koreograf, scenograf, glasbenik … v tem gledališču raziskujejo in razvijajo, tvegajo in kreirajo, da bi skozi svoje geste razvijali novega gledalca.

== Zgodovina gledališča od nastanka do danes==

Zgodba '''Slovenskega mladinskega gledališča''' se po mnenju [[Andrej Jaklič|Andreja Jakliča]] “bere kot zelo dinamičen žanrski roman z vsebinskimi elementi, ki ga hkrati tudi že presegajo in nadgrajujejo.” Kar se v drugi polovici petdesetih kot mladinsko gledališče začne pod vodstvom [[Balbina Batellino Baranović |Baranovičeve]], nadaljuje pod vodstvi [[Tone Pavček |Toneta Pavčka]] in [[Dušan Mlakar |Dušana Mlakarja]], v času direktorovanja [[Dominik Smole |Dominika Smoleta]] postane veliko bolj pronicljivo in angažirano od formalnega kratkočasenja mladine. Vizionarstvo ustanoviteljice Balbine Baranović, ki se napaja v aktualnih gledaliških tokovih in razumevanju gledališča kot prostora raziskovanja zgolj »mladinske« oblike, zdrži do sredine sedemdesetih. Obrat prinesejo nove vsebine, ki začnejo loviti aktualno družbeno dogajanje in nagovarjajo odraslo občinstvo. Osemdeseta leta, ko gledališče ob direktorju [[Petar Jović |Petru Joviću]] umetniško vodi [[Dušan Jovanović]], za njim pa [[Ivo Svetina]], so čas odkrite opozicije tedanjega političnega dogajanja, pomenijo pa tudi estetski preboj SMG v prostoru nekdanje Jugoslavije in na evropski gledališki sceni. Konec osemdesetih prinese mrk velikih zgodb, vzporedno z njimi razpada nekdanja domovina in z njo tudi potreba po eksplicitno političnem.

SMG se v devetdesetih letih, najprej pod umetniškim vodstvom [[Eduard Miler |Eduarda Milerja]], potem [[Tomaž Toporišič |Tomaža Toporišiča]], odzove z novim obratom – politiko nadomestita intima in spektakel, vstopijo predstavniki nove generacije, ki bolj kot na besedo stavi na podobo, prej kot na homogenost na sobivanje različnosti, raje kot na domovino na ves svet. Domovina začne dvomiti, estetska radikalnost pa ostane zagotovljena in nagrajevana bolj kot v skeptični domovini v komunikativni tujini. Devetdeseta opravijo s postmoderno in se navezujejo na postdramsko gledališkost, interesno polje se »izgublja« v meandrih lastnih poetik in še bolj dezorientira občinstvo, vajeno jasnosti in eksplicitnosti. Zadnji »obrat« v tem tisočletju začne vnašati najmlajša režijska generacija, ki dramsko besedilo vrača v središče zanimanja, vendar povsem drugače kot njeni predhodniki. Zgodba se (najprej pod umetniškim vodstvom [[Matjaž Berger |Matjaža Bergerja]], potem nove direktorice gledališča [[Uršula Cetinski |Uršule Cetinski]]) torej nadaljuje. Po mnenju Andreja Jakliča “ima praktično edino mogočo smer, nenehno preverjanje vprašanja s plakata za predstavitev gledališča na festivalu Gledališče narodov v francopskem Nancyju leta 1984 »Ali je prihodnost že prišla?« Za izjemne uspehe pri uveljavljanju evropske kulture v svetu je Evropska komisija SMG leta 2008 podelila laskavi naziv Evropski ambasador kulture.

== SMG in reformatorji slovenskega gledališča ==

Zgodba SMG je tako tudi zemljevid sodobnih gledaliških praks reformatorjev slovenskega gledališča druge polovice XX. stoletja, med katerimi naj omenimo nekatera režiserska imena: [[Žarko Petan]], [[Mile Korun]], [[Dušan Jovanović]], [[Ljubiša Ristić]], [[Meta Hočevar]], [[Paolo Magelli]], [[Janez Pipan]], [[Vito Taufer]], [[Tomaž Pandur]], [[Eduard Miler]], [[Matjaž Pograjc]], [[Martin Kušej]], [[Sebastijan Horvat]],[[Dragan Živadinov]], [[Emil Hrvatin]], [[Tomi Janežič]], [[Matjaž Berger]], [[Diego de Brea]], [[Jernej Lorenci]], [[Ivica Buljan]], [[Jan Decorte]],[[Silvan Omerzu]]. Ob njih pa igralke in igralce, dramatike, dramaturginje in dramaturge, oblikovalce prostora, luči in zvoka, kostumografke in kostumografe ter številne druge umetniške sodelavce gledališča

==Umetniški vodje==
*2015 - [[Goran Injac ]]
*2006 -2014 [[Uršula Cetinski]]
*2003-2006: [[Matjaž Berger]]
*1997-2003: [[Tomaž Toporišič]]

==Direktorji==

*2015 - [[Tibor Mihelič Syed]]
*2006- 2014[[Uršula Cetinski]]
*1978-2006 [[Petar Jović]]
*[[Dominik Smole]]
*[[Tone Pavček]]
*[[Balbina Battelino Baranovič]]

==Nekdanji člani ansambla==
[[Miloš Battelino]], [[Silvij Božič]], [[Boris Cavazza]], [[Sebastijan Cavazza]], [[Veronika Drolc]], [[Niko Goršič]],[[Nataša Barbara Gračner]], [[Milena Grm]], [[Brane Ivanc]], [[Barbara Jakopič]], [[Mina Jeraj]], [[Boris Juh]], [[Vladimir Jurc]], [[Gojmir Lešnjak]], [[Jože Mraz]], [[Radko Polič]], [[Pavel Rakovec]], [[Jožef Ropoša]], [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]], [[Majolka Šuklje]], [[Alja Tkačev]], [[Jadranka Tomažič]], [[Miro Veber]], [[Polona Vetrih]], [[Božo Vovk]], [[Milena Zupančič]],
[[Romana Šalehar]], [[Pavle Ravnohrib]], [[Sandi Pavlin]], [[Neda R. Bric]], [[Maruša Geymayer Oblak]], [[Olga Kacjan]], [[Olga Grad]].

==Sedanji člani ansambla==
[[Primož Bezjak]],
[[Damjana Černe]],
[[Daša Doberšek]],
[[Ivan Godnič]],
[[Željko Hrs]],
[[Uroš Kaurin]]
[[Boris Kos]],
[[Uroš Maček]],
[[Janja Majzelj]],
[[Marko Mlačnik]],
[[Ivan Peternelj]],
[[Draga Potočnjak]],
[[Robert Prebil]],
[[Matej Recer]],
[[Ivan Rupnik]],
[[Dario Varga]],
[[Anja Novak]],
[[Maruša Oblak]],
[[Katarina Stegnar]],
[[Blaž Šef]],
[[Stane Tomazin]],
[[Matija Vastl]]
[[Neda R.Bric ]] .

==Festivali==
*'''[[Prelet]]'''
*'''[[Bobri]]'''

==Nagrade==
*2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za kolektivno stvaritev avtorski ekipi predstave ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine'' [[SMG Ljubljana/nagrade 2010|obrazložitev]]

==Zunanje povezave==
*[http://www.mladinsko.org Slovensko mladinsko gledališče]
[[Kategorija:Javni zavodi|Slovensko mladinsko gledališče]]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/izjemen-sprejem-zlo%C4%8Dina-in-kazni-v-budvi-in-%C4%8Dedadu Izjemen sprejem Zločina in kazni v Budvi in Čedadu - www.sigledal.org, 28.7.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/smg-na-zagreb%C5%A1kih-dnevih-satire SMG na zagrebških Dnevih satire - www.sigledal.org, 16.6.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/slovensko-mladinsko-gledali%C5%A1%C4%8De-na-festivalu-queer-zagreb Slovensko mladinsko gledališče na festivalu Queer Zagreb - www.sigledal.org, 5.5.2010]
*[http://radioprvi.rtvslo.si/2015/10/sledi-casa-12/ 60 let Slovenskega mladinskega gledališča - www.rtvslo.si, 25.10.2015]

Slovensko mladinsko gledališče

2017-07-19T06:36:30Z

Helenasmg: /* Direktorji */

<div style="float: right">[[Slika:Logosmg.jpg]]</div>

[[Kategorija:Organiziranost|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Zgodovina|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Zvrsti]][[Kategorija:Dramsko gledališče]][[Kategorija:Organiziranost]][[Kategorija:Javni zavodi]][[Kategorija:Zgodovina]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja]]

[[Kategorija:Gledališče za otroke in mladino]]

==Predstavitev gledališča==
'''Slovensko mladinsko gledališče''' ('''SMG'''), ustanovljeno v Ljubljani leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji. Od konca petdesetih let deluje v Plečnikovi stavbi Akademskega kolegija. Do osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je razvilo v središče gledaliških raziskav in angažiranega gledališča. Danes je prepoznavno po širokem spektru inovativnih poetik različnih mlajših režiserjev in po fenomenu ansambelske energije, brookovskega pristopa do igre, kjer ne gre za sistem zvezdništva, ampak za igralski laboratorij, v katerem se posamezne bravurozne vloge povezujejo v močno celoto igralskega ansambla.

V okviru programa za otroke in mlade skuša ponuditi neklasične predstave s samosvojo poetiko. Gledališče je tudi (ko)producent festivalov [[Prelet]] in [[Bobri]].

== Programska izhodišča ==

'''SMG''' že v programskem izhodišču, ki ga je oblikovala njegova ustanoviteljica [[Balbina Batellino Baranovič]], nikoli ni bilo povsem zavezano mlajšemu občinstvu. Vseeno se je v drugi polovici sedemdesetih let, v času umetniškega vodenja [[Dominik Smole |Dominika Smoleta]] in z uprizoritvijo "pisljivega teksta" [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića ]] ''Žrtve mode bum-bum'' zgodil izrazit programski obrat, v katerem so glavnino repertoarja začele zapolnjevati predstave, namenjene starejšim obiskovalcem. Prestrukturiralo se je v gledališče, ki je začelo interdisciplinarno povezovati mejne gledališke raziskave s tematizacijo politične subverzivnosti.

'''SMG''' si tako še danes v svojih predstavah prizadeva tematizirati univerzalne paradokse civilizacije, njegov program temelji na problematizacijah novih časov in prostorov. Vztrajno razvija kod nove gledališke prakse, novih vizualnih paradigem, novih pogledov na klasiko, moderno in postmoderno. Igralec, režiser, koreograf, scenograf, glasbenik … v tem gledališču raziskujejo in razvijajo, tvegajo in kreirajo, da bi skozi svoje geste razvijali novega gledalca.

== Zgodovina gledališča od nastanka do danes==

Zgodba '''Slovenskega mladinskega gledališča''' se po mnenju [[Andrej Jaklič|Andreja Jakliča]] “bere kot zelo dinamičen žanrski roman z vsebinskimi elementi, ki ga hkrati tudi že presegajo in nadgrajujejo.” Kar se v drugi polovici petdesetih kot mladinsko gledališče začne pod vodstvom [[Balbina Batellino Baranović |Baranovičeve]], nadaljuje pod vodstvi [[Tone Pavček |Toneta Pavčka]] in [[Dušan Mlakar |Dušana Mlakarja]], v času direktorovanja [[Dominik Smole |Dominika Smoleta]] postane veliko bolj pronicljivo in angažirano od formalnega kratkočasenja mladine. Vizionarstvo ustanoviteljice Balbine Baranović, ki se napaja v aktualnih gledaliških tokovih in razumevanju gledališča kot prostora raziskovanja zgolj »mladinske« oblike, zdrži do sredine sedemdesetih. Obrat prinesejo nove vsebine, ki začnejo loviti aktualno družbeno dogajanje in nagovarjajo odraslo občinstvo. Osemdeseta leta, ko gledališče ob direktorju [[Petar Jović |Petru Joviću]] umetniško vodi [[Dušan Jovanović]], za njim pa [[Ivo Svetina]], so čas odkrite opozicije tedanjega političnega dogajanja, pomenijo pa tudi estetski preboj SMG v prostoru nekdanje Jugoslavije in na evropski gledališki sceni. Konec osemdesetih prinese mrk velikih zgodb, vzporedno z njimi razpada nekdanja domovina in z njo tudi potreba po eksplicitno političnem.

SMG se v devetdesetih letih, najprej pod umetniškim vodstvom [[Eduard Miler |Eduarda Milerja]], potem [[Tomaž Toporišič |Tomaža Toporišiča]], odzove z novim obratom – politiko nadomestita intima in spektakel, vstopijo predstavniki nove generacije, ki bolj kot na besedo stavi na podobo, prej kot na homogenost na sobivanje različnosti, raje kot na domovino na ves svet. Domovina začne dvomiti, estetska radikalnost pa ostane zagotovljena in nagrajevana bolj kot v skeptični domovini v komunikativni tujini. Devetdeseta opravijo s postmoderno in se navezujejo na postdramsko gledališkost, interesno polje se »izgublja« v meandrih lastnih poetik in še bolj dezorientira občinstvo, vajeno jasnosti in eksplicitnosti. Zadnji »obrat« v tem tisočletju začne vnašati najmlajša režijska generacija, ki dramsko besedilo vrača v središče zanimanja, vendar povsem drugače kot njeni predhodniki. Zgodba se (najprej pod umetniškim vodstvom [[Matjaž Berger |Matjaža Bergerja]], potem nove direktorice gledališča [[Uršula Cetinski |Uršule Cetinski]]) torej nadaljuje. Po mnenju Andreja Jakliča “ima praktično edino mogočo smer, nenehno preverjanje vprašanja s plakata za predstavitev gledališča na festivalu Gledališče narodov v francopskem Nancyju leta 1984 »Ali je prihodnost že prišla?« Za izjemne uspehe pri uveljavljanju evropske kulture v svetu je Evropska komisija SMG leta 2008 podelila laskavi naziv Evropski ambasador kulture.

== SMG in reformatorji slovenskega gledališča ==

Zgodba SMG je tako tudi zemljevid sodobnih gledaliških praks reformatorjev slovenskega gledališča druge polovice XX. stoletja, med katerimi naj omenimo nekatera režiserska imena: [[Žarko Petan]], [[Mile Korun]], [[Dušan Jovanović]], [[Ljubiša Ristić]], [[Meta Hočevar]], [[Paolo Magelli]], [[Janez Pipan]], [[Vito Taufer]], [[Tomaž Pandur]], [[Eduard Miler]], [[Matjaž Pograjc]], [[Martin Kušej]], [[Sebastijan Horvat]],[[Dragan Živadinov]], [[Emil Hrvatin]], [[Tomi Janežič]], [[Matjaž Berger]], [[Diego de Brea]], [[Jernej Lorenci]], [[Ivica Buljan]], [[Jan Decorte]],[[Silvan Omerzu]]. Ob njih pa igralke in igralce, dramatike, dramaturginje in dramaturge, oblikovalce prostora, luči in zvoka, kostumografke in kostumografe ter številne druge umetniške sodelavce gledališča

==Umetniški vodje==
*2015 - [[Goran Injac ]]
*2006 -2014 [[Uršula Cetinski]]
*2003-2006: [[Matjaž Berger]]
*1997-2003: [[Tomaž Toporišič]]

==Direktorji==

*2015 - [[Tibor Mihelič Syed]]
*2006- 2014[[Uršula Cetinski]]
*1978-2006 [[Petar Jović]]
*[[Dominik Smole]]
*[[Tone Pavček]]
*[[Balbina Battelino Baranovič]]

==Nekdanji člani ansambla==
[[Miloš Battelino]], [[Silvij Božič]], [[Boris Cavazza]], [[Sebastijan Cavazza]], [[Veronika Drolc]], [[Niko Goršič]],[[Nataša Barbara Gračner]], [[Milena Grm]], [[Brane Ivanc]], [[Barbara Jakopič]], [[Mina Jeraj]], [[Boris Juh]], [[Vladimir Jurc]], [[Gojmir Lešnjak]], [[Jože Mraz]], [[Radko Polič]], [[Pavel Rakovec]], [[Jožef Ropoša]], [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]], [[Majolka Šuklje]], [[Alja Tkačev]], [[Jadranka Tomažič]], [[Miro Veber]], [[Polona Vetrih]], [[Božo Vovk]], [[Milena Zupančič]],
[[Romana Šalehar]], [[Pavle Ravnohrib]], [[Sandi Pavlin]], [[Neda R. Bric]], [[Maruša Geymayer Oblak]], [[Olga Kacjan]], [[Olga Grad]].

==Sedanji člani ansambla==
[[Primož Bezjak]],
[[Damjana Černe]],
[[Daša Doberšek]],
[[Ivan Godnič]],
[[Željko Hrs]],
[[Uroš Kaurin]]
[[Boris Kos]],
[[Uroš Maček]],
[[Janja Majzelj]],
[[Marko Mlačnik]],
[[Ivan Peternelj]],
[[Draga Potočnjak]],
[[Robert Prebil]],
[[Matej Recer]],
[[Ivan Rupnik]],
[[Marinka Štern]],
[[Dario Varga]],
[[Anja Novak]],
[[Maruša Oblak]],
[[Katarina Stegnar]],
[[Blaž Šef]],
[[Stane Tomazin]],
[[Matija Vastl]].

==Festivali==
*'''[[Prelet]]'''
*'''[[Bobri]]'''

==Nagrade==
*2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za kolektivno stvaritev avtorski ekipi predstave ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine'' [[SMG Ljubljana/nagrade 2010|obrazložitev]]

==Zunanje povezave==
*[http://www.mladinsko.org Slovensko mladinsko gledališče]
[[Kategorija:Javni zavodi|Slovensko mladinsko gledališče]]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/izjemen-sprejem-zlo%C4%8Dina-in-kazni-v-budvi-in-%C4%8Dedadu Izjemen sprejem Zločina in kazni v Budvi in Čedadu - www.sigledal.org, 28.7.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/smg-na-zagreb%C5%A1kih-dnevih-satire SMG na zagrebških Dnevih satire - www.sigledal.org, 16.6.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/slovensko-mladinsko-gledali%C5%A1%C4%8De-na-festivalu-queer-zagreb Slovensko mladinsko gledališče na festivalu Queer Zagreb - www.sigledal.org, 5.5.2010]
*[http://radioprvi.rtvslo.si/2015/10/sledi-casa-12/ 60 let Slovenskega mladinskega gledališča - www.rtvslo.si, 25.10.2015]

Slovensko mladinsko gledališče

2017-07-19T06:35:41Z

Helenasmg: /* Umetniški vodje */

<div style="float: right">[[Slika:Logosmg.jpg]]</div>

[[Kategorija:Organiziranost|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Zgodovina|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Zvrsti]][[Kategorija:Dramsko gledališče]][[Kategorija:Organiziranost]][[Kategorija:Javni zavodi]][[Kategorija:Zgodovina]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja]]

[[Kategorija:Gledališče za otroke in mladino]]

==Predstavitev gledališča==
'''Slovensko mladinsko gledališče''' ('''SMG'''), ustanovljeno v Ljubljani leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji. Od konca petdesetih let deluje v Plečnikovi stavbi Akademskega kolegija. Do osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je razvilo v središče gledaliških raziskav in angažiranega gledališča. Danes je prepoznavno po širokem spektru inovativnih poetik različnih mlajših režiserjev in po fenomenu ansambelske energije, brookovskega pristopa do igre, kjer ne gre za sistem zvezdništva, ampak za igralski laboratorij, v katerem se posamezne bravurozne vloge povezujejo v močno celoto igralskega ansambla.

V okviru programa za otroke in mlade skuša ponuditi neklasične predstave s samosvojo poetiko. Gledališče je tudi (ko)producent festivalov [[Prelet]] in [[Bobri]].

== Programska izhodišča ==

'''SMG''' že v programskem izhodišču, ki ga je oblikovala njegova ustanoviteljica [[Balbina Batellino Baranovič]], nikoli ni bilo povsem zavezano mlajšemu občinstvu. Vseeno se je v drugi polovici sedemdesetih let, v času umetniškega vodenja [[Dominik Smole |Dominika Smoleta]] in z uprizoritvijo "pisljivega teksta" [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića ]] ''Žrtve mode bum-bum'' zgodil izrazit programski obrat, v katerem so glavnino repertoarja začele zapolnjevati predstave, namenjene starejšim obiskovalcem. Prestrukturiralo se je v gledališče, ki je začelo interdisciplinarno povezovati mejne gledališke raziskave s tematizacijo politične subverzivnosti.

'''SMG''' si tako še danes v svojih predstavah prizadeva tematizirati univerzalne paradokse civilizacije, njegov program temelji na problematizacijah novih časov in prostorov. Vztrajno razvija kod nove gledališke prakse, novih vizualnih paradigem, novih pogledov na klasiko, moderno in postmoderno. Igralec, režiser, koreograf, scenograf, glasbenik … v tem gledališču raziskujejo in razvijajo, tvegajo in kreirajo, da bi skozi svoje geste razvijali novega gledalca.

== Zgodovina gledališča od nastanka do danes==

Zgodba '''Slovenskega mladinskega gledališča''' se po mnenju [[Andrej Jaklič|Andreja Jakliča]] “bere kot zelo dinamičen žanrski roman z vsebinskimi elementi, ki ga hkrati tudi že presegajo in nadgrajujejo.” Kar se v drugi polovici petdesetih kot mladinsko gledališče začne pod vodstvom [[Balbina Batellino Baranović |Baranovičeve]], nadaljuje pod vodstvi [[Tone Pavček |Toneta Pavčka]] in [[Dušan Mlakar |Dušana Mlakarja]], v času direktorovanja [[Dominik Smole |Dominika Smoleta]] postane veliko bolj pronicljivo in angažirano od formalnega kratkočasenja mladine. Vizionarstvo ustanoviteljice Balbine Baranović, ki se napaja v aktualnih gledaliških tokovih in razumevanju gledališča kot prostora raziskovanja zgolj »mladinske« oblike, zdrži do sredine sedemdesetih. Obrat prinesejo nove vsebine, ki začnejo loviti aktualno družbeno dogajanje in nagovarjajo odraslo občinstvo. Osemdeseta leta, ko gledališče ob direktorju [[Petar Jović |Petru Joviću]] umetniško vodi [[Dušan Jovanović]], za njim pa [[Ivo Svetina]], so čas odkrite opozicije tedanjega političnega dogajanja, pomenijo pa tudi estetski preboj SMG v prostoru nekdanje Jugoslavije in na evropski gledališki sceni. Konec osemdesetih prinese mrk velikih zgodb, vzporedno z njimi razpada nekdanja domovina in z njo tudi potreba po eksplicitno političnem.

SMG se v devetdesetih letih, najprej pod umetniškim vodstvom [[Eduard Miler |Eduarda Milerja]], potem [[Tomaž Toporišič |Tomaža Toporišiča]], odzove z novim obratom – politiko nadomestita intima in spektakel, vstopijo predstavniki nove generacije, ki bolj kot na besedo stavi na podobo, prej kot na homogenost na sobivanje različnosti, raje kot na domovino na ves svet. Domovina začne dvomiti, estetska radikalnost pa ostane zagotovljena in nagrajevana bolj kot v skeptični domovini v komunikativni tujini. Devetdeseta opravijo s postmoderno in se navezujejo na postdramsko gledališkost, interesno polje se »izgublja« v meandrih lastnih poetik in še bolj dezorientira občinstvo, vajeno jasnosti in eksplicitnosti. Zadnji »obrat« v tem tisočletju začne vnašati najmlajša režijska generacija, ki dramsko besedilo vrača v središče zanimanja, vendar povsem drugače kot njeni predhodniki. Zgodba se (najprej pod umetniškim vodstvom [[Matjaž Berger |Matjaža Bergerja]], potem nove direktorice gledališča [[Uršula Cetinski |Uršule Cetinski]]) torej nadaljuje. Po mnenju Andreja Jakliča “ima praktično edino mogočo smer, nenehno preverjanje vprašanja s plakata za predstavitev gledališča na festivalu Gledališče narodov v francopskem Nancyju leta 1984 »Ali je prihodnost že prišla?« Za izjemne uspehe pri uveljavljanju evropske kulture v svetu je Evropska komisija SMG leta 2008 podelila laskavi naziv Evropski ambasador kulture.

== SMG in reformatorji slovenskega gledališča ==

Zgodba SMG je tako tudi zemljevid sodobnih gledaliških praks reformatorjev slovenskega gledališča druge polovice XX. stoletja, med katerimi naj omenimo nekatera režiserska imena: [[Žarko Petan]], [[Mile Korun]], [[Dušan Jovanović]], [[Ljubiša Ristić]], [[Meta Hočevar]], [[Paolo Magelli]], [[Janez Pipan]], [[Vito Taufer]], [[Tomaž Pandur]], [[Eduard Miler]], [[Matjaž Pograjc]], [[Martin Kušej]], [[Sebastijan Horvat]],[[Dragan Živadinov]], [[Emil Hrvatin]], [[Tomi Janežič]], [[Matjaž Berger]], [[Diego de Brea]], [[Jernej Lorenci]], [[Ivica Buljan]], [[Jan Decorte]],[[Silvan Omerzu]]. Ob njih pa igralke in igralce, dramatike, dramaturginje in dramaturge, oblikovalce prostora, luči in zvoka, kostumografke in kostumografe ter številne druge umetniške sodelavce gledališča

==Umetniški vodje==
*2015 - [[Goran Injac ]]
*2006 -2014 [[Uršula Cetinski]]
*2003-2006: [[Matjaž Berger]]
*1997-2003: [[Tomaž Toporišič]]

==Direktorji==
*2006- [[Uršula Cetinski]]
*1978-2006 [[Petar Jović]]
*[[Dominik Smole]]
*[[Tone Pavček]]
*[[Balbina Battelino Baranovič]]

==Nekdanji člani ansambla==
[[Miloš Battelino]], [[Silvij Božič]], [[Boris Cavazza]], [[Sebastijan Cavazza]], [[Veronika Drolc]], [[Niko Goršič]],[[Nataša Barbara Gračner]], [[Milena Grm]], [[Brane Ivanc]], [[Barbara Jakopič]], [[Mina Jeraj]], [[Boris Juh]], [[Vladimir Jurc]], [[Gojmir Lešnjak]], [[Jože Mraz]], [[Radko Polič]], [[Pavel Rakovec]], [[Jožef Ropoša]], [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]], [[Majolka Šuklje]], [[Alja Tkačev]], [[Jadranka Tomažič]], [[Miro Veber]], [[Polona Vetrih]], [[Božo Vovk]], [[Milena Zupančič]],
[[Romana Šalehar]], [[Pavle Ravnohrib]], [[Sandi Pavlin]], [[Neda R. Bric]], [[Maruša Geymayer Oblak]], [[Olga Kacjan]], [[Olga Grad]].

==Sedanji člani ansambla==
[[Primož Bezjak]],
[[Damjana Černe]],
[[Daša Doberšek]],
[[Ivan Godnič]],
[[Željko Hrs]],
[[Uroš Kaurin]]
[[Boris Kos]],
[[Uroš Maček]],
[[Janja Majzelj]],
[[Marko Mlačnik]],
[[Ivan Peternelj]],
[[Draga Potočnjak]],
[[Robert Prebil]],
[[Matej Recer]],
[[Ivan Rupnik]],
[[Marinka Štern]],
[[Dario Varga]],
[[Anja Novak]],
[[Maruša Oblak]],
[[Katarina Stegnar]],
[[Blaž Šef]],
[[Stane Tomazin]],
[[Matija Vastl]].

==Festivali==
*'''[[Prelet]]'''
*'''[[Bobri]]'''

==Nagrade==
*2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za kolektivno stvaritev avtorski ekipi predstave ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine'' [[SMG Ljubljana/nagrade 2010|obrazložitev]]

==Zunanje povezave==
*[http://www.mladinsko.org Slovensko mladinsko gledališče]
[[Kategorija:Javni zavodi|Slovensko mladinsko gledališče]]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/izjemen-sprejem-zlo%C4%8Dina-in-kazni-v-budvi-in-%C4%8Dedadu Izjemen sprejem Zločina in kazni v Budvi in Čedadu - www.sigledal.org, 28.7.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/smg-na-zagreb%C5%A1kih-dnevih-satire SMG na zagrebških Dnevih satire - www.sigledal.org, 16.6.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/slovensko-mladinsko-gledali%C5%A1%C4%8De-na-festivalu-queer-zagreb Slovensko mladinsko gledališče na festivalu Queer Zagreb - www.sigledal.org, 5.5.2010]
*[http://radioprvi.rtvslo.si/2015/10/sledi-casa-12/ 60 let Slovenskega mladinskega gledališča - www.rtvslo.si, 25.10.2015]