https://sigledal.org/w/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=Ma%C5%A1a 2026-04-15T04:19:45Z Prispevki uporabnika MediaWiki 1.39.11 https://sigledal.org/w/index.php?title=Borut_Alujevi%C4%8D&diff=61679 2024-06-29T07:25:22Z

<p>Maša: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Alujevič, Borut]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Alujevič, Borut]]<br /> [[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Alujevič, Borut]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Borut Alujevič je bil rojen 16. maja 1942 v Ljubljani. Kot dramski igralec je diplomiral na [[AGRFT]] v Ljubljani leta 1965 v letniku [[Mira Danilova|Mire Danilove]]. Že leto kasneje se je kot igralec zaposlil v [[SLG Celje]], ki ga je prevzel kot upravnik leta 1986. Z različnimi umetniškimi vodji je skrbel za razvoj tega gledališča do leta 2007, ko se je upokojil.<br /> <br /> Leta 1992 je s tedanjim umetniškim vodjem [[Blaž Lukan|Blažem Lukanom]] podprl idejo dramskega igralca [[Marjan Bačko|Marjana Bačka]] o ustanovitvi festivala [[Dnevi komedije]].<br /> <br /> Med letoma 1989 in 2006 je bil svetnik v Mestni občini Celje. Leta 2002 je prejel srebrni grb Mestne občine Celje, leto pozneje pa še naziv vitez reda akademskih palm Republike Francije.<br /> <br /> Kot igralec se je predstavljal občinstvu predvsem v zgodnejšem obdobju, v času upravnikovanja pa je bil redek gost na odrskih deskah. Opaznejše vloge: <br /> *'''Bob''' (P. Shaffer, ''Zasebno uho''), <br /> *'''D´Artagnan''' (A. Dumas, ''Trije mušketirji''), <br /> *'''Falstaff''' (Shakespeare, ''Vesele Windsorčanke''), <br /> *'''Paul Bratter''' (N. Simon, ''Bosa v parku''), <br /> *'''Pavliha''' (J. Žmavc, ''Pavliha in malo čez les''), <br /> *'''Ornifle''' (J. Anouilh, ''Ornifle ali Sapica'').<br /> <br /> Umrl je 25. junija 2024 v 83. letu starosti. <br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 1234 | roles}}<br /> <br /> ==Vloge na filmu in televiziji==<br /> *2000 ''Obsojena'', kratki igrani TV film, r. [[Anton Tomašič]], TV Slovenija<br /> *1988 ''Poletje v školjki II'', r. [[Tugo Štiglic]], Viba film Ljubljana<br /> *1986 Birič; ''Heretik'', r. [[Andrej Stojan]], Viba film in RTV Ljubljana<br /> *1984 ''Veselo gostivanje'', r. [[France Štiglic]], Viba film Ljubljana<br /> *1980 ''Nasvidenje v naslednji vojni'', r. Živojin Pavlović, Viba film in Vesna film Ljubljana<br /> *1978 ''Praznovanje pomladi'', r. France Štiglic, Viba film Ljubljana<br /> ==Viri in literatura==<br /> * Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja<br /> * Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si)<br /> * Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)<br /> *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Borut_Alujevi%C4%8D&diff=61678 2024-06-29T07:24:50Z

<p>Maša: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Alujevič, Borut]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Alujevič, Borut]]<br /> [[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Alujevič, Borut]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Borut Alujevič je rojen 16. maja 1942 v Ljubljani. Kot dramski igralec je diplomiral na [[AGRFT]] v Ljubljani leta 1965 v letniku [[Mira Danilova|Mire Danilove]]. Že leto kasneje se je kot igralec zaposlil v [[SLG Celje]], ki ga je prevzel kot upravnik leta 1986. Z različnimi umetniškimi vodji je skrbel za razvoj tega gledališča do leta 2007, ko se je upokojil.<br /> <br /> Leta 1992 je s tedanjim umetniškim vodjem [[Blaž Lukan|Blažem Lukanom]] podprl idejo dramskega igralca [[Marjan Bačko|Marjana Bačka]] o ustanovitvi festivala [[Dnevi komedije]].<br /> <br /> Med letoma 1989 in 2006 je bil svetnik v Mestni občini Celje. Leta 2002 je prejel srebrni grb Mestne občine Celje, leto pozneje pa še naziv vitez reda akademskih palm Republike Francije.<br /> <br /> Kot igralec se je predstavljal občinstvu predvsem v zgodnejšem obdobju, v času upravnikovanja pa je bil redek gost na odrskih deskah. Opaznejše vloge: <br /> *'''Bob''' (P. Shaffer, ''Zasebno uho''), <br /> *'''D´Artagnan''' (A. Dumas, ''Trije mušketirji''), <br /> *'''Falstaff''' (Shakespeare, ''Vesele Windsorčanke''), <br /> *'''Paul Bratter''' (N. Simon, ''Bosa v parku''), <br /> *'''Pavliha''' (J. Žmavc, ''Pavliha in malo čez les''), <br /> *'''Ornifle''' (J. Anouilh, ''Ornifle ali Sapica'').<br /> <br /> Umrl je 25. junija 2024 v 83. letu starosti. <br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 1234 | roles}}<br /> <br /> ==Vloge na filmu in televiziji==<br /> *2000 ''Obsojena'', kratki igrani TV film, r. [[Anton Tomašič]], TV Slovenija<br /> *1988 ''Poletje v školjki II'', r. [[Tugo Štiglic]], Viba film Ljubljana<br /> *1986 Birič; ''Heretik'', r. [[Andrej Stojan]], Viba film in RTV Ljubljana<br /> *1984 ''Veselo gostivanje'', r. [[France Štiglic]], Viba film Ljubljana<br /> *1980 ''Nasvidenje v naslednji vojni'', r. Živojin Pavlović, Viba film in Vesna film Ljubljana<br /> *1978 ''Praznovanje pomladi'', r. France Štiglic, Viba film Ljubljana<br /> ==Viri in literatura==<br /> * Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja<br /> * Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si)<br /> * Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)<br /> *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Polona_Juh&diff=61505 2024-05-31T20:55:29Z

<p>Maša: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Juh, Polona]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Juh, Polona]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:JUH_Polona_nov2013_wwwPeterUhan_01_z.jpg|Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Dramska in filmska igralka Polona Juh se je rodila 2. junija 1971 v Ljubljani. Po končani srednji pedagoški in srednji baletni šoli je vpisala študij dramske igre na [[AGRFT]] v Ljubljani in absolvirala v vlogi '''Rachel''' v uprizoritvi ''Živite kot svinje'' v letniku profesorjev [[Štefka Drolc|Štefke Drolc]] in [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]] leta 1994. Diplomirala je leta 2008.<br /> <br /> Že v času študija je odigrala v slovenskih gledališčih kar nekaj vidnih vlog in se leta 1994 zaposlila v [[SNG Drama Ljubljana]].<br /> <br /> Izrazito delovna in dosledna igralka je sposobna zelo hitre preobrazbe v raznolikih, žanrsko in konceptualno raznovrstnih vlogah. Njena inovativnost, humornost in doslednost sta bili tudi mnogokrat nagrajeni z najpomembnejšimi slovenskimi nagradami za gledališko igro, kakor tudi z nagradami za filmske vloge doma in po svetu.<br /> <br /> Omeniti velja vlogo '''Hanako''' (J. Mišima-M. Hočevar, ''Obisk'') za katero je prejela [[Nagrada Sklada Staneta Severja|nagrado Sklada Staneta Severja]] (1997), vlogi '''Gaje''' (H. C. Andersen ''Snežna kraljica'') in '''Metke''' (Brata Grimm ''Janko in Metka''), ki sta eni izmed redkih, ko se je predstavila v gledališkem delu za otroke in bila ob tem že nagrajena z Zlato paličico (2000); vlogo '''Celimene ''' (Molière, ''Ljudomrznik''), za katero je bila nagrajena v Zagrebu na Dnevih satire z nagrado Zlati smeh (2000), v Sarajevu na MESSu z Zlatim lovorjevim vencem (2000) in doma z [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] (2002). Prav ta nagrada, ki jo je prejela še za vloge '''Desdemone''' in '''Mirande''' (Shakespeare, ''Othello'' in ''Vihar'') ter '''Lepe Helene''' (B. A. Novak ''Kasandra'') opozarjajo na raznolikost in kvalitetno delo igralke v vseh smereh iskanja in podajanja življenja velikih literarnih likov slovenske in svetovne dramatike. <br /> <br /> Doslej je že štirikrat prejela [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] za igro, za vlogo '''Klitajmnestre''' ( Ajshil ''Oresteja'' , 2009), za vlogo '''Dorine''' (Moliere ''Tartuffe'', 2007), za '''Ofelijo''' (Shakespeare ''Hamlet'') in '''Friedo''' (Kafka ''Grad'').<br /> <br /> Prejela je tudi [[Župančičeve nagrade|Župančičevo nagrado]], ki je bila namenjena vlogam '''Dorina''' (Molière ''Tartuffe ali prevarant''), '''Ana Karenina''' (L.N. Tolstoj ''Ana Karenina''), '''Psihoterapevtka''' (M. Zupančič ''Razred''), in '''Romy Vogtländer''' (R. Schimmelpfennig ''Ženska od prej'').<br /> <br /> V več kot desetih filmih je odigrala opazne vloge in prejela več nagrad za vlogo v filmu ''Pod njenim oknom'' in Vesno za vlogo v ''Igri s pari''.<br /> <br /> ==Video==<br /> {{#embed:youtube | DK202CNFM1M}}<br /> Lev N. Tolstoj ''Ana Karenina'', r. [[Dušan Jovanović]], [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> ==Vloge v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 690 | roles}}<br /> <br /> ==Vloge na filmu in televiziji==<br /> *2016 ''Ivan'', r. Janez Burger, Staragara/Propeler film - Zagreb<br /> *2013 ''Čefurji raus!'', r. Goran Vojnović, Arsmedia - Ljubljana/Jadran film - Zagreb, Depo Sarajevo<br /> *2013 ''Maček Muri'', r. Boris Dolenc, animirani film<br /> *2011 Hana; ''Lahko noč, gospodična'', r. Metod Pevec, Vertigo/Emotion film<br /> *2010 ''Darilo'', r. Boris Bezič, UL AGRFT - Ljubljana/RTV Slovenija<br /> *2009 ''Igra s pari'', r. Miran Zupančič, TV Slovenija<br /> *2009 Vera; ''Volilni molk'', r. Boris Petkovič, Vertigo/Emotion film in TV Slovenija<br /> *2007 ''Vučko'', r. Mavž Luzar, UL AGRFT Ljubljana<br /> *2005 ''Uglaševanje'', r. Igor Šterk, A.A.C. Productions/ TV Slovenija<br /> *2004 Mama; ''Child in Time'', r. Maja Weiss, Bela film Ljubljana/TV Slovenija<br /> *2004 ''Želim vse'', r. Brane Bitenc, Visual Production in TV Slovenija<br /> *2003 Duša; ''Pod njenim oknom'', r. Metod Pevec, E-motion film, Ljubljana<br /> *2000 ''Jebiga'', r. Miha Hočevar, Nora Production Group, d.o.o.<br /> *1995 Prodajalk; ''Bonboniera'', r. Jan Zakonjšek<br /> *1995 ''Felix'', r. Božo Šprajc, Oko film, Kranj<br /> *1995 Pesnica; ''Carmen'', r. Metod Pevec, E-motion film in Vertigo, Ljubljana<br /> *1993 ''Rojevanje Leara'', dokumentarni film, r. Damjan Kozole, E-motion film Ljubljana in TV Slovenija<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Nagrada glas risanke za najboljšo sinhronizacijo avdiovizualnega dela za vlogo Oskarja v seriji ''Ela, Oskar in Hu''<br /> *2024 Nagrada žlahtna komedijantka na 32. festivalu [[Dnevi komedije]] za vlogo Olivije (William Shakespeare ''Kar hočete'', [[SNG Drama Ljubljana]])<br /> *2015 [[Borštnikovo nagrado|Borštnikova nagrada]] na 50. Festivalu Borštnikovo srečanje za vlogo '''Friede''' (Kafka ''Grad'', SNG Drama Ljubljana)<br /> *2013 Borštnikova nagrada na 48. Festivalu Borštnikovo srečanje za vlogo '''Ofelije''' (Shakespeare ''Hamlet'', SNG Drama Ljubljana)<br /> *2011 Zlata arena za najboljšo glavno žensko vlogo na 58. Festivalu igranega filma v Pulju za vlogo '''Hane''' (Pevec ''Lahko noč, gospodična'', Vertigo/Emotionfilm)<br /> *2009 Vesna za najboljšo žensko glavno vlogo na Festivalu slovenskega filma Portorož, za vlogo '''Sonje''' v celovečernem TV filmu ''Igra s pari'' Mirana Zupaniča<br /> *2009 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro za vlogo '''Klitajmestre''' (Ajashil ''Oresteja'' , SNG Drama Ljubljana)<br /> *2007 Župančičeva nagrada za vloge '''Ana Karenina''' (L.N. Tolstoj ''Ana Karenina''), '''Psihoterapevtka''' (M. Zupančič ''Razred''), '''Romy Vogtländer''' (R. Schimmelpfennig ''Ženska od prej'') in '''Dorina ''' (J.B.P.Molière ''Tartuff'', vse v izvedbi SNG Drama Ljubljana) <br /> *2007 Borštnikova nagrada za igro za vlogo '''Dorine''' (J. B. P. Moliere ''Tartuffe'' SNG Drama Ljubljana)<br /> *2005 Nagrada za najboljšo žensko vlogo Silver arrow na Mednarodnem filmskem festivalu Faces of Love, Moskva za vlogo '''Duše''' v filmu Metoda Pevca ''Pod njenim oknom''<br /> *2003 Vesna na 6. festivalu slovenskega filma v Celju, za vlogo '''Duše''' v filmu Metoda Pevca ''Pod njenim oknom''<br /> *2003 Igralka leta za vlogo '''Duše''' v filmu Metoda Pevca ''Pod njenim oknom'' (na 6. festivalu slovenskega filma v Celju, podeljuje revija Stop)<br /> *2002 [[Nagrada Prešernovega sklada]] za vloge: '''Miranda''' (W. Shakespeare ''Vihar''), '''Celimena''' (J. B. P. Molièr ''Ljudomrznik''), '''Desdemona''' (W. Shakespeare ''Othello'') in '''Lepa Helena''' (B. A. Novak ''Kasandra'', vse SNG Drama Ljubljana)<br /> *2000 Zlati lovorov venec na 40. Festivalu jugoslovanskega gledališča MESS, Sarajevo, za vlogo '''Celimene''' (J. B. P. Molièr ''Ljudomrznik'', SNG Drama Ljubljana)<br /> *2000 Zlati smeh na Dnevih satire Zagreb, za vlogo '''Celimene''' (J. B. P. Molièr ''Ljudomrznik'', SNG Drama Ljubljana)<br /> *1997 [[Nagrada Sklada Staneta Severja]], za vloge v pretekli sezoni: '''Antoinette''' (Feydeau ''Bolha v ušesu'', SNG Drama Ljubljana), '''Mama''' (Jovanović ''Kdo to poje Sizifa'', SNG Drama Ljubljana), '''Marusja''' (Babelj ''Zaton'', SNG Drama Ljubljana) in zlasti '''Hanako''' (J. Mišima in M. Hočevar ''Obisk'', SNG Drama Ljubljana)<br /> *1994 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za najboljšo žensko vlogo za vlogi '''Gaje''' (Andersen, Lainšček ''Snežna kraljica'', Moje gledališče) in '''Metke''' (brata Grimm, Valič ''Janko in Metka'', Moje gledališče)<br /> *1993 [[Nagrada Sklada Staneta Severja]] za študente igre za vloge: '''Polly''' (Brecht ''Opera za tri groše'', AGRFT), '''Natalija Ivanovna''' (Čehov ''Tri sestre'', AGRFT), '''Elmira''' (Molière ''Tartuffe'', AGRFT), '''Dona Elvira''' (Moliere ''Don Juan'', AGRFT)<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja<br /> *Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)<br /> *Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.drama.si/ SNG Drama Ljubljana]<br /> *[http://www.siol.net/scena/estrada/intervju/2011/08/polona_juh.aspx Rada imam prave solze - www.siol.net, 10.08.2011]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/soocanja-z-napisano-osebo-ali-polona-juh Soočanja z napisano osebo ali Polona Juh - www.sigledal.org, 09.12.2013]<br /> *[http://www.mladina.si/170482/polona-juh-igralka/ Polona Juh, igralka - www.mladina.si, 30.10.2015]<br /> *[http://www.finance.si/8838677/Igralka-ki-je-ne-pozabi%C5%A1?&amp;cookie_dialog=1&amp;cookietime=1448524380 Igralka, ki je ne pozabiš - www.finance.si, 25.11.2015]<br /> *[http://govori.se/traci/domaci-traci/polona-juh-ljudje-v-ljubezen-verjamemo/ Polona Juh: Ljudje v ljubezen verjamemo - www.govori.se, 03.12.2015]<br /> *[http://radioprvi.rtvslo.si/2016/02/nocni-obisk-365/ Polona Juh, oddaja Nočni obisk - www.rtvslo.si, 28.02.2016]<br /> *[http://govori.se/traci/domaci-traci/polona-juh-tisino-si-izborim/ Polona Juh: Tišino si izborim - govori.se, 23.11.2016]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/od-blizu/174504082 Polona Juh, oddaja Od blizu - www.rtvslo.si, 22.11.2017]<br /> *[https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174592501?fbclid=IwAR0AahlqsEMfvzEsdskixTK-XLLD7HrNgkg3viTTqynqz6OuCcHqDvOZNpI, Polona Juh, oddaja Proti etru - www.rtvslo.si, 31.01.2019]<br /> *[https://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-moji-igralki-poloni-juh Pismo moji igralki Poloni Juh, 29.10.2020]<br /> *[https://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-moji-igralki-poloni-juh-1 Pismo moji igralki Poloni Juh, 9.2.2021]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Ma%C5%A1a_Derganc&diff=61504 2024-05-31T20:54:28Z

<p>Maša: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Derganc, Maša]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Derganc, Maša]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Masa_derganc_tarzan_arhiv_hirespeteruhan_097.jpg|Maša Derganc v predstavi Tarzan / Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Dramska igralka Maša Derganc se je rodila 30. marca 1976 v Ljubljani. Po končani nižji baletni šoli in gimnaziji je zaključila študij dramske igre in umetniške besede v letniku profesorjev [[Janez Hočevar|Janeza Hočevarja]] in [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]] in leta 2008 diplomirala. Od leta 1999 je članica [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]]. <br /> Velja za vrhunsko igralko klasičnega dramskega repertoarja z občutkom za celoten razpon upodabljanja od realizma do groteske. Ima status igralke prvakinje. Nastopa tudi v filmih, na radiu in televiziji ter sinhronizira risanke. Zanimajo jo različni gledališki pristopi in poetike, zlasti pa raziskuje, kaj lahko kot igralka izpoveduje. Okupirata jo tako socialna kot okoljska problematika, predvsem pa vrednost posameznika in njegova težka pozicija znotraj polarizirane družbe. Zanima jo umetnost, ki išče smisel, umetnost, ki nam dovoli sanjati, da bi sanje lahko postale resničnost. Njeni dosežki so ljudje, ki se jih s svojimi mislimi in vlogami dotakne z odra.<br /> <br /> ==Video==<br /> {{ #embed:youtube | 12ESCNpIfgY}}<br /> * SNG Drama Ljubljana, Vladimir Vladimirovič Majakovski ''Misterij buffo'', režiser Aleksandar Popovski, premiera 23. maj 2013<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> ===2011-===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 3848 | roles | 2011-2030}}<br /> *2011 [[Draga Potočnjak]] ''Do konca sveta'', r.[[Matjaž Latin]], [[Cankarjev dom]]<br /> ===2001-2010===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 3848 | roles | 2004-2010}}<br /> *2004 Nikson; [[Matjaž Zupančič]] ''[[Hodnik]]'', r. Matjaž Zupančič, SNG Drama LJubljana<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 3848 | roles | 2001-2003}}<br /> ===1997-2000===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 3848 | roles | 1990-2000}}<br /> <br /> ==Vloge na filmu in televiziji==<br /> *2015 ''Dekleta ne jočejo'', r. Matevž Luzar, RTV Slovenija<br /> *2013 ''Razredni sovražnik'', r. Rok Biček, Triglav film, Ljubljana<br /> *2012 ''Nahrani me z besedami'', r. Martin Turk, Bela film - Ljubljana<br /> *2006 ''Kratki stiki'', r. [[Janez Lapajne]], Triglav film, Ljubljana<br /> *2002 Ana; ''Šelestenje'', r. Janez Lapajne, Triglav film Ljubljana<br /> *2000 Živa; ''Vrtičkarji'', TV nadaljevanka, r. [[Jure Pervanje]], TV Slovenija<br /> *1999 ''Ščetka'', r. [[Arne Brejc]], UL AGRFT Ljubljan a<br /> *1997 ''Ketna za princa'', r. Janez Lapajne, UL AGRFT Ljubljana<br /> *1997 ''Črepinjice'', diplomski igrani film, r. Janez Lapajne, UL AGRFT Ljubljana<br /> *1979 ''Amen pod kamen'', r. [[Mitja Milavec]], UL AGRFT Ljubljana<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Nagrada za najboljšo sinhronizacijo avdiovizualnega dela za vlogo Ele v seriji ''Ela, Oskar in Hu''<br /> *2021 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro za vlogo v uprizoritvi ''Alice v postelji'' v produkciji [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> *2017 Glavna nagrada za žensko vlogo za vlogo '''Sakešvili''' na 41. dnevih satire Fadila Hadžića (R. Vilčnik ''Ljudski demokratični cirkus Sakešvili'', [[SNG Drama Ljubljana]])<br /> *2016 [[Nagrada Sklada Staneta Severja]] za vlogo '''Irene''' (V. Möderndorfer ''Evropa'' ), '''Jane''' (R. Vilčnik ''Tarzan'') in Eugenie (C. Goldoni ''Zaljubljenca'') v [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> *2014 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Nagrada festivala Dnevi komedije]] za žlahtno komedijantko za vlogo '''Dame''' (Vladimir Majakovski ''Misterij buffo'', r. [[Aleksandar Popovski]], [[SNG Drama Ljubljana]])<br /> <br /> ==Literatura==<br /> *Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja<br /> * Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)<br /> * Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)<br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.drama.si/ SNG Drama Ljubljana]<br /> *[http://www.delo.si/kultura/oder/masa-derganc-pomembno-je-da-znamo-odpuscati-sebi.html Maša Derganc: Pomembno je, da znamo odpuščati sebi - www.delo.si, 08.03.2016]<br /> *[http://radioprvi.rtvslo.si/2016/10/razkosje-v-glavi-35/ Maša Derganc, oddaja Razkošje v glavi - www.rtvslo.si, 01.10.2016]<br /> *[http://www.mladina.si/178951/masa-derganc-igralka Maša Derganc, igralka - www.mladina.si, 03.03.2017]<br /> *[http://www.delo.si/sobotna/masa-derganc-vsi-smo-kopije-neobcutljive-in-hiperproduktivne.html Maša Derganc: Vsi smo kopije. Neobčutljive in hiperproduktivne - www.delo.si, 25.11.2017]<br /> *[http://www.spehnakruhu.com Maša Derganc Veselko: Kot igralka bi bila zelo nervozna, če bi se morala sočasno posvečati delu in nenehnemu dogovarjanju za posel - 05.03.2018]<br /> *[https://www.rtvslo.si/kultura/oder/masa-derganc-prevec-razmisljamo-in-premalo-zaupamo-svoji-intuiciji/509300 Maša Derganc: Preveč razmišljamo in premalo zaupamo svoji intuiciji, intervju - www.rtvslo.si, 16.12.2019]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Ma%C5%A1a_Derganc&diff=61503 2024-05-31T20:53:29Z

<p>Maša: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Derganc, Maša]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Derganc, Maša]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Masa_derganc_tarzan_arhiv_hirespeteruhan_097.jpg|Maša Derganc v predstavi Tarzan / Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Dramska igralka Maša Derganc se je rodila 30. marca 1976 v Ljubljani. Po končani nižji baletni šoli in gimnaziji je zaključila študij dramske igre in umetniške besede v letniku profesorjev [[Janez Hočevar|Janeza Hočevarja]] in [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]] in leta 2008 diplomirala. Od leta 1999 je članica [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]]. <br /> Velja za vrhunsko igralko klasičnega dramskega repertoarja z občutkom za celoten razpon upodabljanja od realizma do groteske. Ima status igralke prvakinje. Nastopa tudi v filmih, na radiu in televiziji ter sinhronizira risanke. Zanimajo jo različni gledališki pristopi in poetike, zlasti pa raziskuje, kaj lahko kot igralka izpoveduje. Okupirata jo tako socialna kot okoljska problematika, predvsem pa vrednost posameznika in njegova težka pozicija znotraj polarizirane družbe. Zanima jo umetnost, ki išče smisel, umetnost, ki nam dovoli sanjati, da bi sanje lahko postale resničnost. Njeni dosežki so ljudje, ki se jih s svojimi mislimi in vlogami dotakne z odra.<br /> <br /> ==Video==<br /> {{ #embed:youtube | 12ESCNpIfgY}}<br /> * SNG Drama Ljubljana, Vladimir Vladimirovič Majakovski ''Misterij buffo'', režiser Aleksandar Popovski, premiera 23. maj 2013<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> ===2011-===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 3848 | roles | 2011-2030}}<br /> *2011 [[Draga Potočnjak]] ''Do konca sveta'', r.[[Matjaž Latin]], [[Cankarjev dom]]<br /> ===2001-2010===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 3848 | roles | 2004-2010}}<br /> *2004 Nikson; [[Matjaž Zupančič]] ''[[Hodnik]]'', r. Matjaž Zupančič, SNG Drama LJubljana<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 3848 | roles | 2001-2003}}<br /> ===1997-2000===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 3848 | roles | 1990-2000}}<br /> <br /> ==Vloge na filmu in televiziji==<br /> *2015 ''Dekleta ne jočejo'', r. Matevž Luzar, RTV Slovenija<br /> *2013 ''Razredni sovražnik'', r. Rok Biček, Triglav film, Ljubljana<br /> *2012 ''Nahrani me z besedami'', r. Martin Turk, Bela film - Ljubljana<br /> *2006 ''Kratki stiki'', r. [[Janez Lapajne]], Triglav film, Ljubljana<br /> *2002 Ana; ''Šelestenje'', r. Janez Lapajne, Triglav film Ljubljana<br /> *2000 Živa; ''Vrtičkarji'', TV nadaljevanka, r. [[Jure Pervanje]], TV Slovenija<br /> *1999 ''Ščetka'', r. [[Arne Brejc]], UL AGRFT Ljubljan a<br /> *1997 ''Ketna za princa'', r. Janez Lapajne, UL AGRFT Ljubljana<br /> *1997 ''Črepinjice'', diplomski igrani film, r. Janez Lapajne, UL AGRFT Ljubljana<br /> *1979 ''Amen pod kamen'', r. [[Mitja Milavec]], UL AGRFT Ljubljana<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Nagrada za najboljšo sinhronizacijo avdiovizualnega dela za za vlogo Ele v seriji Ela, Oskar in Hu<br /> *2021 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro za vlogo v uprizoritvi ''Alice v postelji'' v produkciji [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> *2017 Glavna nagrada za žensko vlogo za vlogo '''Sakešvili''' na 41. dnevih satire Fadila Hadžića (R. Vilčnik ''Ljudski demokratični cirkus Sakešvili'', [[SNG Drama Ljubljana]])<br /> *2016 [[Nagrada Sklada Staneta Severja]] za vlogo '''Irene''' (V. Möderndorfer ''Evropa'' ), '''Jane''' (R. Vilčnik ''Tarzan'') in Eugenie (C. Goldoni ''Zaljubljenca'') v [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> *2014 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Nagrada festivala Dnevi komedije]] za žlahtno komedijantko za vlogo '''Dame''' (Vladimir Majakovski ''Misterij buffo'', r. [[Aleksandar Popovski]], [[SNG Drama Ljubljana]])<br /> <br /> ==Literatura==<br /> *Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja<br /> * Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)<br /> * Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)<br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.drama.si/ SNG Drama Ljubljana]<br /> *[http://www.delo.si/kultura/oder/masa-derganc-pomembno-je-da-znamo-odpuscati-sebi.html Maša Derganc: Pomembno je, da znamo odpuščati sebi - www.delo.si, 08.03.2016]<br /> *[http://radioprvi.rtvslo.si/2016/10/razkosje-v-glavi-35/ Maša Derganc, oddaja Razkošje v glavi - www.rtvslo.si, 01.10.2016]<br /> *[http://www.mladina.si/178951/masa-derganc-igralka Maša Derganc, igralka - www.mladina.si, 03.03.2017]<br /> *[http://www.delo.si/sobotna/masa-derganc-vsi-smo-kopije-neobcutljive-in-hiperproduktivne.html Maša Derganc: Vsi smo kopije. Neobčutljive in hiperproduktivne - www.delo.si, 25.11.2017]<br /> *[http://www.spehnakruhu.com Maša Derganc Veselko: Kot igralka bi bila zelo nervozna, če bi se morala sočasno posvečati delu in nenehnemu dogovarjanju za posel - 05.03.2018]<br /> *[https://www.rtvslo.si/kultura/oder/masa-derganc-prevec-razmisljamo-in-premalo-zaupamo-svoji-intuiciji/509300 Maša Derganc: Preveč razmišljamo in premalo zaupamo svoji intuiciji, intervju - www.rtvslo.si, 16.12.2019]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Timon_%C5%A0turbej&diff=61502 2024-05-31T20:51:54Z

<p>Maša: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Šturbej, Timon]][[Kategorija:Igralci in animatorji|Šturbej, Timon]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Sng-Portreti1619-3_b.jpg|Foto: Arhiv SNG Maribor]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Rojen 1994 v Mariboru, kjer je leta 2013 po zaključenem šolanju na Prvi gimnaziji v Mariboru opravil splošno maturo in nato začel študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pod mentorstvom Jožice Avbelj, Jerneja Šugmana ter Jerneja Lorencija. Oktobra 2017 je uspešno diplomiral. V gimnaziji je obiskoval gledališki krožek na Prvem odru.<br /> <br /> Delovanje v profesionalnih gledališčih: leta 2016 je opravil vskok v vlogo Člana kabineta v predstavi ''Faust'', v režiji Tomaža Pandurja in se pod okriljem SNG Drama Ljubljana udeležil mednarodnih gledaliških festivalov v Seulu, Cluju in Pekingu.<br /> <br /> Leta 2017 je v Mestnem gledališču ljubljanskem igral v predstavi ''Kinderland'' v režiji Daniela Škufce in v SNG Drama Ljubljana v predstavi ''Hlapci'' v režiji Janeza Pipana. Junija 2015 se je udeležil mednarodnih filmskih delavnic na Münchenski filmski akademiji pri profesorju Louju Binderju. Prav tako je sodeloval v slovenski filmski produkciji. Igral je v filmu ''Stekle lisice'' v režiji Borisa Jurjaševiča, vlogo glavnega antagonista v filmu ''Posledice'' v režiji Darka Štanteta (2018) in v filmu ''Ne bom več luzerka'' v režiji Urške Djukić (2018).<br /> <br /> Od decembra 2017 do 2018 je bil član igralskega ansambla Drame [[SNG Maribor]]. Od leta 2018 je zaposlen v ljubljanski [[SNG Drama Ljubljana|Drami]].<br /> <br /> ==Video==<br /> {{#embed:youtube | bCk_EwF4guQ}} <br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 18930 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Nagrada za najboljše igralske stvaritve v dveletnem obdobju za vloge Tomaža v filmu ''Jezdeca'', Jureta v filmu ''Zbudi me'', Jackieja v ''Opazovanju'' in za vlogo v igrano dokumentarni seriji ''Inhumanum''<br /> *2022 European shooting star 72. Berlinale, Berlin<br /> *2018 [[Vesna]] za najboljšo stransko moško vlogo 21. Festival slovenskega filma, Portorož: Željko Štante ''Posledice'' (Temporama)<br /> *2017 [[Nagrada Sklada Staneta Severja]] za igralske stvaritve študentov dramske igre za vlogo '''Berniea''' (Mamet ''Seksualna perverzija v Chicagu'')<br /> *2013 mednarodna nagrada za najboljšo moško vlogo na festivalu Teatraly Koufar, Minsk<br /> *2012 amaterska igralska nagrada na festivalu Vizije - Festival mladinskih skupin Slovenije, Ptuj<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *SNG Maribor<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[https://www.vecer.com/umetniski-vodja-mora-biti-prisoten-6484026 Umetniški vodja mora biti prisoten - www.vecer.com, 02.06.2018]<br /> *[https://www.vecer.com/v-soboto/intervju-timon-sturbej-tezje-je-razgaliti-duso-slece-se-lahko-vsak-10270171 Timon Šturbej: Težje je razgaliti dušo. Sleče se lahko vsak - www.vecer.com, 12.02.2022]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Diana_Kolenc&diff=61501 2024-05-31T20:51:06Z

<p>Maša: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Kolenc, Diana]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Kolenc, Diana]] [[Slika:Diana Kolenc.jpg|sličica|Diana Kolenc, foto: Luka Jereb]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Diana Kolenc je študentka 4. letnika gledališke igre in umetniške besede na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] pod mentorstvom [[Boris Ostan|Borisa Ostana]], [[Branko Šturbej|Branka Šturbeja]] in [[Janusz Kica|Janusza Kice]].<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> *2021 ''Noži v kurah'', [[AGRFT]]<br /> *2021 ''Mnogo ljubezni za nič (kolaž prizorov iz Shakespearja)'', [[AGRFT]]<br /> *2020 ''Alenka'', [[AGRFT]]<br /> *2020 ''Kazimir in Karolina'', [[AGRFT]]<br /> *2020 ''On Line Čehov'', [[AGRFT]]<br /> *2019 ''Zmenek'', [[AGRFT]]<br /> *2019 ''Dežela ptic'', [[AGRFT]]<br /> *2019 ''Občutki padanja'', [[AGRFT]]<br /> *2019 ''Še ni koncepta'', [[AGRFT]]<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Nagrada za najboljše igralske stvaritve v dveletnem obdobju za vlogo Lare v filmu ''Opazovanje''<br /> *2024 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za najboljšo žensko vlogo v filmu ''Razglašena''<br /> *2021 Nagrada Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve študentov dramske igre<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> ==Zunanje povezave==</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Polona_Juh&diff=61500 2024-05-31T20:50:02Z

<p>Maša: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Juh, Polona]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Juh, Polona]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:JUH_Polona_nov2013_wwwPeterUhan_01_z.jpg|Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Dramska in filmska igralka Polona Juh se je rodila 2. junija 1971 v Ljubljani. Po končani srednji pedagoški in srednji baletni šoli je vpisala študij dramske igre na [[AGRFT]] v Ljubljani in absolvirala v vlogi '''Rachel''' v uprizoritvi ''Živite kot svinje'' v letniku profesorjev [[Štefka Drolc|Štefke Drolc]] in [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]] leta 1994. Diplomirala je leta 2008.<br /> <br /> Že v času študija je odigrala v slovenskih gledališčih kar nekaj vidnih vlog in se leta 1994 zaposlila v [[SNG Drama Ljubljana]].<br /> <br /> Izrazito delovna in dosledna igralka je sposobna zelo hitre preobrazbe v raznolikih, žanrsko in konceptualno raznovrstnih vlogah. Njena inovativnost, humornost in doslednost sta bili tudi mnogokrat nagrajeni z najpomembnejšimi slovenskimi nagradami za gledališko igro, kakor tudi z nagradami za filmske vloge doma in po svetu.<br /> <br /> Omeniti velja vlogo '''Hanako''' (J. Mišima-M. Hočevar, ''Obisk'') za katero je prejela [[Nagrada Sklada Staneta Severja|nagrado Sklada Staneta Severja]] (1997), vlogi '''Gaje''' (H. C. Andersen ''Snežna kraljica'') in '''Metke''' (Brata Grimm ''Janko in Metka''), ki sta eni izmed redkih, ko se je predstavila v gledališkem delu za otroke in bila ob tem že nagrajena z Zlato paličico (2000); vlogo '''Celimene ''' (Molière, ''Ljudomrznik''), za katero je bila nagrajena v Zagrebu na Dnevih satire z nagrado Zlati smeh (2000), v Sarajevu na MESSu z Zlatim lovorjevim vencem (2000) in doma z [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] (2002). Prav ta nagrada, ki jo je prejela še za vloge '''Desdemone''' in '''Mirande''' (Shakespeare, ''Othello'' in ''Vihar'') ter '''Lepe Helene''' (B. A. Novak ''Kasandra'') opozarjajo na raznolikost in kvalitetno delo igralke v vseh smereh iskanja in podajanja življenja velikih literarnih likov slovenske in svetovne dramatike. <br /> <br /> Doslej je že štirikrat prejela [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] za igro, za vlogo '''Klitajmnestre''' ( Ajshil ''Oresteja'' , 2009), za vlogo '''Dorine''' (Moliere ''Tartuffe'', 2007), za '''Ofelijo''' (Shakespeare ''Hamlet'') in '''Friedo''' (Kafka ''Grad'').<br /> <br /> Prejela je tudi [[Župančičeve nagrade|Župančičevo nagrado]], ki je bila namenjena vlogam '''Dorina''' (Molière ''Tartuffe ali prevarant''), '''Ana Karenina''' (L.N. Tolstoj ''Ana Karenina''), '''Psihoterapevtka''' (M. Zupančič ''Razred''), in '''Romy Vogtländer''' (R. Schimmelpfennig ''Ženska od prej'').<br /> <br /> V več kot desetih filmih je odigrala opazne vloge in prejela več nagrad za vlogo v filmu ''Pod njenim oknom'' in Vesno za vlogo v ''Igri s pari''.<br /> <br /> ==Video==<br /> {{#embed:youtube | DK202CNFM1M}}<br /> Lev N. Tolstoj ''Ana Karenina'', r. [[Dušan Jovanović]], [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> ==Vloge v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 690 | roles}}<br /> <br /> ==Vloge na filmu in televiziji==<br /> *2016 ''Ivan'', r. Janez Burger, Staragara/Propeler film - Zagreb<br /> *2013 ''Čefurji raus!'', r. Goran Vojnović, Arsmedia - Ljubljana/Jadran film - Zagreb, Depo Sarajevo<br /> *2013 ''Maček Muri'', r. Boris Dolenc, animirani film<br /> *2011 Hana; ''Lahko noč, gospodična'', r. Metod Pevec, Vertigo/Emotion film<br /> *2010 ''Darilo'', r. Boris Bezič, UL AGRFT - Ljubljana/RTV Slovenija<br /> *2009 ''Igra s pari'', r. Miran Zupančič, TV Slovenija<br /> *2009 Vera; ''Volilni molk'', r. Boris Petkovič, Vertigo/Emotion film in TV Slovenija<br /> *2007 ''Vučko'', r. Mavž Luzar, UL AGRFT Ljubljana<br /> *2005 ''Uglaševanje'', r. Igor Šterk, A.A.C. Productions/ TV Slovenija<br /> *2004 Mama; ''Child in Time'', r. Maja Weiss, Bela film Ljubljana/TV Slovenija<br /> *2004 ''Želim vse'', r. Brane Bitenc, Visual Production in TV Slovenija<br /> *2003 Duša; ''Pod njenim oknom'', r. Metod Pevec, E-motion film, Ljubljana<br /> *2000 ''Jebiga'', r. Miha Hočevar, Nora Production Group, d.o.o.<br /> *1995 Prodajalk; ''Bonboniera'', r. Jan Zakonjšek<br /> *1995 ''Felix'', r. Božo Šprajc, Oko film, Kranj<br /> *1995 Pesnica; ''Carmen'', r. Metod Pevec, E-motion film in Vertigo, Ljubljana<br /> *1993 ''Rojevanje Leara'', dokumentarni film, r. Damjan Kozole, E-motion film Ljubljana in TV Slovenija<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Nagrada glas risanke za najboljšo sinhronizacijo avdiovizualnega dela <br /> *2024 Nagrada žlahtna komedijantka na 32. festivalu [[Dnevi komedije]] za vlogo Olivije (William Shakespeare ''Kar hočete'', [[SNG Drama Ljubljana]])<br /> *2015 [[Borštnikovo nagrado|Borštnikova nagrada]] na 50. Festivalu Borštnikovo srečanje za vlogo '''Friede''' (Kafka ''Grad'', SNG Drama Ljubljana)<br /> *2013 Borštnikova nagrada na 48. Festivalu Borštnikovo srečanje za vlogo '''Ofelije''' (Shakespeare ''Hamlet'', SNG Drama Ljubljana)<br /> *2011 Zlata arena za najboljšo glavno žensko vlogo na 58. Festivalu igranega filma v Pulju za vlogo '''Hane''' (Pevec ''Lahko noč, gospodična'', Vertigo/Emotionfilm)<br /> *2009 Vesna za najboljšo žensko glavno vlogo na Festivalu slovenskega filma Portorož, za vlogo '''Sonje''' v celovečernem TV filmu ''Igra s pari'' Mirana Zupaniča<br /> *2009 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro za vlogo '''Klitajmestre''' (Ajashil ''Oresteja'' , SNG Drama Ljubljana)<br /> *2007 Župančičeva nagrada za vloge '''Ana Karenina''' (L.N. Tolstoj ''Ana Karenina''), '''Psihoterapevtka''' (M. Zupančič ''Razred''), '''Romy Vogtländer''' (R. Schimmelpfennig ''Ženska od prej'') in '''Dorina ''' (J.B.P.Molière ''Tartuff'', vse v izvedbi SNG Drama Ljubljana) <br /> *2007 Borštnikova nagrada za igro za vlogo '''Dorine''' (J. B. P. Moliere ''Tartuffe'' SNG Drama Ljubljana)<br /> *2005 Nagrada za najboljšo žensko vlogo Silver arrow na Mednarodnem filmskem festivalu Faces of Love, Moskva za vlogo '''Duše''' v filmu Metoda Pevca ''Pod njenim oknom''<br /> *2003 Vesna na 6. festivalu slovenskega filma v Celju, za vlogo '''Duše''' v filmu Metoda Pevca ''Pod njenim oknom''<br /> *2003 Igralka leta za vlogo '''Duše''' v filmu Metoda Pevca ''Pod njenim oknom'' (na 6. festivalu slovenskega filma v Celju, podeljuje revija Stop)<br /> *2002 [[Nagrada Prešernovega sklada]] za vloge: '''Miranda''' (W. Shakespeare ''Vihar''), '''Celimena''' (J. B. P. Molièr ''Ljudomrznik''), '''Desdemona''' (W. Shakespeare ''Othello'') in '''Lepa Helena''' (B. A. Novak ''Kasandra'', vse SNG Drama Ljubljana)<br /> *2000 Zlati lovorov venec na 40. Festivalu jugoslovanskega gledališča MESS, Sarajevo, za vlogo '''Celimene''' (J. B. P. Molièr ''Ljudomrznik'', SNG Drama Ljubljana)<br /> *2000 Zlati smeh na Dnevih satire Zagreb, za vlogo '''Celimene''' (J. B. P. Molièr ''Ljudomrznik'', SNG Drama Ljubljana)<br /> *1997 [[Nagrada Sklada Staneta Severja]], za vloge v pretekli sezoni: '''Antoinette''' (Feydeau ''Bolha v ušesu'', SNG Drama Ljubljana), '''Mama''' (Jovanović ''Kdo to poje Sizifa'', SNG Drama Ljubljana), '''Marusja''' (Babelj ''Zaton'', SNG Drama Ljubljana) in zlasti '''Hanako''' (J. Mišima in M. Hočevar ''Obisk'', SNG Drama Ljubljana)<br /> *1994 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za najboljšo žensko vlogo za vlogi '''Gaje''' (Andersen, Lainšček ''Snežna kraljica'', Moje gledališče) in '''Metke''' (brata Grimm, Valič ''Janko in Metka'', Moje gledališče)<br /> *1993 [[Nagrada Sklada Staneta Severja]] za študente igre za vloge: '''Polly''' (Brecht ''Opera za tri groše'', AGRFT), '''Natalija Ivanovna''' (Čehov ''Tri sestre'', AGRFT), '''Elmira''' (Molière ''Tartuffe'', AGRFT), '''Dona Elvira''' (Moliere ''Don Juan'', AGRFT)<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja<br /> *Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)<br /> *Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.drama.si/ SNG Drama Ljubljana]<br /> *[http://www.siol.net/scena/estrada/intervju/2011/08/polona_juh.aspx Rada imam prave solze - www.siol.net, 10.08.2011]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/soocanja-z-napisano-osebo-ali-polona-juh Soočanja z napisano osebo ali Polona Juh - www.sigledal.org, 09.12.2013]<br /> *[http://www.mladina.si/170482/polona-juh-igralka/ Polona Juh, igralka - www.mladina.si, 30.10.2015]<br /> *[http://www.finance.si/8838677/Igralka-ki-je-ne-pozabi%C5%A1?&amp;cookie_dialog=1&amp;cookietime=1448524380 Igralka, ki je ne pozabiš - www.finance.si, 25.11.2015]<br /> *[http://govori.se/traci/domaci-traci/polona-juh-ljudje-v-ljubezen-verjamemo/ Polona Juh: Ljudje v ljubezen verjamemo - www.govori.se, 03.12.2015]<br /> *[http://radioprvi.rtvslo.si/2016/02/nocni-obisk-365/ Polona Juh, oddaja Nočni obisk - www.rtvslo.si, 28.02.2016]<br /> *[http://govori.se/traci/domaci-traci/polona-juh-tisino-si-izborim/ Polona Juh: Tišino si izborim - govori.se, 23.11.2016]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/od-blizu/174504082 Polona Juh, oddaja Od blizu - www.rtvslo.si, 22.11.2017]<br /> *[https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174592501?fbclid=IwAR0AahlqsEMfvzEsdskixTK-XLLD7HrNgkg3viTTqynqz6OuCcHqDvOZNpI, Polona Juh, oddaja Proti etru - www.rtvslo.si, 31.01.2019]<br /> *[https://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-moji-igralki-poloni-juh Pismo moji igralki Poloni Juh, 29.10.2020]<br /> *[https://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-moji-igralki-poloni-juh-1 Pismo moji igralki Poloni Juh, 9.2.2021]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Timon_%C5%A0turbej&diff=61499 2024-05-31T20:47:04Z

<p>Maša: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Šturbej, Timon]][[Kategorija:Igralci in animatorji|Šturbej, Timon]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Sng-Portreti1619-3_b.jpg|Foto: Arhiv SNG Maribor]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Rojen 1994 v Mariboru, kjer je leta 2013 po zaključenem šolanju na Prvi gimnaziji v Mariboru opravil splošno maturo in nato začel študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pod mentorstvom Jožice Avbelj, Jerneja Šugmana ter Jerneja Lorencija. Oktobra 2017 je uspešno diplomiral. V gimnaziji je obiskoval gledališki krožek na Prvem odru.<br /> <br /> Delovanje v profesionalnih gledališčih: leta 2016 je opravil vskok v vlogo Člana kabineta v predstavi ''Faust'', v režiji Tomaža Pandurja in se pod okriljem SNG Drama Ljubljana udeležil mednarodnih gledaliških festivalov v Seulu, Cluju in Pekingu.<br /> <br /> Leta 2017 je v Mestnem gledališču ljubljanskem igral v predstavi ''Kinderland'' v režiji Daniela Škufce in v SNG Drama Ljubljana v predstavi ''Hlapci'' v režiji Janeza Pipana. Junija 2015 se je udeležil mednarodnih filmskih delavnic na Münchenski filmski akademiji pri profesorju Louju Binderju. Prav tako je sodeloval v slovenski filmski produkciji. Igral je v filmu ''Stekle lisice'' v režiji Borisa Jurjaševiča, vlogo glavnega antagonista v filmu ''Posledice'' v režiji Darka Štanteta (2018) in v filmu ''Ne bom več luzerka'' v režiji Urške Djukić (2018).<br /> <br /> Od decembra 2017 do 2018 je bil član igralskega ansambla Drame [[SNG Maribor]]. Od leta 2018 je zaposlen v ljubljanski [[SNG Drama Ljubljana|Drami]].<br /> <br /> ==Video==<br /> {{#embed:youtube | bCk_EwF4guQ}} <br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 18930 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Nagrada Ita Rina za vloge Tomaža v filmu ''Jezdeca'', Jureta v filmu ''Zbudi me'', Jackieja v ''Opazovanju'' in za vlogo v igrano dokumentarni seriji ''Inhumanum''<br /> *2022 European shooting star 72. Berlinale, Berlin<br /> *2018 [[Vesna]] za najboljšo stransko moško vlogo 21. Festival slovenskega filma, Portorož: Željko Štante ''Posledice'' (Temporama)<br /> *2017 [[Nagrada Sklada Staneta Severja]] za igralske stvaritve študentov dramske igre za vlogo '''Berniea''' (Mamet ''Seksualna perverzija v Chicagu'')<br /> *2013 mednarodna nagrada za najboljšo moško vlogo na festivalu Teatraly Koufar, Minsk<br /> *2012 amaterska igralska nagrada na festivalu Vizije - Festival mladinskih skupin Slovenije, Ptuj<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *SNG Maribor<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[https://www.vecer.com/umetniski-vodja-mora-biti-prisoten-6484026 Umetniški vodja mora biti prisoten - www.vecer.com, 02.06.2018]<br /> *[https://www.vecer.com/v-soboto/intervju-timon-sturbej-tezje-je-razgaliti-duso-slece-se-lahko-vsak-10270171 Timon Šturbej: Težje je razgaliti dušo. Sleče se lahko vsak - www.vecer.com, 12.02.2022]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Diana_Kolenc&diff=61498 2024-05-31T20:43:59Z

<p>Maša: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Kolenc, Diana]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Kolenc, Diana]] [[Slika:Diana Kolenc.jpg|sličica|Diana Kolenc, foto: Luka Jereb]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Diana Kolenc je študentka 4. letnika gledališke igre in umetniške besede na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] pod mentorstvom [[Boris Ostan|Borisa Ostana]], [[Branko Šturbej|Branka Šturbeja]] in [[Janusz Kica|Janusza Kice]].<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> *2021 ''Noži v kurah'', [[AGRFT]]<br /> *2021 ''Mnogo ljubezni za nič (kolaž prizorov iz Shakespearja)'', [[AGRFT]]<br /> *2020 ''Alenka'', [[AGRFT]]<br /> *2020 ''Kazimir in Karolina'', [[AGRFT]]<br /> *2020 ''On Line Čehov'', [[AGRFT]]<br /> *2019 ''Zmenek'', [[AGRFT]]<br /> *2019 ''Dežela ptic'', [[AGRFT]]<br /> *2019 ''Občutki padanja'', [[AGRFT]]<br /> *2019 ''Še ni koncepta'', [[AGRFT]]<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Nagrada Ita Rina za vlogo Lare v filmu ''Opazovanje''<br /> *2024 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za najboljšo žensko vlogo v filmu ''Razglašena''<br /> *2021 Nagrada Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve študentov dramske igre<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> ==Zunanje povezave==</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Ivanka_Me%C5%BEan&diff=61497 2024-05-31T20:41:39Z

<p>Maša: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mežan, Ivanka]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Mežan, Ivanka]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Ivanka-Mežan.jpg|300px|Foto: Arhiv SNG Drama Ljubljana]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Gledališka, filmska in televizijska igralka Ivanka Mežan se je rodila v Mariboru, 18. junija 1926. Na oder je prvič stopila v [[Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju|Slovenskem narodnem gledališču na osvobojenem ozemlju]] v Črnomlju leta 1944 in se nato vpisala na [[AGRFT Ljubljana|Akademijo za igralsko umetnost]] v Ljubljani. Redna članica [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]] je bila od leta 1945 do leta 1979, po upokojitvi pa je redno nastopala tudi v drugih slovenskih gledališčih.<br /> <br /> Najprej se je uveljavila z vlogami mladostnic v slovenskih in tujih klasičnih in sodobnih dramah, nato pa prevzemala čedalje bolj zahtevne, zrele ženske like, pogosto duhovito stilizirane in izdelane s tenkočutno odrsko omiko. Na filmu je debitirala leta 1973 v filmu ''Cvetje v jeseni'' in ustvarila 17 večinoma stranskih in epizodnih vlog v slovenskih celovečernih filmih ter več kot 45 vlog v televizijskih filmih, dramah in serijah. Številne vloge je ustvarila tudi v radijskih igrah. Pomembnejše mesto v njenem filmskem opusu poleg vloge potovke Maruše v ''Cvetju v jeseni'' zavzemajo naslednje vloge: vloga Roze v ''Let mrtve ptice'' (1973), Ane v drami ''Pustota'' (1982), vloga Shirley v ''Ljubljana je ljubljena'' (2005) in vloga Ivanke v ''Deklica in drevo'' (2012). Leta 1995 pa je za svoje delo prejela tudi [[Borštnikov prstan]].<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 2901 | roles}}<br /> <br /> ==Vloge na filmu in televiziji==<br /> *2013 ''Panika'', r. Barbara Zemljič, A Atalanta d. o. o. <br /> *2013 ''Vztrajanje'', r. Miha Knific, Nukleus film d.o.o.<br /> *2012 ''Deklica in drevo'', r. Vlado Škafar, Gustav Film - Ljubljana<br /> *2009 ''9:06'', r. Igor Šterk, A.A.C. Productions, Gustav Film - Ljubljana, RTV Slovenija, ZDF/ARTE<br /> *2008 ''Vsakdan ni vsak dan'', r. Martin Turk, TV Slovenija, Bela film - Ljubljana <br /> *2007 ''Instalacija ljubezni'', r. Maja Weiss, Bela film - Ljubljana, TV Slovenija, Iluzija, Ljubljana, Taris Filmproduktion, Solingen <br /> *2006 ''Moj sin, seksualni manijak'', r. Goran Vojnović, Arsmedia - Ljubljana<br /> *2005 ''Ko naju več ne bo'', r. Florijan Skubic, TV Slovenija<br /> *2005 ''Ljubljana je ljubljena'', r. Matjaž Klopčič, Arsmedia - Ljubljana<br /> *1990 Mati; ''Decembrski dež'', r. [[Božo Šprajc]], Viba film Ljubljana in TV Ljubljana<br /> *1988 ''Bronasti vijak''<br /> *1989 Otroštva tat; ''Coprnica Zofka'', r. [[Matija Milčinski]], Viba film Ljubljana in Lutkovno gledališče Ljubljana<br /> *1987 ''Živela svoboda'', r. Rajko Ranfl, Viba film Ljubljana<br /> *1984 Manka; ''Veselo gostivanje'', r. France Štiglic, Viba film Ljubljana<br /> *1982 Ana; ''Pustota'', r. [[Jože Gale]], Viba film Ljubljana<br /> *1982 Gospa; ''Deseti brat'', r. Vojko Duletić, Viba film Ljubljana<br /> *1980 ''Nasvidenje v naslednji vojni'', r. Živojin Pavlović, Viba film in Vesna film Ljubljana<br /> *1975 Starka; ''Čudoviti prah'', r. Milan Ljubić, Viba film Ljubljana<br /> *1973 Roza; ''Let mrtve ptice'', r. Živojin Pavlović, Viba film Ljubljana<br /> *1973 Maruša; ''Cvetje v jeseni'', r. Matjaž Klopčič, Vesna film Ljubljana in RTV Ljubljana<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Nagrada Ita Rina za življenjsko delo<br /> *2015 Nagrada bert za življenjsko delo na področju filmske igre<br /> *1995 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikov prstan]]<br /> *1977 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro za vlogo '''Scriccie''' (Pirandello ''Velikani z gore'', SNG Drama Ljubljana)<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.<br /> *Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994<br /> *Spletna stran [http://www.film-center.si www.film-center.si]<br /> *Slovenska kinoteka<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.rtvslo.si/kultura/film/igralka-kakrsnih-ne-delajo-vec/150387 Igralka, kakršnih &quot;ne delajo več&quot; - www.rtvslo.si, 21.04.2007]<br /> *[http://www.gledaliskimuzej.si/index.php?path=razstave_dogodki&amp;id=232 Mežanka, gospa Ivanka - www.gledaliskimuzej.si]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/145882178 Ivanka Mežan, Nočni obisk - www.rtvslo.si, 17.09.2012]<br /> *[http://www.siol.net/scena/druzabna_kronika/2012/09/ivanka_mezan_s_stefko_sva_resnicno_povezani.aspx Ivanka Mežan: S Štefko sva resnično povezani - www.siol.net, 25.09.2012]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174303488 Ivanka Mežan, Nedeljski gost Vala 202 - www.rtvslo.si, 9.11.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/ime-tedna/174332687 Ivanka Mežan, oddaja Ime tedna - www.rtvslo.si, 27.04.2015]<br /> *[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]<br /> *[https://www.dnevnik.si/1042885440/kultura/oder/portret-ivanke-mezan-gledaliske-in-filmske-igralke-med-smehom-in-solzicami Portret Ivanke Mežan, gledališke in filmske igralke: Med smehom in solzicami - www.dnevnik.si, 8.05.2019]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Jurij_Sou%C4%8Dek&diff=61095 2024-01-17T10:39:49Z

<p>Maša: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Souček, Jurij]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Souček, Jurij]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Igralec Jurij Souček se je rodil v Ljubljani, 5. aprila 1929. Po diplomi na [[AGRFT Ljubljana|igralski akademiji]] v Ljubljani leta 1953 se je zaposlil v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]], kjer je ostal, z manjšim postankom v svoboden poklic, do svoje upokojitve leta 1989. Njegov gledališki opus obsega več kot 150 vlog. <br /> O sebi je s kančkom ironije znal povedati, da je »bil prvak drugih zasedb«. Med njegovimi gledališkimi kreacijami prevladujejo karakterni liki, pogosto t. i. negativci, ki jih je ustvaril kot »govorne, znamenito izostrene in logične interpretacije … Kot iskalec in raziskovalec je izumil svoj, individualno razviden in - zlasti ob soigri z [[Duša Počkaj|Dušo Počkaj]] - za slovensko igralsko omiko nov način odrske interpretacije. Postal je prvak nekonvencionalne, moderne dramske igre« (Dušan Moravec, Vasja Predan, ''Sto slovenskih dramskih umetnikov'', Prešernova družba, 2001) in se s tem zavestno odmaknil od ustaljenih, prevladujočih modelov igre oziroma od tipa t. i. reproduktivnega igralca ter ustvaril med drugim vloge: Kreon v [[Dominik Smole|Smoletovi]] ''Antigoni'', Hoederer v Sartrovih ''Umazanih rokah'', Martin Luther v istoimenski Osbornovi drami, George v Albeejevi ''Kdo se boji Virginie Woolf?'', Cesar v Arrabalovem ''Arhitektu in asirskem cesarju'', Profesor v Ionescovi ''Učni uri …''<br /> <br /> Desetletja je deloval tudi na televiziji, kjer je bil igralec in interpret, avtor besedil, priredb in včasih tudi režiser. Cela vrsta rodov otrok pozna njegov glas, s katerim je oživil neštete prepoznavne in priljubljene like iz risank in otroških radijskih iger. Radijska dediščina je po njegovi zaslugi bogatejša za okoli 600 radijskih iger, kar pomeni, da je nedvomno eden najobsežnejših v zgodovini slovenskega radia. Njegov prispevek k radiofonski umetnosti je neprecenljiv, tako po obsežnosti kot po raznovrstnosti opusa.<br /> Součkovi prvi televizijski nastopi segajo v leto 1958, takrat je zaigral v prvih skečih s Franetom Milčinskim – Ježkom. <br /> Souček je nato postal eden najprepoznavnejših obrazov in glasov slovenske televizije. Nastopil je tudi v več filmih, med drugim v klasiki ''Ne čakaj na maj'' (1957) Frančiška Čapa, ter v mladinski pravljični seriji ''Čisto pravi gusar'' (1987). Igral je tudi v televizijski seriji ''Waitapu'' (1990).<br /> <br /> Zlasti najmlajši televizijski gledalci pa so si ga zapomnili po priljubljenih risankah, kot sta Palček Smuk ter mali in veliki pujs Pipi in Melkijad, ki bi nam bili brez njegovega glasu tuji .<br /> <br /> Za svoje delo je prejel številne nagrade - leta 1961 Sterijevo nagrado v Novem Sadu, leta 1994 Borštnikov prstan, 2005 viktorja za življenjsko delo in 2019 priznanje zlati glas Združenja dramskih umetnikov. Leta 2022 je postal častni meščan Ljubljane. Svoj dragocen televizijski in radijski prispevek je leta 2018 zaokrožil z Ježkovo nagrado za življenjsko delo. V utemeljitvi so tedaj zapisali, da je Souček postal emblematična osebnost slovenske medijske kulturne krajine in pri tem omenili njegovo sijajno gledališko kariero. &quot;Tako kot je h gledališču z žarom nenehnega raziskovalca pristopil zavzeto in premišljeno, je sprejel tudi nove medije in se že na začetku osebne kariere pridružil ustvarjalcem v različnih skupinah na nacionalnem radiu, ki so gradile specifično zvočno podobo izvirne radijske igre in podobno tudi na začetku delovanja slovenske televizije, še v času njenega eksperimentalnega in poskusnega delovanja pred več kot 60 leti.&quot;<br /> <br /> Umrl je 17. januarja 2024.<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 64 | roles}}<br /> <br /> ==Vloge na filmu in televiziji==<br /> ==Režije v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 64 | directings}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2019 Nagrada ZDUS Zlati glas za sinhronizacijo risank in radiofonske stvaritve<br /> *2018 [[Ježkova nagrada]] za življenjsko delo<br /> *1994 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikov prstan]]<br /> *1993 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za najboljšo moško vlogo Razbojnika v ''Razbojnik Rogovilež'', Moje gledališče<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.<br /> *Slovenski gledališki inštitut<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/jurij-soucek-sem-eden-redkih-igralcev-ki-sem-ostal-zvest-ljubljanski-drami Jurij Souček: Sem eden redkih igralcev, ki sem ostal zvest ljubljanski Drami - www.sigledal.org, 5.4.2014]<br /> *[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Jurij_Sou%C4%8Dek&diff=61094 2024-01-17T10:38:00Z

<p>Maša: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Souček, Jurij]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Souček, Jurij]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Igralec Jurij Souček se je rodil v Ljubljani, 5. aprila 1929. Po diplomi na [[AGRFT Ljubljana|igralski akademiji]] v Ljubljani leta 1953 se je zaposlil v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]], kjer je ostal, z manjšim postankom v svoboden poklic, do svoje upokojitve leta 1989. Njegov gledališki opus obsega več kot 150 vlog. <br /> O sebi je s kančkom ironije znal povedati, da je »bil prvak drugih zasedb«. Med njegovimi gledališkimi kreacijami prevladujejo karakterni liki, pogosto t. i. negativci, ki jih je ustvaril kot »govorne, znamenito izostrene in logične interpretacije … Kot iskalec in raziskovalec je izumil svoj, individualno razviden in - zlasti ob soigri z [[Duša Počkaj|Dušo Počkaj]] - za slovensko igralsko omiko nov način odrske interpretacije. Postal je prvak nekonvencionalne, moderne dramske igre« (Dušan Moravec, Vasja Predan, ''Sto slovenskih dramskih umetnikov'', Prešernova družba, 2001) in se s tem zavestno odmaknil od ustaljenih, prevladujočih modelov igre oziroma od tipa t. i. reproduktivnega igralca ter ustvaril med drugim vloge: Kreon v [[Dominik Smole|Smoletovi]] ''Antigoni'', Hoederer v Sartrovih ''Umazanih rokah'', Martin Luther v istoimenski Osbornovi drami, George v Albeejevi ''Kdo se boji Virginie Woolf?'', Cesar v Arrabalovem ''Arhitektu in asirskem cesarju'', Profesor v Ionescovi ''Učni uri …''<br /> <br /> Desetletja je deloval tudi na televiziji, kjer je bil igralec in interpret, avtor besedil, priredb in včasih tudi režiser. Cela vrsta rodov otrok pozna njegov glas, s katerim je oživil neštete prepoznavne in priljubljene like iz risank in otroških radijskih iger. Radijska dediščina je po njegovi zaslugi bogatejša za okoli 600 radijskih iger, kar pomeni, da je nedvomno eden najobsežnejših v zgodovini slovenskega radia. Njegov prispevek k radiofonski umetnosti je neprecenljiv, tako po obsežnosti kot po raznovrstnosti opusa.<br /> Součkovi prvi televizijski nastopi segajo v leto 1958, takrat je zaigral v prvih skečih s Franetom Milčinskim – Ježkom. <br /> Souček je nato postal eden najprepoznavnejših obrazov in glasov slovenske televizije. Nastopil je tudi v več filmih, med drugim v klasiki ''Ne čakaj na maj'' (1957) Frančiška Čapa, ter v mladinski pravljični seriji ''Čisto pravi gusar'' (1987). Igral je tudi v televizijski seriji ''Waitapu'' (1990).<br /> <br /> Zlasti najmlajši televizijski gledalci pa so si ga zapomnili po priljubljenih risankah, kot sta Palček Smuk ter mali in veliki pujs Pipi in Melkijad, ki bi nam bili brez njegovega glasu tuji .<br /> <br /> Za svoje delo je prejel številne nagrade - leta 1961 Sterijevo nagrado v Novem Sadu, leta 1994 Borštnikov prstan, 2005 viktorja za življenjsko delo in 2019 priznanje zlati glas Združenja dramskih umetnikov. Leta 2022 je postal častni meščan Ljubljane. Svoj dragocen televizijski in radijski prispevek je leta 2018 zaokrožil z Ježkovo nagrado za življenjsko delo. V utemeljitvi so tedaj zapisali, da je Souček postal emblematična osebnost slovenske medijske kulturne krajine in pri tem omenili njegovo sijajno gledališko kariero. &quot;Tako kot je h gledališču z žarom nenehnega raziskovalca pristopil zavzeto in premišljeno, je sprejel tudi nove medije in se že na začetku osebne kariere pridružil ustvarjalcem v različnih skupinah na nacionalnem radiu, ki so gradile specifično zvočno podobo izvirne radijske igre in podobno tudi na začetku delovanja slovenske televizije, še v času njenega eksperimentalnega in poskusnega delovanja pred več kot 60 leti.&quot;<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 64 | roles}}<br /> <br /> ==Vloge na filmu in televiziji==<br /> ==Režije v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 64 | directings}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2019 Nagrada ZDUS Zlati glas za sinhronizacijo risank in radiofonske stvaritve<br /> *2018 [[Ježkova nagrada]] za življenjsko delo<br /> *1994 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikov prstan]]<br /> *1993 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za najboljšo moško vlogo Razbojnika v ''Razbojnik Rogovilež'', Moje gledališče<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.<br /> *Slovenski gledališki inštitut<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/jurij-soucek-sem-eden-redkih-igralcev-ki-sem-ostal-zvest-ljubljanski-drami Jurij Souček: Sem eden redkih igralcev, ki sem ostal zvest ljubljanski Drami - www.sigledal.org, 5.4.2014]<br /> *[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Jurij_Sou%C4%8Dek&diff=61093 2024-01-17T10:37:08Z

<p>Maša: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Souček, Jurij]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Souček, Jurij]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Igralec Jurij Souček se je rodil v Ljubljani, 5. aprila 1929. Po diplomi na [[AGRFT Ljubljana|igralski akademiji]] v Ljubljani leta 1953 se je zaposlil v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]], kjer je ostal, z manjšim postankom v svoboden poklic, do svoje upokojitve leta 1989. Njegov gledališki opus obsega več kot 150 vlog. <br /> O sebi je s kančkom ironije znal povedati, da je »bil prvak drugih zasedb«. Med njegovimi gledališkimi kreacijami prevladujejo karakterni liki, pogosto t. i. negativci, ki jih je ustvaril kot »govorne, znamenito izostrene in logične interpretacije … Kot iskalec in raziskovalec je izumil svoj, individualno razviden in - zlasti ob soigri z [[Duša Počkaj|Dušo Počkaj]] - za slovensko igralsko omiko nov način odrske interpretacije. Postal je prvak nekonvencionalne, moderne dramske igre« (Dušan Moravec, Vasja Predan, ''Sto slovenskih dramskih umetnikov'', Prešernova družba, 2001) in se s tem zavestno odmaknil od ustaljenih, prevladujočih modelov igre oziroma od tipa t. i. reproduktivnega igralca ter ustvaril med drugim vloge: Kreon v [[Dominik Smole|Smoletovi]] ''Antigoni'', Hoederer v Sartrovih ''Umazanih rokah'', Martin Luther v istoimenski Osbornovi drami, George v Albeejevi ''Kdo se boji Virginie Woolf?'', Cesar v Arrabalovem ''Arhitektu in asirskem cesarju'', Profesor v Ionescovi ''Učni uri …''<br /> <br /> Desetletja je deloval tudi na televiziji, kjer je bil igralec in interpret, avtor besedil, priredb in včasih tudi režiser. Cela vrsta rodov otrok pozna njegov glas, s katerim je oživil neštete prepoznavne in priljubljene like iz risank in otroških radijskih iger. Radijska dediščina je po njegovi zaslugi bogatejša za okoli 600 radijskih iger, kar pomeni, da je nedvomno eden najobsežnejših v zgodovini slovenskega radia. Njegov prispevek k radiofonski umetnosti je neprecenljiv, tako po obsežnosti kot po raznovrstnosti opusa.<br /> Součkovi prvi televizijski nastopi segajo v leto 1958, takrat je zaigral v prvih skečih s Franetom Milčinskim – Ježkom. <br /> Souček je nato postal eden najprepoznavnejših obrazov in glasov slovenske televizije. Nastopil je tudi v več filmih, med drugim v klasiki ''Ne čakaj na maj'' (1957) Frančiška Čapa, ter v mladinski pravljični seriji ''Čisto pravi gusar'' (1987). Igral je tudi v televizijski seriji ''Waitapu'' (1990).<br /> <br /> Zlasti najmlajši televizijski gledalci pa so si ga zapomnili po priljubljenih risankah, kot sta Palček Smuk ter mali in veliki pujs Pipi in Melkijad, ki bi nam bili brez njegovega glasu tuji .<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 64 | roles}}<br /> <br /> ==Vloge na filmu in televiziji==<br /> ==Režije v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 64 | directings}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2019 Nagrada ZDUS Zlati glas za sinhronizacijo risank in radiofonske stvaritve<br /> *2018 [[Ježkova nagrada]] za življenjsko delo<br /> *1994 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikov prstan]]<br /> *1993 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za najboljšo moško vlogo Razbojnika v ''Razbojnik Rogovilež'', Moje gledališče<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.<br /> *Slovenski gledališki inštitut<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/jurij-soucek-sem-eden-redkih-igralcev-ki-sem-ostal-zvest-ljubljanski-drami Jurij Souček: Sem eden redkih igralcev, ki sem ostal zvest ljubljanski Drami - www.sigledal.org, 5.4.2014]<br /> *[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Anja_Novak&diff=61043 2024-01-03T08:03:25Z

<p>Maša: /* Zunanje povezave */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Novak,Anja]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Novak,Anja]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Anja_novak_foto_luka_kaše.jpg|Foto: Luka Kaše]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Anja Novak (1991) je gledališka in filmska igralka, performerka, pesnica in pevka, zaposlena v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]] v Ljubljani. Leta 2014 je pod mentorstvom Tomija Janežiča in Janeza Hočevarja Rifleta diplomirala iz dramske igre na ljubljanskem Agrft. Leta 2015 pa je z avtorskim projektom ''Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev'', preko katerega je raziskovala gledališčenje in uglasbitev (svoje) poezije, iz dramske igre na Agrft tudi magistrirala. Še istega leta je začela z aktivnim delovanjem v ansamblu Slovenskega mladinskega gledališče, poleg katerega pa ostaja dejavna tudi na neodvisni sceni in na filmu.<br /> <br /> Poleg uprizoritvenih umetnosti je dejavna tudi na polju literature. Večinoma piše poezijo, leta 2023 pa je na Tednu slovenske drame osvojila Nagrado Slavka Gruma, ki se podeljuje za najboljše slovensko novonastalo dramsko besedilo, in sicer z delom ''Tekst telesa'', ki je kasneje izšel pri reviji ''Sodobnost''. Avgusta leta 2020 je pri Založbi Sanje izšla njena prva pesniška zbirka z naslovom ''Ranerane'', ki je bila na Slovenskem knjižnem sejmu tudi nominirana za najboljši prvenec leta.<br /> <br /> Ljubi zajce in nima facebooka.<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 16009 | roles}}<br /> <br /> ==Dramski teksti==<br /> *''Tekst telesa''<br /> <br /> ==Celotna besedila==<br /> *{{Pdf|Tekst_telesa.pdf|''Tekst telesa''}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2023 [[Nagrada Slavka Gruma|Nagrada Slavka Gruma]] na 53. Tednu slovenske drame za dramsko besedilo ''Tekst telesa'' {{Pdf|Grumova nagrada 2023 obrazlozitev.pdf|Utemeljitev}}<br /> *2019 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za mlado igralko za vlogo v predstavi ''še ni naslova'' v produkciji [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča]]<br /> *2017 Borštnikova nagrada za igro igralskemu kolektivu (''Človek, ki je gledal svet'', SMG)<br /> *2015 akademijska Prešernova nagrada za avtorski projekt ''Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev''<br /> *2014 vesna za najboljšo glavno žensko vlogo na 17. festivalu slovenskega filma (film ''Prespana pomlad'')<br /> *2014 Prešernova nagrada UL AGRFT za igro v diplomskih uprizoritvah ''Zdaj letim'' in ''1981''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *eKumba AGRFT<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://veza.sigledal.org/prispevki/anja-novak-bere-sodobno-slovensko-dramo Anja Novak bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 12.05.2017]<br /> *[http://veza.sigledal.org/prispevki/anja-novak-bere-sodobno-slovensko-dramo-1 Anja Novak bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 16.06.2017]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174535738 Igralka Anja Novak, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 01.05. 2018]<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/anja-novak/ NEODVISNI podatkovnik]<br /> *[https://www.e-talenta.eu/members/profile/anja-novak/ E-talenta]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Anja_Novak&diff=61042 2024-01-03T08:00:33Z

<p>Maša: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Novak,Anja]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Novak,Anja]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Anja_novak_foto_luka_kaše.jpg|Foto: Luka Kaše]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Anja Novak (1991) je gledališka in filmska igralka, performerka, pesnica in pevka, zaposlena v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]] v Ljubljani. Leta 2014 je pod mentorstvom Tomija Janežiča in Janeza Hočevarja Rifleta diplomirala iz dramske igre na ljubljanskem Agrft. Leta 2015 pa je z avtorskim projektom ''Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev'', preko katerega je raziskovala gledališčenje in uglasbitev (svoje) poezije, iz dramske igre na Agrft tudi magistrirala. Še istega leta je začela z aktivnim delovanjem v ansamblu Slovenskega mladinskega gledališče, poleg katerega pa ostaja dejavna tudi na neodvisni sceni in na filmu.<br /> <br /> Poleg uprizoritvenih umetnosti je dejavna tudi na polju literature. Večinoma piše poezijo, leta 2023 pa je na Tednu slovenske drame osvojila Nagrado Slavka Gruma, ki se podeljuje za najboljše slovensko novonastalo dramsko besedilo, in sicer z delom ''Tekst telesa'', ki je kasneje izšel pri reviji ''Sodobnost''. Avgusta leta 2020 je pri Založbi Sanje izšla njena prva pesniška zbirka z naslovom ''Ranerane'', ki je bila na Slovenskem knjižnem sejmu tudi nominirana za najboljši prvenec leta.<br /> <br /> Ljubi zajce in nima facebooka.<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 16009 | roles}}<br /> <br /> ==Dramski teksti==<br /> *''Tekst telesa''<br /> <br /> ==Celotna besedila==<br /> *{{Pdf|Tekst_telesa.pdf|''Tekst telesa''}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2023 [[Nagrada Slavka Gruma|Nagrada Slavka Gruma]] na 53. Tednu slovenske drame za dramsko besedilo ''Tekst telesa'' {{Pdf|Grumova nagrada 2023 obrazlozitev.pdf|Utemeljitev}}<br /> *2019 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za mlado igralko za vlogo v predstavi ''še ni naslova'' v produkciji [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča]]<br /> *2017 Borštnikova nagrada za igro igralskemu kolektivu (''Človek, ki je gledal svet'', SMG)<br /> *2015 akademijska Prešernova nagrada za avtorski projekt ''Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev''<br /> *2014 vesna za najboljšo glavno žensko vlogo na 17. festivalu slovenskega filma (film ''Prespana pomlad'')<br /> *2014 Prešernova nagrada UL AGRFT za igro v diplomskih uprizoritvah ''Zdaj letim'' in ''1981''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *eKumba AGRFT<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://veza.sigledal.org/prispevki/anja-novak-bere-sodobno-slovensko-dramo Anja Novak bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 12.05.2017]<br /> *[http://veza.sigledal.org/prispevki/anja-novak-bere-sodobno-slovensko-dramo-1 Anja Novak bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 16.06.2017]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174535738 Igralka Anja Novak, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 01.05. 2018]<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/anja-novak/ NEODVISNI podatkovnik]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Amelia_Kraigher&diff=60718 2023-10-26T06:37:50Z

<p>Maša: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Kraigher, Amelia ]]<br /> [[Kategorija:Kritiki, teatrologi, teoretiki, raziskovalci in publicisti|Kraigher, Amelia]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Kraigher, Amelia ]]<br /> <br /> članek je v delu<br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Študirala je slovenski jezik in književnosti ter primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Gledališka in plesna kritičarka – samozaposlena v kulturi.<br /> Lektorica slovenskega jezika. <br /> <br /> <br /> ==Strokovno izobraževanje==<br /> *Gledališka in lutkovna šola [[GILŠ – KODUM]], Ljubljana, in poletni gledališki seminarji, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, 1991–1995; <br /> *mednarodna plesno-gledališka poletna šola v organizaciji lizbonske Forum Dança, Castello Branco, Portugalska, 1994;<br /> *poletna gledališka šola European Summer Arena – ESA '94 v Hoelbeku, Danska, 1994;<br /> *petmesečna intenzivna gledališka delavnica v Grosuplju, Slovenija, ki jo je vodila učenka Jerzyja Grotowskega Renée Torres iz Venezuele, 1995;<br /> *mednarodni festival sodobnih odrskih umetnosti »Exodos«, Ljubljana, Slovenija - udeležba na delavnici in igralka v predstavi Preročišča Enriqueja Vargasa iz Kolumbije, gostovanje na festivalu Toscana delle culture v Arcidossu, Italija, 1996;<br /> *gledališka improvizatorka v Impro ligi (ekipa GILŠ – Nasa kabinet), tabor *gledaliških improvizacij v Kokrjah, Slovenija, Diploma mlade improvizatorke, 1993–95;<br /> *udeležba na delavnici o gledališki kritiki pod vodstvom dr. Florianne Gaber iz Francije, Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, Ljubljana, maj 2003.<br /> <br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> *igralka v predstavi Anno Demoni v režiji [[Barbara Kapelj|Barbare Kapelj]], Mednarodni festival uličnih gledališč [[Ana Desetnica]], Ljubljana, Slovenija, junij 2002;<br /> *igralka v predstavi Parsifal in vitezi okrogle mize režiserja Gabriela E. Hernandeza, Ljubljanski grad, Zavod Senzorium, Ljubljana maj–julij 1998;<br /> *igralka v predstavi Hiša v zraku režiserja [[Gabriel E. Hernandez|Gabriela E. Hernandeza]], Klub K4 Ljubljana, [[Zavod Senzorium]], Ljubljana, Slovenija, marec 1998;<br /> *igralka in plesalka v predstavi Guma s. p. v režiji Marcandrea Bragalinija in Špele Trošt v starem pokritem bazenu v Kranju, [[Gledališče čez cesto Kranj]], Slovenija, 1997;<br /> *igralka v predstavi Moliére pisatelja in dramatika Mihaila Bulgakova v režiji [[Dejan Sarič|Dejana Sariča]], [[KUD Zrakogled Koper]] in [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]], Slovenija, 1996;<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> *2006 glasbena monodrama Kot jaz – avtorski projekt dramske igralke in pevke [[Lare P. Jankovič]], Kulturno društvo [[Integrali]] Ljubljana, september 2006.<br /> <br /> * 2005 Iz take smo snovi kot sanje, r. [[Barbara Kapelj|Barbare Kapelj]], [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]<br /> <br /> *2005 Eudiamonija koreografija [[Mojca Klemenčič|Mojce Klemenčič]], [[KUD C3]];<br /> *2005 F. G. Lorca ''Krvava svatba'' r. [[Nenni Delmestre]], [[Drama SNG Maribor]]<br /> *2004 Igor Bauersime ''norway.today'' r. [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]], Drama SNG Maribor in Narodno pozorište Beograd, Maribor–Beograd<br /> *2000 ''Ženska dela: obrobljanje, vozlanje, pletenje tkanje'' r. Barbara Kapelj, [[Zavod Maska]] in Moderna galerija, Ljubljana, Slovenija, 2000;<br /> * 2000 ''Križ na gori''koreografija [[Bara Kolenc]], Kulturno umetniško društvo TiM in [[Gledališče GLEJ]], Ljubljana<br /> <br /> ==Strokovno delo==<br /> <br /> *Članica strokovne komisije za uprizoritvene umetnosti Oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost Mestne občine Ljubljana, 2004 ter 2007–2009;<br /> *Članica žirije za Grumovo nagrado na 36. in 37. Tednu slovenske drame, 2006 in 2007; <br /> *Članica slovenskega odbora za izbor dramskih novitet, predstavljenih v publikaciji Evropske gledališke konvencije za leto 2006;<br /> *članica mednarodne strokovne komisije pri evropskem programu Culture 2000 za področje scenskih umetnosti, 2005;<br /> *članica strokovne komisije za področje uprizoritvenih umetnosti pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, 2004–2005;<br /> *članica strokovne komisije za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture za gledališko dejavnost pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, 2002–2004;<br /> *organizatorka mednarodnih festivalov Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj, urednica festivalskih publikacij, Prešernovo gledališče Kranj, Slovenija, 2001, 2002, 2003 in 2004;<br /> *selektorica in organizatorka mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Break 21/Vdor 21 za področje scenskih umetnosti, Študentska organizacija univerze v Ljubljani, Slovenija, 1999 in 2000.<br /> <br /> <br /> ===Strokovna udeležba na okroglih mizah in simpozijih===<br /> *Predstavnica slovenskih nevladnih organizacij s področja scenskih umetnosti na festivalu European off network v organizaciji Freietheater, St. Pölten, Avstrija, junij 2005;<br /> *Primorski poletni festival, Koper–Izola–Piran, Slovenija, julij 2002;<br /> *predstavnica Prešernovega gledališča Kranj na strokovnem srečanju nacionalnih gledaliških hiš s področja Balkana The Works of our Neighbours, Solun, Grčija, november 2002;<br /> <br /> <br /> ==Gledališka, plesna, literarna in filmsa kritika ter publicistika==<br /> <br /> Štirinajstdnevnik Razgledi, festivalski katalogi Zavoda Maska, festivalski katalogi Tedna slovenske drame, Premiernik – gledališki časopis Drame SNG Maribor, Radio Študent, časniki Jutranjik, Dnevnik, Večer, študentski časopis Zofa, politična revija Sektor, filmski mesečnik Kinotečnik, dvotednika Gorenjski glas in Primorske novice, Kulturator – mesečnik Kulturnega doma Kamnik, Radio Koper, mesečnik Moda in, filmski mesečnik Premiera, Vikend magazin – filmska priloga časnika Delo.<br /> <br /> <br /> ==Strokovne objave==<br /> <br /> Časopis za scenske umetnosti Maska, ČKZ – Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, Slovenski gledališki letopis 2000/2001 ter 2005/2006 Slovenskega gledališkega muzeja, gledališki list Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, gledališki listi Prešernovega gledališča Kranj, gledališki listi Mestnega gledališča ljubljanskega, Radio Študent, Študenstki časopis Zofa, humanistična revija Balcanis, Sodobnost – revija za književnost in kulturo, spremna beseda k romanu Spodbujanje krokodilov portugalskega pisatelja Antonia Loba Antunesa (Cankrajeva založba, Ljubljana, Slovenija, knjižna zbirka Moderni klasiki, 2003).<br /> <br /> <br /> ==Knjižne objave==<br /> *Razprava v angleščini New Ballet Dialectics v zborniku Postdramatic Fishing – Attempt on Potentialities of Performance. Maska, Ljubljana 2003.<br /> <br /> <br /> ==Uredniško delo==<br /> <br /> *Članica uredništva in ustanoviteljica revije za scenske umetnosti Maska (1997–2006);<br /> *katalogi in publikacije Tedna slovenske drame (2000–2004),<br /> *Radio Študent – urednica redakcije za kulturo in humanistične vede (2000–2002),<br /> *Študenstski časopis Zofa – tematske strani in kultura (1998–2000),<br /> *Premiernik – gledališki časopis Drame SNG Maribor (2004–2005).<br /> <br /> <br /> ==Prevodi leposlovja iz italijanskega jezika==<br /> <br /> *Prevod spremne besede k romanu Izrek (Teorema) italijanskega pisatelja Pier Paola Pasolinija, Študentska založba, knjižna zbirka Beletrina, Ljubljana, Slovenija, 2001;<br /> *prevod celovečernega filma Ptički in ptičice (Uccellacci e uccellini) režiserja Pier Paola Pasolinija, Slovenska kinoteka, Ljubljana, Slovenija, november 2001;<br /> *prevod pesmi italijanskega pesnika Fabia Franzina v zborniku Dnevi poezije in vina, Študentska založba, Ljubljana, Slovenija, 2003;<br /> *prevod spremnih študij k dvojezični pesniški antologiji Drugačni verzi, pesniki dveh manjšin – Versi diversi, poeti di due minoranze, Unione Italiana – Italijanska Unija, Koper – Capodistria, Slovenija, 2006;<br /> *prevod pesmi italijanskega pesnika Francesca Tomade v zborniku Dnevi poezije in vina, Študentska založba, Ljubljana, Slovenija, 2006.<br /> *izbor in prevod pesmi italijanske pesnice Elise Biagini v zborniku Dnevi poezije in vina, Študentska založba, Ljubljana, Slovenija, 2007.<br /> ==Nagrade==<br /> *2018 [[Priznanje Vladimirja Kralja]] za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih, {{Pdf|Obrazložitev_-_Amelia_Kraigher_lek.pdf|obrazložitev}}<br /> *2023 Nagrada Nede Pagon za izjemne uredniške dosežke v zadnjih petih letih<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> ==Zunanje povezave==</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Justin_Jauk&diff=55701 2022-07-06T05:32:27Z

<p>Maša: /* Dramska besedila */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Jauk, Justin]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Jauk, Justin]]<br /> [[Slika:Justin Jauk wiki.jpg|sličica|Justin Jauk, foto: Matjaž Wenzel]]<br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> AVTOR O SEBI IN O SVOJEM DELU<br /> <br /> Moje misli živijo na žareči plošči. V moji duši ogenj plameni. To kar pišem, je ljubezen do življenja iz konteksta kronanja ženske svobode in njenega položaja v družbi. Iščem odnos bralca ali gledalca do prevare, dostojanstva, etike in tragičnih situacij znotraj slovenske skupnosti in družine. Moje zgodbe so elementarne, spisane po resničnih okoliščinah in vedno se zgodijo v ritualu vsakdanjega življenja ljudi, znancev, prijateljev.<br /> <br /> V Strahu se soočimo s herojskim odnosom do vsakdanjega. Kralji so praktično in teoretično razpeti med življenjem, smrtjo, ljubeznijo, svatbo ter veseljem.<br /> <br /> V Lepi Vidi Afrodita, njena duhovna sestra, orisuje, kako se Slovenka odloča za svobodo, in je močnejša od moža, sinove smrti. Gledamo neutolažljivega očeta, kakšno gorje je iskati izgubljeno ženo po italijanskih zaporih in igralnicah.<br /> <br /> V Treh ženskah se ekipa prijateljev zaplete v ljubezensko življenje – odnos. Prikazuje tri različne odnose različnih žensk različnih generacij. Moški pristop in dogajanje ob ustvarjanju (snemanju filma na jahti v slovenskem primorju – tragičen razplet in brodolom posadke) nam daje dvojni občutek, kje so člani, ki se ne rešijo s čolnom, in razhod, ki nam skozi katarzo oriše možnosti rešitve.<br /> <br /> V Plesu prasca se srečamo z običajnim junakom – moškim, ki je priča prevare na svatbi in ga vodim skozi luč neveste, njenega odnosa do telesa in Vrag, ki se prikazuje na domačem okolju. Na deželi, pokopališču, zaporu in v odnosu do publike ali bralcev. Moški lik v podobi prevaranta je Vrag. Ni ga potrebno iskati, sam se predstavi. Vse, kar napišem, je moj odnos do lepega, etike, ljubezni, časti, domotožja in smisel je jug, kjer se vse konča. Lokomotiva resnice in poguma zavriska. Tam se vse konča. Tam kjer smo živi, kjer iščem neskončnost. Vidim sebe, sanjam prijatelje, znance in ženske, ki sem jih ljubil in jih vedno bom.<br /> <br /> Človek živi v eksistenci absurdne, tragične in komične realnosti – resnice. Sam si sam in to te čudno stiska. Sam imeti ljubezen, otroka, ki te sprašuje, kaj je prav in kaj ni! V vsakemu junaku – junakinji je otrok, velika osebnost. Sam si sam in to te čudno stiska.<br /> <br /> <br /> Avtor Justin Jauk, v Mariboru, 2. marca 2021<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> *2006 ''Živalska farma'', avtorski projekt Damirja Zlatarj Freya, Drama [[SNG Maribor]]<br /> *2004 Brezposelni, Natakar; Bertolt Brecht ''Dobri človek iz Sečuana'', r. [[Ivana Vujić]], Drama SNG Maribor<br /> *2000 Stražnik v gostišču; Nikolaj Vasiljevič Gogol' ''Revizor'', r. [[Matija Logar]], [[SLG Celje]]<br /> *2000 Vitez, Vitez Learovega spremstva; William Shakespeare ''Kralj Lear'', r. [[Matjaž Zupančič]], SLG Celje<br /> *1999 Pesnik; [[Ivan Mrak]] ''[[Obločnica, ki se rojeva]]'', r. [[Diego De Brea]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], Ljubljana<br /> *1999 Akast; [[Dane Zajc]] ''[[Medeja]]'', r. [[Tijana Zinajić]], AGRFT Ljubljana<br /> *1997 Scipio; Albert Camus ''Kaligula'', r. [[Sebastijan Horvat]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]<br /> ==Vloge na filmu in televiziji==<br /> *1997 ''Moj prijatelj Arnold'', kratki TV film, r.[[ Boris Jurjaševič]], TV Slovenija<br /> <br /> ==Dramska besedila==<br /> *{{Pdf|PLES_PRASCA.pdf|Ples prasca}}<br /> *{{Pdf|BAR_PRI_CARLIJU-2.pdf|Bar pri Čarliju}}<br /> *{{Pdf|Strah.pdf|Strah}}<br /> *{{Pdf|LEPA_VIDA.pdf|Lepa Vida}}<br /> <br /> <br /> *{{Pdf|Komentar J.J..pdf|Komentar Sebastijana Horvata na dramske tekste Justina Jauka}}<br /> *{{Pdf|Komentar_Matjaža_Latina_na_gledališko_igro_in_dramske_tekste_Justina_Jauka.pdf|Komentar Matjaža Latina na gledališko igro in dramske tekste Justina Jauka}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> ==Galerija==<br /> &lt;gallery&gt; <br /> Slika:Justin Jauk..png<br /> Slika:Justin Jauk...jpg<br /> Slika:Justin Jauk.jpg ‎<br /> Slika:Received_198779614274577.jpeg<br /> Slika:Received_201219257363946.jpeg <br /> Slika:Received_10215082409285657.jpeg &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> ==Literatura==<br /> *Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja<br /> * Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)<br /> * Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)<br /> ==Zunanje povezave==</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Brane_Zorman&diff=55554 2022-06-06T11:00:03Z

<p>Maša: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Zorman, Brane]]<br /> [[Kategorija:Avtorji glasbe|Zorman, Brane]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Brane Zorman je skladatelj, zvočni in radijski umetnik, oblikovalec zvoka in producent, ki živi v Ljubljani. Ustvaril je številna avtorska zvočna dela za gledališče, ples, performanse. V svojem delu raziskuje možnosti procesiranja, prezence, percepcije, razumevanja, pozicioniranja in manipuliranja zvoka in prostora. Uporablja stare analogne tehnologije in tehnike in v svojem delu prehaja med polji glasbe, multimedije in vizualnega. Skozi uporabo enostavnih in sofisticiranih orodij razvija strategije, metode, dinamiko in interakvitne interpretacijske modele, zvočne pokrajine, kreira elektronske in akustične zvočne skulpture. Brane Zorman je tudi kurator in producent ZVO.ČI.TI, ZVO.ČI.TI DUO, CTR serije, projektov Hidden Materia, radio podkastov … Sodeluje z mnogimi slovenskimi in mednarodnimi umetniki in je z Ireno Pivka soustanovitelj Zavoda CONA ter kurator projekta radioCONA. <br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 1926 | roles}}<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *Zavod BUNKER<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Palma ars acustica za zvočno delo ''Duh dreves / Dotik''<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.branezorman.si/ www.branezorman.si]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/arsov-art-atelje/174517319 O radiu Cona z Branetom Zormanom, oddaja Arsov art atelje - www.rtvslo.si, 31.01.2018]<br /> *[https://www.dnevnik.si/1042800251/kultura/mediji/deset-let-projekta-radiocona-vaja-v-cujecnosti Deset let projekta radioCona: Vaja v čuječnosti - www.dnevnik.si, 03.02.2018]<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/brane-zorman/ NEODVISNI podatkovnik]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Brane_Zorman&diff=55553 2022-06-06T10:58:59Z

<p>Maša: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Zorman, Brane]]<br /> [[Kategorija:Avtorji glasbe|Zorman, Brane]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Brane Zorman je skladatelj, zvočni in radijski umetnik, oblikovalec zvoka in producent, ki živi v Ljubljani. Ustvaril je številna avtorska zvočna dela za gledališče, ples, performanse. V svojem delu raziskuje možnosti procesiranja, prezence, percepcije, razumevanja, pozicioniranja in manipuliranja zvoka in prostora. Uporablja stare analogne tehnologije in tehnike in v svojem delu prehaja med polji glasbe, multimedije in vizualnega. Skozi uporabo enostavnih in sofisticiranih orodij razvija strategije, metode, dinamiko in interakvitne interpretacijske modele, zvočne pokrajine, kreira elektronske in akustične zvočne skulpture. Brane Zorman je tudi kurator in producent ZVO.ČI.TI, ZVO.ČI.TI DUO, CTR serije, projektov Hidden Materia, radio podkastov … Sodeluje z mnogimi slovenskimi in mednarodnimi umetniki in je z Ireno Pivka soustanovitelj Zavoda CONA ter kurator projekta radioCONA. <br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 1926 | roles}}<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *Zavod BUNKER<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Palma ars acustica za zvočno delo &quot;&quot;Duh dreves / Dotik&quot;&quot;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.branezorman.si/ www.branezorman.si]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/arsov-art-atelje/174517319 O radiu Cona z Branetom Zormanom, oddaja Arsov art atelje - www.rtvslo.si, 31.01.2018]<br /> *[https://www.dnevnik.si/1042800251/kultura/mediji/deset-let-projekta-radiocona-vaja-v-cujecnosti Deset let projekta radioCona: Vaja v čuječnosti - www.dnevnik.si, 03.02.2018]<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/brane-zorman/ NEODVISNI podatkovnik]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Brane_Zorman&diff=55552 2022-06-06T10:58:34Z

<p>Maša: /* Zunanje povezave */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Zorman, Brane]]<br /> [[Kategorija:Avtorji glasbe|Zorman, Brane]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Brane Zorman je skladatelj, zvočni in radijski umetnik, oblikovalec zvoka in producent, ki živi v Ljubljani. Ustvaril je številna avtorska zvočna dela za gledališče, ples, performanse. V svojem delu raziskuje možnosti procesiranja, prezence, percepcije, razumevanja, pozicioniranja in manipuliranja zvoka in prostora. Uporablja stare analogne tehnologije in tehnike in v svojem delu prehaja med polji glasbe, multimedije in vizualnega. Skozi uporabo enostavnih in sofisticiranih orodij razvija strategije, metode, dinamiko in interakvitne interpretacijske modele, zvočne pokrajine, kreira elektronske in akustične zvočne skulpture. Brane Zorman je tudi kurator in producent ZVO.ČI.TI, ZVO.ČI.TI DUO, CTR serije, projektov Hidden Materia, radio podkastov … Sodeluje z mnogimi slovenskimi in mednarodnimi umetniki in je z Ireno Pivka soustanovitelj Zavoda CONA ter kurator projekta radioCONA. <br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 1926 | roles}}<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *Zavod BUNKER<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Palma ars acustica za zvočno delo &quot;Duh dreves / Dotik&quot;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.branezorman.si/ www.branezorman.si]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/arsov-art-atelje/174517319 O radiu Cona z Branetom Zormanom, oddaja Arsov art atelje - www.rtvslo.si, 31.01.2018]<br /> *[https://www.dnevnik.si/1042800251/kultura/mediji/deset-let-projekta-radiocona-vaja-v-cujecnosti Deset let projekta radioCona: Vaja v čuječnosti - www.dnevnik.si, 03.02.2018]<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/brane-zorman/ NEODVISNI podatkovnik]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Tantadruj&diff=55459 2022-05-23T18:46:28Z

<p>Maša: /* Tantadruj za gledališki dosežek */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Festivali, nagrade, natečaji]][[Kategorija:Nagrade]]<br /> <br /> ==Opis==<br /> Primorsko gledališko nagrado Tantadruj so ustanovili: [[Slovensko stalno gledališče Trst]], [[SNG Nova Gorica]] in [[Gledališče Koper]], tri poklicna gledališča in središča kulturnega življenja Primorcev v Sloveniji in Italiji. Pobudo za gledališko nagrado Primorske Tantadruj so umetniški vodje treh gledališč [[Primož Bebler]] v [[SSG Trst]], [[Ira Ratej]] v [[SNG Nova Gorica]] in [[Katja Pegan]], direktorica in umetniški vodja [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]], sprožili ob koncu leta 2010. Rojena v Kosmačevem letu, nosi ime junaka njegove istoimenske novele, ki razpira vprašanja o svobodi in sreči. Z nagrado Tantadruj želijo primorska gledališča počastiti ustvarjalce sodobnega primorskega gledališča in njihove dosežke. Nagrade Tantadruj se bo podeljevalo izmenoma, na enem izmed treh odrov, neposredno po zadnji premieri tekoče sezone. O treh strokovnih nagradah Tantadruj, nagradi za življenjsko delo ter nagradah za najboljšo igralsko stvaritev in najboljšo uprizoritev iztekle sezone, bosta odločali dve neodvisni tričlanski žiriji. <br /> <br /> *Tantadruj za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti<br /> Nagrada bo podeljena vsako leto za življenjsko delo gledališke ustvarjalke ali ustvarjalca, ki je s svojim delom zaznamoval primorsko gledališče oziroma prispeval k njegovemu vzponu. Kandidate bodo nominirala tri sodelujoča gledališča, tričlanska samostojna žirija pa se bo lahko odločila samostojno in nagradila ustvarjalca, ki ni bil nominiran. <br /> <br /> *Tantadruj za igralski dosežek<br /> Neodvisna strokovna komisija bo dobitnika izbrala med igralkami in igralci, ki so nastopili v premiernih uprizoritvah sezone in so jih v ocenjevanje predlagali umetniški vodje treh gledališč. Nagrada se bo praviloma podeljevala vsako leto. <br /> <br /> *Tantadruj za gledališki dosežek<br /> Nagrajenko oziroma nagrajenca bo izbrala ista strokovna žirija kot dobitnika nagrade za igralski dosežek. Nagrada bo lahko podeljena za režijo, predstavo kot celoto, dramsko besedilo, dramatizacijo, dramaturgijo, prevod, lektorsko delo, scenografijo, kostumografijo, koreografijo, animacijo, glasbo ali drug vrhunski gledališki dosežek. <br /> <br /> ==Nagrajenci==<br /> ===Tantadruj za igralski dosežek===<br /> *2022 [[Matija Rupel]] za vloge v predstavah ''52 hertzov'', ''Čriček in temačni občutek'' (produkcija SNG Nova Gorica) in ''In stoletje bo zardelo'' (produkcija SNG Nova Gorica in Anton Podbevšek Teater)<br /> *2020 [[Jurij Drevenšek]] za vlogo v drami ''Na valovih'' [[Saša Pavček|Saše Pavček]] (r. [[Alen Jelen]], SSG Trst, ŠKUC gledališče v sodelovanju s Cankarjevim domom)<br /> *2019 [[Helena Peršuh]] za vlogo v monodrami ''Človeški glas'' Jeana Cocteauja (r. [[Ajda Valcl]], SNG Nova Gorica)<br /> *2018 [[Marjuta Slamič]] za vlogi Hekabe v ''Trojankah'' v izvedbi SNG Nova Gorica in Paškue v ''Barufah'', v koprodukciji štirih gledališč<br /> *2017 [[Radoš Bolčina]], [[Gojmir Lešnjak|Gojmir Lešnjak Gojc]] in [[Iztok Mlakar]] za umetniški dosežek v uprizoritvi ''Stari klovni'' Mateia Vişnieca (r. J. Jamnik, SNG Nova Gorica)<br /> *2016 [[Rok Matek]] za igralski dosežek za vlogo Marije v ''Triu ''Gašperja Tiča (r. J. Ivanc, Gledališče Koper)<br /> *2015 [[Arna Hadžialjević]] za igralski dosežek za vlogo Emme Bovary v ''Gospe Bovary'' Nebojše Pop Tasića (r. Y. Roschina, SNG Nova Gorica)<br /> *2014 [[Kristijan Guček]] za igralski dosežek za vlogo Bérengerja v ''Morilcu ''Eugèna Ionesca (r. M. Čeh, SNG Nova Gorica)<br /> *2013 [[Lara Jankovič]] za igralski dosežek za vlogo Diane v ''Filumeni Marturano'' Eduarda De Filippa (r. K. Pegan, Gledališče Koper in SNG Nova Gorica) za vlogo Eve v ''Parolah, parolah'' Alda Nicolaja (r. J. Ivanc, Gledališče Koper) in za vlogo Carmele v ''Ay, Carmela!'' Joséja S. Sinisterre (r. M. Manojlović, Gledališče Koper in Atelje 212, Beograd)<br /> *2013 [[Peter Harl]] za igralski dosežek za vlogo Nandeta v ''Rokovnjačih ''Mihe Nemca, Nejca Valentija in Nieta (r. M. Nemec, SNG Nova Gorica in PG Kranj)<br /> *2012 [[Ivo Barišič]] za igralski dosežek za vlogo Barryja v ''sKurtu ''Dmitrija Vojnova (r. L. M. Škof), za vlogi Finančnika in Boga v ''Sljehrniku ''Iztoka Mlakarja (r. V. Taufer), predvsem pa za vlogo Simona Gregorčiča v'' Kdor sam do večera potuje skozi svet (Simon Gregorčič)'' Nede Rusjan Bric (r. N. R. Bric, vse [[SNG Nova Gorica]])<br /> *2011 [[Nikla Petruška Panizon]] za igralski dosežek za vlogo Katre v ''Kažinu ali Karabinjerjevi Katri'' Vlaha Stullija (r. [[Vito Taufer|V. Taufer]], [[SSG Trst]])<br /> <br /> ===Tantadruj za gledališki dosežek===<br /> *2022 ''52 hertzov'' srbske dramatičarke Tijane Grimić v režiji [[Mojca Madon|Mojce Madon]], SNG Nova Gorica<br /> *2020 Niz spletnih bralnih uprizoritev Cankarjevih dram v projektu ''Gledališče za maturo'' v izvedbi ekipe pod vodstvom [[Jaka Ivanc|Jake Ivanca]], dramaturginje [[Ira Ratej|Ire Ratej]] in tehničnega vodje Iva Štokoviča<br /> *2020 ''Šest oseb išče avtorja'' v režiji [[Paolo Magelli|Paola Magellija]] in v produkciji [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2019 ''Človeški glas'' v režiji [[Ajda Valcl|Ajde Valcl]] in v produkciji [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2018 ''Barufe'' v režiji [[Vito Taufer|Vita Tauferja]] in v koprodukciji [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]], [[SSG Trst]], INK – Gradsko kazalište Pula in [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2017 ''Peter Kušter'' v režiji [[Ivana Djilas|Ivane Djilas]] in v produkciji [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2016 predstava [[Gašper Tič|Gašperja Tiča]] ''Trio'' (r. [[Jaka Ivanc|J. Ivanc]], Gledališče Koper)<br /> *2015 predstava [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] ''Hlapci'' (r. [[Sebastijan Horvat|S. Horvat]], [[SSG Trst]])<br /> *2014 [[Ana Facchini]] za gledališki dosežek za pevsko-igralsko interpretacijo v ''Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel) ''(r. [[Andrej Jus|A. Jus]], [[SNG Nova Gorica]])<br /> *2012 [[Neda Rusjan Bric]] za avtorski projekt ''Kdor sam do večera potuje skozi svet (Simon Gregorčič)'' v izvedbi [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2011 ''Zlati zmaj'' Rolanda Schimmelpfenniga (r. [[Janusz Kica|J. Kica]], [[SSG Trst]])<br /> <br /> === Tantadruj za življenjsko delo===<br /> *2022 [[Dušan Mlakar]]<br /> *2021 [[Ivo Barišič]]<br /> *2020 [[Marija Vidau]]<br /> *2019 [[Katja Pegan]]<br /> *2018 [[Bine Matoh]]<br /> *2017 [[Miranda Caharija]]<br /> *2016 [[Boris Cavazza]]<br /> *2015 [[Teja Glažar]]<br /> *2014 [[Anton Petje]]<br /> *2013 Zdenka Lovec<br /> *2012 [[Stane Leban]]<br /> *2011 [[Mario Uršič]]<br /> <br /> ==Žirije==<br /> *2022 Ivana Zajc, Ana Perne in Andraž Gombača<br /> *2021 Andraž Gombač, Ivana Zajc, [[Gojmir Lešnjak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: Ingrid Kašca Bucik, Nataša Sosič Fabjan, [[Bine Matoh]]<br /> *2020 Ivana Zajc, [[Janez Starina]], Andraž Gombač; žirija za tantadruja za življenjsko delo: Ingrid Kašca Bucik, [[Bine Matoh]], Nataša Sosič<br /> *2019 [[Matej Bogataj]], Marij Čuk, [[Vojko Belšak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Meta Hočevar]], [[Teja Glažar]] in [[Igor Pison]]<br /> *2018 Marij Čuk, [[Matej Bogataj]], [[Vojko Belšak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Meta Hočevar]], [[Teja Glažar]] in [[Igor Pison]]<br /> *2017 [[Matej Bogataj]], Marij Čuk, [[Vojko Belšak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Meta Hočevar]], [[Teja Glažar]] in [[Igor Pison]]<br /> *2016 [[Aleš Valič]] (predsednik), Gregor Butala in Ana Perne; žirija za tantadruja za življenjsko delo: Dušan Mlakar, Majda Suša in Marij Čuk<br /> *2015 [[Milena Zupančič]] (predsednica), Gregor Butala in Ana Perne (člana); žirija za tantadruja za življenjsko delo: Dušan Mlakar, Marij Čuk in Majda Suša<br /> *2012 [[Matej Bogataj]], [[Marko Sosič]], [[Mojca Kranjc]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Boris Cavazza]], [[Zdenka Lovec]], [[Minu Kjuder]]<br /> *2011 [[Matej Bogataj]], [[Marko Sosič]], [[Mojca Kranjc]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Boris Cavazza]], [[Zdenka Lovec]], [[Minu Kjuder]]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Tantadruj&diff=55458 2022-05-23T18:43:38Z

<p>Maša: /* Žirije */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Festivali, nagrade, natečaji]][[Kategorija:Nagrade]]<br /> <br /> ==Opis==<br /> Primorsko gledališko nagrado Tantadruj so ustanovili: [[Slovensko stalno gledališče Trst]], [[SNG Nova Gorica]] in [[Gledališče Koper]], tri poklicna gledališča in središča kulturnega življenja Primorcev v Sloveniji in Italiji. Pobudo za gledališko nagrado Primorske Tantadruj so umetniški vodje treh gledališč [[Primož Bebler]] v [[SSG Trst]], [[Ira Ratej]] v [[SNG Nova Gorica]] in [[Katja Pegan]], direktorica in umetniški vodja [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]], sprožili ob koncu leta 2010. Rojena v Kosmačevem letu, nosi ime junaka njegove istoimenske novele, ki razpira vprašanja o svobodi in sreči. Z nagrado Tantadruj želijo primorska gledališča počastiti ustvarjalce sodobnega primorskega gledališča in njihove dosežke. Nagrade Tantadruj se bo podeljevalo izmenoma, na enem izmed treh odrov, neposredno po zadnji premieri tekoče sezone. O treh strokovnih nagradah Tantadruj, nagradi za življenjsko delo ter nagradah za najboljšo igralsko stvaritev in najboljšo uprizoritev iztekle sezone, bosta odločali dve neodvisni tričlanski žiriji. <br /> <br /> *Tantadruj za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti<br /> Nagrada bo podeljena vsako leto za življenjsko delo gledališke ustvarjalke ali ustvarjalca, ki je s svojim delom zaznamoval primorsko gledališče oziroma prispeval k njegovemu vzponu. Kandidate bodo nominirala tri sodelujoča gledališča, tričlanska samostojna žirija pa se bo lahko odločila samostojno in nagradila ustvarjalca, ki ni bil nominiran. <br /> <br /> *Tantadruj za igralski dosežek<br /> Neodvisna strokovna komisija bo dobitnika izbrala med igralkami in igralci, ki so nastopili v premiernih uprizoritvah sezone in so jih v ocenjevanje predlagali umetniški vodje treh gledališč. Nagrada se bo praviloma podeljevala vsako leto. <br /> <br /> *Tantadruj za gledališki dosežek<br /> Nagrajenko oziroma nagrajenca bo izbrala ista strokovna žirija kot dobitnika nagrade za igralski dosežek. Nagrada bo lahko podeljena za režijo, predstavo kot celoto, dramsko besedilo, dramatizacijo, dramaturgijo, prevod, lektorsko delo, scenografijo, kostumografijo, koreografijo, animacijo, glasbo ali drug vrhunski gledališki dosežek. <br /> <br /> ==Nagrajenci==<br /> ===Tantadruj za igralski dosežek===<br /> *2022 [[Matija Rupel]] za vloge v predstavah ''52 hertzov'', ''Čriček in temačni občutek'' (produkcija SNG Nova Gorica) in ''In stoletje bo zardelo'' (produkcija SNG Nova Gorica in Anton Podbevšek Teater)<br /> *2020 [[Jurij Drevenšek]] za vlogo v drami ''Na valovih'' [[Saša Pavček|Saše Pavček]] (r. [[Alen Jelen]], SSG Trst, ŠKUC gledališče v sodelovanju s Cankarjevim domom)<br /> *2019 [[Helena Peršuh]] za vlogo v monodrami ''Človeški glas'' Jeana Cocteauja (r. [[Ajda Valcl]], SNG Nova Gorica)<br /> *2018 [[Marjuta Slamič]] za vlogi Hekabe v ''Trojankah'' v izvedbi SNG Nova Gorica in Paškue v ''Barufah'', v koprodukciji štirih gledališč<br /> *2017 [[Radoš Bolčina]], [[Gojmir Lešnjak|Gojmir Lešnjak Gojc]] in [[Iztok Mlakar]] za umetniški dosežek v uprizoritvi ''Stari klovni'' Mateia Vişnieca (r. J. Jamnik, SNG Nova Gorica)<br /> *2016 [[Rok Matek]] za igralski dosežek za vlogo Marije v ''Triu ''Gašperja Tiča (r. J. Ivanc, Gledališče Koper)<br /> *2015 [[Arna Hadžialjević]] za igralski dosežek za vlogo Emme Bovary v ''Gospe Bovary'' Nebojše Pop Tasića (r. Y. Roschina, SNG Nova Gorica)<br /> *2014 [[Kristijan Guček]] za igralski dosežek za vlogo Bérengerja v ''Morilcu ''Eugèna Ionesca (r. M. Čeh, SNG Nova Gorica)<br /> *2013 [[Lara Jankovič]] za igralski dosežek za vlogo Diane v ''Filumeni Marturano'' Eduarda De Filippa (r. K. Pegan, Gledališče Koper in SNG Nova Gorica) za vlogo Eve v ''Parolah, parolah'' Alda Nicolaja (r. J. Ivanc, Gledališče Koper) in za vlogo Carmele v ''Ay, Carmela!'' Joséja S. Sinisterre (r. M. Manojlović, Gledališče Koper in Atelje 212, Beograd)<br /> *2013 [[Peter Harl]] za igralski dosežek za vlogo Nandeta v ''Rokovnjačih ''Mihe Nemca, Nejca Valentija in Nieta (r. M. Nemec, SNG Nova Gorica in PG Kranj)<br /> *2012 [[Ivo Barišič]] za igralski dosežek za vlogo Barryja v ''sKurtu ''Dmitrija Vojnova (r. L. M. Škof), za vlogi Finančnika in Boga v ''Sljehrniku ''Iztoka Mlakarja (r. V. Taufer), predvsem pa za vlogo Simona Gregorčiča v'' Kdor sam do večera potuje skozi svet (Simon Gregorčič)'' Nede Rusjan Bric (r. N. R. Bric, vse [[SNG Nova Gorica]])<br /> *2011 [[Nikla Petruška Panizon]] za igralski dosežek za vlogo Katre v ''Kažinu ali Karabinjerjevi Katri'' Vlaha Stullija (r. [[Vito Taufer|V. Taufer]], [[SSG Trst]])<br /> <br /> ===Tantadruj za gledališki dosežek===<br /> *2022 Andrej Vrhovnik za kostumografijo pri predstavi ''Ptičja farma''<br /> *2020 Niz spletnih bralnih uprizoritev Cankarjevih dram v projektu ''Gledališče za maturo'' v izvedbi ekipe pod vodstvom [[Jaka Ivanc|Jake Ivanca]], dramaturginje [[Ira Ratej|Ire Ratej]] in tehničnega vodje Iva Štokoviča<br /> *2020 ''Šest oseb išče avtorja'' v režiji [[Paolo Magelli|Paola Magellija]] in v produkciji [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2019 ''Človeški glas'' v režiji [[Ajda Valcl|Ajde Valcl]] in v produkciji [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2018 ''Barufe'' v režiji [[Vito Taufer|Vita Tauferja]] in v koprodukciji [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]], [[SSG Trst]], INK – Gradsko kazalište Pula in [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2017 ''Peter Kušter'' v režiji [[Ivana Djilas|Ivane Djilas]] in v produkciji [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2016 predstava [[Gašper Tič|Gašperja Tiča]] ''Trio'' (r. [[Jaka Ivanc|J. Ivanc]], Gledališče Koper)<br /> *2015 predstava [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] ''Hlapci'' (r. [[Sebastijan Horvat|S. Horvat]], [[SSG Trst]])<br /> *2014 [[Ana Facchini]] za gledališki dosežek za pevsko-igralsko interpretacijo v ''Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel) ''(r. [[Andrej Jus|A. Jus]], [[SNG Nova Gorica]])<br /> *2012 [[Neda Rusjan Bric]] za avtorski projekt ''Kdor sam do večera potuje skozi svet (Simon Gregorčič)'' v izvedbi [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2011 ''Zlati zmaj'' Rolanda Schimmelpfenniga (r. [[Janusz Kica|J. Kica]], [[SSG Trst]])<br /> <br /> === Tantadruj za življenjsko delo===<br /> *2022 [[Dušan Mlakar]]<br /> *2021 [[Ivo Barišič]]<br /> *2020 [[Marija Vidau]]<br /> *2019 [[Katja Pegan]]<br /> *2018 [[Bine Matoh]]<br /> *2017 [[Miranda Caharija]]<br /> *2016 [[Boris Cavazza]]<br /> *2015 [[Teja Glažar]]<br /> *2014 [[Anton Petje]]<br /> *2013 Zdenka Lovec<br /> *2012 [[Stane Leban]]<br /> *2011 [[Mario Uršič]]<br /> <br /> ==Žirije==<br /> *2022 Ivana Zajc, Ana Perne in Andraž Gombača<br /> *2021 Andraž Gombač, Ivana Zajc, [[Gojmir Lešnjak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: Ingrid Kašca Bucik, Nataša Sosič Fabjan, [[Bine Matoh]]<br /> *2020 Ivana Zajc, [[Janez Starina]], Andraž Gombač; žirija za tantadruja za življenjsko delo: Ingrid Kašca Bucik, [[Bine Matoh]], Nataša Sosič<br /> *2019 [[Matej Bogataj]], Marij Čuk, [[Vojko Belšak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Meta Hočevar]], [[Teja Glažar]] in [[Igor Pison]]<br /> *2018 Marij Čuk, [[Matej Bogataj]], [[Vojko Belšak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Meta Hočevar]], [[Teja Glažar]] in [[Igor Pison]]<br /> *2017 [[Matej Bogataj]], Marij Čuk, [[Vojko Belšak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Meta Hočevar]], [[Teja Glažar]] in [[Igor Pison]]<br /> *2016 [[Aleš Valič]] (predsednik), Gregor Butala in Ana Perne; žirija za tantadruja za življenjsko delo: Dušan Mlakar, Majda Suša in Marij Čuk<br /> *2015 [[Milena Zupančič]] (predsednica), Gregor Butala in Ana Perne (člana); žirija za tantadruja za življenjsko delo: Dušan Mlakar, Marij Čuk in Majda Suša<br /> *2012 [[Matej Bogataj]], [[Marko Sosič]], [[Mojca Kranjc]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Boris Cavazza]], [[Zdenka Lovec]], [[Minu Kjuder]]<br /> *2011 [[Matej Bogataj]], [[Marko Sosič]], [[Mojca Kranjc]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Boris Cavazza]], [[Zdenka Lovec]], [[Minu Kjuder]]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Tantadruj&diff=55457 2022-05-23T18:42:10Z

<p>Maša: /* Tantadruj za življenjsko delo */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Festivali, nagrade, natečaji]][[Kategorija:Nagrade]]<br /> <br /> ==Opis==<br /> Primorsko gledališko nagrado Tantadruj so ustanovili: [[Slovensko stalno gledališče Trst]], [[SNG Nova Gorica]] in [[Gledališče Koper]], tri poklicna gledališča in središča kulturnega življenja Primorcev v Sloveniji in Italiji. Pobudo za gledališko nagrado Primorske Tantadruj so umetniški vodje treh gledališč [[Primož Bebler]] v [[SSG Trst]], [[Ira Ratej]] v [[SNG Nova Gorica]] in [[Katja Pegan]], direktorica in umetniški vodja [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]], sprožili ob koncu leta 2010. Rojena v Kosmačevem letu, nosi ime junaka njegove istoimenske novele, ki razpira vprašanja o svobodi in sreči. Z nagrado Tantadruj želijo primorska gledališča počastiti ustvarjalce sodobnega primorskega gledališča in njihove dosežke. Nagrade Tantadruj se bo podeljevalo izmenoma, na enem izmed treh odrov, neposredno po zadnji premieri tekoče sezone. O treh strokovnih nagradah Tantadruj, nagradi za življenjsko delo ter nagradah za najboljšo igralsko stvaritev in najboljšo uprizoritev iztekle sezone, bosta odločali dve neodvisni tričlanski žiriji. <br /> <br /> *Tantadruj za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti<br /> Nagrada bo podeljena vsako leto za življenjsko delo gledališke ustvarjalke ali ustvarjalca, ki je s svojim delom zaznamoval primorsko gledališče oziroma prispeval k njegovemu vzponu. Kandidate bodo nominirala tri sodelujoča gledališča, tričlanska samostojna žirija pa se bo lahko odločila samostojno in nagradila ustvarjalca, ki ni bil nominiran. <br /> <br /> *Tantadruj za igralski dosežek<br /> Neodvisna strokovna komisija bo dobitnika izbrala med igralkami in igralci, ki so nastopili v premiernih uprizoritvah sezone in so jih v ocenjevanje predlagali umetniški vodje treh gledališč. Nagrada se bo praviloma podeljevala vsako leto. <br /> <br /> *Tantadruj za gledališki dosežek<br /> Nagrajenko oziroma nagrajenca bo izbrala ista strokovna žirija kot dobitnika nagrade za igralski dosežek. Nagrada bo lahko podeljena za režijo, predstavo kot celoto, dramsko besedilo, dramatizacijo, dramaturgijo, prevod, lektorsko delo, scenografijo, kostumografijo, koreografijo, animacijo, glasbo ali drug vrhunski gledališki dosežek. <br /> <br /> ==Nagrajenci==<br /> ===Tantadruj za igralski dosežek===<br /> *2022 [[Matija Rupel]] za vloge v predstavah ''52 hertzov'', ''Čriček in temačni občutek'' (produkcija SNG Nova Gorica) in ''In stoletje bo zardelo'' (produkcija SNG Nova Gorica in Anton Podbevšek Teater)<br /> *2020 [[Jurij Drevenšek]] za vlogo v drami ''Na valovih'' [[Saša Pavček|Saše Pavček]] (r. [[Alen Jelen]], SSG Trst, ŠKUC gledališče v sodelovanju s Cankarjevim domom)<br /> *2019 [[Helena Peršuh]] za vlogo v monodrami ''Človeški glas'' Jeana Cocteauja (r. [[Ajda Valcl]], SNG Nova Gorica)<br /> *2018 [[Marjuta Slamič]] za vlogi Hekabe v ''Trojankah'' v izvedbi SNG Nova Gorica in Paškue v ''Barufah'', v koprodukciji štirih gledališč<br /> *2017 [[Radoš Bolčina]], [[Gojmir Lešnjak|Gojmir Lešnjak Gojc]] in [[Iztok Mlakar]] za umetniški dosežek v uprizoritvi ''Stari klovni'' Mateia Vişnieca (r. J. Jamnik, SNG Nova Gorica)<br /> *2016 [[Rok Matek]] za igralski dosežek za vlogo Marije v ''Triu ''Gašperja Tiča (r. J. Ivanc, Gledališče Koper)<br /> *2015 [[Arna Hadžialjević]] za igralski dosežek za vlogo Emme Bovary v ''Gospe Bovary'' Nebojše Pop Tasića (r. Y. Roschina, SNG Nova Gorica)<br /> *2014 [[Kristijan Guček]] za igralski dosežek za vlogo Bérengerja v ''Morilcu ''Eugèna Ionesca (r. M. Čeh, SNG Nova Gorica)<br /> *2013 [[Lara Jankovič]] za igralski dosežek za vlogo Diane v ''Filumeni Marturano'' Eduarda De Filippa (r. K. Pegan, Gledališče Koper in SNG Nova Gorica) za vlogo Eve v ''Parolah, parolah'' Alda Nicolaja (r. J. Ivanc, Gledališče Koper) in za vlogo Carmele v ''Ay, Carmela!'' Joséja S. Sinisterre (r. M. Manojlović, Gledališče Koper in Atelje 212, Beograd)<br /> *2013 [[Peter Harl]] za igralski dosežek za vlogo Nandeta v ''Rokovnjačih ''Mihe Nemca, Nejca Valentija in Nieta (r. M. Nemec, SNG Nova Gorica in PG Kranj)<br /> *2012 [[Ivo Barišič]] za igralski dosežek za vlogo Barryja v ''sKurtu ''Dmitrija Vojnova (r. L. M. Škof), za vlogi Finančnika in Boga v ''Sljehrniku ''Iztoka Mlakarja (r. V. Taufer), predvsem pa za vlogo Simona Gregorčiča v'' Kdor sam do večera potuje skozi svet (Simon Gregorčič)'' Nede Rusjan Bric (r. N. R. Bric, vse [[SNG Nova Gorica]])<br /> *2011 [[Nikla Petruška Panizon]] za igralski dosežek za vlogo Katre v ''Kažinu ali Karabinjerjevi Katri'' Vlaha Stullija (r. [[Vito Taufer|V. Taufer]], [[SSG Trst]])<br /> <br /> ===Tantadruj za gledališki dosežek===<br /> *2022 Andrej Vrhovnik za kostumografijo pri predstavi ''Ptičja farma''<br /> *2020 Niz spletnih bralnih uprizoritev Cankarjevih dram v projektu ''Gledališče za maturo'' v izvedbi ekipe pod vodstvom [[Jaka Ivanc|Jake Ivanca]], dramaturginje [[Ira Ratej|Ire Ratej]] in tehničnega vodje Iva Štokoviča<br /> *2020 ''Šest oseb išče avtorja'' v režiji [[Paolo Magelli|Paola Magellija]] in v produkciji [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2019 ''Človeški glas'' v režiji [[Ajda Valcl|Ajde Valcl]] in v produkciji [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2018 ''Barufe'' v režiji [[Vito Taufer|Vita Tauferja]] in v koprodukciji [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]], [[SSG Trst]], INK – Gradsko kazalište Pula in [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2017 ''Peter Kušter'' v režiji [[Ivana Djilas|Ivane Djilas]] in v produkciji [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2016 predstava [[Gašper Tič|Gašperja Tiča]] ''Trio'' (r. [[Jaka Ivanc|J. Ivanc]], Gledališče Koper)<br /> *2015 predstava [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] ''Hlapci'' (r. [[Sebastijan Horvat|S. Horvat]], [[SSG Trst]])<br /> *2014 [[Ana Facchini]] za gledališki dosežek za pevsko-igralsko interpretacijo v ''Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel) ''(r. [[Andrej Jus|A. Jus]], [[SNG Nova Gorica]])<br /> *2012 [[Neda Rusjan Bric]] za avtorski projekt ''Kdor sam do večera potuje skozi svet (Simon Gregorčič)'' v izvedbi [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2011 ''Zlati zmaj'' Rolanda Schimmelpfenniga (r. [[Janusz Kica|J. Kica]], [[SSG Trst]])<br /> <br /> === Tantadruj za življenjsko delo===<br /> *2022 [[Dušan Mlakar]]<br /> *2021 [[Ivo Barišič]]<br /> *2020 [[Marija Vidau]]<br /> *2019 [[Katja Pegan]]<br /> *2018 [[Bine Matoh]]<br /> *2017 [[Miranda Caharija]]<br /> *2016 [[Boris Cavazza]]<br /> *2015 [[Teja Glažar]]<br /> *2014 [[Anton Petje]]<br /> *2013 Zdenka Lovec<br /> *2012 [[Stane Leban]]<br /> *2011 [[Mario Uršič]]<br /> <br /> ==Žirije==<br /> *2021 Andraž Gombač, Ivana Zajc, [[Gojmir Lešnjak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: Ingrid Kašca Bucik, Nataša Sosič Fabjan, [[Bine Matoh]]<br /> *2020 Ivana Zajc, [[Janez Starina]], Andraž Gombač; žirija za tantadruja za življenjsko delo: Ingrid Kašca Bucik, [[Bine Matoh]], Nataša Sosič<br /> *2019 [[Matej Bogataj]], Marij Čuk, [[Vojko Belšak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Meta Hočevar]], [[Teja Glažar]] in [[Igor Pison]]<br /> *2018 Marij Čuk, [[Matej Bogataj]], [[Vojko Belšak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Meta Hočevar]], [[Teja Glažar]] in [[Igor Pison]]<br /> *2017 [[Matej Bogataj]], Marij Čuk, [[Vojko Belšak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Meta Hočevar]], [[Teja Glažar]] in [[Igor Pison]]<br /> *2016 [[Aleš Valič]] (predsednik), Gregor Butala in Ana Perne; žirija za tantadruja za življenjsko delo: Dušan Mlakar, Majda Suša in Marij Čuk<br /> *2015 [[Milena Zupančič]] (predsednica), Gregor Butala in Ana Perne (člana); žirija za tantadruja za življenjsko delo: Dušan Mlakar, Marij Čuk in Majda Suša<br /> *2012 [[Matej Bogataj]], [[Marko Sosič]], [[Mojca Kranjc]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Boris Cavazza]], [[Zdenka Lovec]], [[Minu Kjuder]]<br /> *2011 [[Matej Bogataj]], [[Marko Sosič]], [[Mojca Kranjc]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Boris Cavazza]], [[Zdenka Lovec]], [[Minu Kjuder]]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Du%C5%A1an_Mlakar&diff=55456 2022-05-23T18:42:03Z

<p>Maša: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mlakar, Dušan]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Mlakar, Dušan]]<br /> [[Kategorija:Scenografi|Mlakar, Dušan]]<br /> [[Kategorija:Mentorji in učitelji|Mlakar, Dušan]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:dusan_mlakar.jpg|370px|Foto: Arhiv ZDUS]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Dušan Mlakar se je rodil v Ljubljani 11. 6. 1939. Je gledališki režiser in<br /> pedagog. Po študiju na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je bil med leti 1967 in 1971 direktor in umetniški vodja [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani]]. Po tem obdobju je na lastno željo zapustil ustanovo in bil samostojni kulturni delavec, med drugim tudi dvakrat v. d. umetniškega vodje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. Leta 1984 ga je takratno vodstvo povabilo k pedagoškemu sodelovanju na [[AGRFT]]. Leta 1986 je postal docent in bil 16. 11. 1995 izvoljen v naziv univerzitetnega rednega profesorja za gledališko režijo in igro. Po upokojitvi mu je na predlog [[AGRFT]] senat Univerze v Ljubljani 22. 10. 2013 za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela podelil naziv Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.<br /> <br /> Režiral je v vseh slovenskih gledališčih, pa tudi v Beogradu, Zrenjaninu in v Dubrovniku. Njegov obsežni opus (120 gledaliških režij) sega od krstnih izvedb iz slovenske dramatike do uprizoritev iz svetovne klasike in sodobne dramatike. Med drugim je zanj značilno, da veliko skrbi posveča igralcem in jim omogoča, da se v svojih vlogah polno izrazijo.<br /> <br /> Pomembnejše režije – F. M. Dostojevski-D. Pirjevec: ''Sreča v nesreči''; I. Cankar: ''Romantične duše, Jakob Ruda''; A. Hieng: ''Lažna Ivana, Večer ženinov''; S. Rozman: ''Zvonovi''; M. Kmecl: ''Levstikova smrt''; A. de Musset: ''Lorenzaccio''; J. Anouilh: ''Skušnjava ali kaznovana ljubezen''; F. Schiller: ''Marija Stuart''; A. P. Čehov: ''Striček Vanja, Utva, Tri sestre, Ivanov''; L. Pirandello: ''Kaj je resnica''; H. Ibsen: ''Nora'', ''Sovražnik ljudstva''; Strindberg: ''Oče, Sonata strahov, Igranje z ognjem;'' P. Claudel: ''Marijino oznanjenje''; E. Albee: ''Kdo se boji Virginije Woolf;'' A. V. Vampilov: ''Lov na divje race;'' P. Turrini: ''Lov na podgane, Jožef in Marija, Meščani;'' P. Barnes: ''Rdeči nosovi''; E. Flisar: ''Kaj pa Leonardo, Nora Nora''; A. Miller: ''Razbito steklo''; S. Makarovič: ''Teta Magda''; T. Bernhard: ''Po vseh višavah je mir, Komedijant''; Ritter-Dene-Voss: ''Izboljševalec sveta, Na cilju''; B. Friel: ''Jaltska igra, Poigra''.<br /> <br /> Režiral je tudi za radio in televizijo, med drugim L. Suhodolčan: ''Mož z želvo'' in nanizanko v sedmih delih ''Konec tedna D. Jovanovića.'' Napisal je scenarij in realiziral kratki film ''Portret Vladimirja Skrbinška'' in več televizijskih prenosov lastnih predstav.<br /> <br /> Za svoje režijsko delo je prejel nagrado Prešernovega sklada za gledališko režijo, več Borštnikovih nagrad in diplom, mednarodno nagrado Alpe-Jadran in druga priznanja.<br /> <br /> ==Režije==<br /> ===2011-===<br /> *2016 August Strindberg ''Igranje z ognjem '', Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice<br /> *2015 Nikola Pop Tasić ''Agatha'', [[Cankarjev dom]]<br /> *2015 Tone Partljič ''Balada o Karolini Žašler'', [[Šentjakobsko gledališče]]<br /> *2014 Florian Zeller ''Oče'', krstna uprizoritev, [[Šentjakobsko gledališče]]<br /> *2013 Peter Turrini ''Jožef in Marija'', [[Mestno gledališče Ptuj]]<br /> *2012 Woody Allen ''Zaigraj še enkrat, sam'', [[Šentjakobsko gledališče]]<br /> <br /> ===2001-2010===<br /> *2010 Henrik Ibsen ''Sovražnik Ljudstva'', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2009 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2009 Joanna Murray-Smith ''Samica človeške vrste'', [[SLG Celje]]<br /> *2009 Terry Johnson ''Diplomiranec'', SLG Celje<br /> *2008 Brian Friel ''Jaltska igra. Poigra'', [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> *2007 [[Evald Flisar]] ''[[Akvarij]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]] <br /> *2007 Jean-Marie Chevret ''V drugo gre rado'', [[MGL]] <br /> *2006 [[Vinko Möderndorfer]] ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'', [[SLG Celje]]<br /> *2005 Edward Albee ''Koza ali kdo je Silvija'', [[MGL]]<br /> *2005 Carlo Goldoni ''Beneška dvojčka'', [[MGL]]<br /> *2004 Thomas Bernhard ''Na cilju'', [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> *2004 Vaclav Havel ''Protest'', [[SSG Trst]]<br /> *2004 Vaclav Havel ''Avdienca'', [[SSG Trst]]<br /> *2004 Evald Flisar ''Nora Nora''- krstna uprizoritev, Prešernovo gledališče Kranj<br /> *2003 Thomas Bernhard ''Izboljševalec sveta'', [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> *2003 Vinko Möderndorfer ''Na kmetih''- krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]<br /> *2003 Matjaž Kmecl ''Večer v čitalnici'' - krstna uprizoritev, [[MGL]]<br /> *2002 A. P. Čehov ''Ivanov'', [[MGL]]<br /> *2002 August Strindberg ''Igranje z ognjem'', [[SNG DramaMaribor]]<br /> *2002 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SSG Trst]]<br /> *2002 Derek Benfield ''Spet skupaj'', Cankarjev dom<br /> *2001 Thomas Bernhard ''Ritter, Dene, Voss'', [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> *2001 Jana Pavlič ''Cimetovček''- krstna uprizoritev, Lutkovno gledališče Ljubljana<br /> <br /> ===1991-2000===<br /> *2000 Jukio Mišima ''Markiza de Sade'', [[SLG Celje]]<br /> *2000 Ettore Scola/Ruggero Maccari/Gigliola Fantoni ''Poseben dan'', [[SSG Trst]]<br /> *1999 [[Evald Flisar]] ''[[Sončne pege]]'', Mestno gledališče ljubljansko<br /> *1999 Rene Clair ''Sladke šibkosti žena'', SSG Trst<br /> *1998 [[Svetlana Makarovič]] ''[[Teta Magda]]'', Prešernovo gledališče Kranj<br /> *1998 Ferenc Molnar ''Liliom'', PDG Nova Gorica<br /> *1997 Daniel Lee Coburn ''Partija remija'', Šentjakobsko gledališče<br /> *1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst<br /> *1997 Kevin Elyot ''Noč s Sašo'', [[MGL]]<br /> *1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst<br /> *1997 Ray Cooney ''Minister v škripcih'', SLG Celje<br /> *1997 Oskar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *1996 Arthur Miller ''Razbito steklo'', [[SSG Trst]]<br /> *1995 Peter Barnes ''Zaton sonca in slave'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> *1995 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SLG Celje]]<br /> *1995 Josip Jurčič/[[Andrej Inkret]] ''[[Deseti brat]]'', SSG Trst<br /> *1994 Henrik Ibsen ''Strahovi'', SLG Celje<br /> *1994 Karel Valentin ''Selitev'', Primorski poletni festival Izola - Koper<br /> *1994 [[Evald Flisar]] ''[[Stric iz Amerike]]'', MGL<br /> *1994 August Strindberg ''Oče'', PDG Nova Gorica<br /> *1993 Matjaž Kmecl ''Andrej Smole'' - krstna uprizoritev, Narodni muzej Ljubljana<br /> *1993 [[Igor Torkar]] ''[[Revizor 93]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *1993 [[Damir Zlatar Frey]] ''[[Kri in košute]]'', SLG Celje<br /> *1993 [[Milan Kleč]] ''[[Vsega je kriva Marjana Deržaj]]'', SSG Trst<br /> *1992 Henrik Ibsen ''Nora'', Prešernovo gledališče Kranj<br /> *1992 [[Evald Flisar]] ''[[Kaj pa Leonardo]]'', MGL<br /> *1991 Tennessee Williams ''Tramvaj poželenje'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> *1991 Murray Schisgal ''Lubezen'', [[SLG Celje]]<br /> *1991 Jean-Jacques Bricaire/Maurice Lasaygues ''Lažnivka'', [[MGL]]<br /> <br /> ===1981-1990===<br /> *1990 Akos Kertesz ''Vdove'', [[MGL]]<br /> *1990 [[Ivan Cankar]] ''[[Jakob Ruda]]'', [[SSG Trst]]<br /> *1990 Vaclav Havel ''Asanacija'', SNG Drama Ljubljana<br /> *1989 Friedrich Schiller ''Marija Stuart'', SNG Drama Ljubljana<br /> *1989 Thomas Bernhard ''Komedijant'', PDG Nova Gorica<br /> *1988 Paul Claudel ''Marijino oznanjenje'', [[MGL]]<br /> *1988 Jean Baptiste Poquelin Moliere ''George Dandin ali Kaznovani soprog'', [[SSG Trst]]<br /> *1988 Edmond Rostand ''Cyrano de Bergerac'', PDG Nova Gorica<br /> *1988 Peter Turrini ''Trg v Benetkah'', [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> *1987 Harold Pinter ''Stari časi'', SLG Celje<br /> *1987 August Strindberg ''Sonata strahov'', SLG Celje<br /> *1986 Peter Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica<br /> *1986 Joseph Kesserling ''Arzenik in stare čipke'', SNG Drama Ljubljana<br /> *1985 Christopher Fry ''Gospa ne bo zgorela'', [[SLG Celje]]<br /> *1985 Noel Coward ''Hudomušna prikazen'', SSG Trst<br /> *1985 Pavel Kohout ''Marija se bori z angeli'', SNG Drama Ljubljana<br /> *1985 Peter Turrini ''Meščani'', Drama [[SNG Maribor]]<br /> *1984 [[Matjaž Kmecl]] ''[[Plebanus Joannes]]'', PDG Nova Gorica<br /> *1984 Eugene O'Neill ''Dolgega dne potovanje v noč'', PDG Nova Gorica<br /> *1984 Thomas Bernhard ''Po vseh višavah je mir'', PDG Nova Gorica<br /> *1983 Edward Albee ''Gospa iz Dubuqua'', [[SSG Trst]]<br /> *1983 Peter Turrini ''Jožef in Marija – Lov na podgane'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> *1982 A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]]<br /> *1982 Anton Pavlovič Čehov ''Utva'', [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> *1982 Peter Shaffer ''Amadeus'', [[SLG Celje]]<br /> *1981 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Revizor'', [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> *1981 Matjaž Kmecl ''Levstikova smrt'' - krstna, [[SNG Nova Gorica]]<br /> <br /> ===1971-1980===<br /> *1980 Eugene Ionesco ''Novi najemnik'', [[MGL]]<br /> *1980 Karel Valentin ''Selitev'', [[MGL]]<br /> *1980 Borivoj Wudler ''Odprite vrata, Oskar prihaja'', [[SLG Celje]]<br /> *1980 Brian Clark ''Čigavo je moje življenje'', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *1980 D. L. Coburn ''Partija remija'', [[SSG Trst]]<br /> *1980 Andrej Hieng ''Zakladi gospe Berte'', Kazalište Marina Držiča, Dubrovnik<br /> *1980 Edward Albee ''Kdo se boji Virginije Wolf?'', [[SSG Trst]]<br /> *1979 Henrik Ibsen ''Nora'', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *1979 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Ženitev'' [[SLG Celje]]<br /> *1979 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *1979 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', [[SLG Celje]]<br /> *1978 Niko Grafenauer/[[Oton Župančič]] ''Samogovori'', [[SNG Ljubljana]]<br /> *1978 Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *1977 A. Vallejo ''Sanje razuma'' [[SNG Drama Maribor]]<br /> *1977 Andrej Hieng ''Večer ženinov'', Beogradsko narodno pozorište Beograd<br /> *1977 [[Tone Partljič]] ''Ščuke pa ni, ščuke pa ne'', [[MGL]]<br /> *1977 Ivan Cankar ''Romantične duše'', Srbsko narodno pozorište Zrenjanin<br /> *1976 Velimir Lukić ''Huda noč'', krstna uprizoritev, [[MGL]]<br /> *1976 Alfred Musset ''Lorenzaccio'', [[SLG Celje]]<br /> *1975 Ferenc Molnár ''Liliom'', [[SSG Trst]]<br /> *1975 Joseph Kesselring ''Arzenik in stare čipke'', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *1974 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *1974 Fadil Hadžić ''Naročena komedija'', [[MGL]]<br /> *1974 Franček Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]<br /> *1974 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]<br /> *1973 [[Andrej Hieng]] ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]<br /> *1973 [[Veno Taufer]] ''Prometej ali Tema v zenici sonca,'' krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]<br /> *1973 Karl Valentin ''Selitev'', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *1973 Eugene Ionesco ''Novi najemnik'', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *1972 [[Ivan Cankar]] ''Romantične duše'' [[SLG Celje]]<br /> *1972 Smiljan Rozman ''Zvonovi'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]<br /> *1971 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Dušan Pirjevec ''Sreča v nesreči ali naš dobrotnik Foma Fomič'', krstna uprizoritev, [[MGL]]<br /> <br /> ===1961-1970===<br /> *1970 Dušan Mlakar/Charles Dickens ''Oliver Twist'', [[SMG]]<br /> *1970 Danilo Gorinšek ''Silni bič'', [[SMG]]<br /> *1969 Tone Pavček ''Hura za veselje'', [[SMG]]<br /> *1969 Theo Braun/Trude Payer ''Cipek in Capek'', [[SMG]]<br /> *1968 Tone Pavček ''V pesmih slava se brala od naroda do naroda'', krstna uprizoritev, [[SMG]]<br /> *1968 Mihail Gorjunov ''Trije debeluhi'', [[SMG]]<br /> <br /> ==Scenografije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 90 | scenographies}}<br /> ==Film in televizija==<br /> ===Režije===<br /> *1978 Dušan Jovanović ''Konec tedna'', RTV Ljubljana, TV nanizanka v sedmih delih<br /> *1977 Kratkometražni film ''Portret Vladimirja Skrbinška'', VIBA FILM<br /> *1976 Leopold Suhadolčan ''Mož, ki je imel želvo'', RTV Ljubljana, TV - drama<br /> <br /> ===Scenarist===<br /> *1977 Portret Vladimirja Skrbinška<br /> <br /> ===Asistent režije===<br /> *1976 ''Idealist'' <br /> *1968 ''Sončni krik'' <br /> *1965 ''Po isti poti se ne vračaj'' <br /> *1965 ''Lažnivka''<br /> *1963 ''Samorastniki'' <br /> *1962 ''Minuta za umor'' <br /> *1961 ''Družinski dnevnik''<br /> <br /> ==Radio==<br /> *2011 Felix Mitterer ''Moja pošast'', RTV<br /> *2009 Felix Mitterer ''Spoved'', RTV<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 tantadruj za življenjsko delo<br /> *2018 Joakimova nagrada za režijo na 13. mednarodni gledališki festival JoakimInterFest 2018 v Kragujevcu (F. Bordon ''Zadnje lune'', [[Gledališče Koper]])<br /> *2014 Diploma Harlekin [[Šentjakobsko gledališče]] za režijo v sezoni 2014 - 2015<br /> *2013 naziv &quot;zaslužni profesor&quot; ljubljanske Univerze<br /> *2012 Nagrada za najboljšo predstavo, po izboru strokovne žirije in publike - Čufarjevi dnevi (Woody Allen ''Zaigraj še enkrat sam'', [[Šentjakobsko gledališče]])<br /> *1988 Nagrada mednarodne žirije za režijo Thomas Berhard ''Komedijant'', srečanje gledališč Alpe - Jadran, Nova Gorica<br /> *1987 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (P. Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica)<br /> *1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]])<br /> *1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (A. Vampilov ''Lov na divje race'', MGL)<br /> *1981 Goriško srečanje malih odrov Nova Gorica, nagrada za režijo igre Borivoja Wudlerja ''Odprite vrata, Oskar prihaja'', [[SLG Celje]]<br /> *1974 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (F. Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', SLG Celje)<br /> *1974 Nagrada Prešernovega sklada za režijo dram Ivana Cankarja ''Romantične duše'', Smiljana Rozmana ''Zvonovi'' in Andreja Hienga ''Lažna Ivana''<br /> *1973 Borštnikova diploma za režijo drame Andreja Hienga ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *Spletna stran MGP<br /> *Spletna stran [http://www.film-center.si/index.php www.film-center.si]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.google.si/url?sa=t&amp;rct=j&amp;q=&amp;esrc=s&amp;source=web&amp;cd=11&amp;ved=0CCEQFjAAOAo&amp;url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3ADOC-ECSCS6M5%2F0643d882-878a-4098-98b9-2f5ed8532015%2FPDF&amp;ei=O66WU-HFEaOV7Aa7iYC4DQ&amp;usg=AFQjCNGgv-i6kwKBBMUsl4J_63RTjHOoxg&amp;sig2=MF1CpNycNqQ3kDKEAoHXaA&amp;bvm=bv.68445247,d.ZGU&amp;cad=rja Pogovori s sodobniki. Petra Pogorevc z Dušanom Mlakarjem, Sodobnost 2005 - www.dlib.si]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Tantadruj&diff=55455 2022-05-23T18:41:08Z

<p>Maša: /* Tantadruj za gledališki dosežek */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Festivali, nagrade, natečaji]][[Kategorija:Nagrade]]<br /> <br /> ==Opis==<br /> Primorsko gledališko nagrado Tantadruj so ustanovili: [[Slovensko stalno gledališče Trst]], [[SNG Nova Gorica]] in [[Gledališče Koper]], tri poklicna gledališča in središča kulturnega življenja Primorcev v Sloveniji in Italiji. Pobudo za gledališko nagrado Primorske Tantadruj so umetniški vodje treh gledališč [[Primož Bebler]] v [[SSG Trst]], [[Ira Ratej]] v [[SNG Nova Gorica]] in [[Katja Pegan]], direktorica in umetniški vodja [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]], sprožili ob koncu leta 2010. Rojena v Kosmačevem letu, nosi ime junaka njegove istoimenske novele, ki razpira vprašanja o svobodi in sreči. Z nagrado Tantadruj želijo primorska gledališča počastiti ustvarjalce sodobnega primorskega gledališča in njihove dosežke. Nagrade Tantadruj se bo podeljevalo izmenoma, na enem izmed treh odrov, neposredno po zadnji premieri tekoče sezone. O treh strokovnih nagradah Tantadruj, nagradi za življenjsko delo ter nagradah za najboljšo igralsko stvaritev in najboljšo uprizoritev iztekle sezone, bosta odločali dve neodvisni tričlanski žiriji. <br /> <br /> *Tantadruj za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti<br /> Nagrada bo podeljena vsako leto za življenjsko delo gledališke ustvarjalke ali ustvarjalca, ki je s svojim delom zaznamoval primorsko gledališče oziroma prispeval k njegovemu vzponu. Kandidate bodo nominirala tri sodelujoča gledališča, tričlanska samostojna žirija pa se bo lahko odločila samostojno in nagradila ustvarjalca, ki ni bil nominiran. <br /> <br /> *Tantadruj za igralski dosežek<br /> Neodvisna strokovna komisija bo dobitnika izbrala med igralkami in igralci, ki so nastopili v premiernih uprizoritvah sezone in so jih v ocenjevanje predlagali umetniški vodje treh gledališč. Nagrada se bo praviloma podeljevala vsako leto. <br /> <br /> *Tantadruj za gledališki dosežek<br /> Nagrajenko oziroma nagrajenca bo izbrala ista strokovna žirija kot dobitnika nagrade za igralski dosežek. Nagrada bo lahko podeljena za režijo, predstavo kot celoto, dramsko besedilo, dramatizacijo, dramaturgijo, prevod, lektorsko delo, scenografijo, kostumografijo, koreografijo, animacijo, glasbo ali drug vrhunski gledališki dosežek. <br /> <br /> ==Nagrajenci==<br /> ===Tantadruj za igralski dosežek===<br /> *2022 [[Matija Rupel]] za vloge v predstavah ''52 hertzov'', ''Čriček in temačni občutek'' (produkcija SNG Nova Gorica) in ''In stoletje bo zardelo'' (produkcija SNG Nova Gorica in Anton Podbevšek Teater)<br /> *2020 [[Jurij Drevenšek]] za vlogo v drami ''Na valovih'' [[Saša Pavček|Saše Pavček]] (r. [[Alen Jelen]], SSG Trst, ŠKUC gledališče v sodelovanju s Cankarjevim domom)<br /> *2019 [[Helena Peršuh]] za vlogo v monodrami ''Človeški glas'' Jeana Cocteauja (r. [[Ajda Valcl]], SNG Nova Gorica)<br /> *2018 [[Marjuta Slamič]] za vlogi Hekabe v ''Trojankah'' v izvedbi SNG Nova Gorica in Paškue v ''Barufah'', v koprodukciji štirih gledališč<br /> *2017 [[Radoš Bolčina]], [[Gojmir Lešnjak|Gojmir Lešnjak Gojc]] in [[Iztok Mlakar]] za umetniški dosežek v uprizoritvi ''Stari klovni'' Mateia Vişnieca (r. J. Jamnik, SNG Nova Gorica)<br /> *2016 [[Rok Matek]] za igralski dosežek za vlogo Marije v ''Triu ''Gašperja Tiča (r. J. Ivanc, Gledališče Koper)<br /> *2015 [[Arna Hadžialjević]] za igralski dosežek za vlogo Emme Bovary v ''Gospe Bovary'' Nebojše Pop Tasića (r. Y. Roschina, SNG Nova Gorica)<br /> *2014 [[Kristijan Guček]] za igralski dosežek za vlogo Bérengerja v ''Morilcu ''Eugèna Ionesca (r. M. Čeh, SNG Nova Gorica)<br /> *2013 [[Lara Jankovič]] za igralski dosežek za vlogo Diane v ''Filumeni Marturano'' Eduarda De Filippa (r. K. Pegan, Gledališče Koper in SNG Nova Gorica) za vlogo Eve v ''Parolah, parolah'' Alda Nicolaja (r. J. Ivanc, Gledališče Koper) in za vlogo Carmele v ''Ay, Carmela!'' Joséja S. Sinisterre (r. M. Manojlović, Gledališče Koper in Atelje 212, Beograd)<br /> *2013 [[Peter Harl]] za igralski dosežek za vlogo Nandeta v ''Rokovnjačih ''Mihe Nemca, Nejca Valentija in Nieta (r. M. Nemec, SNG Nova Gorica in PG Kranj)<br /> *2012 [[Ivo Barišič]] za igralski dosežek za vlogo Barryja v ''sKurtu ''Dmitrija Vojnova (r. L. M. Škof), za vlogi Finančnika in Boga v ''Sljehrniku ''Iztoka Mlakarja (r. V. Taufer), predvsem pa za vlogo Simona Gregorčiča v'' Kdor sam do večera potuje skozi svet (Simon Gregorčič)'' Nede Rusjan Bric (r. N. R. Bric, vse [[SNG Nova Gorica]])<br /> *2011 [[Nikla Petruška Panizon]] za igralski dosežek za vlogo Katre v ''Kažinu ali Karabinjerjevi Katri'' Vlaha Stullija (r. [[Vito Taufer|V. Taufer]], [[SSG Trst]])<br /> <br /> ===Tantadruj za gledališki dosežek===<br /> *2022 Andrej Vrhovnik za kostumografijo pri predstavi ''Ptičja farma''<br /> *2020 Niz spletnih bralnih uprizoritev Cankarjevih dram v projektu ''Gledališče za maturo'' v izvedbi ekipe pod vodstvom [[Jaka Ivanc|Jake Ivanca]], dramaturginje [[Ira Ratej|Ire Ratej]] in tehničnega vodje Iva Štokoviča<br /> *2020 ''Šest oseb išče avtorja'' v režiji [[Paolo Magelli|Paola Magellija]] in v produkciji [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2019 ''Človeški glas'' v režiji [[Ajda Valcl|Ajde Valcl]] in v produkciji [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2018 ''Barufe'' v režiji [[Vito Taufer|Vita Tauferja]] in v koprodukciji [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]], [[SSG Trst]], INK – Gradsko kazalište Pula in [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2017 ''Peter Kušter'' v režiji [[Ivana Djilas|Ivane Djilas]] in v produkciji [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2016 predstava [[Gašper Tič|Gašperja Tiča]] ''Trio'' (r. [[Jaka Ivanc|J. Ivanc]], Gledališče Koper)<br /> *2015 predstava [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] ''Hlapci'' (r. [[Sebastijan Horvat|S. Horvat]], [[SSG Trst]])<br /> *2014 [[Ana Facchini]] za gledališki dosežek za pevsko-igralsko interpretacijo v ''Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel) ''(r. [[Andrej Jus|A. Jus]], [[SNG Nova Gorica]])<br /> *2012 [[Neda Rusjan Bric]] za avtorski projekt ''Kdor sam do večera potuje skozi svet (Simon Gregorčič)'' v izvedbi [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2011 ''Zlati zmaj'' Rolanda Schimmelpfenniga (r. [[Janusz Kica|J. Kica]], [[SSG Trst]])<br /> <br /> === Tantadruj za življenjsko delo===<br /> *2021 [[Ivo Barišič]]<br /> *2020 [[Marija Vidau]]<br /> *2019 [[Katja Pegan]]<br /> *2018 [[Bine Matoh]]<br /> *2017 [[Miranda Caharija]]<br /> *2016 [[Boris Cavazza]]<br /> *2015 [[Teja Glažar]]<br /> *2014 [[Anton Petje]]<br /> *2013 Zdenka Lovec<br /> *2012 [[Stane Leban]]<br /> *2011 [[Mario Uršič]]<br /> <br /> ==Žirije==<br /> *2021 Andraž Gombač, Ivana Zajc, [[Gojmir Lešnjak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: Ingrid Kašca Bucik, Nataša Sosič Fabjan, [[Bine Matoh]]<br /> *2020 Ivana Zajc, [[Janez Starina]], Andraž Gombač; žirija za tantadruja za življenjsko delo: Ingrid Kašca Bucik, [[Bine Matoh]], Nataša Sosič<br /> *2019 [[Matej Bogataj]], Marij Čuk, [[Vojko Belšak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Meta Hočevar]], [[Teja Glažar]] in [[Igor Pison]]<br /> *2018 Marij Čuk, [[Matej Bogataj]], [[Vojko Belšak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Meta Hočevar]], [[Teja Glažar]] in [[Igor Pison]]<br /> *2017 [[Matej Bogataj]], Marij Čuk, [[Vojko Belšak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Meta Hočevar]], [[Teja Glažar]] in [[Igor Pison]]<br /> *2016 [[Aleš Valič]] (predsednik), Gregor Butala in Ana Perne; žirija za tantadruja za življenjsko delo: Dušan Mlakar, Majda Suša in Marij Čuk<br /> *2015 [[Milena Zupančič]] (predsednica), Gregor Butala in Ana Perne (člana); žirija za tantadruja za življenjsko delo: Dušan Mlakar, Marij Čuk in Majda Suša<br /> *2012 [[Matej Bogataj]], [[Marko Sosič]], [[Mojca Kranjc]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Boris Cavazza]], [[Zdenka Lovec]], [[Minu Kjuder]]<br /> *2011 [[Matej Bogataj]], [[Marko Sosič]], [[Mojca Kranjc]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Boris Cavazza]], [[Zdenka Lovec]], [[Minu Kjuder]]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Andrej_Vrhovnik&diff=55454 2022-05-23T18:38:04Z

<p>Maša: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci]] [[Kategorija:Kostumografi]]<br /> <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Rojen je bil 1. februarja 1985 v Kranju.<br /> <br /> <br /> ===Izobrazba===<br /> *2009/2012 Accademia Italiana<br /> *2004/2005 Gimnazija Kranj<br /> *2000/2004 Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana<br /> *1992/2000 Osnovna šola Matije Čopa Kranj<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 tantadruj za poseben dosežek, kot kostumograf je sodeloval pri predstavi ''Ptičja farma'' (koprodukcija Gledališča Koper in SSG Trst)<br /> <br /> ==Viri==<br /> *[http://zdus.si/ ZDUS]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Matija_Rupel&diff=55453 2022-05-23T18:34:44Z

<p>Maša: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Rupel, Matija]][[Kategorija:Igralci in animatorji|Rupel, Matija]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Rupel_podolgovate-15.jpg|Foto: Arhiv SNG Nova Gorica]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Član igralskega ansambla [[SNG Nova Gorica]].<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14467 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 tantadruj za igralsko stvaritev za vloge v predstavah ''52 hertzov'', ''Čriček in temačni občutek'' (produkcija SNG Nova Gorica) in ''In stoletje bo zardelo'' (produkcija SNG Nova Gorica in Anton Podbevšek Teater)<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[https://www.sng-ng.si SNG Nova Gorica]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Tantadruj&diff=55452 2022-05-23T18:34:30Z

<p>Maša: /* Tantadruj za igralski dosežek */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Festivali, nagrade, natečaji]][[Kategorija:Nagrade]]<br /> <br /> ==Opis==<br /> Primorsko gledališko nagrado Tantadruj so ustanovili: [[Slovensko stalno gledališče Trst]], [[SNG Nova Gorica]] in [[Gledališče Koper]], tri poklicna gledališča in središča kulturnega življenja Primorcev v Sloveniji in Italiji. Pobudo za gledališko nagrado Primorske Tantadruj so umetniški vodje treh gledališč [[Primož Bebler]] v [[SSG Trst]], [[Ira Ratej]] v [[SNG Nova Gorica]] in [[Katja Pegan]], direktorica in umetniški vodja [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]], sprožili ob koncu leta 2010. Rojena v Kosmačevem letu, nosi ime junaka njegove istoimenske novele, ki razpira vprašanja o svobodi in sreči. Z nagrado Tantadruj želijo primorska gledališča počastiti ustvarjalce sodobnega primorskega gledališča in njihove dosežke. Nagrade Tantadruj se bo podeljevalo izmenoma, na enem izmed treh odrov, neposredno po zadnji premieri tekoče sezone. O treh strokovnih nagradah Tantadruj, nagradi za življenjsko delo ter nagradah za najboljšo igralsko stvaritev in najboljšo uprizoritev iztekle sezone, bosta odločali dve neodvisni tričlanski žiriji. <br /> <br /> *Tantadruj za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti<br /> Nagrada bo podeljena vsako leto za življenjsko delo gledališke ustvarjalke ali ustvarjalca, ki je s svojim delom zaznamoval primorsko gledališče oziroma prispeval k njegovemu vzponu. Kandidate bodo nominirala tri sodelujoča gledališča, tričlanska samostojna žirija pa se bo lahko odločila samostojno in nagradila ustvarjalca, ki ni bil nominiran. <br /> <br /> *Tantadruj za igralski dosežek<br /> Neodvisna strokovna komisija bo dobitnika izbrala med igralkami in igralci, ki so nastopili v premiernih uprizoritvah sezone in so jih v ocenjevanje predlagali umetniški vodje treh gledališč. Nagrada se bo praviloma podeljevala vsako leto. <br /> <br /> *Tantadruj za gledališki dosežek<br /> Nagrajenko oziroma nagrajenca bo izbrala ista strokovna žirija kot dobitnika nagrade za igralski dosežek. Nagrada bo lahko podeljena za režijo, predstavo kot celoto, dramsko besedilo, dramatizacijo, dramaturgijo, prevod, lektorsko delo, scenografijo, kostumografijo, koreografijo, animacijo, glasbo ali drug vrhunski gledališki dosežek. <br /> <br /> ==Nagrajenci==<br /> ===Tantadruj za igralski dosežek===<br /> *2022 [[Matija Rupel]] za vloge v predstavah ''52 hertzov'', ''Čriček in temačni občutek'' (produkcija SNG Nova Gorica) in ''In stoletje bo zardelo'' (produkcija SNG Nova Gorica in Anton Podbevšek Teater)<br /> *2020 [[Jurij Drevenšek]] za vlogo v drami ''Na valovih'' [[Saša Pavček|Saše Pavček]] (r. [[Alen Jelen]], SSG Trst, ŠKUC gledališče v sodelovanju s Cankarjevim domom)<br /> *2019 [[Helena Peršuh]] za vlogo v monodrami ''Človeški glas'' Jeana Cocteauja (r. [[Ajda Valcl]], SNG Nova Gorica)<br /> *2018 [[Marjuta Slamič]] za vlogi Hekabe v ''Trojankah'' v izvedbi SNG Nova Gorica in Paškue v ''Barufah'', v koprodukciji štirih gledališč<br /> *2017 [[Radoš Bolčina]], [[Gojmir Lešnjak|Gojmir Lešnjak Gojc]] in [[Iztok Mlakar]] za umetniški dosežek v uprizoritvi ''Stari klovni'' Mateia Vişnieca (r. J. Jamnik, SNG Nova Gorica)<br /> *2016 [[Rok Matek]] za igralski dosežek za vlogo Marije v ''Triu ''Gašperja Tiča (r. J. Ivanc, Gledališče Koper)<br /> *2015 [[Arna Hadžialjević]] za igralski dosežek za vlogo Emme Bovary v ''Gospe Bovary'' Nebojše Pop Tasića (r. Y. Roschina, SNG Nova Gorica)<br /> *2014 [[Kristijan Guček]] za igralski dosežek za vlogo Bérengerja v ''Morilcu ''Eugèna Ionesca (r. M. Čeh, SNG Nova Gorica)<br /> *2013 [[Lara Jankovič]] za igralski dosežek za vlogo Diane v ''Filumeni Marturano'' Eduarda De Filippa (r. K. Pegan, Gledališče Koper in SNG Nova Gorica) za vlogo Eve v ''Parolah, parolah'' Alda Nicolaja (r. J. Ivanc, Gledališče Koper) in za vlogo Carmele v ''Ay, Carmela!'' Joséja S. Sinisterre (r. M. Manojlović, Gledališče Koper in Atelje 212, Beograd)<br /> *2013 [[Peter Harl]] za igralski dosežek za vlogo Nandeta v ''Rokovnjačih ''Mihe Nemca, Nejca Valentija in Nieta (r. M. Nemec, SNG Nova Gorica in PG Kranj)<br /> *2012 [[Ivo Barišič]] za igralski dosežek za vlogo Barryja v ''sKurtu ''Dmitrija Vojnova (r. L. M. Škof), za vlogi Finančnika in Boga v ''Sljehrniku ''Iztoka Mlakarja (r. V. Taufer), predvsem pa za vlogo Simona Gregorčiča v'' Kdor sam do večera potuje skozi svet (Simon Gregorčič)'' Nede Rusjan Bric (r. N. R. Bric, vse [[SNG Nova Gorica]])<br /> *2011 [[Nikla Petruška Panizon]] za igralski dosežek za vlogo Katre v ''Kažinu ali Karabinjerjevi Katri'' Vlaha Stullija (r. [[Vito Taufer|V. Taufer]], [[SSG Trst]])<br /> <br /> ===Tantadruj za gledališki dosežek===<br /> *2020 Niz spletnih bralnih uprizoritev Cankarjevih dram v projektu ''Gledališče za maturo'' v izvedbi ekipe pod vodstvom [[Jaka Ivanc|Jake Ivanca]], dramaturginje [[Ira Ratej|Ire Ratej]] in tehničnega vodje Iva Štokoviča<br /> *2020 ''Šest oseb išče avtorja'' v režiji [[Paolo Magelli|Paola Magellija]] in v produkciji [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2019 ''Človeški glas'' v režiji [[Ajda Valcl|Ajde Valcl]] in v produkciji [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2018 ''Barufe'' v režiji [[Vito Taufer|Vita Tauferja]] in v koprodukciji [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]], [[SSG Trst]], INK – Gradsko kazalište Pula in [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2017 ''Peter Kušter'' v režiji [[Ivana Djilas|Ivane Djilas]] in v produkciji [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2016 predstava [[Gašper Tič|Gašperja Tiča]] ''Trio'' (r. [[Jaka Ivanc|J. Ivanc]], Gledališče Koper)<br /> *2015 predstava [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] ''Hlapci'' (r. [[Sebastijan Horvat|S. Horvat]], [[SSG Trst]])<br /> *2014 [[Ana Facchini]] za gledališki dosežek za pevsko-igralsko interpretacijo v ''Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel) ''(r. [[Andrej Jus|A. Jus]], [[SNG Nova Gorica]])<br /> *2012 [[Neda Rusjan Bric]] za avtorski projekt ''Kdor sam do večera potuje skozi svet (Simon Gregorčič)'' v izvedbi [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2011 ''Zlati zmaj'' Rolanda Schimmelpfenniga (r. [[Janusz Kica|J. Kica]], [[SSG Trst]])<br /> <br /> === Tantadruj za življenjsko delo===<br /> *2021 [[Ivo Barišič]]<br /> *2020 [[Marija Vidau]]<br /> *2019 [[Katja Pegan]]<br /> *2018 [[Bine Matoh]]<br /> *2017 [[Miranda Caharija]]<br /> *2016 [[Boris Cavazza]]<br /> *2015 [[Teja Glažar]]<br /> *2014 [[Anton Petje]]<br /> *2013 Zdenka Lovec<br /> *2012 [[Stane Leban]]<br /> *2011 [[Mario Uršič]]<br /> <br /> ==Žirije==<br /> *2021 Andraž Gombač, Ivana Zajc, [[Gojmir Lešnjak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: Ingrid Kašca Bucik, Nataša Sosič Fabjan, [[Bine Matoh]]<br /> *2020 Ivana Zajc, [[Janez Starina]], Andraž Gombač; žirija za tantadruja za življenjsko delo: Ingrid Kašca Bucik, [[Bine Matoh]], Nataša Sosič<br /> *2019 [[Matej Bogataj]], Marij Čuk, [[Vojko Belšak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Meta Hočevar]], [[Teja Glažar]] in [[Igor Pison]]<br /> *2018 Marij Čuk, [[Matej Bogataj]], [[Vojko Belšak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Meta Hočevar]], [[Teja Glažar]] in [[Igor Pison]]<br /> *2017 [[Matej Bogataj]], Marij Čuk, [[Vojko Belšak]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Meta Hočevar]], [[Teja Glažar]] in [[Igor Pison]]<br /> *2016 [[Aleš Valič]] (predsednik), Gregor Butala in Ana Perne; žirija za tantadruja za življenjsko delo: Dušan Mlakar, Majda Suša in Marij Čuk<br /> *2015 [[Milena Zupančič]] (predsednica), Gregor Butala in Ana Perne (člana); žirija za tantadruja za življenjsko delo: Dušan Mlakar, Marij Čuk in Majda Suša<br /> *2012 [[Matej Bogataj]], [[Marko Sosič]], [[Mojca Kranjc]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Boris Cavazza]], [[Zdenka Lovec]], [[Minu Kjuder]]<br /> *2011 [[Matej Bogataj]], [[Marko Sosič]], [[Mojca Kranjc]]; žirija za tantadruja za življenjsko delo: [[Boris Cavazza]], [[Zdenka Lovec]], [[Minu Kjuder]]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Robert_Waltl&diff=55224 2022-04-01T06:35:43Z

<p>Maša: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Waltl, Robert]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Waltl, Robert]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Waltl, Robert]]<br /> [[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Waltl, Robert]]<br /> [[Kategorija:Mentorji in učitelji|Waltl, Robert]]<br /> [[Kategorija:Umetniški vodje|Waltl, Robert]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Waltl, Robert]]<br /> <br /> <br /> [[Slika:Robert Waltl.jpg|sličica|Robert Waltl, Foto: Arhiv Mini teater]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Robert Waltl (Slovenj Gradec, 1965), igralec, režiser, lutkar in umetniški vodja.<br /> Po številnih igralskih kreacijah v slovenskih in hrvaških gledališčih ter filmih od leta 1987 naprej ([[SNG Drama Ljubljana|Drama SNG Ljubljana]], [[SMG]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]], [[Cankarjev dom]], [[Freyer teater]], Teatar ITD Zagreb), se je po letu 1999 uveljavil tudi kot režiser. <br /> <br /> Predstave, ki jih je režiral (''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'' I. B. Mažuranić, Puškinova ''Pravljica o ribiču in ribici'' in ''Palčica'' v Mestnem gledališču Žar ptica Zagreb, Andersenova ''Vžigalnik'' in Rozmanova ''Janko in Metka'' v Otroškem gledališču Osijeku, ''Volk in kozlički'' bratov Grimm, Stojsavljevićevi ''Norveški gozdovi'' v Gledališču ITD v Zagrebu, Andersenova ''Mala morska deklica'' v Zagrebškem gledališču mladih ZeKaeM), ''Mojca Pokrajculja'' Lili Novy, ''Janko in Metka'' Andreja Rozmana Roze, ''Trnuljčica'', ''Prebrisani zajec'', ''Miškolin'' Josipa Ribičiča ...), so gostovale na številnih mednarodnih festivalih in prejele vrsto nagrad. <br /> <br /> Veliko vlog je Waltl ustvaril tudi na radiu. Leta 1998 je zapustil varnost institucije in z lastnimi sredstvi zagnal novo slovensko gledališče – [[Mini teater Ljubljana]]. Širina te zamisli se kaže tudi v odprtem programu, ki se, drugače kot komercialni projekti, kakršne pripravljajo zasebna gledališča, obrača k najmlajšemu občinstvu z izredno kakovostnimi lutkovnimi predstavami, po drugi strani pa neguje umetniško gledališče na najvišji ravni. Program Mini teatra sestavljajo klasiki in sodobni pisatelji otroške in mladinske literature, kot so brata Grimm, Wilhelm Hauff, Oscar Wilde, Ivana Brlić - Mažuranić, Toon Tellegen, [[Lili Novy]], [[Vida Taufer]], [[Andrej Rozman Roza]], Aleksander Sergejevič Puškin, [[Josip Ribičič]] ... <br /> <br /> Po drugi strani pa je Mini teater pripravil številne slovenske praizvedbe kultnih tekstov XX. stoletja: ''Schneewittchen After Party'' švicarskega avantgardnega klasika Roberta Walserja, ''Noč čisto na robu gozdo'' v Bernard-Marie Koltèsa (delo, ki ga je Mini teater izdal tudi v knjigi), ''Medeja material'' Heinerja Müllerja, svetovno praizvedbo Koltèsovega dela ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu''. <br /> <br /> Robert Waltl je kot igralec realiziral enkraten umetniški podvig, saj je v samo petih sezonah Mini teatra (poleg režij in vlog, odigranih v številnih predstavah), odigral kar šest monodram: ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'', ''Noč čisto na robu gozdov'', ''Kalif štrk Wilhelma Hauffa'', ''Žabji kralj'' bratov Grimm, ''Srečni kraljevič'' Oscarja Wilda ter ''Osel Nazarenski'' v Freyer teatru. <br /> <br /> V sodelovanju z režiserji – [[Edi Majaron|Edijem Majaronom]], [[Ivica Buljan|Ivico Buljanom]], Luisom Zornozo Boyem, Slavčem Malenovom – Waltl ni bil nikoli samo igralec reproduktivnega karakterja, pogosto je tudi sorežiser in dramaturg v predstavah, s katerimi je osvojil številne odre v Sloveniji in na uglednih mednarodnih festivalih od Irana, Venezuele, Poljske, Španije, Italije, Belgije, Avstrije, Belorusije, Rusije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Madžarske … <br /> <br /> Igralski razpon, ki ga Waltl prikaže v teh predstavah, je naravnost fascinanten. Sega od ritualne predanosti in etno-muzikološkega raziskovanja slovenskega božičnega izročila v ''Oslu Nazarenskem'', prek pripovedne in transformativne umetelnosti in komunikativnosti v ''Vajencu Hlapiču'', do vrhunske animacije v tradicionalnih lutkovnih tehnikah v ''Žabjem kralju'' in ''Kalifu štrku'' in do dela z objekti, projekcijami in glasbo v ''Srečnem kraljeviču'', pa vse do radikalne performerske energije v kultnem francoskem tekstu ''Noč čisto na robu gozdov'', monologu, katerega petdeset strani mu z ogromno koncentracijo in najfinejšo artikulacijo uspe izgovoriti v štiridesetminutnem gledališkem ognjemetu. V tem enkratnem projektu šestih monodram lahko tako spremljamo izredno različne elemente, ki ustvarjajo mozaik igralca-režiserja-animatorja-organizatorja. <br /> <br /> Waltl je kot režiser in animator ustvaril tudi prvo virtualno lutkovno predstavo na svetu, ''Palčico'', in se podal na pot raziskovanja še povsem nejasnih in neodkritih polj gledališke, vizualne in intermedijske umetnosti. <br /> <br /> Gostoval je na številnih mednarodnih festivalih (Avstrija, Italija, Madžarska, Nemčija, Francija, Danska, Poljska, Slovaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Makedonija, Hrvaška, Grčija, Bolgarija, Rusija, Belorusija, Portugalska, Španija, Venezuela, Nizozemskem, Kuba, Iran, Pakistan, Egipt, Koreja in Kitajska). <br /> Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med drugim nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, nagrado Združenja dramskih umetnikov Hrvaške, Župančičevo nagrado Mesta Ljubljana in več nagrad Združenja dramskih umetnikov Hrvaške in nagrad na festivalih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Kitajski, Iranu, na Poljskem, v Belorusiji, Sloveniji, Srbiji in Črni gori.<br /> <br /> Od leta 2013 je direktor Judovskega kulturnega centra Ljubljana. Od leta 2015 je direktor mednarodnega Festivala strpnosti Ljubljana (vsakoletni festival).<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> *2020 David; Wajdi Mouawad ''Vsi ptice'', [[Mini teater]], [[Mestno gledališče Ptuj]], Festival Ljubljana, r. [[Ivica Buljan]]<br /> *2020 Zdravnik; Florian Zeller ''Sin'', [[Mini teater]], r. [[Eduard Miler]]<br /> *2018 Mož, kriminalist, medicinska sestra, psihiater; Édouard Louis ''Zgodovina nasilja'', [[Mini teater]] in [[Mestno gledališče Ptuj]], r. [[Ivica Buljan]]<br /> *2017 Mohamed El Khatib ''Naj bo konec lep'', [[Mini teater]], [[Mestno gledališče Ptuj]], r. [[Ivica Buljan]]<br /> *2016 Seneka/[[Ivica Buljan]] ''Tiest'', [[Mini teater]], Novo kazalište, SEA Silba, ZadarSnova<br /> *2014 A.P. Čehov/[[Nejc Gazvoda]] ''Striček Vanja'', [[SSG Trst]], Italija<br /> *2012 Kupec; Bernard-Marie Koltès ''V samoti bombaževih polj'', r. [[Ivica Buljan]], [[Mini teater]] in [[Mestno gledališče Ptuj|MGP]]<br /> *2012 Franz Hacksel; Heiner Müller ''Komedija z ženskami'', r. [[Ivica Buljan]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]<br /> *2010 Inšpektor; Martin Sperr ''Lovske scene iz spodnje Bavarske'', r. [[Ivica Buljan]], [[PG Kranj]]<br /> *2007 Herdhize; Pier Paolo Pasolini ''Svinjak'', r. ''Ivica Buljan'', [[SSG Trst]]<br /> *2006 Valmont; Heiner Müller, ''Kvartet))''r. [[Ivica Buljan]], [[Mini teater]], Teatar ITD Zagreb, [[Cankarjev dom]] in [[Mestno gledališče Ptuj]], ZadARSnova, ARL Dubrovnik in SSG Trst<br /> *2005 Klavdij; Bernard-Marie Koltès, ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu'', r. [[Ivica Buljan]], [[Mini teater]] in [[Gledališče Glej]], Novo kazalište Zagreb in ARL Dubrovnik<br /> *2002 Princ; Robert Walser ''Schneewittchen After Party'', r. [[Ivica Buljan]], [[Mini teater]], ARL Dubrovnik, [[Ex Ponto]], Novo kazalište Zagreb in [[Cankarjev dom|Cankarjev dom Ljubljana]]<br /> *2001 Monodrama; Bernard-Marie Koltès ''Noč na robu gozdov'',r. [[Ivica Buljan]], [[Mini teater]] in [[Cankarjev dom|Cankarjev dom Ljubljana]]<br /> *1998 Orest; Pier Paolo Pasolini ''Pilad'', r. [[Ivica Buljan]], Teatar ITD Zagreb, Hrvaška in Mittelfest Čedad/Cividale, Italija<br /> *1997 Lorenzo, vojvoda Di Spadaro; Leonid. N. Andrejev, K. Brišnik ''Črne maske'', r. [[Karel Brišnik]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]]<br /> *1997 Simon Schwarz, Samuel Finzi ''Najdeni zmajček'', r. Mihail Vassilev, [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]]<br /> *1996 Hipolit; Marina Cvetajeva ''Fedra'' r. [[Ivica Buljan]], Teatar ITD Zagreb, Hrvaška<br /> *1995 Capek; E. Umek ''Capek in Klara'', r. [[Slavko Hren]], LGL<br /> *1995 Pavliha; I. Svetina ''Zarika in Sončica'', r. [[Jan Zakonjšek]], LGL<br /> *1995 Sin; Pascal Quignard ''Ime na koncu jezika'', r. [[Ivica Buljan]], LGL Ljubljana<br /> *1994 Norček; M. Loboda,po bratih Grimm ''Pepelka'', r. [[Matjaž Loboda]], LGL<br /> *1994 Odvetnik; B. Henley ''Zločini srca'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[Cankarjev dom]]<br /> *1994 B. Štampe-Žmavc ''Cirkus Cigumigus'', r. [[Marjan Bevk]], LGL<br /> *1993 Vojak, kužek Postružek in zmajček; J. Malik ''Žogica Marogica'', r. [[Edi Majaron]], LGL<br /> *1993 Mefisto; [[Milan Klemenčič]] ''Doktor Faust'', r. [[Jelena Sitar]] in [[Igor Cvetko]], LGL<br /> *1993 Velikan; R. Dahl, A. Tkačev ''Veliki dobrodušni velikan'', r. [[Matija Milčinski]], LGL<br /> *1993 kmet Šisernik; E. Fritz ''Grofič prašič'', r. [[Marjan Bevk]], vloga Grof, LGL<br /> *1993 Miklavž; N.Skrbinšek, K.Brišnik ''Miklavžev večer'', r. K.Brišnik, LGL<br /> *1992 Cmokavzar in Dvorni svetnik; F. Pocci ''Sovji grad'', r. [[Matjaž Loboda]], LGL<br /> *1992 Krčmar; J. Haydn ''Pogorela hiša'', r. [[Jelena Sitar]] in [[Igor Cvetko]], [[Cankarjev dom]]<br /> *1992 Maček; M. Dekleva ''Igra o strašnem volku'', r. [[Aleš Jan]], Lutkovni studio d.o.o.<br /> *1992 Gal; [[Svetlana Makarovič]] ''Gal med lutkami'', r. [[Slavko Hren]]<br /> *1992 Odposlanec japonskega cesarja in služabnik ; F. Pavliček, M. Loboda,H.C. Andersen ''Cesarjev slavec'', r. [[Miran Herzog]], LGL<br /> *1992 Čajkovski-Jakša ''Trnuljčica'', r. [[Edi Majaron]], Freyer Teater<br /> *1992 Ta, ki tke; A. S. Puškin ''Car Saltan'', r. [[Edi Majaron]], LGL<br /> *1992 ''Želva - Zlata ribica'', r. [[Jože Pengov]] / [[Matjaž Loboda]], LGL<br /> *1991 Norček; Brata Grimm ''Trnuljčica'', r. [[Karel Brišnik]], Gledališče Jaz in Ti, Ljubljana<br /> *1991 I.V. Lomov - A.P.Čehov ''Snubač'', r. [[Brane Kraljevič]], Gledališče Loža Koper<br /> *1991 Župan; J. Jurčič, S. Makarovič, M.Herzog ''Kozlovska sodba v Višnji gori'', r. [[Miran Herzog]], LGL<br /> *1991 Igralec; Uroš Trefalt, Metka Zobec ''Stvarjenje'', r. [[Uroš Trefalt]], LGL<br /> *1991 Paradudelj; N. Grafenauer ''Tramvajčica'', r. [[Matija Milčinski|Matija Milčinski,]] LGL<br /> *1991 Učitelj, Moški z butaro in Polh; J.Trdina, M.Herzog ''Kresna noč,'' r. [[Miran Herzog]], LGL <br /> *1990 Kronan norec; M. Jesih ''Kronan norec'', r. [[Zvone Šedlbauer|Zvone Šedlbauer]], LGL<br /> *1990 Cefizelj; E. Fritz ''Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi'', r. [[Vinko Möderndorfer]], LGL<br /> *1990 Sonce; I. Svetina ''Zgodba južnega gozda ali kdo je ubil sonce'', r. [[Janez Pipan]], LGL<br /> *1990 Nick; E. Albee ''Kdo se boji Virginije Woolf?'', r. [[Zdravko Zupančič]], diplomska predstava, [[AGRFT]] in [[SMG]]<br /> *1990 Snubec in mornar; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], [[Slovensko mlainsko gledališče]], Ljubljana<br /> *1990 Samo; M. Bor, F. Čap ''Vesna'', režija Polona Sosič, javna uprizoritev 4. Letnika [[AGRFT]] v CD<br /> *1989 Kuhar; Dragoslav Mihailović ''Ko so cvetele buče'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> *1989 Rigorka; ''Rigorka, zvezda z neba''; r. Aleksej Leljavski, LGL<br /> *1986 Sluga; Neznani avtor ''Benečanka'', r. [[Mario Uršič]], [[SNG Maribor]]<br /> <br /> ==Lutkovne monodrame==<br /> *2004 monodrama ''Palčica II''. (virtualna), H.C.Andersen in [[Ivica Buljan]], r. Robert Waltl, [[Forum Ljubljana]] in [[Cankarjev dom]]<br /> *2003 monodrama Srečni kraljevič; ((Oscar Wilde)), &quot;((Srečni kraljevič))&quot;, r. Luis Zornoza Boy, [[Mini teater]], Novo kazalište Zagreb in ARL Dubrovnik<br /> *2003 monodrama ''Palčica I.''(virtualna); H.C.Andersen in Ivica Buljan, ,r. Robert Waltl, Forum Ljubljana in Cankarjev dom<br /> *2002 monodrama ''Kalif štrk''; Wilhelm Hauff, r. [[Slavčo Malenov]], Mini teater<br /> *2001 monodrama ''Žabji kralj''; Vesselin Boidev in brata Grimm, r. Slavčo Malenov, Mini teater<br /> *1999 monodrama ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča''; Ivana Brlić Mažuranić, ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'', r. Robert Waltl in Ivica Buljan, Mini teater<br /> *1996 monodrama [[Osel Nazarenski]]; r. [[Edi Majaron]], Freyer teater<br /> <br /> == Režije v gledališču ==<br /> *2019 George Tabori ''Goldbergove variacije'', [[SSG Trst]]<br /> *2019 Niko Grafenauer, Janez Lombergar, Robert Waltl<br /> ''Stara Ljubljana - mehanične lutke'', [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Svetlana Makarovič]] ''Korenčkov palček'', [[Mini teater]]<br /> *2017 Ulrich Hub ''Natanovi otroci'', [[Mini teater]]<br /> *2017 Mirna Rustemović ''Vsi tukaj, vsi skupaj'', [[Mini teater]]<br /> *2016 Urlich Hub ''Na Noetovi barki ob osmih zvečer'', Gradsko pozorište Podgorica, Črna Gora<br /> *2016 Ivor Martinič/Barrie ''Peter Pan'', Pozorište mladih Novi Sad, Srbija<br /> *2015 A. Gerlović ''Jurček in trije razbojniki'', [[Mini teater Ljubljana]]<br /> *2014 Ivor Martinič/Barrie ''Peter Pan'', Zagrebško gledališče mladih, Zagreb, Hrvaška<br /> *2014 Urlich Hub ''Na Noetovi barki ob osmih zvečer'', [[Mini teater Ljubljana]] in [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2013 ''Knjiga o džungli'', [[Mini teater Ljubljana]] in Dječje pozorište Republike Srpske, Banja Luka<br /> *2013 Ivor Martinić/Andersen ''Grdi raček'', Lutkovno gledališče Mostar, BiH<br /> *2013 [[Svetlana Makarovič]] ''Sapramiška'', Vlinders &amp; co, Beveren, Belgija<br /> *2012 Ivana Brlić Mažuranić/Olja Savičević Ivančević ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'', Mestno lutkovno gledališče Split, Hrvaška<br /> *2012 Fran Milčinski Ježek ''Zvezdica Zaspanka'', [[Mini teater|Mini teater Ljubljana]]<br /> *2012 [[Svetlana Makarovič]] ''Pekarna Mišmaš'', Državno lutkovno gledališče Brest, Belorusija<br /> *2012 [[Svetlana Makarovič]] ''Pekarna Mišmaš'', Zagrebško gledališče mladih, Zagreb, Hrvaška<br /> *2012 [[Svetlana Makarovič]] ''Pekarna Mišmaš'', [[Mini teater Ljubljana]]<br /> *2011 [[Ivan Cankar]] ''Kurent'', [[Mini teater Ljubljana|Mini teater, Ljubljana]]<br /> *2011 Ivor Martinič/Andersen/ ''Grdi raček'', Zagrebško gledališče mladih, Zagreb, Hrvaška<br /> *2011 [[Svetlana Makarovič]] ''Sapramišja sreča'', [[Mini teater]] Ljubljana<br /> *2010 [[Andrej Rozman|Andrej Rozman Roza]] ''Janko in Metka'', [[SNG Maribor|SNG Drama Maribor]]/[[Mini teater]]<br /> *2009 Branko Čopić ''Ježeva hišica'', Scena Gorica, Velika Gorica, Hrvaška<br /> *2008 Ivana Brlić Mažuranić ''Regoč'', Lutkovno gledališče Zadar, Hrvaška<br /> *2008 H.C. Andersen ''Kositrni vojak'', Scena Gorica, Velika Gorica, Hrvaška<br /> * 2008 H. C. Andersen ''Grdi raček,'' [[Mini Teater|Mini Teater Ljubljana]]<br /> *2007 Dubravka Ugrešić ''Mali plamen'', Mestno lutkovno gledališče Split, Hrvaška<br /> * 2007[[Jure Souček]] / [[Matjaž Briški]] ''[[Pipi in Melkijad]]'', [[Mini teater Ljubljana]]<br /> * 2007 Ivana Brlić Mažuranić ''Šuma Striborova'', Scena Gorica, Velika Gorica, Hrvaška<br /> * 2007 [[Svetlana Makarovič]] ''[[Pekarna Mišmaš]]'',koprodukcija [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča]] in [[Mini teater|Mini teatra Ljubljana]]<br /> *2006 Enes Kišević ''Maček v jeansu'', Lutkovno gledališče Mostar, Mostar, Bosna in Hercegovina<br /> * 2006 Nina Mitrović ''Kolbaba in Brzojavko'', Otroško gledališče Osijek, Mestno gledališče Virovitica in Festival Osiješko poletje, Osijek, Hrvaška<br /> * 2006 Enes Kišević ''Koka Kokone'', Lutkovno gledališče Reka, Reka, Hrvaška<br /> * 2006 Perrault ''Pepelka'', Mestno gledališče Trešnja, Zagreb, Hrvaška<br /> * 2005 Josip Ribičič ''Miškolin'', Mini teater, Ljubljana<br /> * 2005 H.C. Andersen ''Mala morska deklica'', Zagrebško gledališče mladih, Zagreb, Hrvaška<br /> * 2005 H.C. Andersen ''Palčica'', Mestno gledališče Žar ptica Zagreb, Zagreb, Hrvaška<br /> * 2005 [[Andrej Rozman|Andrej Rozman Roza]] ''Janko in Metka'', Osješko poletje in Otroško gledališče Osijek, Osijek, Hrvaška<br /> * 2004 HC.C Andersen ''Palčica II.'' (virtualna), [[Cankarjev dom]] in [[Forum Ljubljana]], Ljubljana<br /> * 2004 ''Prebrisani zajec Sparky'', Mini teater, Ljubljana<br /> * 2004 [[Andrej Rozman|Andrej Rozman Roza]] ''Janko in Metka'', [[Mini teater Ljubljana]]<br /> * 2003 Vida Taufer/Lily Novy ''Mojca Pokrajculja'', [[Mini teater Ljubljana]]<br /> * 2003 H.C. Andersen ''Palčica I.'' (virtualna), Cankarjev dom in Forum Ljubljana, Ljubljana<br /> * 2002 H.C. Andersen ''Vžigalnik'', Osješko poletje in Otroško gledališče Osijek, Osijek, Hrvaška<br /> * 2002 A.S. Puškin ''Pravljica o ribiču in ribici'', Mestno gledališče Žar ptica Zagreb, Zagreb, Hrvaška<br /> * 2001 ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'', Mestno gledališče Žar ptica Zagreb, Zagreb, Hrvaška<br /> * 2001 Grabowski/Skrbinšek ''Volk in kozlički'', Mini teater, Ljubljana<br /> * 2001 Vladimir Stoisavljević ''Norveški gozdovi'', Teater ITD, Zagreb, Hrvaška<br /> * 2000 ''Trnuljčica'', Mini teater, Ljubljana<br /> * 1999 Ivana Brlić Mažuranić ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'', Mini teater, Ljubljana<br /> <br /> ==Asistent režije, umetniški svetovalec ali dramaturg==<br /> *2020 Znanstveni kabaret ''2020'', [[Cankarjev dom]], [[SNG Drama Ljubljana]] in [[MGL]]<br /> *2018 ''Balkon'', Residenz Theater Munchen, (Nemčija)<br /> *2018 [[Ivo Svetina]] ''V imenu matere'', [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> *2017 [[Gregor Strniša]] ''Ljudožerci'', [[Drama SNG Maribor]]<br /> *2016 ''Svinjak/Schweinestall'', Residenz Theater Munchen, (Nemčija)<br /> *2015 ''Kapital (Ecole des Maîtres)'', [[Mini teater Ljubljana]] (Slovenija), Hrvatsko narodno kazalište / Festival svjetskog kazališta (Hrvaška), CSS Teatro stabile di innovazione del Friuli Venezia Giulia (Italija), CREPA - Centre de Recherche et d’Expérimentation en Pédagogie Artistique (CFWB/Belgija), TAGV - Teatro Académico de Gil Vicente, Colectivo 84 (Portugalska), La Comédie de Reims, Centre Dramatique National (Francija)<br /> *2015 ''Osnovni delci/Elementarne čestice'', Dubrovačke ljetne igre, Dubrovnik, (Hrvaška)<br /> *2015 Goran Vojnović ''Jugoslavija, moja dežela'', [[Drama SNG Ljubljana]]<br /> *2014 F. S. Fitzegerald ''Veliki Gatsby'', [[MGL]]<br /> *2013 Marieluise Fleisser ''Močan rod'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2013 Peter Handke ''Še vedno vihar'', [[SNG Ljubljana|Drama SNG Ljubljana]]/[[SSG Trst]]<br /> *2012 Olja Savičević Ivančević ''Adijo Kauboju'', Splitsko poletje 2012, Split, Hrvaška<br /> *2011 Miroslav Krleža ''Gospoda Glembajevi'', Drama SNG Ljubljana<br /> *2010 Martin Sperr ''Lovske scene s spodnje Bavarske'', PG Kranj<br /> *2011 Bernard Marie Koltes ''Nickel Stuff,'' Slovensko mladinsko gledališče/SNG Opera in balet Ljubljana, Ljubljana<br /> *2010 T. Williams ''Mačka na vroči pločevinasti strehi'', Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana<br /> *2009 Marina Cvetajeva ''Vampir'', Slovensko mladinsko gledališče<br /> *2008 Yukio Mishima ''Markiza de Sade'', Drama SNG Ljubljana, Ljubljana<br /> *2007 Herve Guibert ''Mlado meso'', SMG, Ljubljana<br /> *2006 [[Ivo Svetina]]: ''[[Ojdip v Korintu]]'', [[Drama SNG Ljubljana]]<br /> *2006 Botho Strauβ: ''Ena in druga'', [[Slovensko mladinsko gledališče]]<br /> *2005 Elfriede Jelinek: ''Drame princes'', [[PG Kranj]]<br /> *2005 Georges Feydeau: ''Ne sprehajaj se vendar čisto gola!'', Satirično gledališče Kerempuh, Zagreb<br /> *2004 Bernard-Marie Koltès: ''Dvoboj med črncem in psi'', Drama SNG Ljubljana<br /> *2004 Filip Šovagović: ''Jazz'', HNK Reka in Festival Reške noči<br /> *2003 Heiner Müller: ''Medeja material'', [[Mini teater Ljubljana]] in Festival Karantena Dubrovnik, Hrvaška<br /> *2001 Seneka: ''Ojdip'', Splitski poletni festival, Hrvaška<br /> <br /> ==Vloge na televiziji in filmu==<br /> *1998 Prodajalec tehtnic; ''Radovedni taček''<br /> *1996 Učitelj telesne vzgoje; ''Kriminalne zgodbe,'' r. Anton Tomašič, nadaljevanka<br /> *1995 Tinko Polovinko - Pravljice iz mavrice<br /> *1993 Tone Pušnik - Nasmeh pod pajčolanom; r. Tugo Štiglic<br /> *1993 -2001 ''Dlaček - Radovedni taček''<br /> *1990 Sin; ''Pripovedke iz medenega cvetličnjaka''; r. Božo Šprajc, TV nadaljevanka in TV film<br /> *1990 ''Pravljice iz mavrice'', otroška serija<br /> *1988 Bančni uslužbenec; ''Trinajstica'', r. A. Tomašič, TV Slovenija<br /> *1987 Vojak; ''Vrtnice in kaktusi'', r. Slavko Hren, TV Slovenija<br /> <br /> ==Vloge na radiu==<br /> Odigral številne vloge v radijskih igrah, naj jih naštejemo samo nekaj:<br /> *S.Makarovič ''Škrat Kuzma'', vloga Kuzma<br /> *G.Gluvič ''Jaz nisem Maks'', vloga Vili<br /> *T.Kirdorf ''Kongres humoristov'', vloga Oboževalec<br /> *S.Mrožek ''Dogodek'', vloga Ober<br /> *S.Mrožek ''Pred sezono'', vloga Skladiščnik<br /> *J.Skale ''Gumbek'', vloga Gumbek<br /> *B.Novak ''P.P.Smeltonija'', vloga Podkrajšek<br /> *F.Rudolf ''Čist, zdrav in dober zrak'', vloga Volk<br /> *I.Sivec: ''Pozabljeni zaklad'', vloga Žvižgač<br /> *P.Malik: ''Mišnica inšpektorja Kosa'', vloga, ml.inšpektor<br /> *Vinko Möderndorfer ''Sredi vrtov'', vloga Robert<br /> *I.Mrak: ''Beg iz pekla'', vloga Germain<br /> *E.Fritz: ''Grofič prašič''<br /> *E.Fritz: ''Pisatelj in deklica'', vloga Pisatelj<br /> *A.Blatnik: ''Bojevniki tretje armade'', vloga Trgovec<br /> *I.Likar: ''Kolombina'', vloga Belko golobček<br /> *M.Kravos: ''Začarani grad'', vloga Ivek<br /> *S.Pipič: ''Pet obrazov ali nevarni smrad''<br /> *P.Lužan: ''Živela svoboda tiska''<br /> *P.Lužan: ''Uh, kakšna zgodba''<br /> *L.Kovačič: ''Zgodbe s panjskih končnic,'' vloga Lap, pastir<br /> *P.Zobec: ''Bila je ulica hrepenenja'', radijska igra v sedmih nadaljevanjih, vloga Vinko<br /> *B.Pekić: ''Kako zabavati gospoda Martina''<br /> *C.B.de la Vara: ''Morate se naučiti angleško'', vloga 2.učenec<br /> *''Peter Klepec'', vloga Peter Klepec<br /> *P.P.: ''Kako je Zofka priredila ples v maskah'', radijska igra v šestih nadaljevanjih, vloga Bralec<br /> *E.Flisar: ''Na glavi svet''<br /> *''Škofjeloški pasijon'', vloga Adam<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Francosko odlikovanje viteza reda umetnosti in leposlovja<br /> *2010 Nagrada glavnega mesta Ljubljane<br /> *2010 Nagrada Zlatka Šugmana za najboljšo monodramsko uprizoritev v predstavi ''Noč čisto na robu gozdov'' v režiji Ivice Buljana<br /> *2009 Nagrada Festivala Eurofest v Slupsku (Poljska) po ocenah strokovne žirije in otroške žirije za režijo predstave ''Grdi raček''<br /> *2009 Mednarodni lutkovni festival Ieper, Belgija<br /> *2009 Svetovni festival lutkovne umetnosti Praga, Češka, maj 2009 (posebna nagrada strokovne komisije za sodobno lutkovno dramaturgijo v predstavi)<br /> *2009 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za najboljšo režijo za predstavo ''Grdi raček''<br /> *2009 Mednarodni festival gledališč za otroke Banja Luka, Bosna in Hercegovina<br /> *2006 Nagrada za najboljšega režiserja na 9. Festivalu hrvaških Poklicnih gledališč za otroke v Čakovcu<br /> *2006 Nagrada za režijo na 9. Srečanju profesionalnih gledališč in skupin ASSITEJ Hrvaška, za predstavo ''Kolbaba'' in ''Brzojavka''<br /> *2005 Nagrada Žar ptica za najboljšo režijo na Naj, naj, naj festivalu, Zagreb<br /> *2004/2005 Nagrada Hrvatskog glumišta za predstavo ''Palčica''<br /> *2004 Nagrada za animacijo na Mednarodnem lutkovnem festivalu PIF Zagreb, Hrvaška<br /> *2004 Nagrada za najboljšega igralca in predstavo ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'' na mednarodnem gledališkem festivalu Bela veža, Brest, Belorusija<br /> *2003 Nagrada združenja dramskih umetnikov Slovenije za vlogo princa v predstavi ''Schneewittchen after party'', mono lutkovni predstavi ''Žabji kralj'' in ''Kalif Štrk''<br /> *2003 Nagrada Zlatna Žar ptica za režijo predstave ''Bajka o ribaru in ribici'' na Naj, naj, naj festivalu, Zagreb<br /> *2002 Župančičeva nagrada mesta Ljubljana za izjemne dosežke na področju kulture<br /> *2002 Nagrada za najboljšega igralca in animatorja na mednarodnem lutkovnem festivalu PIF v Zagrebu za predstavo ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča''<br /> *2002 Nagrada za najboljšega igralca in animatorja na mednarodnem festivalu gledališč za otroke, Banja Luka, za predstavo ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča''<br /> *2001/2002 Nagrada Hrvatskog glumišta za predstavo ''Bajka o ribaru in ribici'' <br /> *2002 Nagrada za najboljšega igralca na mednarodnem festivalu poklicnih gledališč za otroke, Subotica, Srbija in Črna Gora<br /> *Nagrada za inovativnost za predstavo ''Palčica'', Lutkovni festival Sarajevo<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mini-teater.si/client.si/index.php Mini teater]<br /> *[http://www.jkc.si/ Judovski Kulturni Center Ljubljana]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/nekaj-misli Nekaj misli - www.sigledal.org, 22.04.2007]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/mini-teater Mini teater - www.sigledal.org, 22.04.2007]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/uresni%C4%8Devanje-gledali%C5%A1kih-sanj Uresničevanje gledaliških sanj - www.sigledal.org, 09.05.2010]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/sublimnost-in-privla%C4%8Dnost Sublimnost in privlačnost - www.sigledal.org, 23.03.2010]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/umestitev-dogodka-v-%C5%A1ir%C5%A1i-kontekst Umestitev dogodka v širši kontekst - www.sigledal.org, 14.06.2010]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/cankarjev-kurent-kot-sodobni-monolog Cankarjev Kurent kot sodobni monolog - www.sigledal.org, 22.10.2010]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/dimenzije-realnosti Dimenzije realnosti - www.sigledal.org, 21.10.2010]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/nagrada-je-%C4%8Disto-intimno-zado%C5%A1%C4%8Denje Nagrada je čisto intimno zadoščenje - www.sigledal.org, 22.12.2010]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/intervju-robert-waltl Intervju: Robert Waltl - www.sigledal.org, 08.09.2011]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174254036 Intervju Robert Waltl - www.rtvslo.si, 29.12.2013]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/sopotnik/174293902 Sopotnik Robert Waltl - www.rtvslo.si, 08.09.2014]<br /> *[http://veza.sigledal.org/prispevki/robert-waltl-bere-sodobno-slovensko-dramo Robert Waltl bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 07.07.2017]<br /> *[http://www.delo.si/nedelo/robert-waltl-gledalisce-je-vse-kar-imam.html Robert Waltl: Gledališče je vse, kar imam - www.delo.si, 25.12.2017]<br /> *[https://www.delo.si/kultura/oder/lahko-kot-ljudje-zivimo-bratstvo-kot-ga-poznajo-rodovi-ptic/ Lahko kot ljudje živimo bratstvo, kot ga poznajo rodovi ptic? - www.delo.si, 03.10.2021]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Du%C5%A1an_Mauser&diff=54526 2021-11-05T07:36:26Z

<p>Maša: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mauser, Dušan]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Mauser, Dušan]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Dušan Mauser (1921-2021) je bil tonski mojster, radijski in gledališki režiser, nekdanji dolgoletni sodelavec Radia Slovenija in docent na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT-ju]].<br /> Po končani srednji tehnični šoli se je leta 1939 zaposlil kot tonski tehnik na tedanjem Radiu Ljubljana, študiral pa je gledališko in radijsko režijo na AGRFT-ju in tako diplomiral iz radijske režije. <br /> Posnel je okrog 500 radijskih iger, v arhivu pa ostaja več kot 5000 zvočnih učinkov. Njihovo rabo je med drugim v produkcijo radijskih iger uvedel prav on. <br /> <br /> Kot tonski mojster in režiser je prejel številne nagrade, prav tako pa je postal častni občan občine Naklo.<br /> Njegov velik dosežek je tudi galerija in graščina Duplje, ki je ob pomoči sina Matjaža Mauserja nastala iz ruševin in postala središče kulturnega in družabnega življenja v Spodnjih Dupljah.<br /> <br /> Umrl je 31. 3. 2021.<br /> <br /> ==Oblikovanje zvoka in svetlobe==<br /> *1979 Raymond Queneau ''Cica v metroju'', r. [[Jurij Souček]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], [[Gledališče Glej]]<br /> *1978 Munro Leaf, [[Milan Dekleva]] ''Zgodba o Ferdinandu'', r. [[Helena Zajc]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]<br /> *1969 Lojze Rozman ''Razmerja'', [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> <br /> ==Režije==<br /> <br /> {{#dynamic_content:rep | person | 16720 | directings}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> ==Viri in literatura==<br /> *Radio Prvi<br /> *RTV Slovenija<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/kratka-radijska-igra/174380646 Nočem živeti nazaj. Zanima me samo jutri. - portretna študija tonskega mojstra in režiserja Dušana Mauserja - www.rtvslo.si, 24.09.2014]<br /> *[https://radioprvi.rtvslo.si/2018/08/dusan-mauser/ Dušan Mauser - www.radioprvi.si, 08.09.2018]<br /> *[https://www.rtvslo.si/kultura/umrl-je-reziser-dusan-mauser/576128 Umrl je režiser Dušan Mauser - www.rtvslo.si, 09.04.2021]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Zavod_Sploh&diff=53672 2021-04-21T15:53:34Z

<p>Maša: /* Zunanje povezave */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|Zavod Sploh]]<br /> [[Kategorija:Nevladne organizacije|Zavod Sploh]][[Kategorija:Zvrsti|Zavod Sploh]]<br /> [[Kategorija:Plesno gledališče|Zavod Sploh]][[Kategorija:Mejne oblike gledaliških praks|Zavod Sploh]]<br /> Zavod za umetniško produkcijo in založništvo.<br /> <br /> ==Predstavitev==<br /> Zavod za umetniško produkcijo in založništvo je bil ustanovljen leta 1999. Sploh se ukvarja s produkcijo glasbenih, uprizoritvenih in intermedijskih umetnosti ter z založništvom in izobraževanjem. Prvenstveno je usmerjen k razvijanju, uprizarjanju, uveljavljanju, snemanju in reflektiranju glasbenih praks, ki prečijo polja: improvizacije, kot osvoboditve od vnaprej danih oblik, sintaks, ritmik in zvočnih spektrov; sodobne kompozicije, ki je hkrati zgodovinsko ozaveščena, a nekonvencionalna, žanrsko odprta, tvegana in povezana z razvojem tehnologij; zvočnega in tehnološkega eksperimenta, ki vključuje razširjene tehnike igranja, nove postopke kompozicije in delo na novih tehničnih vmesnikih za ustvarjanje glasbe.<br /> <br /> ==Produkcija==<br /> ===Neforma===<br /> serije glasbeno-plesnih improvizacij v [[Španski borci|Španskih borcih]]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [http://www.sploh.si/ Zavod Sploh]<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/zavod-sploh/ NEODVISNI podatkovnik]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Zavod_Sploh&diff=53671 2021-04-21T15:52:58Z

<p>Maša: /* Predstavitev */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|Zavod Sploh]]<br /> [[Kategorija:Nevladne organizacije|Zavod Sploh]][[Kategorija:Zvrsti|Zavod Sploh]]<br /> [[Kategorija:Plesno gledališče|Zavod Sploh]][[Kategorija:Mejne oblike gledaliških praks|Zavod Sploh]]<br /> Zavod za umetniško produkcijo in založništvo.<br /> <br /> ==Predstavitev==<br /> Zavod za umetniško produkcijo in založništvo je bil ustanovljen leta 1999. Sploh se ukvarja s produkcijo glasbenih, uprizoritvenih in intermedijskih umetnosti ter z založništvom in izobraževanjem. Prvenstveno je usmerjen k razvijanju, uprizarjanju, uveljavljanju, snemanju in reflektiranju glasbenih praks, ki prečijo polja: improvizacije, kot osvoboditve od vnaprej danih oblik, sintaks, ritmik in zvočnih spektrov; sodobne kompozicije, ki je hkrati zgodovinsko ozaveščena, a nekonvencionalna, žanrsko odprta, tvegana in povezana z razvojem tehnologij; zvočnega in tehnološkega eksperimenta, ki vključuje razširjene tehnike igranja, nove postopke kompozicije in delo na novih tehničnih vmesnikih za ustvarjanje glasbe.<br /> <br /> ==Produkcija==<br /> ===Neforma===<br /> serije glasbeno-plesnih improvizacij v [[Španski borci|Španskih borcih]]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [http://www.sploh.si/ Zavod Sploh]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Zavod_Sploh&diff=53670 2021-04-21T15:52:32Z

<p>Maša: /* Predstavitev */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|Zavod Sploh]]<br /> [[Kategorija:Nevladne organizacije|Zavod Sploh]][[Kategorija:Zvrsti|Zavod Sploh]]<br /> [[Kategorija:Plesno gledališče|Zavod Sploh]][[Kategorija:Mejne oblike gledaliških praks|Zavod Sploh]]<br /> ==Predstavitev==<br /> Zavod za umetniško produkcijo in založništvo je bil ustanovljen leta 1999. Sploh se ukvarja s produkcijo glasbenih, uprizoritvenih in intermedijskih umetnosti ter z založništvom in izobraževanjem. Prvenstveno je usmerjen k razvijanju, uprizarjanju, uveljavljanju, snemanju in reflektiranju glasbenih praks, ki prečijo polja: improvizacije, kot osvoboditve od vnaprej danih oblik, sintaks, ritmik in zvočnih spektrov; sodobne kompozicije, ki je hkrati zgodovinsko ozaveščena, a nekonvencionalna, žanrsko odprta, tvegana in povezana z razvojem tehnologij; zvočnega in tehnološkega eksperimenta, ki vključuje razširjene tehnike igranja, nove postopke kompozicije in delo na novih tehničnih vmesnikih za ustvarjanje glasbe.<br /> <br /> ==Produkcija==<br /> ===Neforma===<br /> serije glasbeno-plesnih improvizacij v [[Španski borci|Španskih borcih]]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [http://www.sploh.si/ Zavod Sploh]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%A0KUC&diff=53669 2021-04-21T15:50:42Z

<p>Maša: Nova stran z vsebino: ŠKUC ŠKUC Društvo študentski kulturni center. ==Predstavitev== Društvo ŠKUC je ena najvidnejših n...</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|ŠKUC]]<br /> [[Kategorija:Nevladne organizacije|ŠKUC]]<br /> <br /> Društvo študentski kulturni center.<br /> <br /> ==Predstavitev==<br /> Društvo ŠKUC je ena najvidnejših nevladnih organizacij neprofitnega značaja kulturno umetniške produkcije v Sloveniji. Njegovi začetki segajo v prvo radikalno študentsko gibanje v Ljubljani leta 1968, formalno pa je bil ustanovljen leta 1972. Konec sedemdesetih in v osemdesetih letih je bil eden vodilnih spodbujevalcev, združevalcev in promotorjev alternativne kulture. Pomemben del delovanja ŠKUC-a je tudi vključevanje mlajših in perspektivnih ustvarjalcev v kulturno dogajanje ter ustvarjanje razmer, v katerih bi mladi lahko aktivno preživljali prosti čas. V zadnjih letih je dejavnost razširil še na področja informiranja in svetovanja za mlade, izobraževanja, knjižničarstva, arhiviranja, socialne dejavnosti in preventive, družboslovja, humanistike in raziskovalne dejavnosti. Pridobil si je tudi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva in status mladinske organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju. ŠKUC ima tudi status prostovoljske organizacije.<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/drustvo-skuc/ NEODVISNI podatkovnik]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Plesni_teater_Ljubljana&diff=53668 2021-04-21T15:47:59Z

<p>Maša: /* Zunanje povezave */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|Plesni teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Plesni teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Plesno gledališče|Plesni teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Nevladne organizacije|Plesni teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Izobraževanje|Plesni teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Delavnice, seminarji|Plesni teater Ljubljana]]<br /> Zavod za umetniško produkcijo in izvedbo kulturnih prireditev.<br /> <br /> ==Predstavitev==<br /> Plesni teater Ljubljana – poznan tudi kot PTL, je leta 1984 ustanovila [[Ksenija Hribar]] kot prvo profesionalno sodobno plesno skupino v Sloveniji. Iz njega je izšla in z njim sodelovala večina koreografov sodobnega plesa v Sloveniji. Ob koncu devetdesetih let je odprl vrata prvemu gledališču za sodobni ples v prestolnici in v Sloveniji. Do danes je ustvaril več kot 200 plesnih in plesno-gledaliških predstav domačih in tujih avtorjev, ki so prejeli pomembne nagrade doma in v tujini. S prvenci odpira pot bodočim ustvarjalcem, s festivalom plesnih perspektiv Ukrep spodbuja inovativno ustvarjalnost in razvoj sodobnega plesa pri nas. PTL vstopa v mednarodna sodelovanja in koprodukcije z umetniki, festivali in gledališči. V gledališču Plesnega Teatra Ljubljana je publiki na ogled pester izbor izbrane domače in tuje sodobne plesne ustvarjalnosti. Plesni Teater Ljubljana je zavod, nevladna organizacija s statusom zavoda v javnem interesu na področju kulture in umetnosti.<br /> Letno pripravi pet premiernih predstav, z razpisom pa vsako leto povabi enega mladega avtorja k produkciji prvenca. V svoj program vključuje tudi koprodukcijske oz. gostujoče predstave. Eno pomembnejših poslanstev Plesnega teatra Ljubljana (PTL) je zagotavljanje profesionalnega izobraževanja in umetniškega izpopolnjevanja. Zavod je producent festivala [[Ukrep]] in medfestivalskega programa MedUkrep, ki se ukvarjata z razvojnimi strategijami sodobnega plesa v Sloveniji. Znotraj svojega programa PTL v manjši meri ustvarja tudi predstave za mlajše občinstvo.<br /> <br /> ==Produkcije==<br /> <br /> ==Festivali==<br /> *'''[[Ukrep]]'''<br /> <br /> ==Izobraževanje==<br /> Strokovna izobraževanja v Plesnem teatru Ljubljana potekajo že od njegove ustanovitve, njihov namen pa je zagotavljanje osnovnih pogojev za delo plesnih ustvarjalcev. Program izobraževanj je v tem smislu alternativni model visokošolskemu izobraževanju in ponuja redno profesionalno izobraževanje (vsakodnevni profesionalni sodobnoplesni klasi, delavnice in dancelabi). Med izobraževanji najdemo tudi odprti program za odrasle, v okviru katerega poteka Med-Ukrep – program, ki je namenjen povezovanju plesa z drugimi umetniškimi zvrstmi.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.ptl.si/ Plesni teater Ljubljana]<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/plesni-teater-ljubljana/ NEODVISNI podatkovnik]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Plesni_teater_Ljubljana&diff=53667 2021-04-21T15:47:19Z

<p>Maša: /* Predstavitev */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|Plesni teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Plesni teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Plesno gledališče|Plesni teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Nevladne organizacije|Plesni teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Izobraževanje|Plesni teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Delavnice, seminarji|Plesni teater Ljubljana]]<br /> Zavod za umetniško produkcijo in izvedbo kulturnih prireditev.<br /> <br /> ==Predstavitev==<br /> Plesni teater Ljubljana – poznan tudi kot PTL, je leta 1984 ustanovila [[Ksenija Hribar]] kot prvo profesionalno sodobno plesno skupino v Sloveniji. Iz njega je izšla in z njim sodelovala večina koreografov sodobnega plesa v Sloveniji. Ob koncu devetdesetih let je odprl vrata prvemu gledališču za sodobni ples v prestolnici in v Sloveniji. Do danes je ustvaril več kot 200 plesnih in plesno-gledaliških predstav domačih in tujih avtorjev, ki so prejeli pomembne nagrade doma in v tujini. S prvenci odpira pot bodočim ustvarjalcem, s festivalom plesnih perspektiv Ukrep spodbuja inovativno ustvarjalnost in razvoj sodobnega plesa pri nas. PTL vstopa v mednarodna sodelovanja in koprodukcije z umetniki, festivali in gledališči. V gledališču Plesnega Teatra Ljubljana je publiki na ogled pester izbor izbrane domače in tuje sodobne plesne ustvarjalnosti. Plesni Teater Ljubljana je zavod, nevladna organizacija s statusom zavoda v javnem interesu na področju kulture in umetnosti.<br /> Letno pripravi pet premiernih predstav, z razpisom pa vsako leto povabi enega mladega avtorja k produkciji prvenca. V svoj program vključuje tudi koprodukcijske oz. gostujoče predstave. Eno pomembnejših poslanstev Plesnega teatra Ljubljana (PTL) je zagotavljanje profesionalnega izobraževanja in umetniškega izpopolnjevanja. Zavod je producent festivala [[Ukrep]] in medfestivalskega programa MedUkrep, ki se ukvarjata z razvojnimi strategijami sodobnega plesa v Sloveniji. Znotraj svojega programa PTL v manjši meri ustvarja tudi predstave za mlajše občinstvo.<br /> <br /> ==Produkcije==<br /> <br /> ==Festivali==<br /> *'''[[Ukrep]]'''<br /> <br /> ==Izobraževanje==<br /> Strokovna izobraževanja v Plesnem teatru Ljubljana potekajo že od njegove ustanovitve, njihov namen pa je zagotavljanje osnovnih pogojev za delo plesnih ustvarjalcev. Program izobraževanj je v tem smislu alternativni model visokošolskemu izobraževanju in ponuja redno profesionalno izobraževanje (vsakodnevni profesionalni sodobnoplesni klasi, delavnice in dancelabi). Med izobraževanji najdemo tudi odprti program za odrasle, v okviru katerega poteka Med-Ukrep – program, ki je namenjen povezovanju plesa z drugimi umetniškimi zvrstmi.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.ptl.si/ Plesni teater Ljubljana]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Plesni_teater_Ljubljana&diff=53666 2021-04-21T15:46:55Z

<p>Maša: /* Predstavitev */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|Plesni teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Plesni teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Plesno gledališče|Plesni teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Nevladne organizacije|Plesni teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Izobraževanje|Plesni teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Delavnice, seminarji|Plesni teater Ljubljana]]<br /> ==Predstavitev==<br /> Plesni teater Ljubljana – poznan tudi kot PTL, je leta 1984 ustanovila [[Ksenija Hribar]] kot prvo profesionalno sodobno plesno skupino v Sloveniji. Iz njega je izšla in z njim sodelovala večina koreografov sodobnega plesa v Sloveniji. Ob koncu devetdesetih let je odprl vrata prvemu gledališču za sodobni ples v prestolnici in v Sloveniji. Do danes je ustvaril več kot 200 plesnih in plesno-gledaliških predstav domačih in tujih avtorjev, ki so prejeli pomembne nagrade doma in v tujini. S prvenci odpira pot bodočim ustvarjalcem, s festivalom plesnih perspektiv Ukrep spodbuja inovativno ustvarjalnost in razvoj sodobnega plesa pri nas. PTL vstopa v mednarodna sodelovanja in koprodukcije z umetniki, festivali in gledališči. V gledališču Plesnega Teatra Ljubljana je publiki na ogled pester izbor izbrane domače in tuje sodobne plesne ustvarjalnosti. Plesni Teater Ljubljana je zavod, nevladna organizacija s statusom zavoda v javnem interesu na področju kulture in umetnosti.<br /> Letno pripravi pet premiernih predstav, z razpisom pa vsako leto povabi enega mladega avtorja k produkciji prvenca. V svoj program vključuje tudi koprodukcijske oz. gostujoče predstave. Eno pomembnejših poslanstev Plesnega teatra Ljubljana (PTL) je zagotavljanje profesionalnega izobraževanja in umetniškega izpopolnjevanja. Zavod je producent festivala [[Ukrep]] in medfestivalskega programa MedUkrep, ki se ukvarjata z razvojnimi strategijami sodobnega plesa v Sloveniji. Znotraj svojega programa PTL v manjši meri ustvarja tudi predstave za mlajše občinstvo.<br /> <br /> ==Produkcije==<br /> <br /> ==Festivali==<br /> *'''[[Ukrep]]'''<br /> <br /> ==Izobraževanje==<br /> Strokovna izobraževanja v Plesnem teatru Ljubljana potekajo že od njegove ustanovitve, njihov namen pa je zagotavljanje osnovnih pogojev za delo plesnih ustvarjalcev. Program izobraževanj je v tem smislu alternativni model visokošolskemu izobraževanju in ponuja redno profesionalno izobraževanje (vsakodnevni profesionalni sodobnoplesni klasi, delavnice in dancelabi). Med izobraževanji najdemo tudi odprti program za odrasle, v okviru katerega poteka Med-Ukrep – program, ki je namenjen povezovanju plesa z drugimi umetniškimi zvrstmi.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.ptl.si/ Plesni teater Ljubljana]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Pekinpah&diff=53665 2021-04-21T15:44:43Z

<p>Maša: /* Zunanje povezave */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|Pekinpah]]<br /> [[Kategorija:Nevladne organizacije|Pekinpah]]<br /> <br /> Društvo za kulturno, založniško in producentsko dejavnost.<br /> <br /> <br /> ==Predstavitev==<br /> Pod okriljem Društva Pekinpah, ustanovljenega leta 2007 v Ljubljani, delujeta Inštitut za oblikovanje ter glasbeni duo Silence, medtem ko njegovo osrednjo produkcijo predstavlja festival radikalnega plesa [[Spider]]. Društvo Pekinpah zastopa radikalne plesne umetnike in združuje mednarodno uveljavljene oblikovalce, teoretike, arhitekte, koreografe, plesalce in glasbenike. Poslanstvo Društva Pekinpah je zapisano umetniškim, kulturnim in znanstvenim dejavnostim, kot tudi razvoju teoretskih diskurzov; v sklopu dejavnosti društva se izvajajo številni dogodki ter raziskovalne oziroma izobraževalne aktivnosti. Društvo Pekinpah vse od začetkov stremi k poglabljanju in nadgradnji kulturne in umetniške produkcije, pri tem pa na področjih svojega delovanja krepi tudi spremljajočo teoretsko misel.<br /> <br /> ==Produkcije==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.pekinpah.com/ Pekinpah]<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/pekinpah/ NEODVISNI podatkovnik]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Pekinpah&diff=53664 2021-04-21T15:44:01Z

<p>Maša: /* Predstavitev */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|Pekinpah]]<br /> [[Kategorija:Nevladne organizacije|Pekinpah]]<br /> <br /> Društvo za kulturno, založniško in producentsko dejavnost.<br /> <br /> <br /> ==Predstavitev==<br /> Pod okriljem Društva Pekinpah, ustanovljenega leta 2007 v Ljubljani, delujeta Inštitut za oblikovanje ter glasbeni duo Silence, medtem ko njegovo osrednjo produkcijo predstavlja festival radikalnega plesa [[Spider]]. Društvo Pekinpah zastopa radikalne plesne umetnike in združuje mednarodno uveljavljene oblikovalce, teoretike, arhitekte, koreografe, plesalce in glasbenike. Poslanstvo Društva Pekinpah je zapisano umetniškim, kulturnim in znanstvenim dejavnostim, kot tudi razvoju teoretskih diskurzov; v sklopu dejavnosti društva se izvajajo številni dogodki ter raziskovalne oziroma izobraževalne aktivnosti. Društvo Pekinpah vse od začetkov stremi k poglabljanju in nadgradnji kulturne in umetniške produkcije, pri tem pa na področjih svojega delovanja krepi tudi spremljajočo teoretsko misel.<br /> <br /> ==Produkcije==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.pekinpah.com/ Pekinpah]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Osmo/za&diff=53663 2021-04-21T15:39:56Z

<p>Maša: Nova stran z vsebino: Osmo/za Osmo/za Konzorcij. ==Predstavitev== V produkcijskem centru Osmo/za so – v stolpnici Avtotehne...</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|Osmo/za]]<br /> [[Kategorija:Nevladne organizacije|Osmo/za]]<br /> <br /> Konzorcij.<br /> <br /> ==Predstavitev==<br /> V produkcijskem centru Osmo/za so – v stolpnici Avtotehne – združili moči [[Ljudmila]], [[Delak]] in [[Zavod Projekt Atol]]. Cilj konzorcija Osmo/za je odprt prostor hibridnega prepleta humanistike, umetnosti, tehnologije in znanosti. Osmo/za je galerija, ki ni izložbene narave, so prostor za informanse, za zvočne in visokotehnološke instalacije, simpozijska dvorana, prostor za grajenje skupnosti med posamezniki, ki jih v lokalnem prostoru zanimajo globalne tematike.<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/osmo-za/ NEODVISNI podatkovnik]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Odprti_predali&diff=53662 2021-04-21T15:37:18Z

<p>Maša: Nova stran z vsebino: Odprti predali Odprti predali Zavod za sodobne interdisciplinarne procese ==Predstavitev== Odprti predal...</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|Odprti predali]]<br /> [[Kategorija:Nevladne organizacije|Odprti predali]]<br /> <br /> Zavod za sodobne interdisciplinarne procese<br /> <br /> ==Predstavitev==<br /> Odprti predali, zavod za sodobne interdisciplinarne procese Kranj, je neodvisna in nepridobitna organizacija, ki spodbuja razvoj, izobraževanje, raziskovanje, avtorsko produkcijo in inovacijo v domeni sodobnih interdisciplinarnih praks. Prizadeva si za približevanje, odpiranje in izobraževanje različnih generacij in profilov, tako strokovne kot tudi laične publike – ljubitelje in profesionalce, z namenom integracije, združevanja disciplin, odpiranja diskurza in približevanja estetik, zvokov in okusov sodobnih interdisciplinarnih praks. Poslanstvo zavoda je interdisciplinarno povezovanje področij kulture, umetnosti, znanosti in turizma v namen doseganja ciljev s pomočjo izvajanja različnih dejavnosti, kot so izobraževanje, raziskovanje, svetovanje, založništvo in avtorska produkcija. Skupaj s soustvarjalci različnih profilov strokovnih sodelavcev snujejo interdisciplinarne projekte. Eden od njih je projekt ''Jata izkušenih ptic'', ki je nakazoval močne smernice in namen zavoda. Kot koproducent je zavod del predstav za najmlajše, in sicer: izkustvena plesna predstava ''Od kapljice do oceana'' (Zlata paličica in Grand prix nagrada na Festivalu ekološkega gledališča za otroke in mlade v Srbiji) in izkustvena plesno – lutkovna predstava ''Čigumitvist''. Zavod se mednarodno povezuje s sorodnimi zavodi iz Nemčije, Srbije, Hrvaške in Črne gore. Jedro zavoda sta koreografinja in oblikovalka mag. [[Ajda Tomazin]] in igralec [[Rok Kravanja]].<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/odprti-predali/ NEODVISNI podatkovnik]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=NDA_Slovenija&diff=53661 2021-04-21T15:33:11Z

<p>Maša: Nova stran z vsebino: NDA Slovenija NDA Slovenija Umetniško društvo Nomad Dance Academy Slovenija ==Predstavitev== Nomad Dan...</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|NDA Slovenija]]<br /> [[Kategorija:Nevladne organizacije|NDA Slovenija]]<br /> <br /> Umetniško društvo Nomad Dance Academy Slovenija<br /> <br /> ==Predstavitev==<br /> Nomad Dance Academy Slovenija je organizacija, ki je nastala na osnovi principov in izkušenj mednarodne platforme/mreže/projekta Nomad Dance Academy, ki deluje na področju Balkana in se širi v nove države. Osnovna vizija NDA je, da skozi inkluzivno, odprto strukturo ter izmenjavo znanj in izkušenj mnogih ustvarjalcev, producentov, teoretikov in kritikov, profesionalizira polje sodobnih scenskih umetnosti v balkanski regiji. Osnovni namen NDA Slovenija je, da del regijskih programov izvaja na lokalni ravni. NDA Slovenija sestavlja ekipa [[Dragana Alfirević]], [[Nina Božič]], [[Jana Jevtović]], Celine Larrere, [[Gregor Kamnikar]], [[Dejan Srhoj]], [[Rok Vevar]] in [[Jasmina Založnik]], ki se ukvarja s produkcijo, kuriranjem festivalov, ustvarjanjem umetniških projektov, teorijo in gospodarstvom ter prepletom teh dejavnosti. NDA je med drugim organizirala ''Nomadski izobraževalni program'', ples na ulicah večjih mest v regiji v okviru dogodka ''Go Out &amp; Dance'', koncipirali, festival [[Pleskavica]] in [[CoFestival]].<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/nomad-dance-academy-slovenija/ NEODVISNI podatkovnik]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Muzeum&diff=53660 2021-04-21T15:27:27Z

<p>Maša: /* Zunanje povezave */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Logo(2).jpg]]&lt;/div&gt; <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Produkcija Muzeum]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Produkcija Muzeum]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Produkcija Muzeum]]<br /> [[Kategorija:Plesno gledališče|Produkcija Muzeum]]<br /> [[Kategorija:Mejne oblike gledaliških praks|Produkcija Muzeum]]<br /> [[Kategorija:Nevladne organizacije|Produkcija Muzeum]]<br /> [[Kategorija:Izobraževanje]]<br /> <br /> ==Predstavitev==<br /> Muzeum – zavod za umetniško produkcijo, posredovanje in založništvo – je bil ustanovljen septembra 1995. Kmalu je bilo ustanovljeno tudi istoimensko gledališče, ki ga karakterizirajo raziskave razmerij med gledališkimi elementi, invencije, ustvarjalni izzivi in mobilnost misli. Projekti nastajajo v sodelovanju z drugimi slovenskimi in tujimi producenti. V okviru posameznih projektov se odvijata izobraževalna in teoretska dejavnost v obliki delavnic, predavanj in diskusij, priložnostno pa zavod izdaja tudi publikacije. Zavod je tudi partner pri mednarodnem projektu Evropska zbirna knjižnica uprizoritvenih umetnosti – ECLAP.<br /> <br /> ==O gledališču Muzeum in njegovi poetiki==<br /> ==Predstave in projekti==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.muzeum.si Muzeum]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174315305 20 let gledališča Muzeum, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 20.01.2015]<br /> *[http://radiostudent.si/kultura/teritorij-teatra/gedali%C5%A1%C4%8De-muzeum Gledališče Muzeum - www.radiostudent.si]<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/gledalisce-muzeum/ NEODVISNI podatkovnik]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Moment&diff=53659 2021-04-21T15:26:17Z

<p>Maša: </p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Moment.jpg‎|200px|KUD Moment]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Kulturno-umetniško društvo<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Moment]][[Kategorija:Nevladne organizacije|Moment]][[Kategorija:Zvrsti|Moment]][[Kategorija:Mejne oblike gledaliških praks|Moment]]<br /> <br /> ==Predstavitev==<br /> <br /> '''Moment''' je nastal leta 2006. Njegovo poslanstvo je razvoj neodvisne gledališke produkcije na področju dramskega, lutkovnega in plesnega gledališča. Naši projekti nastajajo skozi raziskovanje, poskušanje, učenje in samokritiko. Razvijamo gledališče, ki se odmika od konvencionalnih smernic, obenem pa strmimo k temu, da je naše delo kakovostno, da se pokažemo čim širši in raznovrstni publiki in da širimo gledališko zavest med vsemi generacijami. Zraven gledaliških produkcij organiziramo gledališke delavnice za različne ciljne skupine. Pod okriljem '''Momenta''' pa poteka mednarodni festival neodvisnega gledališča [[Prestopi / Crossings|Prestopi/Crossings]].<br /> <br /> ==Gledališka šola==<br /> ==Festivali==<br /> *'''[[Prestopi / Crossings|Prestopi]]'''<br /> ==Delavnice==<br /> <br /> ==Kontakt==<br /> <br /> Moment, Kamniška ulica 34, 2000 Maribor<br /> <br /> Telefon: +386 40 696 586<br /> <br /> E- pošta: info@moment.si<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.moment.si/index.htm Moment]<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/kud-moment-maribor/ NEODVISNI podatkovnik]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Moment&diff=53658 2021-04-21T15:25:47Z

<p>Maša: /* Zunanje povezave */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Moment.jpg‎|200px|KUD Moment]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Moment]][[Kategorija:Nevladne organizacije|Moment]][[Kategorija:Zvrsti|Moment]][[Kategorija:Mejne oblike gledaliških praks|Moment]]<br /> <br /> ==Predstavitev==<br /> <br /> '''Moment''' je nastal leta 2006. Njegovo poslanstvo je razvoj neodvisne gledališke produkcije na področju dramskega, lutkovnega in plesnega gledališča. Naši projekti nastajajo skozi raziskovanje, poskušanje, učenje in samokritiko. Razvijamo gledališče, ki se odmika od konvencionalnih smernic, obenem pa strmimo k temu, da je naše delo kakovostno, da se pokažemo čim širši in raznovrstni publiki in da širimo gledališko zavest med vsemi generacijami. Zraven gledaliških produkcij organiziramo gledališke delavnice za različne ciljne skupine. Pod okriljem '''Momenta''' pa poteka mednarodni festival neodvisnega gledališča [[Prestopi / Crossings|Prestopi/Crossings]].<br /> <br /> ==Gledališka šola==<br /> ==Festivali==<br /> *'''[[Prestopi / Crossings|Prestopi]]'''<br /> ==Delavnice==<br /> <br /> ==Kontakt==<br /> <br /> Moment, Kamniška ulica 34, 2000 Maribor<br /> <br /> Telefon: +386 40 696 586<br /> <br /> E- pošta: info@moment.si<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.moment.si/index.htm Moment]<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/kud-moment-maribor/ NEODVISNI podatkovnik]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Mini_teater_Ljubljana&diff=53657 2021-04-21T15:24:10Z

<p>Maša: /* Zunanje povezave */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|Mini teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mini teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mini teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Nevladne organizacije|Mini teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Izobraževanje|Mini teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Delavnice, seminarji|Mini teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mini teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja]]<br /> [[Kategorija:Začetek 21. stoletja]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina]]<br /> [[Kategorija:Lutkovno gledališče]]<br /> <br /> [[Kategorija:Zvrsti]]<br /> ==Predstavitev==<br /> Mini teater sta leta 1999 osnovala Robert Waltl in Ivica Buljan z namenom, da bi okrepila ustvarjanje v postdramskem teatru in gledališču za mlado občinstvo. Estetsko se Mini teater usmerja k besedilom avtorjev, kot so Bernard-Marie Koltès, Heiner Müller, Robert Walser, Elfriede Jelinek, Jean Genet, Hervé Guibert, Arthur Rimbaud, A. S. Puškin in H. Ch. Andersen, v njem pa imajo prednost raziskovalne režijske estetike z režiserji, kot so I. Buljan, A. Anurov, P. Calvario, S. Nordey, R. Waltl in J. Ivanc, v programu za mlado občinstvo pa posebno pozornost posveča inovativnim umetniško-vzgojnim projektom. Mini teater letno odigra približno petsto predstav v Ljubljani, Sloveniji, zamejstvu in na številnih mednarodnih festivalih. Svojo usmeritev in uspešno partnerstvo potrjuje tudi mednarodno sodelovanje Mini teatra s hrvaškimi institucijami, kot so Novo kazalište Zagreb, ARL Dubrovnik, ZeKaeM – Zagrebško gledališče mladih, Zadar snova, Teatar ITD in HNK Reka. Mini teater je za svoje gledališko ustvarjanje prejel številne nagrade in priznanja v tujini in Sloveniji.<br /> <br /> *&lt;nowiki&gt;Ustanovitelja:&lt;/nowiki&gt;[[Robert Waltl]] in [[Ivica Buljan]]<br /> *&lt;nowiki&gt;Leto ustanovitve:&lt;/nowiki&gt;1999<br /> *&lt;nowiki&gt;Oblika organiziranosti:&lt;/nowiki&gt;zasebni zavod za promocijo in izvedbo lutkovnih in gledaliških predstav <br /> *Prireja '''[[Mini poletje za otroke]]''', '''[[Festival srednjeveške in renesančne glasbe in gledališča]]'''<br /> *&lt;nowiki&gt;Direktor in umetniški vodja:&lt;/nowiki&gt;Robert Waltl<br /> <br /> ==Video==<br /> {{ #embed:youtube| R5G1YhGQXfI }}<br /> ==Predstavitev gledališča ==<br /> Mini teater s sloganom MI(NI)SMOMINI je zagotovo eno najaktivnejših in najuspešnejših gledališč v našem prostoru. Je prepoznavno slovensko mesto kreacije s tako doma kot tudi v tujini večkrat nagrajenimi predstavami, ustvarjalci in izvajalci - od Marka Mandića, Pie Zemljič, Igorja Samoborja, Milene Zupančič, Primoža Pirnata, Jureta Henigmana, Janje Majzelj, Polone Juh, Saše Tabakovića, Aljaža Jovanovića, Nine Ivanišin, Domna Valiča in Josa do Jurija Součka, Polone Vetrih, Janeza Starine, Sandija Pavlina, Nika Goršiča, Radka Poliča in Jožice Avbelj, če naštejemo res le nekatere od izjemnih igralcev skoraj 150-članskega “mini” ansambla. Kakovostne gledališke in otroške predstave pa soustvarjajo tudi umetniki in ustvarjalci iz tujine (od Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Slovaške in Belorusije do Združenih držav Amerike, Rusije in Čada).<br /> <br /> <br /> Ne, Mini teater zagotovo ni mini. Poleg dvorane na Ljubljanskem gradu ima tudi dvorano in popolnoma prenovljen rezidenčni center na Križevniški ulici 1, ki je prav s prihodom Mini teatra doživela preporod. Okoli Mini teatra pa se je spletla tudi nova kulturna četrt prestolnice, Križevniška, ki povezuje tako ustvarjalce in obiskovalce predstav, Ljubljančane in obiskovalce mesta.<br /> <br /> ===Osnovna dejavnost Mini teatra===<br /> Zasebna gledališča v Sloveniji niso več redkost, repertoarno-umetniška pač. Mini teater je eno redkih gledališč, ki svojo prepoznavnost gradi na programu in kakovosti. Vse to dokazujejo nagrade in želja po povezovanju s podobnimi idejami v širšem evropskem prostoru. <br /> <br /> <br /> Mini teater je prepoznavno slovensko mesto kreacije. Naše predstave so večkrat nagrajene na številnih domačih in tujih festivalih, enako ustvarjalci in izvajalci naših predstav. Je umetniško gledališče, javno gledališče in k temu je usmerjen tudi program, ki ga soustvarjajo številni priznani domači in tuji ustvarjalci. Vabila na številne festivale v letu 2012 in aktivna vpetost v projekte EU Kultura, kjer že leta sodelujemo, pa dokazujejo, da je kvaliteta naših programov prepoznavna tudi v okviru evropskih programov kulture. <br /> <br /> <br /> Cilj Mini teatra je predvsem kakovostno gledališče za vse starostne skupine, v gledališče privabiti več publike, ciljna skupina pa so tako otroci in družine kot tudi mladi, študentje, odrasla publika in strokovna javnost.<br /> <br /> <br /> Privilegij Mini teatra je eksperimentiranje z različnimi oblikami, po čemer se ločimo od drugih repertoarnih gledališč. Naš končni cilj ni ustvarjanje klasičnih predstav, temveč raziskovanje nečesa novega in podajanje na ozemlje zahtevnejših gledaliških form.<br /> <br /> <br /> Umetnost, za kakršno si prizadeva Mini teater, je tista, pri kateri se ustvarjalci posvečajo kreiranju dramskih napetosti, emocionalni môči, subverzivnemu potencialu, poeziji v njeni mnogopomenskosti. Ta heterogenost vključuje najrazličnejše forme raziskovanja. Mini teater preizprašuje nove oblike monodrame, performansa, dialoga, fizičnega gledališča, živega branja romana, interpretacijo neznanih besedil, navzočnost političnega, rodnega, teoretičnega diskurza. Mini teater se upira tistemu, čemur Ariane Mnouchkine pravi »literatura v kostumih«. <br /> <br /> <br /> Naše poslanstvo gre v smeri gledališča, zasnovanega na delu, na improvizaciji in osvajanju tistega najglobljega v igralčevem telesu. Mini teater neguje duh skupine, kakršno so razvili Peter Brook, Tadeus Kantor, Grotowski, Living Theatre. Igralca vključujemo v skupino, sozvočje celote, velikodušnosti do partnerja v ustvarjanju in do občinstva.<br /> <br /> ===Uspešnost===<br /> <br /> Predstave Mini teatra so hitro prerasle začetno zasnovo predvsem po zahtevnosti. Pravi preboj se je najprej zgodil v tujini, kjer so že zgodaj prišle tudi nagrade in vabila na pomembne festivale. Doma pa se je odprlo z nagradami na Borštnikovih srečanjih, začenši s Schneewittchen After Party, kasneje z Macbethom po Shakespearu in nato še s predstavo Bartleby, pisar.<br /> <br /> <br /> Program Mini teatra ustvarjajo najpomembnejši slovenski in tuji ustvarjalci ter najbolj eminentni režiserji. Umetniški vodja postdramskega programa, večkrat nagrajeni režiser in dramaturg ter letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, Ivica Buljan, otroškega programa pa Robert Walti, oba tudi mednarodno uveljavljena umetnika, pa sta zagotovo zagotovilo ne le kakovostno zastavljenega programa, ampak tudi njegove izvedbe in mednarodne odmevnosti.<br /> <br /> <br /> Poleg odličnih odzivov strokovne kritike, javnosti in gostovanja na številnih uglednih festivalih doma in v tujini, pa že zdaj zavidanja vredni kvantiteti naše letne produkcije nikakor ni mogoče očitati zdrsa v neustvarjalno preigravanje ustaljenih in videnih gledaliških prijemov. Večina produkcije Mini teatra izžareva kreativno željo po raziskovanju mej tako lutkovne kot dramske govorice, celotni program pa je zasnovan na programski pestrosti, premišljeni starostni segmentaciji publike, pestrem in kvalitetnem izboru sodelujočih avtorjev in ustvarjalcev ter razviti mreži koproducentov.<br /> <br /> <br /> Da smo v naši produkciji tako lutkovnih kot gledaliških predstav izjemno uspešni, ne dokazuje le statistika, ki govori o več kot 400 odigranih predstavah letno, o obisku več kot 50 tisoč obiskovalcev letno, pač pa predvsem številna vabila na prestižne mednarodne gledališke festivale, kjer se v zadnjih letih nahajamo v družbi najzanimivejših svetovnih gledališč in režiserjev kot so, Robert Wilson, Robert Lepage, Jan Fabre, Kristijan Lupa, Ellen Stuart, Pekinška opera, in številni drugi, po drugi strani pa smo prejemniki številnih nagrad tudi na domačih gledaliških festivalih (Borštnikovo srečanje) in lutkovnem bienalu slovenskih ustvarjalcev, kjer smo na zadnjih dveh festivalih prejeli najvišja priznanja, med drugim letos tudi gran prix za Pravljico o carju Saltanu, za najboljšo predstavo v celoti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Mednarodno sodelovanje===<br /> Do sedaj smo realizirali plodno sodelovanje z lutkovnimi umetniki iz znanih gledaliških šol iz Moskve, Prage, Sofije, Jeruzalema, Anglije in Nemčije. Trenutno zelo aktivno sodelujemo predvsem z gledališkimi in lutkovnimi umetniki iz znanih šol Rusije in Belorusije, umetniki iz Češke in Hrvaške. <br /> <br /> Tako je v pri nas ustvarjal Puškinovega Carja Saltana režiser ene najznamenitejših gledališč in akademij, Anatolija Vasilijeva, Aleksander Anurov, Puškinove tragedije je režiral profesor in režiser iz Minska, Aleksej Leljauski, januarja 2007 je v našem gledališču ustvarjal mladi diplomant akademije Piotra Fomenka GITIS iz Moskve, Vasilij Sennin s svojim pogledom na Oscarja Wildea. Pomemben je tudi izbor mladinske literature kot predloge za naše predstave, tako smo se ukvarjali z deli Aleksandra Sergejeviča Puškina, Ivane Brlić Mažuranić, Hansa Christiana Andersena, Oscarja Wilda, Wilhelma Hauffa, Toona Tellegena, Jana Grabowskega in bratov Grimm. <br /> <br /> Režiserji, ki ustvarjajo pri nas, so zagotovo intrigantni ne le v ožjem kulturnem prostoru ampak imajo svojo veljavo tudi v tujini, naj omenimo samo Ivico Buljana, Slavča Malenova, Aleksandra Anurova, Ivana Talijančića, Pavla Polaka, Mareka Bečko. Pa tudi Roberta Waltla, ki je za svoje režije predstav v tujini že prejel več nagrad, Ivano Djilas in Nicka Upperja. <br /> <br /> Pomembne aktivnosti Mini teatra pa so povezane tudi s sodelovanjem s tujino in mednarodna gostovanja ter festivali. Naši kontakti s festivali, gledališči in umetniki so intenzivni in številni. <br /> <br /> Mini teater je v osmih letih obstoja gostoval na številnih uglednih mednarodnih gledaliških in lutkovnih festivalih: Rusija, Belorusija, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Avstrija, Belgija, Italija, Iran, Venezuela, Egipt, Albanija, Bolgarija, Srbija in Črna Gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Pakistan,Nizozemska, ZDA, Velika Britanija, Danska, Kuba, Španija, Francija. <br /> <br /> ====Mednarodna gostovanja Mini teatra v letu 2012====<br /> Budimpešta (Madžarska), Trst (Italija), Zagreb (Hrvaška), Beograd (Srbija), Szeged (Madžarska), Subotica (Srbija), Talin (Estonija), Novi Sad (Srbija), Lomža (Poljska), Erfurt (Nemčija), Zadar (Hrvaška), Banja Luka (BIH), Moskva (Rusija)<br /> <br /> ====Mednarodna gostovanja Mini teatra v letu 2011====<br /> New York (ZDA), Budimpešta (Madžarska), Armenija, Zagreb (Hrvaška), Gorica in Trst (Italija), Praga (Češka), Srbija, Črna Gora, Makedonija ter Bosna in Hercegovina.)<br /> <br /> ====Mednarodna gostovanja Mini teatra v letu 2010====<br /> <br /> Tujina: Zagreb (Hrvaška)- večje število gostovanj z različnimi predstavami, Minsk (Belorusija), Trst (Italija), Armenija, Praga (Češka), Seul (Južna Koreja), Beveren (Belgija), Banja Luka (BIH), Skopje (Makedonija), Šentjanž (Avstrija), Ankara (Turčija)<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Prisotnost slovenskih besedil===<br /> V našem programu je seveda izredno pomembna tudi prisotnost slovenskih besedil. Tako smo posegli po slovenski ljudski zakladnici in koledniškem izročilu v predelavah sodobnih slovenskih avtorjev, kot sta pesnici [[Lili Novy]] in [[Vida Taufer]], [[Josip Ribičič]], pa [[Kristina Brenkova]] in [[Marija Vogelnik]], pa tudi pesnik in dramatik [[Andrej Rozman Roza]], in sodobni slovenski avtorji [[Ana Duša]], [[Dea Volarič]] in [[Rok Vilčnik]].<br /> <br /> Leta 2009 smo premierno uprizorili gledališko-lutkovno predstavo Medvedek zleze vase po kultni radijski igri Franeta Puntarja, enega osrednjih avtorjev slovenske mladinske igre. Leta 2011 nadaljevanje uspešnice Svetlane Makarovič ''Sapramiška 2 - Sapramišja sreča'' in leta 2012 kultno ''Pekarno Mišmaš''. Letošnja noviteta pa je tudi vsem dobro znana ''Zvezdica Zaspanka'' Franeta Milčinskega - Ježka.<br /> <br /> ===Postdramsko gledališče===<br /> Druga linija Mini teatra, tako imenovano Post-dramsko gledališče, pa se intenzivno ukvarja s promocijo sodobne svetovne dramske literature ter afirmacijo modernih režijskih praks. <br /> <br /> Mini teater je prvi v Sloveniji izvedel danes kultnega Roberta Walserja, z opaznimi odmevi v svetu. Prvi smo izvedli ''Noč čisto na robu gozdov'' Bernard-Marie Koltesa in prvi v Sloveniji objavili prevode njegovih dram. Prvi na svetu pa smo izvedli njegovi mladostni deli ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu'' in ''Marš - Visoka pesem''.<br /> <br /> <br /> V petnajstih letih je Mini teater ustvaril številne, tako s strani občinstva kot tudi stroke, priznane predstave. Poleg treh velikih Borštnikovih nagrajenk Schneewittchen After Party, Macbeth po Shakespearu in Bartleby, pisar so tukaj tudi kolaž besedil J. D. Salingerja in B.-M. Koltèsa Ma and Al, Medeja material, monodrama Roberta Waltla ''Noč čisto na robu gozdov'' ali V samoti bombaževih polj z Markom Mandićem in Robertom Waltlom v režiji Ivice Buljana, ''Persona'' Janeza Pipana z Janjo Majzelj, Polono Juh, Pio Zemljič in Jožico Avbelj, pripredba Cankarjevega ''Kurenta'' z Jurijem Součkom, ''Stol(čk)i'' Nika Goršiča po E. Ionescu, zgodba večnih ljubimcev ''Tristana in Izolde'' v angleškem jeziku v režiji Zoltana Balázsa, preplet kriminalističnega romana in metadrame, slovenska praizvedba ''Splendida'' Jeana Geneta in Senke Bulić ter ''Divjad'', prvi gledališki projekt Nejca Gazvode, in ''Zapiranje Ljubezni'' s Pio Zemljič in Markom Mandićem v režiji Ivice Buljana, ki ju pripravljamo za jesen, če izpostavimo le nekatere.<br /> <br /> ===Gostovanja v Sloveniji===<br /> Izjemno pomembna usmeritev Mini teatra je tudi pokrivanje Slovenije s kvalitetnimi lutkovnimi in gledališkimi predstavami. Predstave Mini teatra so tako danes sestavni del skoraj vseh otroških abonmajev v Sloveniji, hkrati pa skoraj ni malo večjega mesta v Sloveniji, kjer še nismo gostovali. Naše predstave gostujejo po vsej Sloveniji in tujini, z veseljem se bomo odzvali tudi vašemu vabilu in vas obiskali.<br /> <br /> ===Gostovanja v Zamejstvu===<br /> Pomembna pa so tudi gostovanja Mini teatra pri Slovencih izven matične domovine. Tako smo v tesnih stikih s Slovenci v Avstriji (Šmihel, Železna kaplja, Šentjanž, Celovec), v Italiji ( Trst, Devin, Stara Gorica), na Madžarskem (Števanovci) in na Hrvaškem (Slovensko društvo Triglav iz Splita, Reka, Pula, Zagreb). Verjamemo anamreč, da tudi z našimi predstavami krepimo zavest o slovenstvu in pomagamo pri kulturnem razvoju naše manjšine v tujini. <br /> <br /> ====Gostovanja Mini Teatra v letu 2012====<br /> Trbovlje, Nova Gorica, Škofja Loka, Koper, Slovenj Gradec, Medvode, Grosuplje, Žalec, Ptuj, Kočevje, Šentjernej, Radovljica, Trebnje, Maribor, Kamnik, Krško, Dovje-Mojstrana, Domžale, Ljutomer, Velenje, Kranj, Murska Sobota<br /> <br /> ====Gostovanja Mini Teatra v letu 2011====<br /> Kranj, Ajdovščina, Domžale, Idrija, Slovenj Gradec, Trbovlje, Nova Gorica, Škofja Loka, Koper, Grosuplje in Žalec<br /> <br /> ====Gostovanja Mini Teatra v letu 2010====<br /> Ajdovščina, Koper, Kranj, Domžale, Nova Gorica, Slovenj Gradec, Ptuj, Vrhnika, Črnomelj, Ravne na Koroškem, Grosuplje, Dobrna, Krško, Lendava, Trbovlje, Rogaška Slatina, Kozje, Portorož, Žalec, Maribor, Velenje, Idrija, Šmihel, Mežica, Murska Sobota, Tolmin, Novo Mesto<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Koprodukcije===<br /> Tudi koprodukcije so pravilo Mini teatra, tako so naše predstave nastale oz. nastajajo v koprodukcijah s [[Cankarjev dom|Cankarjevim domom]], [[Gledališče Glej|Gledališčem Glej]], [[festival Ljubljana|Festivalom Ljubljana]], Hrvaškim narodnim gledališčem I. pl. Zajca Rijeka, Mladinskim kulturnim centrom Maribor, ARL Dubrovnik, Novim kazalištem Zagreb, Kazalištem Hotel Bulić, Teatrom ITD, [[Freyer teater|Freyer teatrom]], [[Gledališče jaz in ti|Gledališčem Jaz in ti]], [[Globalni teater|Globalnim teatrom]], WaxFactory iz New Yorka, [[Festival Ex ponto|Festivalom Ex Ponto]], [[UNIMA Slovenija,]] [[Exodos|Exodosom]], Mestnim gledališčem Žar ptica iz Zagreba in Dječjim kazalištem Osijek,[[Slovensko stalno gledališče Trst|Stalno slovensko gledališče iz Trsta]], [[mestno gledališče Ptuj|Mestno gledališče Ptuj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]].<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> ===Festivali===<br /> <br /> ====Mini poletje, mednarodni festival za otroke====<br /> Pomembna produkcija Mini teatra je tudi mednarodni lutkovni festival [[Mini poletje za otroke]], ki ga že petnajsto leto z izjemnim uspehom pripravljamo v Ljubljani. <br /> <br /> <br /> Že 15. mednarodni festival za otroke, Mini poletje Mini teatra, bo tudi letos poskrbel za nove nepozabne poletne mesece in pritegnil mnoge Ljubljančane, obiskovalce prestolnice in turiste. Čakajo nas odlične predstave Mini teatra, na gostovanje v Ljubljano pa pridejo tudi zanimive predstave iz tujine. Poleg nepozabnih lutkovnih predstav pa bo Mini teater v sodelovanju s KUD-om Sredina ob poletnih nedeljah organiziral tudi za ustvarjalne delavnice za otroke! <br /> <br /> <br /> Mini poletje je torej festival, ki združuje vse generacije - od najmlajših in mladine do njihovih staršev in starih staršev, ki si skupaj ne le ogledajo predstave, pač pa z otroki tudi ustvarjajo in se skozi kreativnost povezujejo. <br /> <br /> <br /> Festival vsako leto nadgrajujemo, s kvalitetno predstavitvijo mednarodnih lutkovnih in gledaliških predstav ter gledališč pa bomo nadaljevali tudi v vseh naslednjih letih. Ljubljanskemu občinstvu bodo tako predstavljena gledališča iz Slovaške, Češke, Madžarske, Belgije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije, če naštejemo le nekatere izmed gostujočih držav. Festival pa bomo dodatno nadgradili tudi z didaktičnimi ustvarjalnimi vsebinami in tematsko orientacijo na izrazitejšo predstavitev posamezne nacionalne umetnosti za otroke.<br /> <br /> ====Srednjeveški dnevi v Ljubljani in Festival srednjeveške in renesančne glasbe====<br /> <br /> V letu 2014 bo Mini teater ob pomoči Turizma Ljubljana in MOL-a že petjastič pripravil Srednjeveške dneve v Ljubljani in že desetič zapored mini Festival srednjeveške in renesančne glasbe, ki se bo odvijal na Križevniški ulici in drugih lokacijah po Ljubljani. V preteklih letih se je pokazalo, da ta festival spada med pomembnejše glasbene predstavitve srednjeveške glasbe v Sloveniji, Srednjeveški dnevi pa med največjo in najbolj atraktivno turistično prireditev v Ljubljani. Z velikim veseljem namreč ocenjujemo, da se je lanskoletnega dogodka udeležilo več kot 5.000 ljudi.<br /> <br /> <br /> Kostumirani srednjeveški plemiči, dame, vitezi in metalci zastav bodo tudi letos pritegnili veliko pozornosti, vsi, željni potovanja v preteklost, pa bodo zagotovo uživali. Na lokacijah od Križevniške ulice do Magistrata in Tromostovja ter Kongresnega trga in Trga francoske revolucije, v programu z več kot 200 nastopajočimi brez dvoma ne bo dolgčas nikomur. Med mečevanjem, postavitvijo viteškega tabora in številnimi družabnimi igrami, pa seveda ne bosta manjkala niti srednjeveška glasba in ples<br /> <br /> ====Nedeljski lutkovni popoldnevi in nedeljski grajski lutkovni popoldnevi====<br /> pa so unikat v slovenskem kulturnem prostoru, saj ni gledališča, kjer bi se že petnajst let nepretrgoma odvijale lutkovne predstave ali gledališke predstave nasploh.<br /> <br /> ===Kulturna četrt Križevniška===<br /> <br /> Mini teater je tudi pobudnik nove kulturne četrti Križevniška kot povezovalnega elementa vseh ustvarjalcev in ponudnikov umetniških in kulturnih vsebin na levem bregu Ljubljanice. Križevniška namreč povezuje vse, ki danes tukaj ustvarjajo in delajo ter združuje umetnike, ustvarjalce in stanovalce, takoj pa je naletela tudi na veliko zadovoljstvo in zanimanje obiskovalcev in turistov.<br /> <br /> <br /> Na Križevniški ulici so postavljene tudi domiselne klopi, namenjene druženju in prijetnemu počitku. Popisane so z imeni in kratkimi opisi “križevniških” ustvarjalcev in opremljene s knjižicami, pripetimi ob strani, ki zgodovino ulice in četrti predstavijo tako v slovenščini kot v angleščini. V samokolnicah ob njih lahko iz črk sestavljamo misli, drevesa in rože na oknih pa ustvarjajo sproščujoče vzdušje v strogem centru mesta. Križevniška četrt je v sklopu projekta Urbane intervencije in ozelenitve opremljena tudi z malimi likovnimi instalacijami, novimi napisi in označevalnimi tablami, postavitev urbane opreme in ozelenitev ulice pa je takoj naletela na veliko zadovoljstvo in zanimanje stanovalcev, obiskovalcev in turistov. ''»Ali postaja slovensko glavno mesto zato kaj bolj prijazno do svojih prebivalcev? Prav gotovo. To dokazujejo tudi nekatere spremembe v obnašanju. Prebivalci oživljenih predelov Ljubljane se med seboj poznajo in tudi pozdravljajo . Kot včasih na vasi ali v manjših mestih. V hitrih in trpkih časih pa take geste štejejo precej več, kot je videti na prvi pogled,«'' je v članku za Adria In-flight Magazine zapisal tudi Matjaž Potokar.<br /> <br /> <br /> Otvoritev kulturne četrti Križevniška in projekt ozelenitve, ki je pomenil eno redkih urbanih intervencij v središču Ljubljane ter obenem novo možnost kulturne revitalizacije mesta, avgusta 2011, je potekala pod taktirko Mini teatra. ''»S prireditvami želimo Ljubljančane zvabiti na ulico, da se družijo in so ponosni na izročilo Križevniške. Postavili smo klopi, posadili drevje in rože. Šalamunova sedemdesetletnica je bila idealna priložnost, da se z Ivico oddolživa temu velikemu svetovljanu. Performans pa je pomagal odkriti vse skrite kotičke, ki jih ponuja Križevniška z okolico. Morda je še bolj pomembno, da se tudi danes življenje in kultura nista umaknila z ulice. Želja snovalcev, prenesti energijo življenja iz gledališča na ulico, se uresničuje. Običajno pa se dogajanje najbolj razmahne poleti,«'' pojasni Robert Waltl, direktor Mini teatra.<br /> <br /> <br /> ===Abonma Transferzala===<br /> V naslednjo sezono bo Mini teater vstopil tudi z novim abonmajem TRANSFERZALA. Popotnikom TRANSFERZALE, ki bodo z abonmajem spoznavali ljubljanske neodvisne odre, bo Mini teater ponudil veliko Boršnikovo nagrajenko 2011, predstavo Bartleby, pisar z Igorjem Samoborjem ter dve noviteti naslednje sezone – avtorski projekt odličnega mladega pisatelja in režiserja Nejca Gazvode s šestimi izjemnimi mladimi igralci, Divjad, ter Zapiranje Ljubezni s Pio Zemljič in Markom Mandićem v režiji Ivice Buljana.<br /> <br /> <br /> Abonma TRANSFERZALA je gledališko-plesni abonma, ki združuje izbor predstav petih ljubljanskih neodvisnih odrov - Gledališča Glej, Mini teatra, Plesnega Teatra Ljubljana, Stare mestne elektrarne - Elektro Ljubljana in Centra kulture Španski borci.<br /> <br /> <br /> V sezoni 2013/2014 ponujamo vrhunske produkcije drznih ustvarjalcev, ki nastajajo na naših odrih. Pri sestavi abonmaja pa se boste ravnali zgolj in le po svojem okusu in času, ki ga imate na voljo - odvisni boste samo od sebe, torej neodvisni. Kot mi. <br /> <br /> <br /> Vaš abonma bo potovanje, »transferzala« po petih kulturnih postojankah. Nudi vam petnajst različnih predstav, med katerimi si boste izbrali po eno z vsakega odra. Petim predstavam po vaši izbiri pa bo sledil zaključni dogodek s programskim presenečenjem in zabavo, na kateri se boste spoznali med sabo, z nami in z umetniki.<br /> <br /> <br /> Vaša pot po Transferzali ne bo v breme ne vašemu telesu ne vašemu žepu. Sezonska izkaznica za gledališko-plesno potovanje je namreč le 25 evrov, ogled ostalih predstav iz abonmajske ponudbe pa vam bo omogočila s kar 50% popustom.<br /> <br /> <br /> Abonma TRANSFERZALA 2013/2014 - prvo potovanje po petih združenih neodvisnih odrih Ljubljane!<br /> <br /> <br /> 5 neodvisnih odrov<br /> 15 predstav<br /> Tvoj izbor.<br /> Tvoja pot.<br /> Abonma Transferzala.<br /> <br /> <br /> Več tudi na spletni strani www.transferzala.si<br /> <br /> ==Direktorji in umetniški vodje==<br /> *1999 - [[Robert Waltl]], direktor in umetniški vodja<br /> * 1999 - [[Ivica Buljan]], umetniški vodja postdramskega gledališča<br /> <br /> ==Seznam režiserjev ==<br /> *[[Andrej Adamek]] - ''Take ljudske'' <br /> *[[Aleksander Anurov]] - ''Pravljica o carju Saltanu''<br /> *[[Marek Bečka ]] - ''Obuti maček'', 'Sneguljčica', 'Mizica, pogrni se'', 'Pogumna Molly''<br /> *[[Luis Zornoza boy]] - ''Srečni kraljevič'' <br /> *[[Barbara Bulatović]] - ''Črna kuhna'' <br /> * Senka Bulić - Splendid<br /> *[[Ivica Buljan]] - ''Kvartet'', ''Marš - Visoka pesem'', ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu'', ''Medeja material'', ''Schneewittchen After Party, Noč čisto na robu gozdov, Josep, Sallinger, Jackie, Kiklop, Mojca Pokrajculja, Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča, Mala morska deklica, 'Ma and Al, Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker, Macbeth po Shakespearu, V samoti bombaževih polj''<br /> * Zoltán Balázs - ''Tristan in Izolda''<br /> *[[Ivana Djilas]] - ''Drugačen'', ''Ko nihče ni imel kaj početi''<br /> * [[Nejc Gazvoda]] - Divjad<br /> *[[Janez Lapajne]]- ''Razsutje'' <br /> *[[Aleksej Leljavski]] - Puškin - &quot;male tragedije&quot; <br /> *[[Edi Majaron]] - ''Osel Nazarenski'' <br /> *[[Slavčo Malev]] - ''Žabji kralj'', ''Začarani štorklji'', ''Kalif štrk'' <br /> *[[Ivan Peternelj]] - ''Avgusta'' <br /> *[[Pavel Polak]] - ''Rdeča kapica'', ''Trije prašički'' in ''Palček'' <br /> * Mirko Rajas - Morrison in štirje letni časi<br /> *[[Vasilij Senin]] - ''Ribič in njegova duša'' <br /> *[[Nina Skrbinšek]] - ''Čudežna skrinjica'', ''Čarobni prah'' <br /> Peter Srpčič - Mahmud<br /> *[[Ivan Talijančić]] - ''...She said'' <br /> *[[Eka Vogelnik]] - ''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' <br /> *[[Jasna Vombek]] - ''Moderato cantabile'' <br /> *[[Robert Waltl]] - ''Miškolin'', ''Palčica'', ''Janko in Metka'', ''Mojca Pokrajculja'', ''Volk in kozlički'', ''Prebrisani zajec Sparky'' in ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'', 'Palčica'', ''Sapramiška 2 - Sapramišja sreča, Pekarna Mišmaš, Zvezdica Zaspanka''<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev ==<br /> *MIHA ARH - Trije prašički, Palček, Mojca Pokrajculja <br /> *IVA BABIĆ - Razsutje <br /> *SENKA BULIĆ - Medeja material, Marš - Visoka pesem <br /> *SEBASTIJAN CAVAZZA - Razsutje <br /> *DAMJANA ČERNE - Avgusta <br /> *DION DOULIS - ...She said <br /> *IVANA DJILAS - Ko nihče ni imel kaj početi <br /> *JURIJ DREVENŠEK - Macbeth after Shakespeare, Divjad<br /> *PRIMOŽ EKART - Razsutje <br /> *VERONIKA DROLC - Dan umorov v zgodbi o Hamletu, Schneewittchen After Party,Mojca Pokrajculja, Ribič in njegova duša <br /> *NIKO GORŠIČ - Schneewittchen After Party, Marš - Visoka pesem, Stol(čk)i<br /> *SUZANA GRAU - Rdeča kapica <br /> *LUCIJA GRM - Prebrisani zajec Sparky, Deklica s culico <br /> *GREGOR GRUDEN - Mala morska deklica<br /> *DITKA HABERL - Medeja material, Marš - Visoka pesem, Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker <br /> *AKIRA HASEGAWA - Pravljica o carju Saltanu, Avgusta <br /> *NINA IVANIČ - Čudežna skrinjica, Čarobni prah <br /> *GAŠPER JARNI - Trije prašički, Puškin - Gostija v času kuge, Mozart in Salieri, Skopi vitez in Kamniti gost, Obuti maček <br /> *VESNA JEVNIKAR - Prebrisani zajec Sparky <br /> *JOSE - Dan umorov v zgodbi o Hamletu, Marš - Visoka pesem, Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker, Obuti maček, Ribič in njegova duša, Sneguljčica, Mizica, pogrni se, Morrison in štirje letni časi, Pogumna Molly, Kako ujeti zvezdo<br /> *ALJAŽ JOVANOVIĆ - Sneguljčica, Pekarna Mišmaš, Mizica, pogrni se, Divjad<br /> *EMIR JUŠIČ PIBER - Miškolin, O miški, ki si je trebušček raztrgala, Osel Nazarenski <br /> *OLGA KACJAN - Janko in Metka, Marš - Visoka pesem <br /> *MAŠA KAGAO KNEZ - Marš - Visoka pesem, Ribič in njegova duša <br /> *ASJA KAHRIMANOVIĆ - Rdeča kapica <br /> *ANA KARIĆ - Schneewittchen After Party, Marš - Visoka pesem, Kvartet / *KARIN KOMLJANEC - Miškolin <br /> *MAJA KONČAR - Čarobni prah, Čudežna skrinjica <br /> *BARBARA KUKOVEC- Avgusta, Janko in Metka, Drugačen <br /> *ERIKA LATTA - ...She said <br /> *MINCA LORENCI - Dan umorov v zgodbi o Hamletu <br /> *VESNA LUBEJ - Volk in kozlički <br /> *MARUŠA MAJER - Zvezdica zaspanka, Morrison in štirje letni časi, Divjad<br /> *MARKO MANDIĆ - Medeja material, Marš - Visoka pesem, Macbeth po Shakespearu, Ma and Al, Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker, V samoti bombaževih polj, Zapiranje ljubezni<br /> *NATAŠA MATJAŠEC -Pravljica o carju Saltanu <br /> *DRAGO MILINOVIĆ - Razsutje <br /> *ANDREJ MURENC - Rdeča kapica <br /> *IVAN PETERNELJ - Avgusta <br /> *TOMAŽ PIPAN - Volk in kozlički, Prebrisani zajec Sparky <br /> *TADEJ PIŠEK - Sapramiška 2 - Sapramišja sreča, Pekarna Mišmaš, Tristan in Izolda, Zvezdica Zaspanka, Žabji kralj, Kako ujeti zvezdo<br /> *MATEJ PUC - Rdeča kapica, Divjad<br /> *MATEJA PUCKO - Drugačen <br /> *BOŠTJAN GORENC PIŽAMA - Črna kuhna <br /> *NINA SKRBINŠEK - Volk in kozlički, Ko nihče ni imel kaj početi <br /> *VESNA SLAPAR - Miškolin <br /> *JURIJ SOUČEK - Janko in Metka, Miškolin <br /> *PETRA STARE - Take ljudske <br /> *KATARINA STEGNAR - ...She said <br /> *AJDA SMREKAR - Sapramiška 2 - Sapramišja sreča, Divjad<br /> *EDO STRAH - Osel Nazarenski <br /> *ROMANA ŠALEHAR - Razsutje <br /> *IGOR ŠTAMULAK - Puškin - Gostija v času kuge, Mozart in Salieri, Skopi vitez in Kamniti gost, Miškolin, Zvezdica Zaspanka<br /> *MILAN ŠTEFE - Začarani štorklji, Pravljica o carju Saltanu, Volk in kozlički,Ko nihč ni imel kaj početi, Mojca Pokrajculja, Prebrisani zajec Sparky <br /> *ANDREJ ŠTULAR - Take ljudske <br /> *ALJOŠA TERNOVŠEK - Janko in Metka <br /> *VIOLETA TOMIČ - Mojca Pokrajculja, Sapramiška 2 - Sapramišja sreča, Pekarna Mišmaš <br /> *TOMISLAV TOMŠIČ - Rdeča kapica, Začarani štorklji <br /> *BRINA SAJE VOGELNIK- O miški, ki si je trebušček raztrgala <br /> *TINA VRBNJAK - Divjad<br /> *ROBERT WALTL - Kvartet, Dan umorov v zgodbi o Hamletu, Schneewittchen After Party, Noč čisto na robu gozdov, Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča, Žabji kralj, Kalif Štrk, Srečni kraljevič, Osel Nazarenski in Palčica <br /> *PIA ZEMLJIČ - Marš - Visoka pesem, Mala morska deklica, Zapiranje ljubezni <br /> *TJAŠA ŽELEZNIK - Trije prašički, Palček <br /> *ROBERT KOROŠEC - Tristan in Izolda, Troglavi zmaj in princeske, Pogumna Molly, Kako ujeti zvezdo<br /> *JERNEJ ČAMPELJ - Tristan in Izolda<br /> *ROK KUNAVER - Tristan in Izolda<br /> *VESNA VONČINA – Ali Baba in štirideset razbojnikov, Trije prašički, Sneguljčica<br /> *VESNA KUZMIČ – Tristan in Izolda <br /> *ANA URBANC – Tristan in Izolda<br /> *JERNEJ GAŠPERIN – Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker, Na vrtu sebičnega velikana<br /> *ANŽE ZEVNIK – Ali baba in štirideset razbojnikov, Macbeth po Shakespearu<br /> *TINA POTOČNIK – Palček<br /> *MARKO PLANTAN – Palček, Puškin - Gostija v času kuge, Mozart in Salieri, Skopi vitez in Kamniti gost<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrajene uprizoritve==<br /> ===Nagrade Mini Teatra 2015===<br /> * Nagrada Prešernovega sklada 2015 Pii Zemljič za vlogo Pie; Februar 2015<br /> * Nagrada za predstavo Sneguljčica za najboljšo predstavo v celoti na 21. Festivalu ekološkega pozorišta za decu i mlade v Bački Palanki (Srbija); Avgust 2015<br /> * Nagrada za predstavo Pekarna Mišmaš za najboljšo predstavo 8. Bugojnskega lutkovnega bienala; September 2015<br /> * Kolektivna nagrada za igralski kolektiv Mini teatra v predstavi Jurček in trije razbojniki (Vesna Vončina, Tadej Pišek, Marko Ujc, Tines Špik in Marko Brdnik) na 14. mednarodnem festivalu poklicnih gledališč v Banja Luki (Bosna in Hercegovina); Oktober 2015<br /> <br /> ===Nagrade Mini Teatra 2014===<br /> * Nagrada za najboljšo igro in animacijo Violeti Tomič na 21. mednarodnem festivalu otroškega gledališča v Subotici (Srbija); September 2014<br /> * Nagrada Robertu Smoliku za najboljšo scenografijo na 21. mednarodnem festivalu otroškega gledališča v Subotici (Srbija); September 2014<br /> ===Nagrade Mini Teatra 2013===<br /> * Nagrada Zlata iskra za najboljšo predstavo 15. Mednarodnega lutkarskega festivala Zlata iskra v Kragujevcu (Srbija) za Sneguljčico; Maj 2013<br /> * Nagrada igralcu Joseu v predstavi Sneguljčica za najboljšo igro 15. Mednarodnega lutkarskega festivala Zlata iskra v Kragujevcu (Srbija); Maj 2013<br /> * Nagrada Robertu Smoliku za lutke in sceno za predstavo Sneguljčica 15. Mednarodnega lutkarskega festivala Zlata iskra v Kragujevcu (Srbija); Maj 2013<br /> * -Nagrada za najboljšo predstavo na 4. festivalu mreže NETA (Nova Evropska Teatrska Akcija), Vratsa (Bolgarija); Maj 2013<br /> * Nagrada Maruši Majer za najboljšo igralko 20. mednarodnega festivala otroškega gledališča Subotica (Srbija) za predstavo Zvezdica Zaspanka; Maj 2013<br /> * Nagrada Mini teatru za Stol(čk)e Nika Goršiča na mednarodnem gledališkem Festivalu evropskega igralca v Makedoniji (Festival Actor of Europe) . Nagrada za najboljšo predstavo Stol(čk)i v izvedbi in režiji Nika Goršiča!. Predstava je bila prepoznana kot najboljši avtorski projekt prikazan na festivalu v vseh segmentih, igra, režija, tekst, dramaturgija in vizualnost predstave; Julij 2013<br /> * Nagrada Mareku Bečki za najboljšo režijo na Drugem mednarodnem festivalu v Podgorici (Črna gora); September 2013<br /> * Nagrada Robertu Smoliku za najboljšo scenografijona Drugem mednarodnem festivalu v Podgorici (Črna gora); September 2013<br /> * Nagrada najboljšo predstavo otroške žirije zana Drugem mednarodnem festivalu v Podgorici (Črna gora); September 2013<br /> * Velika igralska nagrada Risto Šiškov za najvišji igralski dosežek Niku Goršiču za Stol(čk)e Mini teatra, 21. mednarodni festival komornega gledališča Risto Šiškov v Makedoniji; September 2013<br /> *Igralska nagrada ansamblu predstave Pekarna Mišmaš (Violeti Tomič, Tadeju Pišku in Joseu) 12. Mednarodnega festivala poklicnih otroških gledališč Banja Luka (Bosna in Hercegovina); Oktober 2013<br /> *Severjeva nagrada 2013 Pii Zemljič za vlogo Pie v Zapiranju ljubezni (P. Rambert/režija Ivica Buljan); December 2013<br /> <br /> ===Nagrade Mini Teatra 2012===<br /> *Nagrada Prešernovega sklada, [[Ivica Buljan]]<br /> * Nagrada festivala SKUP' 2012 Marku Mandiću v predstavi ''Ma and Al'' (Ptuj, Slovenija)<br /> * Grand Prix festivala za najboljšo uprizoritev v celoti 19. mednarodnega festivala otroškega gledališča Subotica (Srbija) za ''Sneguljčico''; Maj 2012<br /> * Nagrada za najboljšo režijo 19. mednarodnega festivala otroškega gledališča Subotica (Srbija) režiserju Mareku Bečki za ''Sneguljčico''; Maj 2012<br /> * Nagrada Maček iz žaklja otroške žirije 23. mednarodnega lutkovnega festivala Poletni lutkovni pristan 2012 (Maribor, Slovenija) za ''Sneguljčico''; September 2012<br /> * Grand Prix za najboljšo uprizoritev v celoti Mednarodnega festivala poklicnih otroških gledališč v Banja Luki (Bosna in Hercegovina) za ''Sneguljčico''; Oktober 2012<br /> <br /> ===Nagrade Mini Teatra 2011===<br /> *Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev na 46. Festivalu Borštnikovo srečanje (Herman Melville ''Bartleby, pisar'', r. Miloš Lolić)<br /> *Borštnikova nagrada za najboljšo moško igro na 46. Festivalu Borštnikovo srečanje: Igor Samobor (Herman Melville ''Bartleby, pisar'', r. Miloš Lolić)<br /> *Borštnikova nagrada za adaptacijo besedila na 46. Festivalu Borštnikovo srečanje:Miloš Lolić (Herman Melville ''Bartleby, pisar'', r. Miloš Lolić)<br /> *Borštnikova nagrada za oblikovanje zvoka na 46. Festivalu Borštnikovo srečanje: Luka Ivanović (Herman Melville ''Bartleby, pisar'', r. Miloš Lolić)<br /> <br /> *Vélika nagrada za najboljšo predstavo festivala &quot;Male scene&quot; v Reki, Hrvaška (''Kiklop'', r. [[Ivica Buljan]])<br /> *Nagrada za scenografijo in nagrada za kostumografijo predstavi ''Kiklop''<br /> , mednarodni gledališki festival Brez prevoda, Užice, Srbija (r. [[Ivica Buljan]])<br /> *Nagrada Judita [[Marko Mandić|Marku Mandiću]] na Splitskem poletnem festivalu za vlogo v predstavi ''Ma&amp;Al'', (r. [[Ivica Buljan]])<br /> *nagrada [[Marek Bečka|Mareku Bečki]] za najboljšega režiserja Bienala slovenskih lutkovnih ustvarjalcev 2011 za predstavo ''Sneguljčica'' <br /> *Nagrada [[Elena Volpi|Eleni Volpi]] za najboljšo igralko in animatorko Bienala slovenskih lutkovnih ustvarjalcev 2011 v predstavi ''Sneguljčica'' <br /> *Nagrada [[Aljaž Jovanović|Aljažu Jovanoviću]] za najboljšega igralca in animatorja Bienala slovenskih lutkovnih ustvarjalcev 2011 v predstavi ''Sneguljčica'' <br /> *Nagrada Zlata paličica za posebni umetniški dosežek je prejel tandem son:DA (Metka Golec, Miha Horvat) za vizualno podobo v predstavi ''Sapramiška 2 – Sapramišja sreča'' v režiji [[Robert Waltl|Roberta Waltla]].<br /> <br /> ===Nagrade Mini teatra 2010===<br /> <br /> *Nagrada Glavnega mesta Ljubljane za umetniške dosežke [[Robert Waltl|Robertu Waltlu]]. (Robert Waltl je sicer tudi prejemnik Župančičeve nagrade, nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije, več nagrad Združenja dramskih umetnikov Hrvaške, Assiteja Hrvaške in dobitnik številnih nagrad na mednaodnih festivalih v Sloveniji, Iranu, na Hrvaškem, Bosni, Srbiji, Poljskem, ....)<br /> * [[Sanja Jurca Avci]] je na Mednarodnem otroškem gledališkem festivalu Pozorište Zvezdarište v Beogradu 2011 prejela nagrado za najboljšo scenografijo. ([[Andrej Rozman]]: ''Janko in Metka'')<br /> *Nagrada 17. Mednarodnega festivala otroškega gledališča v Subotici igralcem [[Nika Rozman|Niki Rozman]], Anžetu Zevniku in [[Peter Harl|Petru Harlu]] za igralsko animatorsko mojstrovino (H.C. Andersen: ''Grdi raček'', r. [[Robert Waltl]])<br /> *Nagrada Zlatka Šugmana [[Robert Waltl|Robertu Waltlu]] decembra 2010 za uprizoritev Monologa iz predstave ''Noč čisto na robu gozdov'' v režiji [[Ivica Buljan|Ivice Buljana]]<br /> *Na festivalu Monodrama Ptuj 2010 so za najboljšo monodramo zadnjih dveh sezon razglasili predstavo ''Noč čisto na robu gozdov'' v režiji [[Ivica Buljan|Ivice Buljana]].<br /> *Gran Prix za najboljšo predstavo na mednarodnem gledališkem festivalu Skupifest v Skopju v Makedoniji predstavi ''Ma&amp;Al'' v produkciji Mini teatra (r. [[Ivica Buljan]])<br /> *Nagrada [[Primož Pirnat|Primožu Pirnatu]] za vlogo v predstavi ''Medvedek zleze vase'' na Otroškem gledališču RS v Banjaluki.<br /> *Premio Villenueva - Critica Cubana; nagrada kubanskih kritikov in pisateljev za najboljšo tujo predstavo, prikazano na Kubi v letu 2009 (''Macbeth po Shakespearu'', r. [[Ivica Buljan]])<br /> <br /> ==Izobraževanje==<br /> Mini teater poleg umetniške produkcije organizira izobraževalne dejavnosti, ki potekajo znotraj projekta Puppet Nomad Academy 3. Gre za serijo potujočih delavnic in tečajev z namenom združevanja velikih mojstrov lutkarstva in prenašanja njihovih znanj na mlajše generacije. Drugi del projekta je uporaba teh znanj pri ustvarjanju predstav ali manjših projektov v različnih državah ter organizacija delavnic za najmlajše občinstvo.<br /> <br /> ==Viri in literatura ==<br /> <br /> ==Multimedia ==<br /> * [http://www.youtube.com/watch?v=Oep2cpaSlLc Macbeth po Shakespearu]<br /> * [http://www.youtube.com/watch?v=ejG8zxbzX8A Ma and Al]<br /> * [http://www.youtube.com/watch?v=xGOEu0BVels Bartleby, pisar]<br /> * [http://www.youtube.com/watch?v=y0bkgyk0cio Splendid]<br /> * [http://www.youtube.com/watch?v=eD8Mp_JlnAc Tristan in Izolda]<br /> <br /> * [http://www.youtube.com/watch?v=OS2ccDoZ8HE Morrison in štirje letni časi]<br /> * [http://www.youtube.com/watch?v=cd4TsNeq1VQ Pekarna Mišmaš]<br /> * [http://www.youtube.com/watch?v=_gGP_17y3fI Sapramiška 2 - Sapramišja sreča]<br /> * [http://www.youtube.com/watch?v=mEzp6akqI7A Troglavi zmaj in princeske]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mini-teater.si/client.si/index.php Mini teater]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/nagrada-za-igralsko-mojstrstvo-mini-teatru Nagrada za igralsko mojstrstvo Mini teatru - www.sigledal.org]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/mini-teater-na-festivalu-v-belorusiji Mini teater na festivalu v Belorusiji - www.sigledal.org]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/mini-teater-ljubljana-v-subotici Mini teater Ljubljana v Subotici - www.sigledal.org]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/salon-mini-teatra-in-dobra-literatura Salon Mini teatra in dobra literatura - www.sigledal.org]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/mini-teater-v-javnem-interesu Mini teater v javnem interesu - www.sigledal.org]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/replike-mini-teater Replike: Mini teater - www.sigledal.org]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/mini-teater/stran/1 Kritike uprizoritev - www.sigledal.org]<br /> *[https://4d.rtvslo.si/arhiv/umetnost-igre/174594915 Umetnost igre: 20 let Mini teatra, 11.02.2019 - www.rtvslo.si]<br /> *[https://www.delo.si/kultura/oder/gledalisce-je-vse-prej-kot-varen-prostor-151726.html Gledališče je vse prej kot varen prostor. Najmlajše ljubljansko gledališče praznuje dvajseto obletnico, 22.02.2019 - www.delo.si]<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/mini-teater/ NEODVISNI podatkovnik]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Mini_teater_Ljubljana&diff=53656 2021-04-21T15:23:03Z

<p>Maša: /* Predstavitev */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|Mini teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mini teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mini teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Nevladne organizacije|Mini teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Izobraževanje|Mini teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Delavnice, seminarji|Mini teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mini teater Ljubljana]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja]]<br /> [[Kategorija:Začetek 21. stoletja]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina]]<br /> [[Kategorija:Lutkovno gledališče]]<br /> <br /> [[Kategorija:Zvrsti]]<br /> ==Predstavitev==<br /> Mini teater sta leta 1999 osnovala Robert Waltl in Ivica Buljan z namenom, da bi okrepila ustvarjanje v postdramskem teatru in gledališču za mlado občinstvo. Estetsko se Mini teater usmerja k besedilom avtorjev, kot so Bernard-Marie Koltès, Heiner Müller, Robert Walser, Elfriede Jelinek, Jean Genet, Hervé Guibert, Arthur Rimbaud, A. S. Puškin in H. Ch. Andersen, v njem pa imajo prednost raziskovalne režijske estetike z režiserji, kot so I. Buljan, A. Anurov, P. Calvario, S. Nordey, R. Waltl in J. Ivanc, v programu za mlado občinstvo pa posebno pozornost posveča inovativnim umetniško-vzgojnim projektom. Mini teater letno odigra približno petsto predstav v Ljubljani, Sloveniji, zamejstvu in na številnih mednarodnih festivalih. Svojo usmeritev in uspešno partnerstvo potrjuje tudi mednarodno sodelovanje Mini teatra s hrvaškimi institucijami, kot so Novo kazalište Zagreb, ARL Dubrovnik, ZeKaeM – Zagrebško gledališče mladih, Zadar snova, Teatar ITD in HNK Reka. Mini teater je za svoje gledališko ustvarjanje prejel številne nagrade in priznanja v tujini in Sloveniji.<br /> <br /> *&lt;nowiki&gt;Ustanovitelja:&lt;/nowiki&gt;[[Robert Waltl]] in [[Ivica Buljan]]<br /> *&lt;nowiki&gt;Leto ustanovitve:&lt;/nowiki&gt;1999<br /> *&lt;nowiki&gt;Oblika organiziranosti:&lt;/nowiki&gt;zasebni zavod za promocijo in izvedbo lutkovnih in gledaliških predstav <br /> *Prireja '''[[Mini poletje za otroke]]''', '''[[Festival srednjeveške in renesančne glasbe in gledališča]]'''<br /> *&lt;nowiki&gt;Direktor in umetniški vodja:&lt;/nowiki&gt;Robert Waltl<br /> <br /> ==Video==<br /> {{ #embed:youtube| R5G1YhGQXfI }}<br /> ==Predstavitev gledališča ==<br /> Mini teater s sloganom MI(NI)SMOMINI je zagotovo eno najaktivnejših in najuspešnejših gledališč v našem prostoru. Je prepoznavno slovensko mesto kreacije s tako doma kot tudi v tujini večkrat nagrajenimi predstavami, ustvarjalci in izvajalci - od Marka Mandića, Pie Zemljič, Igorja Samoborja, Milene Zupančič, Primoža Pirnata, Jureta Henigmana, Janje Majzelj, Polone Juh, Saše Tabakovića, Aljaža Jovanovića, Nine Ivanišin, Domna Valiča in Josa do Jurija Součka, Polone Vetrih, Janeza Starine, Sandija Pavlina, Nika Goršiča, Radka Poliča in Jožice Avbelj, če naštejemo res le nekatere od izjemnih igralcev skoraj 150-članskega “mini” ansambla. Kakovostne gledališke in otroške predstave pa soustvarjajo tudi umetniki in ustvarjalci iz tujine (od Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Slovaške in Belorusije do Združenih držav Amerike, Rusije in Čada).<br /> <br /> <br /> Ne, Mini teater zagotovo ni mini. Poleg dvorane na Ljubljanskem gradu ima tudi dvorano in popolnoma prenovljen rezidenčni center na Križevniški ulici 1, ki je prav s prihodom Mini teatra doživela preporod. Okoli Mini teatra pa se je spletla tudi nova kulturna četrt prestolnice, Križevniška, ki povezuje tako ustvarjalce in obiskovalce predstav, Ljubljančane in obiskovalce mesta.<br /> <br /> ===Osnovna dejavnost Mini teatra===<br /> Zasebna gledališča v Sloveniji niso več redkost, repertoarno-umetniška pač. Mini teater je eno redkih gledališč, ki svojo prepoznavnost gradi na programu in kakovosti. Vse to dokazujejo nagrade in želja po povezovanju s podobnimi idejami v širšem evropskem prostoru. <br /> <br /> <br /> Mini teater je prepoznavno slovensko mesto kreacije. Naše predstave so večkrat nagrajene na številnih domačih in tujih festivalih, enako ustvarjalci in izvajalci naših predstav. Je umetniško gledališče, javno gledališče in k temu je usmerjen tudi program, ki ga soustvarjajo številni priznani domači in tuji ustvarjalci. Vabila na številne festivale v letu 2012 in aktivna vpetost v projekte EU Kultura, kjer že leta sodelujemo, pa dokazujejo, da je kvaliteta naših programov prepoznavna tudi v okviru evropskih programov kulture. <br /> <br /> <br /> Cilj Mini teatra je predvsem kakovostno gledališče za vse starostne skupine, v gledališče privabiti več publike, ciljna skupina pa so tako otroci in družine kot tudi mladi, študentje, odrasla publika in strokovna javnost.<br /> <br /> <br /> Privilegij Mini teatra je eksperimentiranje z različnimi oblikami, po čemer se ločimo od drugih repertoarnih gledališč. Naš končni cilj ni ustvarjanje klasičnih predstav, temveč raziskovanje nečesa novega in podajanje na ozemlje zahtevnejših gledaliških form.<br /> <br /> <br /> Umetnost, za kakršno si prizadeva Mini teater, je tista, pri kateri se ustvarjalci posvečajo kreiranju dramskih napetosti, emocionalni môči, subverzivnemu potencialu, poeziji v njeni mnogopomenskosti. Ta heterogenost vključuje najrazličnejše forme raziskovanja. Mini teater preizprašuje nove oblike monodrame, performansa, dialoga, fizičnega gledališča, živega branja romana, interpretacijo neznanih besedil, navzočnost političnega, rodnega, teoretičnega diskurza. Mini teater se upira tistemu, čemur Ariane Mnouchkine pravi »literatura v kostumih«. <br /> <br /> <br /> Naše poslanstvo gre v smeri gledališča, zasnovanega na delu, na improvizaciji in osvajanju tistega najglobljega v igralčevem telesu. Mini teater neguje duh skupine, kakršno so razvili Peter Brook, Tadeus Kantor, Grotowski, Living Theatre. Igralca vključujemo v skupino, sozvočje celote, velikodušnosti do partnerja v ustvarjanju in do občinstva.<br /> <br /> ===Uspešnost===<br /> <br /> Predstave Mini teatra so hitro prerasle začetno zasnovo predvsem po zahtevnosti. Pravi preboj se je najprej zgodil v tujini, kjer so že zgodaj prišle tudi nagrade in vabila na pomembne festivale. Doma pa se je odprlo z nagradami na Borštnikovih srečanjih, začenši s Schneewittchen After Party, kasneje z Macbethom po Shakespearu in nato še s predstavo Bartleby, pisar.<br /> <br /> <br /> Program Mini teatra ustvarjajo najpomembnejši slovenski in tuji ustvarjalci ter najbolj eminentni režiserji. Umetniški vodja postdramskega programa, večkrat nagrajeni režiser in dramaturg ter letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, Ivica Buljan, otroškega programa pa Robert Walti, oba tudi mednarodno uveljavljena umetnika, pa sta zagotovo zagotovilo ne le kakovostno zastavljenega programa, ampak tudi njegove izvedbe in mednarodne odmevnosti.<br /> <br /> <br /> Poleg odličnih odzivov strokovne kritike, javnosti in gostovanja na številnih uglednih festivalih doma in v tujini, pa že zdaj zavidanja vredni kvantiteti naše letne produkcije nikakor ni mogoče očitati zdrsa v neustvarjalno preigravanje ustaljenih in videnih gledaliških prijemov. Večina produkcije Mini teatra izžareva kreativno željo po raziskovanju mej tako lutkovne kot dramske govorice, celotni program pa je zasnovan na programski pestrosti, premišljeni starostni segmentaciji publike, pestrem in kvalitetnem izboru sodelujočih avtorjev in ustvarjalcev ter razviti mreži koproducentov.<br /> <br /> <br /> Da smo v naši produkciji tako lutkovnih kot gledaliških predstav izjemno uspešni, ne dokazuje le statistika, ki govori o več kot 400 odigranih predstavah letno, o obisku več kot 50 tisoč obiskovalcev letno, pač pa predvsem številna vabila na prestižne mednarodne gledališke festivale, kjer se v zadnjih letih nahajamo v družbi najzanimivejših svetovnih gledališč in režiserjev kot so, Robert Wilson, Robert Lepage, Jan Fabre, Kristijan Lupa, Ellen Stuart, Pekinška opera, in številni drugi, po drugi strani pa smo prejemniki številnih nagrad tudi na domačih gledaliških festivalih (Borštnikovo srečanje) in lutkovnem bienalu slovenskih ustvarjalcev, kjer smo na zadnjih dveh festivalih prejeli najvišja priznanja, med drugim letos tudi gran prix za Pravljico o carju Saltanu, za najboljšo predstavo v celoti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Mednarodno sodelovanje===<br /> Do sedaj smo realizirali plodno sodelovanje z lutkovnimi umetniki iz znanih gledaliških šol iz Moskve, Prage, Sofije, Jeruzalema, Anglije in Nemčije. Trenutno zelo aktivno sodelujemo predvsem z gledališkimi in lutkovnimi umetniki iz znanih šol Rusije in Belorusije, umetniki iz Češke in Hrvaške. <br /> <br /> Tako je v pri nas ustvarjal Puškinovega Carja Saltana režiser ene najznamenitejših gledališč in akademij, Anatolija Vasilijeva, Aleksander Anurov, Puškinove tragedije je režiral profesor in režiser iz Minska, Aleksej Leljauski, januarja 2007 je v našem gledališču ustvarjal mladi diplomant akademije Piotra Fomenka GITIS iz Moskve, Vasilij Sennin s svojim pogledom na Oscarja Wildea. Pomemben je tudi izbor mladinske literature kot predloge za naše predstave, tako smo se ukvarjali z deli Aleksandra Sergejeviča Puškina, Ivane Brlić Mažuranić, Hansa Christiana Andersena, Oscarja Wilda, Wilhelma Hauffa, Toona Tellegena, Jana Grabowskega in bratov Grimm. <br /> <br /> Režiserji, ki ustvarjajo pri nas, so zagotovo intrigantni ne le v ožjem kulturnem prostoru ampak imajo svojo veljavo tudi v tujini, naj omenimo samo Ivico Buljana, Slavča Malenova, Aleksandra Anurova, Ivana Talijančića, Pavla Polaka, Mareka Bečko. Pa tudi Roberta Waltla, ki je za svoje režije predstav v tujini že prejel več nagrad, Ivano Djilas in Nicka Upperja. <br /> <br /> Pomembne aktivnosti Mini teatra pa so povezane tudi s sodelovanjem s tujino in mednarodna gostovanja ter festivali. Naši kontakti s festivali, gledališči in umetniki so intenzivni in številni. <br /> <br /> Mini teater je v osmih letih obstoja gostoval na številnih uglednih mednarodnih gledaliških in lutkovnih festivalih: Rusija, Belorusija, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Avstrija, Belgija, Italija, Iran, Venezuela, Egipt, Albanija, Bolgarija, Srbija in Črna Gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Pakistan,Nizozemska, ZDA, Velika Britanija, Danska, Kuba, Španija, Francija. <br /> <br /> ====Mednarodna gostovanja Mini teatra v letu 2012====<br /> Budimpešta (Madžarska), Trst (Italija), Zagreb (Hrvaška), Beograd (Srbija), Szeged (Madžarska), Subotica (Srbija), Talin (Estonija), Novi Sad (Srbija), Lomža (Poljska), Erfurt (Nemčija), Zadar (Hrvaška), Banja Luka (BIH), Moskva (Rusija)<br /> <br /> ====Mednarodna gostovanja Mini teatra v letu 2011====<br /> New York (ZDA), Budimpešta (Madžarska), Armenija, Zagreb (Hrvaška), Gorica in Trst (Italija), Praga (Češka), Srbija, Črna Gora, Makedonija ter Bosna in Hercegovina.)<br /> <br /> ====Mednarodna gostovanja Mini teatra v letu 2010====<br /> <br /> Tujina: Zagreb (Hrvaška)- večje število gostovanj z različnimi predstavami, Minsk (Belorusija), Trst (Italija), Armenija, Praga (Češka), Seul (Južna Koreja), Beveren (Belgija), Banja Luka (BIH), Skopje (Makedonija), Šentjanž (Avstrija), Ankara (Turčija)<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Prisotnost slovenskih besedil===<br /> V našem programu je seveda izredno pomembna tudi prisotnost slovenskih besedil. Tako smo posegli po slovenski ljudski zakladnici in koledniškem izročilu v predelavah sodobnih slovenskih avtorjev, kot sta pesnici [[Lili Novy]] in [[Vida Taufer]], [[Josip Ribičič]], pa [[Kristina Brenkova]] in [[Marija Vogelnik]], pa tudi pesnik in dramatik [[Andrej Rozman Roza]], in sodobni slovenski avtorji [[Ana Duša]], [[Dea Volarič]] in [[Rok Vilčnik]].<br /> <br /> Leta 2009 smo premierno uprizorili gledališko-lutkovno predstavo Medvedek zleze vase po kultni radijski igri Franeta Puntarja, enega osrednjih avtorjev slovenske mladinske igre. Leta 2011 nadaljevanje uspešnice Svetlane Makarovič ''Sapramiška 2 - Sapramišja sreča'' in leta 2012 kultno ''Pekarno Mišmaš''. Letošnja noviteta pa je tudi vsem dobro znana ''Zvezdica Zaspanka'' Franeta Milčinskega - Ježka.<br /> <br /> ===Postdramsko gledališče===<br /> Druga linija Mini teatra, tako imenovano Post-dramsko gledališče, pa se intenzivno ukvarja s promocijo sodobne svetovne dramske literature ter afirmacijo modernih režijskih praks. <br /> <br /> Mini teater je prvi v Sloveniji izvedel danes kultnega Roberta Walserja, z opaznimi odmevi v svetu. Prvi smo izvedli ''Noč čisto na robu gozdov'' Bernard-Marie Koltesa in prvi v Sloveniji objavili prevode njegovih dram. Prvi na svetu pa smo izvedli njegovi mladostni deli ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu'' in ''Marš - Visoka pesem''.<br /> <br /> <br /> V petnajstih letih je Mini teater ustvaril številne, tako s strani občinstva kot tudi stroke, priznane predstave. Poleg treh velikih Borštnikovih nagrajenk Schneewittchen After Party, Macbeth po Shakespearu in Bartleby, pisar so tukaj tudi kolaž besedil J. D. Salingerja in B.-M. Koltèsa Ma and Al, Medeja material, monodrama Roberta Waltla ''Noč čisto na robu gozdov'' ali V samoti bombaževih polj z Markom Mandićem in Robertom Waltlom v režiji Ivice Buljana, ''Persona'' Janeza Pipana z Janjo Majzelj, Polono Juh, Pio Zemljič in Jožico Avbelj, pripredba Cankarjevega ''Kurenta'' z Jurijem Součkom, ''Stol(čk)i'' Nika Goršiča po E. Ionescu, zgodba večnih ljubimcev ''Tristana in Izolde'' v angleškem jeziku v režiji Zoltana Balázsa, preplet kriminalističnega romana in metadrame, slovenska praizvedba ''Splendida'' Jeana Geneta in Senke Bulić ter ''Divjad'', prvi gledališki projekt Nejca Gazvode, in ''Zapiranje Ljubezni'' s Pio Zemljič in Markom Mandićem v režiji Ivice Buljana, ki ju pripravljamo za jesen, če izpostavimo le nekatere.<br /> <br /> ===Gostovanja v Sloveniji===<br /> Izjemno pomembna usmeritev Mini teatra je tudi pokrivanje Slovenije s kvalitetnimi lutkovnimi in gledališkimi predstavami. Predstave Mini teatra so tako danes sestavni del skoraj vseh otroških abonmajev v Sloveniji, hkrati pa skoraj ni malo večjega mesta v Sloveniji, kjer še nismo gostovali. Naše predstave gostujejo po vsej Sloveniji in tujini, z veseljem se bomo odzvali tudi vašemu vabilu in vas obiskali.<br /> <br /> ===Gostovanja v Zamejstvu===<br /> Pomembna pa so tudi gostovanja Mini teatra pri Slovencih izven matične domovine. Tako smo v tesnih stikih s Slovenci v Avstriji (Šmihel, Železna kaplja, Šentjanž, Celovec), v Italiji ( Trst, Devin, Stara Gorica), na Madžarskem (Števanovci) in na Hrvaškem (Slovensko društvo Triglav iz Splita, Reka, Pula, Zagreb). Verjamemo anamreč, da tudi z našimi predstavami krepimo zavest o slovenstvu in pomagamo pri kulturnem razvoju naše manjšine v tujini. <br /> <br /> ====Gostovanja Mini Teatra v letu 2012====<br /> Trbovlje, Nova Gorica, Škofja Loka, Koper, Slovenj Gradec, Medvode, Grosuplje, Žalec, Ptuj, Kočevje, Šentjernej, Radovljica, Trebnje, Maribor, Kamnik, Krško, Dovje-Mojstrana, Domžale, Ljutomer, Velenje, Kranj, Murska Sobota<br /> <br /> ====Gostovanja Mini Teatra v letu 2011====<br /> Kranj, Ajdovščina, Domžale, Idrija, Slovenj Gradec, Trbovlje, Nova Gorica, Škofja Loka, Koper, Grosuplje in Žalec<br /> <br /> ====Gostovanja Mini Teatra v letu 2010====<br /> Ajdovščina, Koper, Kranj, Domžale, Nova Gorica, Slovenj Gradec, Ptuj, Vrhnika, Črnomelj, Ravne na Koroškem, Grosuplje, Dobrna, Krško, Lendava, Trbovlje, Rogaška Slatina, Kozje, Portorož, Žalec, Maribor, Velenje, Idrija, Šmihel, Mežica, Murska Sobota, Tolmin, Novo Mesto<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Koprodukcije===<br /> Tudi koprodukcije so pravilo Mini teatra, tako so naše predstave nastale oz. nastajajo v koprodukcijah s [[Cankarjev dom|Cankarjevim domom]], [[Gledališče Glej|Gledališčem Glej]], [[festival Ljubljana|Festivalom Ljubljana]], Hrvaškim narodnim gledališčem I. pl. Zajca Rijeka, Mladinskim kulturnim centrom Maribor, ARL Dubrovnik, Novim kazalištem Zagreb, Kazalištem Hotel Bulić, Teatrom ITD, [[Freyer teater|Freyer teatrom]], [[Gledališče jaz in ti|Gledališčem Jaz in ti]], [[Globalni teater|Globalnim teatrom]], WaxFactory iz New Yorka, [[Festival Ex ponto|Festivalom Ex Ponto]], [[UNIMA Slovenija,]] [[Exodos|Exodosom]], Mestnim gledališčem Žar ptica iz Zagreba in Dječjim kazalištem Osijek,[[Slovensko stalno gledališče Trst|Stalno slovensko gledališče iz Trsta]], [[mestno gledališče Ptuj|Mestno gledališče Ptuj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]].<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> ===Festivali===<br /> <br /> ====Mini poletje, mednarodni festival za otroke====<br /> Pomembna produkcija Mini teatra je tudi mednarodni lutkovni festival [[Mini poletje za otroke]], ki ga že petnajsto leto z izjemnim uspehom pripravljamo v Ljubljani. <br /> <br /> <br /> Že 15. mednarodni festival za otroke, Mini poletje Mini teatra, bo tudi letos poskrbel za nove nepozabne poletne mesece in pritegnil mnoge Ljubljančane, obiskovalce prestolnice in turiste. Čakajo nas odlične predstave Mini teatra, na gostovanje v Ljubljano pa pridejo tudi zanimive predstave iz tujine. Poleg nepozabnih lutkovnih predstav pa bo Mini teater v sodelovanju s KUD-om Sredina ob poletnih nedeljah organiziral tudi za ustvarjalne delavnice za otroke! <br /> <br /> <br /> Mini poletje je torej festival, ki združuje vse generacije - od najmlajših in mladine do njihovih staršev in starih staršev, ki si skupaj ne le ogledajo predstave, pač pa z otroki tudi ustvarjajo in se skozi kreativnost povezujejo. <br /> <br /> <br /> Festival vsako leto nadgrajujemo, s kvalitetno predstavitvijo mednarodnih lutkovnih in gledaliških predstav ter gledališč pa bomo nadaljevali tudi v vseh naslednjih letih. Ljubljanskemu občinstvu bodo tako predstavljena gledališča iz Slovaške, Češke, Madžarske, Belgije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije, če naštejemo le nekatere izmed gostujočih držav. Festival pa bomo dodatno nadgradili tudi z didaktičnimi ustvarjalnimi vsebinami in tematsko orientacijo na izrazitejšo predstavitev posamezne nacionalne umetnosti za otroke.<br /> <br /> ====Srednjeveški dnevi v Ljubljani in Festival srednjeveške in renesančne glasbe====<br /> <br /> V letu 2014 bo Mini teater ob pomoči Turizma Ljubljana in MOL-a že petjastič pripravil Srednjeveške dneve v Ljubljani in že desetič zapored mini Festival srednjeveške in renesančne glasbe, ki se bo odvijal na Križevniški ulici in drugih lokacijah po Ljubljani. V preteklih letih se je pokazalo, da ta festival spada med pomembnejše glasbene predstavitve srednjeveške glasbe v Sloveniji, Srednjeveški dnevi pa med največjo in najbolj atraktivno turistično prireditev v Ljubljani. Z velikim veseljem namreč ocenjujemo, da se je lanskoletnega dogodka udeležilo več kot 5.000 ljudi.<br /> <br /> <br /> Kostumirani srednjeveški plemiči, dame, vitezi in metalci zastav bodo tudi letos pritegnili veliko pozornosti, vsi, željni potovanja v preteklost, pa bodo zagotovo uživali. Na lokacijah od Križevniške ulice do Magistrata in Tromostovja ter Kongresnega trga in Trga francoske revolucije, v programu z več kot 200 nastopajočimi brez dvoma ne bo dolgčas nikomur. Med mečevanjem, postavitvijo viteškega tabora in številnimi družabnimi igrami, pa seveda ne bosta manjkala niti srednjeveška glasba in ples<br /> <br /> ====Nedeljski lutkovni popoldnevi in nedeljski grajski lutkovni popoldnevi====<br /> pa so unikat v slovenskem kulturnem prostoru, saj ni gledališča, kjer bi se že petnajst let nepretrgoma odvijale lutkovne predstave ali gledališke predstave nasploh.<br /> <br /> ===Kulturna četrt Križevniška===<br /> <br /> Mini teater je tudi pobudnik nove kulturne četrti Križevniška kot povezovalnega elementa vseh ustvarjalcev in ponudnikov umetniških in kulturnih vsebin na levem bregu Ljubljanice. Križevniška namreč povezuje vse, ki danes tukaj ustvarjajo in delajo ter združuje umetnike, ustvarjalce in stanovalce, takoj pa je naletela tudi na veliko zadovoljstvo in zanimanje obiskovalcev in turistov.<br /> <br /> <br /> Na Križevniški ulici so postavljene tudi domiselne klopi, namenjene druženju in prijetnemu počitku. Popisane so z imeni in kratkimi opisi “križevniških” ustvarjalcev in opremljene s knjižicami, pripetimi ob strani, ki zgodovino ulice in četrti predstavijo tako v slovenščini kot v angleščini. V samokolnicah ob njih lahko iz črk sestavljamo misli, drevesa in rože na oknih pa ustvarjajo sproščujoče vzdušje v strogem centru mesta. Križevniška četrt je v sklopu projekta Urbane intervencije in ozelenitve opremljena tudi z malimi likovnimi instalacijami, novimi napisi in označevalnimi tablami, postavitev urbane opreme in ozelenitev ulice pa je takoj naletela na veliko zadovoljstvo in zanimanje stanovalcev, obiskovalcev in turistov. ''»Ali postaja slovensko glavno mesto zato kaj bolj prijazno do svojih prebivalcev? Prav gotovo. To dokazujejo tudi nekatere spremembe v obnašanju. Prebivalci oživljenih predelov Ljubljane se med seboj poznajo in tudi pozdravljajo . Kot včasih na vasi ali v manjših mestih. V hitrih in trpkih časih pa take geste štejejo precej več, kot je videti na prvi pogled,«'' je v članku za Adria In-flight Magazine zapisal tudi Matjaž Potokar.<br /> <br /> <br /> Otvoritev kulturne četrti Križevniška in projekt ozelenitve, ki je pomenil eno redkih urbanih intervencij v središču Ljubljane ter obenem novo možnost kulturne revitalizacije mesta, avgusta 2011, je potekala pod taktirko Mini teatra. ''»S prireditvami želimo Ljubljančane zvabiti na ulico, da se družijo in so ponosni na izročilo Križevniške. Postavili smo klopi, posadili drevje in rože. Šalamunova sedemdesetletnica je bila idealna priložnost, da se z Ivico oddolživa temu velikemu svetovljanu. Performans pa je pomagal odkriti vse skrite kotičke, ki jih ponuja Križevniška z okolico. Morda je še bolj pomembno, da se tudi danes življenje in kultura nista umaknila z ulice. Želja snovalcev, prenesti energijo življenja iz gledališča na ulico, se uresničuje. Običajno pa se dogajanje najbolj razmahne poleti,«'' pojasni Robert Waltl, direktor Mini teatra.<br /> <br /> <br /> ===Abonma Transferzala===<br /> V naslednjo sezono bo Mini teater vstopil tudi z novim abonmajem TRANSFERZALA. Popotnikom TRANSFERZALE, ki bodo z abonmajem spoznavali ljubljanske neodvisne odre, bo Mini teater ponudil veliko Boršnikovo nagrajenko 2011, predstavo Bartleby, pisar z Igorjem Samoborjem ter dve noviteti naslednje sezone – avtorski projekt odličnega mladega pisatelja in režiserja Nejca Gazvode s šestimi izjemnimi mladimi igralci, Divjad, ter Zapiranje Ljubezni s Pio Zemljič in Markom Mandićem v režiji Ivice Buljana.<br /> <br /> <br /> Abonma TRANSFERZALA je gledališko-plesni abonma, ki združuje izbor predstav petih ljubljanskih neodvisnih odrov - Gledališča Glej, Mini teatra, Plesnega Teatra Ljubljana, Stare mestne elektrarne - Elektro Ljubljana in Centra kulture Španski borci.<br /> <br /> <br /> V sezoni 2013/2014 ponujamo vrhunske produkcije drznih ustvarjalcev, ki nastajajo na naših odrih. Pri sestavi abonmaja pa se boste ravnali zgolj in le po svojem okusu in času, ki ga imate na voljo - odvisni boste samo od sebe, torej neodvisni. Kot mi. <br /> <br /> <br /> Vaš abonma bo potovanje, »transferzala« po petih kulturnih postojankah. Nudi vam petnajst različnih predstav, med katerimi si boste izbrali po eno z vsakega odra. Petim predstavam po vaši izbiri pa bo sledil zaključni dogodek s programskim presenečenjem in zabavo, na kateri se boste spoznali med sabo, z nami in z umetniki.<br /> <br /> <br /> Vaša pot po Transferzali ne bo v breme ne vašemu telesu ne vašemu žepu. Sezonska izkaznica za gledališko-plesno potovanje je namreč le 25 evrov, ogled ostalih predstav iz abonmajske ponudbe pa vam bo omogočila s kar 50% popustom.<br /> <br /> <br /> Abonma TRANSFERZALA 2013/2014 - prvo potovanje po petih združenih neodvisnih odrih Ljubljane!<br /> <br /> <br /> 5 neodvisnih odrov<br /> 15 predstav<br /> Tvoj izbor.<br /> Tvoja pot.<br /> Abonma Transferzala.<br /> <br /> <br /> Več tudi na spletni strani www.transferzala.si<br /> <br /> ==Direktorji in umetniški vodje==<br /> *1999 - [[Robert Waltl]], direktor in umetniški vodja<br /> * 1999 - [[Ivica Buljan]], umetniški vodja postdramskega gledališča<br /> <br /> ==Seznam režiserjev ==<br /> *[[Andrej Adamek]] - ''Take ljudske'' <br /> *[[Aleksander Anurov]] - ''Pravljica o carju Saltanu''<br /> *[[Marek Bečka ]] - ''Obuti maček'', 'Sneguljčica', 'Mizica, pogrni se'', 'Pogumna Molly''<br /> *[[Luis Zornoza boy]] - ''Srečni kraljevič'' <br /> *[[Barbara Bulatović]] - ''Črna kuhna'' <br /> * Senka Bulić - Splendid<br /> *[[Ivica Buljan]] - ''Kvartet'', ''Marš - Visoka pesem'', ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu'', ''Medeja material'', ''Schneewittchen After Party, Noč čisto na robu gozdov, Josep, Sallinger, Jackie, Kiklop, Mojca Pokrajculja, Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča, Mala morska deklica, 'Ma and Al, Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker, Macbeth po Shakespearu, V samoti bombaževih polj''<br /> * Zoltán Balázs - ''Tristan in Izolda''<br /> *[[Ivana Djilas]] - ''Drugačen'', ''Ko nihče ni imel kaj početi''<br /> * [[Nejc Gazvoda]] - Divjad<br /> *[[Janez Lapajne]]- ''Razsutje'' <br /> *[[Aleksej Leljavski]] - Puškin - &quot;male tragedije&quot; <br /> *[[Edi Majaron]] - ''Osel Nazarenski'' <br /> *[[Slavčo Malev]] - ''Žabji kralj'', ''Začarani štorklji'', ''Kalif štrk'' <br /> *[[Ivan Peternelj]] - ''Avgusta'' <br /> *[[Pavel Polak]] - ''Rdeča kapica'', ''Trije prašički'' in ''Palček'' <br /> * Mirko Rajas - Morrison in štirje letni časi<br /> *[[Vasilij Senin]] - ''Ribič in njegova duša'' <br /> *[[Nina Skrbinšek]] - ''Čudežna skrinjica'', ''Čarobni prah'' <br /> Peter Srpčič - Mahmud<br /> *[[Ivan Talijančić]] - ''...She said'' <br /> *[[Eka Vogelnik]] - ''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' <br /> *[[Jasna Vombek]] - ''Moderato cantabile'' <br /> *[[Robert Waltl]] - ''Miškolin'', ''Palčica'', ''Janko in Metka'', ''Mojca Pokrajculja'', ''Volk in kozlički'', ''Prebrisani zajec Sparky'' in ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'', 'Palčica'', ''Sapramiška 2 - Sapramišja sreča, Pekarna Mišmaš, Zvezdica Zaspanka''<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev ==<br /> *MIHA ARH - Trije prašički, Palček, Mojca Pokrajculja <br /> *IVA BABIĆ - Razsutje <br /> *SENKA BULIĆ - Medeja material, Marš - Visoka pesem <br /> *SEBASTIJAN CAVAZZA - Razsutje <br /> *DAMJANA ČERNE - Avgusta <br /> *DION DOULIS - ...She said <br /> *IVANA DJILAS - Ko nihče ni imel kaj početi <br /> *JURIJ DREVENŠEK - Macbeth after Shakespeare, Divjad<br /> *PRIMOŽ EKART - Razsutje <br /> *VERONIKA DROLC - Dan umorov v zgodbi o Hamletu, Schneewittchen After Party,Mojca Pokrajculja, Ribič in njegova duša <br /> *NIKO GORŠIČ - Schneewittchen After Party, Marš - Visoka pesem, Stol(čk)i<br /> *SUZANA GRAU - Rdeča kapica <br /> *LUCIJA GRM - Prebrisani zajec Sparky, Deklica s culico <br /> *GREGOR GRUDEN - Mala morska deklica<br /> *DITKA HABERL - Medeja material, Marš - Visoka pesem, Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker <br /> *AKIRA HASEGAWA - Pravljica o carju Saltanu, Avgusta <br /> *NINA IVANIČ - Čudežna skrinjica, Čarobni prah <br /> *GAŠPER JARNI - Trije prašički, Puškin - Gostija v času kuge, Mozart in Salieri, Skopi vitez in Kamniti gost, Obuti maček <br /> *VESNA JEVNIKAR - Prebrisani zajec Sparky <br /> *JOSE - Dan umorov v zgodbi o Hamletu, Marš - Visoka pesem, Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker, Obuti maček, Ribič in njegova duša, Sneguljčica, Mizica, pogrni se, Morrison in štirje letni časi, Pogumna Molly, Kako ujeti zvezdo<br /> *ALJAŽ JOVANOVIĆ - Sneguljčica, Pekarna Mišmaš, Mizica, pogrni se, Divjad<br /> *EMIR JUŠIČ PIBER - Miškolin, O miški, ki si je trebušček raztrgala, Osel Nazarenski <br /> *OLGA KACJAN - Janko in Metka, Marš - Visoka pesem <br /> *MAŠA KAGAO KNEZ - Marš - Visoka pesem, Ribič in njegova duša <br /> *ASJA KAHRIMANOVIĆ - Rdeča kapica <br /> *ANA KARIĆ - Schneewittchen After Party, Marš - Visoka pesem, Kvartet / *KARIN KOMLJANEC - Miškolin <br /> *MAJA KONČAR - Čarobni prah, Čudežna skrinjica <br /> *BARBARA KUKOVEC- Avgusta, Janko in Metka, Drugačen <br /> *ERIKA LATTA - ...She said <br /> *MINCA LORENCI - Dan umorov v zgodbi o Hamletu <br /> *VESNA LUBEJ - Volk in kozlički <br /> *MARUŠA MAJER - Zvezdica zaspanka, Morrison in štirje letni časi, Divjad<br /> *MARKO MANDIĆ - Medeja material, Marš - Visoka pesem, Macbeth po Shakespearu, Ma and Al, Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker, V samoti bombaževih polj, Zapiranje ljubezni<br /> *NATAŠA MATJAŠEC -Pravljica o carju Saltanu <br /> *DRAGO MILINOVIĆ - Razsutje <br /> *ANDREJ MURENC - Rdeča kapica <br /> *IVAN PETERNELJ - Avgusta <br /> *TOMAŽ PIPAN - Volk in kozlički, Prebrisani zajec Sparky <br /> *TADEJ PIŠEK - Sapramiška 2 - Sapramišja sreča, Pekarna Mišmaš, Tristan in Izolda, Zvezdica Zaspanka, Žabji kralj, Kako ujeti zvezdo<br /> *MATEJ PUC - Rdeča kapica, Divjad<br /> *MATEJA PUCKO - Drugačen <br /> *BOŠTJAN GORENC PIŽAMA - Črna kuhna <br /> *NINA SKRBINŠEK - Volk in kozlički, Ko nihče ni imel kaj početi <br /> *VESNA SLAPAR - Miškolin <br /> *JURIJ SOUČEK - Janko in Metka, Miškolin <br /> *PETRA STARE - Take ljudske <br /> *KATARINA STEGNAR - ...She said <br /> *AJDA SMREKAR - Sapramiška 2 - Sapramišja sreča, Divjad<br /> *EDO STRAH - Osel Nazarenski <br /> *ROMANA ŠALEHAR - Razsutje <br /> *IGOR ŠTAMULAK - Puškin - Gostija v času kuge, Mozart in Salieri, Skopi vitez in Kamniti gost, Miškolin, Zvezdica Zaspanka<br /> *MILAN ŠTEFE - Začarani štorklji, Pravljica o carju Saltanu, Volk in kozlički,Ko nihč ni imel kaj početi, Mojca Pokrajculja, Prebrisani zajec Sparky <br /> *ANDREJ ŠTULAR - Take ljudske <br /> *ALJOŠA TERNOVŠEK - Janko in Metka <br /> *VIOLETA TOMIČ - Mojca Pokrajculja, Sapramiška 2 - Sapramišja sreča, Pekarna Mišmaš <br /> *TOMISLAV TOMŠIČ - Rdeča kapica, Začarani štorklji <br /> *BRINA SAJE VOGELNIK- O miški, ki si je trebušček raztrgala <br /> *TINA VRBNJAK - Divjad<br /> *ROBERT WALTL - Kvartet, Dan umorov v zgodbi o Hamletu, Schneewittchen After Party, Noč čisto na robu gozdov, Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča, Žabji kralj, Kalif Štrk, Srečni kraljevič, Osel Nazarenski in Palčica <br /> *PIA ZEMLJIČ - Marš - Visoka pesem, Mala morska deklica, Zapiranje ljubezni <br /> *TJAŠA ŽELEZNIK - Trije prašički, Palček <br /> *ROBERT KOROŠEC - Tristan in Izolda, Troglavi zmaj in princeske, Pogumna Molly, Kako ujeti zvezdo<br /> *JERNEJ ČAMPELJ - Tristan in Izolda<br /> *ROK KUNAVER - Tristan in Izolda<br /> *VESNA VONČINA – Ali Baba in štirideset razbojnikov, Trije prašički, Sneguljčica<br /> *VESNA KUZMIČ – Tristan in Izolda <br /> *ANA URBANC – Tristan in Izolda<br /> *JERNEJ GAŠPERIN – Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker, Na vrtu sebičnega velikana<br /> *ANŽE ZEVNIK – Ali baba in štirideset razbojnikov, Macbeth po Shakespearu<br /> *TINA POTOČNIK – Palček<br /> *MARKO PLANTAN – Palček, Puškin - Gostija v času kuge, Mozart in Salieri, Skopi vitez in Kamniti gost<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrajene uprizoritve==<br /> ===Nagrade Mini Teatra 2015===<br /> * Nagrada Prešernovega sklada 2015 Pii Zemljič za vlogo Pie; Februar 2015<br /> * Nagrada za predstavo Sneguljčica za najboljšo predstavo v celoti na 21. Festivalu ekološkega pozorišta za decu i mlade v Bački Palanki (Srbija); Avgust 2015<br /> * Nagrada za predstavo Pekarna Mišmaš za najboljšo predstavo 8. Bugojnskega lutkovnega bienala; September 2015<br /> * Kolektivna nagrada za igralski kolektiv Mini teatra v predstavi Jurček in trije razbojniki (Vesna Vončina, Tadej Pišek, Marko Ujc, Tines Špik in Marko Brdnik) na 14. mednarodnem festivalu poklicnih gledališč v Banja Luki (Bosna in Hercegovina); Oktober 2015<br /> <br /> ===Nagrade Mini Teatra 2014===<br /> * Nagrada za najboljšo igro in animacijo Violeti Tomič na 21. mednarodnem festivalu otroškega gledališča v Subotici (Srbija); September 2014<br /> * Nagrada Robertu Smoliku za najboljšo scenografijo na 21. mednarodnem festivalu otroškega gledališča v Subotici (Srbija); September 2014<br /> ===Nagrade Mini Teatra 2013===<br /> * Nagrada Zlata iskra za najboljšo predstavo 15. Mednarodnega lutkarskega festivala Zlata iskra v Kragujevcu (Srbija) za Sneguljčico; Maj 2013<br /> * Nagrada igralcu Joseu v predstavi Sneguljčica za najboljšo igro 15. Mednarodnega lutkarskega festivala Zlata iskra v Kragujevcu (Srbija); Maj 2013<br /> * Nagrada Robertu Smoliku za lutke in sceno za predstavo Sneguljčica 15. Mednarodnega lutkarskega festivala Zlata iskra v Kragujevcu (Srbija); Maj 2013<br /> * -Nagrada za najboljšo predstavo na 4. festivalu mreže NETA (Nova Evropska Teatrska Akcija), Vratsa (Bolgarija); Maj 2013<br /> * Nagrada Maruši Majer za najboljšo igralko 20. mednarodnega festivala otroškega gledališča Subotica (Srbija) za predstavo Zvezdica Zaspanka; Maj 2013<br /> * Nagrada Mini teatru za Stol(čk)e Nika Goršiča na mednarodnem gledališkem Festivalu evropskega igralca v Makedoniji (Festival Actor of Europe) . Nagrada za najboljšo predstavo Stol(čk)i v izvedbi in režiji Nika Goršiča!. Predstava je bila prepoznana kot najboljši avtorski projekt prikazan na festivalu v vseh segmentih, igra, režija, tekst, dramaturgija in vizualnost predstave; Julij 2013<br /> * Nagrada Mareku Bečki za najboljšo režijo na Drugem mednarodnem festivalu v Podgorici (Črna gora); September 2013<br /> * Nagrada Robertu Smoliku za najboljšo scenografijona Drugem mednarodnem festivalu v Podgorici (Črna gora); September 2013<br /> * Nagrada najboljšo predstavo otroške žirije zana Drugem mednarodnem festivalu v Podgorici (Črna gora); September 2013<br /> * Velika igralska nagrada Risto Šiškov za najvišji igralski dosežek Niku Goršiču za Stol(čk)e Mini teatra, 21. mednarodni festival komornega gledališča Risto Šiškov v Makedoniji; September 2013<br /> *Igralska nagrada ansamblu predstave Pekarna Mišmaš (Violeti Tomič, Tadeju Pišku in Joseu) 12. Mednarodnega festivala poklicnih otroških gledališč Banja Luka (Bosna in Hercegovina); Oktober 2013<br /> *Severjeva nagrada 2013 Pii Zemljič za vlogo Pie v Zapiranju ljubezni (P. Rambert/režija Ivica Buljan); December 2013<br /> <br /> ===Nagrade Mini Teatra 2012===<br /> *Nagrada Prešernovega sklada, [[Ivica Buljan]]<br /> * Nagrada festivala SKUP' 2012 Marku Mandiću v predstavi ''Ma and Al'' (Ptuj, Slovenija)<br /> * Grand Prix festivala za najboljšo uprizoritev v celoti 19. mednarodnega festivala otroškega gledališča Subotica (Srbija) za ''Sneguljčico''; Maj 2012<br /> * Nagrada za najboljšo režijo 19. mednarodnega festivala otroškega gledališča Subotica (Srbija) režiserju Mareku Bečki za ''Sneguljčico''; Maj 2012<br /> * Nagrada Maček iz žaklja otroške žirije 23. mednarodnega lutkovnega festivala Poletni lutkovni pristan 2012 (Maribor, Slovenija) za ''Sneguljčico''; September 2012<br /> * Grand Prix za najboljšo uprizoritev v celoti Mednarodnega festivala poklicnih otroških gledališč v Banja Luki (Bosna in Hercegovina) za ''Sneguljčico''; Oktober 2012<br /> <br /> ===Nagrade Mini Teatra 2011===<br /> *Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev na 46. Festivalu Borštnikovo srečanje (Herman Melville ''Bartleby, pisar'', r. Miloš Lolić)<br /> *Borštnikova nagrada za najboljšo moško igro na 46. Festivalu Borštnikovo srečanje: Igor Samobor (Herman Melville ''Bartleby, pisar'', r. Miloš Lolić)<br /> *Borštnikova nagrada za adaptacijo besedila na 46. Festivalu Borštnikovo srečanje:Miloš Lolić (Herman Melville ''Bartleby, pisar'', r. Miloš Lolić)<br /> *Borštnikova nagrada za oblikovanje zvoka na 46. Festivalu Borštnikovo srečanje: Luka Ivanović (Herman Melville ''Bartleby, pisar'', r. Miloš Lolić)<br /> <br /> *Vélika nagrada za najboljšo predstavo festivala &quot;Male scene&quot; v Reki, Hrvaška (''Kiklop'', r. [[Ivica Buljan]])<br /> *Nagrada za scenografijo in nagrada za kostumografijo predstavi ''Kiklop''<br /> , mednarodni gledališki festival Brez prevoda, Užice, Srbija (r. [[Ivica Buljan]])<br /> *Nagrada Judita [[Marko Mandić|Marku Mandiću]] na Splitskem poletnem festivalu za vlogo v predstavi ''Ma&amp;Al'', (r. [[Ivica Buljan]])<br /> *nagrada [[Marek Bečka|Mareku Bečki]] za najboljšega režiserja Bienala slovenskih lutkovnih ustvarjalcev 2011 za predstavo ''Sneguljčica'' <br /> *Nagrada [[Elena Volpi|Eleni Volpi]] za najboljšo igralko in animatorko Bienala slovenskih lutkovnih ustvarjalcev 2011 v predstavi ''Sneguljčica'' <br /> *Nagrada [[Aljaž Jovanović|Aljažu Jovanoviću]] za najboljšega igralca in animatorja Bienala slovenskih lutkovnih ustvarjalcev 2011 v predstavi ''Sneguljčica'' <br /> *Nagrada Zlata paličica za posebni umetniški dosežek je prejel tandem son:DA (Metka Golec, Miha Horvat) za vizualno podobo v predstavi ''Sapramiška 2 – Sapramišja sreča'' v režiji [[Robert Waltl|Roberta Waltla]].<br /> <br /> ===Nagrade Mini teatra 2010===<br /> <br /> *Nagrada Glavnega mesta Ljubljane za umetniške dosežke [[Robert Waltl|Robertu Waltlu]]. (Robert Waltl je sicer tudi prejemnik Župančičeve nagrade, nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije, več nagrad Združenja dramskih umetnikov Hrvaške, Assiteja Hrvaške in dobitnik številnih nagrad na mednaodnih festivalih v Sloveniji, Iranu, na Hrvaškem, Bosni, Srbiji, Poljskem, ....)<br /> * [[Sanja Jurca Avci]] je na Mednarodnem otroškem gledališkem festivalu Pozorište Zvezdarište v Beogradu 2011 prejela nagrado za najboljšo scenografijo. ([[Andrej Rozman]]: ''Janko in Metka'')<br /> *Nagrada 17. Mednarodnega festivala otroškega gledališča v Subotici igralcem [[Nika Rozman|Niki Rozman]], Anžetu Zevniku in [[Peter Harl|Petru Harlu]] za igralsko animatorsko mojstrovino (H.C. Andersen: ''Grdi raček'', r. [[Robert Waltl]])<br /> *Nagrada Zlatka Šugmana [[Robert Waltl|Robertu Waltlu]] decembra 2010 za uprizoritev Monologa iz predstave ''Noč čisto na robu gozdov'' v režiji [[Ivica Buljan|Ivice Buljana]]<br /> *Na festivalu Monodrama Ptuj 2010 so za najboljšo monodramo zadnjih dveh sezon razglasili predstavo ''Noč čisto na robu gozdov'' v režiji [[Ivica Buljan|Ivice Buljana]].<br /> *Gran Prix za najboljšo predstavo na mednarodnem gledališkem festivalu Skupifest v Skopju v Makedoniji predstavi ''Ma&amp;Al'' v produkciji Mini teatra (r. [[Ivica Buljan]])<br /> *Nagrada [[Primož Pirnat|Primožu Pirnatu]] za vlogo v predstavi ''Medvedek zleze vase'' na Otroškem gledališču RS v Banjaluki.<br /> *Premio Villenueva - Critica Cubana; nagrada kubanskih kritikov in pisateljev za najboljšo tujo predstavo, prikazano na Kubi v letu 2009 (''Macbeth po Shakespearu'', r. [[Ivica Buljan]])<br /> <br /> ==Izobraževanje==<br /> Mini teater poleg umetniške produkcije organizira izobraževalne dejavnosti, ki potekajo znotraj projekta Puppet Nomad Academy 3. Gre za serijo potujočih delavnic in tečajev z namenom združevanja velikih mojstrov lutkarstva in prenašanja njihovih znanj na mlajše generacije. Drugi del projekta je uporaba teh znanj pri ustvarjanju predstav ali manjših projektov v različnih državah ter organizacija delavnic za najmlajše občinstvo.<br /> <br /> ==Viri in literatura ==<br /> <br /> ==Multimedia ==<br /> * [http://www.youtube.com/watch?v=Oep2cpaSlLc Macbeth po Shakespearu]<br /> * [http://www.youtube.com/watch?v=ejG8zxbzX8A Ma and Al]<br /> * [http://www.youtube.com/watch?v=xGOEu0BVels Bartleby, pisar]<br /> * [http://www.youtube.com/watch?v=y0bkgyk0cio Splendid]<br /> * [http://www.youtube.com/watch?v=eD8Mp_JlnAc Tristan in Izolda]<br /> <br /> * [http://www.youtube.com/watch?v=OS2ccDoZ8HE Morrison in štirje letni časi]<br /> * [http://www.youtube.com/watch?v=cd4TsNeq1VQ Pekarna Mišmaš]<br /> * [http://www.youtube.com/watch?v=_gGP_17y3fI Sapramiška 2 - Sapramišja sreča]<br /> * [http://www.youtube.com/watch?v=mEzp6akqI7A Troglavi zmaj in princeske]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mini-teater.si/client.si/index.php Mini teater]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/nagrada-za-igralsko-mojstrstvo-mini-teatru Nagrada za igralsko mojstrstvo Mini teatru - www.sigledal.org]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/mini-teater-na-festivalu-v-belorusiji Mini teater na festivalu v Belorusiji - www.sigledal.org]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/mini-teater-ljubljana-v-subotici Mini teater Ljubljana v Subotici - www.sigledal.org]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/salon-mini-teatra-in-dobra-literatura Salon Mini teatra in dobra literatura - www.sigledal.org]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/mini-teater-v-javnem-interesu Mini teater v javnem interesu - www.sigledal.org]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/replike-mini-teater Replike: Mini teater - www.sigledal.org]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/mini-teater/stran/1 Kritike uprizoritev - www.sigledal.org]<br /> *[https://4d.rtvslo.si/arhiv/umetnost-igre/174594915 Umetnost igre: 20 let Mini teatra, 11.02.2019 - www.rtvslo.si]<br /> *[https://www.delo.si/kultura/oder/gledalisce-je-vse-prej-kot-varen-prostor-151726.html Gledališče je vse prej kot varen prostor. Najmlajše ljubljansko gledališče praznuje dvajseto obletnico, 22.02.2019 - www.delo.si]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Maska&diff=53655 2021-04-21T15:21:18Z

<p>Maša: /* Zunanje povezave */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|Maska]]<br /> [[Kategorija:Nevladne organizacije|Maska]]<br /> <br /> [[Kategorija:Zvrsti|Maska]][[Kategorija:Plesno gledališče|Maska]][[Kategorija:Mejne oblike gledaliških praks|Maska]][[Kategorija:Izobraževanje|Maska]][[Kategorija:Delavnice, seminarji|Maska]]<br /> <br /> ==Predstavitev==<br /> Organizacija, ustanovljena leta 1993, se ukvarja s sodobno umetnostjo in teorijo, raziskovanjem, eksperimentalnimi uprizoritvenimi praksami, interdisciplinarno umetnostjo in kritično teorijo. Deluje na področju umetniške produkcije (scenska, interdisciplinarna in vizualna dela), založništva in izobraževalne dejavnosti. Temelj Maskine mednarodne produkcije so predstave in umetniški dogodki inovativnih umetnikov in raziskovalcev, del pa predstavljajo tudi prvi projekti mlajše generacije.<br /> <br /> <br /> Organizirana je v treh sekcijah: Maska Publikacije, Maska Produkcija in Maska Simpozij.<br /> <br /> ==Publikacije==<br /> <br /> *'''[[Maska: časopis za scenske umetnosti|Maska, Časopis za scenske umetnosti]]'''<br /> <br /> ==Založništvo==<br /> Poleg produkcije in izobraževanja je osrednja Maskina dejavnost založniški program, ki z izdajanjem dveh zbirk skuša pokrivati široko področje sodobnih scenskih umetnosti. Zbirka TRANSformacije zajema sodobno refleksijo scenskih umetnosti tako slovenskih kot tujih avtorjev, zbirka Mediakcije pa pokriva kritiške pisave o medijski kulturi in družbi.<br /> ===Knjižna zbirka TRANSformacije===<br /> Knjižna zbirka ''TRANSformacije'' pokriva polje sodobnih refleksij scenskih umetnosti ter predstavlja dela slovenskih avtorjev kot tudi prevode izbranih del s tega področja. TRANSformacije utirajo pot terminološkim in konceptualnim okvirom za refleksijo sodobnih scenskih umetnosti. Med nedavnimi naslovi so: [[Bojana Kunst]] (Nevarne povezave), [[Tomaž Toporišič]] (Med zapeljevanjem in sumničavostjo), The Future of Computer Arts, (uredila Marina Gržinić), Hans-Thies Lehmann (Postdramsko gledališče), Alexei Monroe (Pluralni monolit). Laibach in NSK, Zero Visibility (uredila Valentina Valentini), Stelarc (uredila Marina Gržinić), Amelia Jones, Body Art. Uprizarjanje subjekta, Teorije sodobnega plesa (uredil [[Janez Janša]]); Libi_doc (Katrien Jacobs), Ready 2 Change (uredili Urška Jurman in Polonca Lovšin) ...<br /> <br /> ===Knjižna zbirka Mediakcije===<br /> Knjižna zbirka Mediakcije pokriva polje kritiške pisave o medijski kulturi in družbi. Kot prva iz zbirke je izšla knjiga ''Novi psi čuvaji'' (Serge Halimi), sledili sta ji ''No Logo'' (Naomi Klein) in ''Monopoli'' (Sandra B. Hrvatin in Lenart J. Kučić).<br /> <br /> ==Produkcija==<br /> Maska Produkcija producira predstave in druge umetniške dogodke inovativnih umetnikov in raziskovalcev kot tudi prve projekte mlajše generacije ([[Janez Janša]], [[Irena Tomažin]], Alix Eynaudi, Alice Chauchat, Magda Reiter, [[Rok Vevar]], [[Mare Bulc]]). Z produkcijami (''Pupilija, papa Pupilo, pa Pupilčki - rekonstrukcija, Mi vsi smo Marlene Dietrich FOR, Crystalll, Miss Mobile, Q&amp;A. Very Private. Very Public, Forma Interrogativa, Collect-if, Trieste – Alessandria EMBARKED, Zadnja egoistična predstava'' ...) so gostovali v številnih evropskih državah, v ZDA, Aziji in Afriki. Maska producira tudi novomedijska dela in dela vizualnih umetnosti; med zadnjimi Triglav na Triglavu, Cona in FWC, ki so bili predstavljeni v Evropi in ZDA.<br /> <br /> ==Izobraževanje==<br /> Poleg umetniške produkcije Maska izvaja tudi izobraževalni program Simpozij.<br /> ===Simpozij in Seminar sodobnih scenskih umetnosti===<br /> Poglavitni projekt Maskinega Simpozija je ''Seminar sodobnih scenskih umetnosti''. Pri Seminarju, ki poteka skozi vse leto, gostijo mednarodno priznane strokovnjake, umetnike in pisce. Med drugim organizirajo predavanja, pogovore, diskusije, delavnice, itd. Naši predavatelji in študenti sodelujejo na mnogih evropskih konferencah in seminarjih.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.maska.si/ Maska]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/pupilija-papa-pupilo-pa-pupil%C4%8Dki Pupilija, Papa Pupilo Pa Pupilčki - www.sigledal.org, 26.4.2010]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/janez-jan%C5%A1a-janez-jan%C5%A1a-janez-jan%C5%A1a-namereadymade JANEZ JANŠA, JANEZ JANŠA, JANEZ JANŠA: NAMEReadymade - www.sigledal.org, 20.5.2010]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/replike-maska-ljubljana Replike: Maska Ljubljana - www.sigledal.org, 4.4.2010]<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/maska/ NEODVISNI podatkovnik]</div>

Maša https://sigledal.org/w/index.php?title=Zavod_Ljudmila&diff=53654 2021-04-21T14:45:07Z

<p>Maša: /* Zunanje povezave */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Izobraževanje|Zavod Ljudmila]][[Kategorija:Organiziranost|Zavod Ljudmila]][[Kategorija:Nevladne organizacije|Zavod Ljudmila]][[Kategorija:Delavnice, seminarji|Zavod Ljudmila]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Zavod Ljudmila]][[Kategorija:Združenja in sindikati|Zavod Ljudmila]]<br /> <br /> <br /> Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost.<br /> <br /> ==Predstavitev==<br /> Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost skozi povezovanje polj umetnosti in tehnologije ter DIY in »open source« pristopov goji inovativno okolje za interdisciplinarne projekte, skupine in posameznike. Deluje pri upravljanju odprtih informacijskih portalov, nudi podporo samoorganiziranim interesnim skupinam, organizira delavnice s področja tehnologije in umetniških praks, zagotavlja skupno IKT infrastrukturo in odprti prostor za nove ideje, srečevanje, izmenjavo idr. Med njihovimi spletnimi portali velja posebej izpostaviti Culture.si, Kulturnik.si in metaiskalnik za slovensko kulturo. Društvo razvija tudi svojo produkcijo, znotraj uprizoritvene umetnosti gre predvsem za performanse, vezane na IKT in digitalne medije.<br /> <br /> ==Projekti==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://wiki.ljudmila.org/Naslovnica Ljudmila]<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/ljudmila/ NEODVISNI podatkovnik]<br /> <br /> ==Viri in literatura==</div>

Maša