https://sigledal.org/w/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=MancaM 2026-05-08T21:13:16Z Prispevki uporabnika MediaWiki 1.39.11 https://sigledal.org/w/index.php?title=Irena_Androjna&diff=57940 2023-05-09T18:14:08Z

<p>MancaM: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Androjna, Irena]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Androjna, Irena]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Androjna, Irena]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Irena Androjna je diplomirala iz slovenistike in anglistike. Zaposlena je na Upravni akademiji. Tam sta njeni glavni področji delovanja usposabljanje s področja komunikacije in tujih jezikov ter usposabljanje izvajalcev usposabljanj. Je avtorica več leposlovnih del, deluje pa tudi kot lektorica in jezikovna svetovalka. Izvaja tudi delavnice in seminarje s področja poslovno-uradovalne slovenščine. <br /> <br /> Piše otroško in mladinsko literaturo. Doslej je bilo objavljenih in uprizorjenih preko 20 njenih radijskih in gledaliških iger za otroke. Mnoge so bile tudi nagrajene. Je avtorica knjižice &quot;čebelice&quot; ''O velikanu, ki je kradel letne čase'', otroškega romana ''Začarano poletje'' in mladinskega romana ''Modri otok''.<br /> <br /> ==Dramska besedila==<br /> *2011 ''Ačih!'', r. Tatjana Peršuh, Šentjakobsko gledališče<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *''Kresna noč v Sinji dobravi''<br /> *''Na vrtu spomladi''<br /> *''Težave z borovnicami''<br /> <br /> ==Celotna besedila==<br /> *{{Pdf|Kresna_noč_v_Sinji_dobravi.pdf|''Kresna noč v Sinji dobravi''}}<br /> *{{Pdf|Na_vrtu_spomladi.pdf|''Na vrtu spomladi''}}<br /> *{{Pdf|Težave_z_borovnicami.pdf|''Težave z borovnicami''}}<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://ua.gov.si/izvajalci/?ID=9bcf83dc-a797-e711-8382-00155d010a0f Spletna stran Upravne akademije]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Irena_Androjna&diff=57939 2023-05-09T18:13:16Z

<p>MancaM: /* Dramska besedila */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Androjna, Irena]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Androjna, Irena]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Androjna, Irena]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Irena Androjna je diplomirala iz slovenistike in anglistike. Zaposlena je na Upravni akademiji. Tam sta njeni glavni področji delovanja usposabljanje s področja komunikacije in tujih jezikov ter usposabljanje izvajalcev usposabljanj. Je avtorica več leposlovnih del, deluje pa tudi kot lektorica in jezikovna svetovalka. Izvaja tudi delavnice in seminarje s področja poslovno-uradovalne slovenščine. <br /> <br /> Piše otroško in mladinsko literaturo. Doslej je bilo objavljenih in uprizorjenih preko 20 njenih radijskih in gledaliških iger za otroke. Mnoge so bile tudi nagrajene. Je avtorica knjižice &quot;čebelice&quot; ''O velikanu, ki je kradel letne čase'', otroškega romana ''Začarano poletje'' in mladinskega romana ''Modri otok''.<br /> <br /> ==Dramska besedila==<br /> *2011 ''Ačih!'', r. Tatjana Peršuh, Šentjakobsko gledališče<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *''Kresna noč v Sinji dobravi''<br /> *''Na vrtu spomladi''<br /> *''Težave z borovnicami''<br /> <br /> ==Celotna besedila==<br /> *{{Pdf|Kresna_noč_v_Sinji_dobravi.pdf|''Kresna noč v Sinji dobravi''}}<br /> *{{Pdf|Na_vrtu_spomladi.pdf|''Na vrtu spomladi''}}<br /> *{{Pdf|Težave_z_borovnicami.pdf|''Težave z borovnicami''}}<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Irena_Androjna&diff=57938 2023-05-09T18:10:50Z

<p>MancaM: /* Dramska besedila */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Androjna, Irena]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Androjna, Irena]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Androjna, Irena]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Irena Androjna je diplomirala iz slovenistike in anglistike. Zaposlena je na Upravni akademiji. Tam sta njeni glavni področji delovanja usposabljanje s področja komunikacije in tujih jezikov ter usposabljanje izvajalcev usposabljanj. Je avtorica več leposlovnih del, deluje pa tudi kot lektorica in jezikovna svetovalka. Izvaja tudi delavnice in seminarje s področja poslovno-uradovalne slovenščine. <br /> <br /> Piše otroško in mladinsko literaturo. Doslej je bilo objavljenih in uprizorjenih preko 20 njenih radijskih in gledaliških iger za otroke. Mnoge so bile tudi nagrajene. Je avtorica knjižice &quot;čebelice&quot; ''O velikanu, ki je kradel letne čase'', otroškega romana ''Začarano poletje'' in mladinskega romana ''Modri otok''.<br /> <br /> ==Dramska besedila==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14669 | contribution}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *''Kresna noč v Sinji dobravi''<br /> *''Na vrtu spomladi''<br /> *''Težave z borovnicami''<br /> <br /> ==Celotna besedila==<br /> *{{Pdf|Kresna_noč_v_Sinji_dobravi.pdf|''Kresna noč v Sinji dobravi''}}<br /> *{{Pdf|Na_vrtu_spomladi.pdf|''Na vrtu spomladi''}}<br /> *{{Pdf|Težave_z_borovnicami.pdf|''Težave z borovnicami''}}<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Irena_Androjna&diff=57937 2023-05-09T18:10:06Z

<p>MancaM: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Androjna, Irena]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Androjna, Irena]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Androjna, Irena]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Irena Androjna je diplomirala iz slovenistike in anglistike. Zaposlena je na Upravni akademiji. Tam sta njeni glavni področji delovanja usposabljanje s področja komunikacije in tujih jezikov ter usposabljanje izvajalcev usposabljanj. Je avtorica več leposlovnih del, deluje pa tudi kot lektorica in jezikovna svetovalka. Izvaja tudi delavnice in seminarje s področja poslovno-uradovalne slovenščine. <br /> <br /> Piše otroško in mladinsko literaturo. Doslej je bilo objavljenih in uprizorjenih preko 20 njenih radijskih in gledaliških iger za otroke. Mnoge so bile tudi nagrajene. Je avtorica knjižice &quot;čebelice&quot; ''O velikanu, ki je kradel letne čase'', otroškega romana ''Začarano poletje'' in mladinskega romana ''Modri otok''.<br /> <br /> ==Dramska besedila==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14669 | author}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *''Kresna noč v Sinji dobravi''<br /> *''Na vrtu spomladi''<br /> *''Težave z borovnicami''<br /> <br /> ==Celotna besedila==<br /> *{{Pdf|Kresna_noč_v_Sinji_dobravi.pdf|''Kresna noč v Sinji dobravi''}}<br /> *{{Pdf|Na_vrtu_spomladi.pdf|''Na vrtu spomladi''}}<br /> *{{Pdf|Težave_z_borovnicami.pdf|''Težave z borovnicami''}}<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Irena_Androjna&diff=57936 2023-05-09T17:57:56Z

<p>MancaM: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Androjna, Irena]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Androjna, Irena]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Androjna, Irena]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Irena Androjna je diplomirala iz slovenistike in anglistike. Zaposlena je na Upravni akademiji. Tam sta njeni glavni področji delovanja usposabljanje s področja komunikacije in tujih jezikov ter usposabljanje izvajalcev usposabljanj. Je avtorica več leposlovnih del, deluje pa tudi kot lektorica in jezikovna svetovalka. Izvaja tudi delavnice in seminarje s področja poslovno-uradovalne slovenščine. <br /> <br /> Piše otroško in mladinsko literaturo. Doslej je bilo objavljenih in uprizorjenih preko 20 njenih radijskih in gledaliških iger za otroke. Mnoge so bile tudi nagrajene. Je avtorica knjižice &quot;čebelice&quot; ''O velikanu, ki je kradel letne čase'', otroškega romana ''Začarano poletje'' in mladinskega romana ''Modri otok''.<br /> <br /> ==Celotna besedila==<br /> *{{Pdf|Kresna_noč_v_Sinji_dobravi.pdf|''Kresna noč v Sinji dobravi''}}<br /> *{{Pdf|Na_vrtu_spomladi.pdf|''Na vrtu spomladi''}}<br /> *{{Pdf|Težave_z_borovnicami.pdf|''Težave z borovnicami''}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *''Kresna noč v Sinji dobravi''<br /> *''Na vrtu spomladi''<br /> *''Težave z borovnicami''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Irena_Androjna&diff=57935 2023-05-09T17:56:38Z

<p>MancaM: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Androjna, Irena]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Androjna, Irena]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Androjna, Irena]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Irena Androjna je diplomirala iz slovenistike in anglistike. Zaposlena je na Upravni akademiji. Tam sta njeni glavni področji delovanja usposabljanje s področja komunikacije in tujih jezikov ter usposabljanje izvajalcev usposabljanj. Je avtorica več leposlovnih del, deluje pa tudi kot lektorica in jezikovna svetovalka. Izvaja tudi delavnice in seminarje s področja poslovno-uradovalne slovenščine. <br /> <br /> Piše otroško in mladinsko literaturo. Doslej je bilo objavljenih in uprizorjenih preko 20 njenih radijskih in gledaliških iger za otroke. Mnoge so bile tudi nagrajene. Je avtorica knjižice &quot;čebelice&quot; ''O velikanu, ki je kradel letne čase'', otroškega romana ''Začarano poletje'' in mladinskega romana ''Modri otok''.<br /> <br /> ==Celotna besedila==<br /> *{{Pdf|Kresna_noč_v_Sinji_dobravi.pdf|''Kresna noč v Sinji dobravi''}}<br /> *{{Pdf|Na_vrtu_spomladi.pdf|''Na vrtu spomladi''}}<br /> *{{Pdf|Težave_z_borovnicami.pdf|''Težave z borovnicami''}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *''Kresna noč v Sinji dobravi''<br /> *''Na vrtu spomladi''<br /> *''Težave z borovnicami''</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Iztok_Alidi%C4%8D&diff=57934 2023-05-09T17:39:35Z

<p>MancaM: /* Naslovi dram */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Alidič, Iztok]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Alidič, Iztok]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Alidič, Iztok]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Alidič, Iztok]]<br /> =Življenjepis=<br /> <br /> 9. julij 1950, Ljubljana. V letih 1974 do 1976 obiskuje šolo za scenaristiko pri prof. Mirjani Borčič, v letih 1978 do 1984 se kot igralec udejstvuje v takratnem [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču v Kranju]]. 1983 ustanovi alternativno [[Gledališče čez cesto]] v Kranju, kjer deluje kot režiser, dramatik in umetniški vodja.<br /> <br /> =Naslovi dram=<br /> *''Uličarji''<br /> *''Kovček''<br /> *''Johana''<br /> *''Strupeno poslanstvo Zage P.''<br /> *''Deset zamorčkov'', 1995<br /> *''[[Mars]]'', 1990<br /> *''Jama'', 1989<br /> *''[[Gomba]]'', 1988<br /> *''[[Semenska gasa 27]]'', 1987<br /> <br /> =Priredbe besedil za otroke=<br /> <br /> *''Vžigalice'' 2000<br /> *''[[Bratec]]'' 1986<br /> *''Peter momljač'' 1985<br /> *''[[Švigolin]]'' 1984<br /> <br /> =Celotna besedila=<br /> *{{Pdf|Uličarji.pdf|''Uličarji''}}<br /> *{{Pdf|Kovček.pdf|''Kovček''}}<br /> *{{Pdf|Johana.pdf|''Johana''}}<br /> *{{Pdf|Strupeno_poslanstvo_Zage_P..pdf|''Strupeno poslanstvo Zage P.''}}<br /> *{{Doc|alidic-Vzigalice.doc|''Vžigalice''}}2000<br /> *{{Pdf|Deset_zamorckov.pdf|''Deset zamorčkov''}}1995<br /> *{{Doc|alidic-Gomba.doc|''Gomba''}}1988<br /> *{{Doc|alidic-semenska-gasa.doc|''Semenska gasa 27''}}1986<br /> *{{Doc|alidic-Bratec.doc|''Bratec''}}1986<br /> *{{Doc|alidic-Peter Momljač.doc|''Peter Momljač''}}1985<br /> *{{Doc|alidic-Švigolin.doc|''Švigolin''}}1984<br /> <br /> =Režije=<br /> <br /> *2004 Iztok Alidič ''[[Deset Zamorčkov]]'', Teater lampa<br /> *2001 Alidič-Fallada ''Švigolin'', KUD Visoko<br /> *2001 [[Janez Žmavc]] ''[[Podstrešje]]'', KKZ Radiše (Radsberg) Avstrija<br /> *2001 Eugene Ionesco ''Učna ura'', Teater lampa<br /> *2000 Iztok Alidič ''[[Vžigalice]]'', KUD Ivan Cankar<br /> *2000 Josip Tavčar ''[[Pariz je pač Pariz]]'', KUD Ivan Cankar<br /> *1998 [[Milan Jesih]] ''[[Afrika]]'', Teater Afrika&amp;otroci Medvode<br /> *1998 A.Wuchner ''Briljantin'', Kranjski komedijanti<br /> *1997 Georges Feydeau ''Maček v žaklju'', Teater Tik-tak <br /> *1995 Peter Pavlovec ''[[Carmina Burana]]'', [[Gledališče čez cesto]]<br /> *1994 Peter Turrini ''Caccia ale pantegane'', (Lov na podgane) [[Gledališče čez cesto]]+ drama Recan Trento-Italija<br /> *1993 Iztok Alidič ''[[Jama]]'', [[Gledališče čez cesto]]<br /> *1990 [[Milan Dekleva]] ''[[Vonj po mrtvecih]]'', Loški oder Škofja Loka<br /> *1990 Iztok Alidič ''[[Mars]]'', [[Gledališče čez cesto]]<br /> *1990 Iztok Alidič-Zvonka Radojevič ''[[Miza performance]]'' Gledališče Steps Izola<br /> *1989 Stanislaw Ignacy Witkiewicz ''Norec in nuna'' [[Teater ante portas]]<br /> *1989 Johann Wolfgang Goethe ''Züsse heilige Natur'' [[Teater ante portas]]<br /> *1988 Iztok Alidič ''[[Gomba]]'', [[Gledališče čez cesto]]<br /> *1987 ''[[Magma performance]]'', L.F.N.S. GČC [[Gledališče čez cesto]]<br /> *1987 Iztok Alidič ''[[Semenska gasa 27]]'' , [[Gledališče čez cesto]]<br /> *1986 [[Milan Jesih]] ''[[Afrika]]'', [[Gledališče čez cesto]]<br /> *1985 Boštjan Seliškar-Iztok Alidič ''[[Tanki so na meji]]'', [[Gledališče čez cesto]]<br /> *1984 [[Andrej Blatnik]] ''[[Danes ali apokalipsa]]'', [[Gledališče čez cesto]]<br /> *1982 Eugene Ionesco ''Plešasta pevka'', [[Gledališče čez cesto]]<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Iztok_Alidi%C4%8D&diff=57933 2023-05-09T17:38:50Z

<p>MancaM: /* Naslovi dram */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Alidič, Iztok]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Alidič, Iztok]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Alidič, Iztok]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Alidič, Iztok]]<br /> =Življenjepis=<br /> <br /> 9. julij 1950, Ljubljana. V letih 1974 do 1976 obiskuje šolo za scenaristiko pri prof. Mirjani Borčič, v letih 1978 do 1984 se kot igralec udejstvuje v takratnem [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču v Kranju]]. 1983 ustanovi alternativno [[Gledališče čez cesto]] v Kranju, kjer deluje kot režiser, dramatik in umetniški vodja.<br /> <br /> =Naslovi dram=<br /> *''[[Uličarji]]''<br /> **''[[Kovček]]''<br /> *''[[Johana]]''<br /> *''[[Strupeno poslanstvo Zage P.]]''<br /> *''Deset zamorčkov'', 1995<br /> *''[[Mars]]'', 1990<br /> *''Jama'', 1989<br /> *''[[Gomba]]'', 1988<br /> *''[[Semenska gasa 27]]'', 1987<br /> <br /> =Priredbe besedil za otroke=<br /> <br /> *''Vžigalice'' 2000<br /> *''[[Bratec]]'' 1986<br /> *''Peter momljač'' 1985<br /> *''[[Švigolin]]'' 1984<br /> <br /> =Celotna besedila=<br /> *{{Pdf|Uličarji.pdf|''Uličarji''}}<br /> *{{Pdf|Kovček.pdf|''Kovček''}}<br /> *{{Pdf|Johana.pdf|''Johana''}}<br /> *{{Pdf|Strupeno_poslanstvo_Zage_P..pdf|''Strupeno poslanstvo Zage P.''}}<br /> *{{Doc|alidic-Vzigalice.doc|''Vžigalice''}}2000<br /> *{{Pdf|Deset_zamorckov.pdf|''Deset zamorčkov''}}1995<br /> *{{Doc|alidic-Gomba.doc|''Gomba''}}1988<br /> *{{Doc|alidic-semenska-gasa.doc|''Semenska gasa 27''}}1986<br /> *{{Doc|alidic-Bratec.doc|''Bratec''}}1986<br /> *{{Doc|alidic-Peter Momljač.doc|''Peter Momljač''}}1985<br /> *{{Doc|alidic-Švigolin.doc|''Švigolin''}}1984<br /> <br /> =Režije=<br /> <br /> *2004 Iztok Alidič ''[[Deset Zamorčkov]]'', Teater lampa<br /> *2001 Alidič-Fallada ''Švigolin'', KUD Visoko<br /> *2001 [[Janez Žmavc]] ''[[Podstrešje]]'', KKZ Radiše (Radsberg) Avstrija<br /> *2001 Eugene Ionesco ''Učna ura'', Teater lampa<br /> *2000 Iztok Alidič ''[[Vžigalice]]'', KUD Ivan Cankar<br /> *2000 Josip Tavčar ''[[Pariz je pač Pariz]]'', KUD Ivan Cankar<br /> *1998 [[Milan Jesih]] ''[[Afrika]]'', Teater Afrika&amp;otroci Medvode<br /> *1998 A.Wuchner ''Briljantin'', Kranjski komedijanti<br /> *1997 Georges Feydeau ''Maček v žaklju'', Teater Tik-tak <br /> *1995 Peter Pavlovec ''[[Carmina Burana]]'', [[Gledališče čez cesto]]<br /> *1994 Peter Turrini ''Caccia ale pantegane'', (Lov na podgane) [[Gledališče čez cesto]]+ drama Recan Trento-Italija<br /> *1993 Iztok Alidič ''[[Jama]]'', [[Gledališče čez cesto]]<br /> *1990 [[Milan Dekleva]] ''[[Vonj po mrtvecih]]'', Loški oder Škofja Loka<br /> *1990 Iztok Alidič ''[[Mars]]'', [[Gledališče čez cesto]]<br /> *1990 Iztok Alidič-Zvonka Radojevič ''[[Miza performance]]'' Gledališče Steps Izola<br /> *1989 Stanislaw Ignacy Witkiewicz ''Norec in nuna'' [[Teater ante portas]]<br /> *1989 Johann Wolfgang Goethe ''Züsse heilige Natur'' [[Teater ante portas]]<br /> *1988 Iztok Alidič ''[[Gomba]]'', [[Gledališče čez cesto]]<br /> *1987 ''[[Magma performance]]'', L.F.N.S. GČC [[Gledališče čez cesto]]<br /> *1987 Iztok Alidič ''[[Semenska gasa 27]]'' , [[Gledališče čez cesto]]<br /> *1986 [[Milan Jesih]] ''[[Afrika]]'', [[Gledališče čez cesto]]<br /> *1985 Boštjan Seliškar-Iztok Alidič ''[[Tanki so na meji]]'', [[Gledališče čez cesto]]<br /> *1984 [[Andrej Blatnik]] ''[[Danes ali apokalipsa]]'', [[Gledališče čez cesto]]<br /> *1982 Eugene Ionesco ''Plešasta pevka'', [[Gledališče čez cesto]]<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=PreGlej&diff=57932 2023-05-09T15:15:14Z

<p>MancaM: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|PreGlej]][[Kategorija:Izobraževanje|PreGlej]]<br /> [[Kategorija:Delavnice, seminarji|PreGlej]]<br /> ==Predstavitev==<br /> Temeljno poslanstvo PreGleja je spodbujanje slovenske dramatike in dvig njene kakovosti, spodbujanje tesnejšega sodelovanja med gledališkimi ustvarjalci mlajše generacije in neposredna pomoč dramskim piscem pri razvoju besedil. Pri PreGleju menijo, da bi se morali mladi pisci dramskih besedil več povezovati z igralci, režiserji in gledališko publiko, kar bi vplivalo tako na njihov razvoj kot na kakovost njihovih dramskih besedil. <br /> <br /> Sodelovanje med mladimi dramatiki in drugimi gledališkimi ustvarjalci spodbujajo tako, da razvijajo instrumentarij, ki omogoča lažje povezovanje in sodelovanje igralcev ter režiserjev z mladimi dramatiki. Skupina PreGlej skrbi, da se bralnih uprizoritev v Gledališču Glej udeležujejo umetniški direktorji, igralci, prevajalci, dramaturgi, režiserji, producenti nevladnih organizacij ter uredniki literarnih revij in založb. Hkrati upajo, da s temi dejavnostmi k pisanju dramskih besedil vzpodbujajo tudi nove mlade pisce.<br /> <br /> Glavne dejavnosti društva so javne bralne uprizoritve novonastalih del manj uveljavljenih in neuveljavljenih avtoric ter avtorjev (v okviru PreGleja načrtujejo vsako leto izvesti od 5 do 6 vaj z igralci in režiserjem); PreGlejev laboratorij, namenjen analizi teksta s sodelovanjem strokovnih sodelavcev (dvakrat mesečno v Gledališču Glej) ter mednarodno sodelovanje in izmenjava dramskih besedil, ki sta namenjena širjenju slovenske dramatike izven slovenskih meja, izmenjavi izkušenj in idej ter boljšemu poznavanju tuje sodobne dramatike.<br /> <br /> ==PreGlejev laboratorij==<br /> PreGlejev laboratorij je namenjen dodelavi dramskih besedil neuveljavljenih dramskih piscev pred bralno uprizoritvijo. Udeležijo se ga dramatiki, dramaturgi in režiserji, ki vsako drugo soboto v mesecu med 10. in 14. uro prebirajo in analizirajo besedila mladih slovenskih dramatikov. K udeležbi s svojim dramskim besedilom so vabljeni neuveljavljeni pisci ter študenti gledališke in filmske režije, slavistike, dramaturgije, primerjalne književnosti, filozofije, novinarstva, tujih jezikov, pa tudi srednješolci.<br /> <br /> ==Festivali==<br /> *'''[[PreGlej na glas]]'''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.pre-glej.si/index.php Spletna stran Umetniške skupine PreGlej]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.pre-glej.si/ PreGlej]</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=PreGlej&diff=57931 2023-05-09T15:13:35Z

<p>MancaM: /* PreGlejev laboratorij */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|PreGlej]][[Kategorija:Izobraževanje|PreGlej]]<br /> [[Kategorija:Delavnice, seminarji|PreGlej]]<br /> ==Predstavitev==<br /> Temeljno poslanstvo PreGleja je spodbujanje slovenske dramatike in dvig njene kakovosti, spodbujanje tesnejšega sodelovanja med gledališkimi ustvarjalci mlajše generacije in neposredna pomoč dramskim piscem pri razvoju besedil. Pri PreGleju menijo, da bi se morali mladi pisci dramskih besedil več povezovati z igralci, režiserji in gledališko publiko, kar bi vplivalo tako na njihov razvoj kot na kakovost njihovih dramskih besedil. <br /> <br /> Sodelovanje med mladimi dramatiki in drugimi gledališkimi ustvarjalci spodbujajo tako, da razvijajo instrumentarij, ki omogoča lažje povezovanje in sodelovanje igralcev ter režiserjev z mladimi dramatiki. Skupina PreGlej skrbi, da se bralnih uprizoritev v Gledališču Glej udeležujejo umetniški direktorji, igralci, prevajalci, dramaturgi, režiserji, producenti nevladnih organizacij ter uredniki literarnih revij in založb. Hkrati upajo, da s temi dejavnostmi k pisanju dramskih besedil vzpodbujajo tudi nove mlade pisce.<br /> <br /> Glavne dejavnosti društva so javne bralne uprizoritve novonastalih del manj uveljavljenih in neuveljavljenih avtoric ter avtorjev (v okviru PreGleja načrtujejo vsako leto izvesti od 5 do 6 vaj z igralci in režiserjem); PreGlejev laboratorij, namenjen analizi teksta s sodelovanjem strokovnih sodelavcev (dvakrat mesečno v Gledališču Glej) ter mednarodno sodelovanje in izmenjava dramskih besedil, ki sta namenjena širjenju slovenske dramatike izven slovenskih meja, izmenjavi izkušenj in idej ter boljšemu poznavanju tuje sodobne dramatike.<br /> <br /> ==PreGlejev laboratorij==<br /> PreGlejev laboratorij je namenjen dodelavi dramskih besedil neuveljavljenih dramskih piscev pred bralno uprizoritvijo. Udeležijo se ga dramatiki, dramaturgi in režiserji, ki vsako drugo soboto v mesecu med 10. in 14. uro prebirajo in analizirajo besedila mladih slovenskih dramatikov. K udeležbi s svojim dramskim besedilom so vabljeni neuveljavljeni pisci ter študenti gledališke in filmske režije, slavistike, dramaturgije, primerjalne književnosti, filozofije, novinarstva, tujih jezikov, pa tudi srednješolci.<br /> <br /> ==Festivali==<br /> *'''[[PreGlej na glas]]'''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.pre-glej.si/ PreGlej]</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=PreGlej&diff=57930 2023-05-09T15:10:10Z

<p>MancaM: /* PreGlejev laboratorij */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|PreGlej]][[Kategorija:Izobraževanje|PreGlej]]<br /> [[Kategorija:Delavnice, seminarji|PreGlej]]<br /> ==Predstavitev==<br /> Temeljno poslanstvo PreGleja je spodbujanje slovenske dramatike in dvig njene kakovosti, spodbujanje tesnejšega sodelovanja med gledališkimi ustvarjalci mlajše generacije in neposredna pomoč dramskim piscem pri razvoju besedil. Pri PreGleju menijo, da bi se morali mladi pisci dramskih besedil več povezovati z igralci, režiserji in gledališko publiko, kar bi vplivalo tako na njihov razvoj kot na kakovost njihovih dramskih besedil. <br /> <br /> Sodelovanje med mladimi dramatiki in drugimi gledališkimi ustvarjalci spodbujajo tako, da razvijajo instrumentarij, ki omogoča lažje povezovanje in sodelovanje igralcev ter režiserjev z mladimi dramatiki. Skupina PreGlej skrbi, da se bralnih uprizoritev v Gledališču Glej udeležujejo umetniški direktorji, igralci, prevajalci, dramaturgi, režiserji, producenti nevladnih organizacij ter uredniki literarnih revij in založb. Hkrati upajo, da s temi dejavnostmi k pisanju dramskih besedil vzpodbujajo tudi nove mlade pisce.<br /> <br /> Glavne dejavnosti društva so javne bralne uprizoritve novonastalih del manj uveljavljenih in neuveljavljenih avtoric ter avtorjev (v okviru PreGleja načrtujejo vsako leto izvesti od 5 do 6 vaj z igralci in režiserjem); PreGlejev laboratorij, namenjen analizi teksta s sodelovanjem strokovnih sodelavcev (dvakrat mesečno v Gledališču Glej) ter mednarodno sodelovanje in izmenjava dramskih besedil, ki sta namenjena širjenju slovenske dramatike izven slovenskih meja, izmenjavi izkušenj in idej ter boljšemu poznavanju tuje sodobne dramatike.<br /> <br /> ==PreGlejev laboratorij==<br /> PreGlejev laboratorij je namenjen dodelavi dramskih besedil mladih dramskih piscev pred bralno uprizoritvijo. Udeležijo se ga dramatiki, dramaturgi in režiserji, ki vsako drugo soboto v mesecu med 10. in 14. uro prebirajo in analizirajo besedila mladih slovenskih dramatikov.<br /> <br /> ==Festivali==<br /> *'''[[PreGlej na glas]]'''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.pre-glej.si/ PreGlej]</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=PreGlej&diff=57929 2023-05-09T15:06:31Z

<p>MancaM: /* Predstavitev */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|PreGlej]][[Kategorija:Izobraževanje|PreGlej]]<br /> [[Kategorija:Delavnice, seminarji|PreGlej]]<br /> ==Predstavitev==<br /> Temeljno poslanstvo PreGleja je spodbujanje slovenske dramatike in dvig njene kakovosti, spodbujanje tesnejšega sodelovanja med gledališkimi ustvarjalci mlajše generacije in neposredna pomoč dramskim piscem pri razvoju besedil. Pri PreGleju menijo, da bi se morali mladi pisci dramskih besedil več povezovati z igralci, režiserji in gledališko publiko, kar bi vplivalo tako na njihov razvoj kot na kakovost njihovih dramskih besedil. <br /> <br /> Sodelovanje med mladimi dramatiki in drugimi gledališkimi ustvarjalci spodbujajo tako, da razvijajo instrumentarij, ki omogoča lažje povezovanje in sodelovanje igralcev ter režiserjev z mladimi dramatiki. Skupina PreGlej skrbi, da se bralnih uprizoritev v Gledališču Glej udeležujejo umetniški direktorji, igralci, prevajalci, dramaturgi, režiserji, producenti nevladnih organizacij ter uredniki literarnih revij in založb. Hkrati upajo, da s temi dejavnostmi k pisanju dramskih besedil vzpodbujajo tudi nove mlade pisce.<br /> <br /> Glavne dejavnosti društva so javne bralne uprizoritve novonastalih del manj uveljavljenih in neuveljavljenih avtoric ter avtorjev (v okviru PreGleja načrtujejo vsako leto izvesti od 5 do 6 vaj z igralci in režiserjem); PreGlejev laboratorij, namenjen analizi teksta s sodelovanjem strokovnih sodelavcev (dvakrat mesečno v Gledališču Glej) ter mednarodno sodelovanje in izmenjava dramskih besedil, ki sta namenjena širjenju slovenske dramatike izven slovenskih meja, izmenjavi izkušenj in idej ter boljšemu poznavanju tuje sodobne dramatike.<br /> <br /> ==PreGlejev laboratorij==<br /> <br /> ==Festivali==<br /> *'''[[PreGlej na glas]]'''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.pre-glej.si/ PreGlej]</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=PreGlej&diff=57928 2023-05-09T14:56:11Z

<p>MancaM: /* Predstavitev */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|PreGlej]][[Kategorija:Izobraževanje|PreGlej]]<br /> [[Kategorija:Delavnice, seminarji|PreGlej]]<br /> ==Predstavitev==<br /> Temeljno poslanstvo PreGleja je spodbujanje slovenske dramatike in dvig njene kakovosti, spodbujanje tesnejšega sodelovanja med gledališkimi ustvarjalci mlajše generacije in neposredna pomoč dramskim piscem pri razvoju besedil. Menijo, da bi se morali mladi pisci dramskih besedil več povezovati z igralci, režiserji in gledališko publiko, kar bi vplivalo tako na njihov razvoj kot na kakovost njihovih dramskih besedil. <br /> <br /> Sodelovanje med mladimi dramatiki in drugimi gledališkimi ustvarjalci spodbujajo tako, da razvijajo instrumentarij, ki omogoča lažje povezovanje in sodelovanje igralcev ter režiserjev z mladimi dramatiki. Skupina PreGlej skrbi, da se bralnih uprizoritev v Gledališču Glej udeležujejo umetniški direktorji, igralci, prevajalci, dramaturgi, režiserji, producenti nevladnih organizacij ter uredniki literarnih revij in založb. Hkrati upajo, da s temi dejavnostmi k pisanju dramskih besedil vzpodbujajo tudi nove mlade pisce.<br /> <br /> Glavne dejavnosti društva so javne bralne uprizoritve novonastalih del manj uveljavljenih in neuveljavljenih avtoric ter avtorjev (v okviru PreGleja načrtujejo vsako leto izvesti od 5 do 6 vaj z igralci in režiseerjem); PreGlejev laboratorij, namenjen analizi teksta s sodelovanjem strokovnih sodelavcev (dvakrat mesečno v Gledališču Glej), ter mednarodno sodelovanje in izmenjava dramskih besedil, ki sta namenjena širjenju slovenske dramatike izven slovenskih meja, izmenjavi izkušenj in idej ter boljšemu poznavanju tuje sodobne dramatike.<br /> <br /> ==PreGlejev laboratorij==<br /> <br /> ==Festivali==<br /> *'''[[PreGlej na glas]]'''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.pre-glej.si/ PreGlej]</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=PreGlej&diff=57927 2023-05-09T14:40:02Z

<p>MancaM: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Organiziranost|PreGlej]][[Kategorija:Izobraževanje|PreGlej]]<br /> [[Kategorija:Delavnice, seminarji|PreGlej]]<br /> ==Predstavitev==<br /> Temeljno poslanstvo PreGleja je spodbujanje slovenske dramatike in dvig njene kakovosti, spodbujanje tesnejšega sodelovanja med gledališkimi ustvarjalci mlajše generacije in neposredna pomoč dramskim piscem pri razvoju besedil. Glavne dejavnosti društva so javne bralne uprizoritve novonastalih del manj uveljavljenih in neuveljavljenih avtorjev; PreGlejev laboratorij, namenjen analizi teksta s sodelovanjem strokovnih sodelavcev, ter mednarodno sodelovanje in izmenjava dramskih besedil.<br /> <br /> ==PreGlejev laboratorij==<br /> <br /> ==Festivali==<br /> *'''[[PreGlej na glas]]'''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.pre-glej.si/ PreGlej]</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Jasna_Hribernik&diff=57923 2023-05-03T09:20:41Z

<p>MancaM: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Hribernik, Jasna]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Hribernik, Jasna]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Jasna Hribernik, samostojna filmska režiserka ter ustvarjalka videoinstalacij, videofilmov in intermedijskih projektov, se je rodila leta 1959 v Mariboru. Diplomirala je iz filmske in TV režije na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani. Kasneje se je dve leti šolala na Documentary Campus Master School v Münchnu in v Leipzigu.<br /> <br /> Uveljavila se je kot ena najbolj priznanih, pronicljivih in aktivnih slovenskih ustvarjalk dokumentarnih filmov. Zanjo je značilen zelo izrazit avtorski pristop. <br /> <br /> Od leta 1985 do danes je posnela okoli trideset dokumentarnih filmov. Med drugim: ''45 km morja'' (1985), ''Černobilski zvonovi'' (1991), ''Piši mi Medana, Piši mi ljubezen'' (2001), ''Ko nam je žoga padla na glavo - Portret Milka Đurovskega'' (2002), ''Koncert za mobilne telefone in orkester'' (2005), ''Zadnji čoln'' (2005), ''Svet ni vedel, da je pristal v pesmi'' (2008), ''Nočemo belega kruha'' (2009), ''Labirint'' (2009), ''Alfred &amp; Sofie'' (2013), ''Vitanje v vesolju: Sunita'' (2015), ''Neskončni začetek'' (2018), ''Simfonija otožnih pesmi'' (2019), ''Naslednja postaja “KIOSK”'' (2021).<br /> <br /> Jasna Hribernik je za svoje filme prejela številne nagrade tako v Sloveniji kot po svetu.<br /> <br /> Potem ko je v začetku devetdesetih let 20. stoletja začela odkrivati izrazne možnosti filmskega medija in iskala stike z arhitekturo, kiparstvom, glasbo in likovno umetnostjo, je ustvarila več odmevnih video instalacij, umetniških videov in večmedijskih projektov, s katerimi je sodelovala tudi na prestižnih umetniških festivalih tako doma kot v tujini (Ars Electronica Linz, Venice Bienalle, Tokio Artvideo Festival idr.). Nekaj naslovov omenjenih videov, instalacij in projektov: ''Ballabende'', ''Stopnišče'', ''Nočni let'', ''Lok telesa'', ''Albedo'', ''Razkrito'', ''TensePresent''.<br /> <br /> Občasno sodeluje tudi z gledališkimi režiserkami in režiserji, za katere ustvarja video prizore za odrske predstave (''Embarked'', ''Eda-zgodba bratov Rusjan'', ''Urbanobalet'').<br /> <br /> Leta 2010 je posnela srednjemetražni igrani film ''Franja''. V okviru raziskovanja video medija in večmedijske umetnosti, Jasna Hribernik sodeluje tudi z znanstveniki. Tako je leta 2020 nastala ''Komunikacija Eholokacija'', intermedijski performance, v sodelovanju z Oceania project in Ljobo Jenče.<br /> <br /> V zadnji letih Jasna sodeluje pri projektih, ki združujejo umetnost, znanost in tehnologijo ter se kritično odzivajo na spreminjajoči se svet in pozicijo človeka v njem. <br /> <br /> Od leta 2012 kot izredna profesorica predava na Akademiji Umetnosti na Univerzi v Novi Gorici, v okviru magistrskega programa Čas in prostor v gibljivih slikah in Inscenacija prizora.<br /> <br /> ==Režije==<br /> *1985 ''45 km morja'' <br /> *1991 ''Černobilski zvonovi'' <br /> *2001 ''Piši mi Medana, Piši mi ljubezen'' <br /> *2002 ''Ko nam je žoga padla na glavo - Portret Milka Đurovskega'' <br /> *2005 ''Koncert za mobilne telefone in orkester'' <br /> *2005 ''Zadnji čoln'' <br /> *2008 ''Svet ni vedel, da je pristal v pesmi'' <br /> *2009 ''Nočemo belega kruha'' <br /> *2009 ''Labirint'' <br /> *2013 ''Alfred &amp; Sofie'' <br /> *2015 ''Vitanje v vesolju: Sunita'' <br /> *2018 ''Neskončni začetek'' <br /> *2019 ''Simfonija otožnih pesmi'' <br /> *2021 ''Naslednja postaja “KIOSK”''<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2009 nagrada Best picture za film ''Labirint'' v Palermu<br /> *2008 posebno priznanje za film ''Labirint'' na festivalu športnega filma v Milanu<br /> *2008 posebno priznanje za film ''Labirint'' na festivalu športnega filma v Beogradu<br /> *2008 posebno priznanje Olimpijskega komiteja za izvirno režijo in umetniški pristop v filmih s športno tematiko na prireditvi Šport in mediji v Ljubljani<br /> *2006 posebno priznanje CIFT (Mednarodnega sveta festivala turističnih filmov) <br /> *2006 za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na Dunaju<br /> *2006 Grand prix za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na festivalu Tourfilm v Karlovyh Varih<br /> *2006 1. nagrada za najboljši spot za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na festivalu turističnih filmov v Plocku na Poljskem<br /> *2006 posebna nagrada avstrijskih medijev za dosežke na področju turizma za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na Vrbskem jezeru<br /> *2006 nagrada za najboljši izbor glasbe za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na Festivalu turističnega filma v Splitu<br /> *2005 nagrada Vesna za dokumentarni film ''Zadnji čoln'' na 7. festivalu slovenskega filma v Ljubljani<br /> *2005 1. nagrada za dokumentarni film ''Koncert za mobilne telefone in orkester'' na mednarodnem festivalu televizijskega filma v Baru<br /> *2003 Babičeva nagrada za najboljše igrano televizijsko delo za igrano-dokumentarni film ''Tango – 5'' na festivalu slovenskega filma 2003 v Celju<br /> *2001 1. nagrada za najboljši športni film za film ''Ko nam je žoga padla na glavo'' na festivalu športnega, ekološkega in turističnega filma v Zlatiboru v Srbiji<br /> *1999 Babičeva nagrada za dokumentarno televizijsko oddajo ''Hiša nasprotij''<br /> *1998 nagrada za najboljši TV film na Festivalu slovenskega filma v Portorožu<br /> *1993 nagrada za izjemni dosežek za video ''Stopnišče'' na Tokijskem festivalu umetniškega videa v Tokiu<br /> *1986 1. nagrada za montažo in režijo za film ''Ribiči - dan in noč'' na JRTV festivalu v Planici<br /> *1985 nagrada za režijo za film ''45 km morja'' na Festivalu športnega filma v Torinu<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.e-arhiv.org/diva/JasnaHribernik www.e-arhiv.org]<br /> *[http://www.mariborart.si/osebnost/-/article-display/jasna-hribernik www.mariborart.si]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[https://www.dnevnik.si/1042726194/kultura/vizualna-umetnost/razstava-jasne-hribernik-in-natase-prosenc-stearns www.dnevnik.si – Razstava Jasne Hribernik in Nataše Prosenc Stearns, 08. 12. 2015]</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Jasna_Hribernik&diff=57865 2023-04-26T08:10:57Z

<p>MancaM: /* Zunanje povezave */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Hribernik, Jasna]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Hribernik, Jasna]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Jasna Hribernik, samostojna filmska režiserka ter ustvarjalka videoinstalacij, videofilmov in intermedijskih projektov, se je rodila leta 1959 v Mariboru. Diplomirala je iz filmske in TV režije na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani. Kasneje se je dve leti šolala na Documentary Campus Master School v Münchnu in v Leipzigu.<br /> <br /> Uveljavila se je kot ena najbolj priznanih, pronicljivih in aktivnih slovenskih ustvarjalk dokumentarnih filmov. Zanjo je značilen zelo izrazit avtorski pristop. <br /> <br /> Od leta 1985 do danes je posnela okoli trideset dokumentarnih filmov. Med drugim: ''45 km morja'' (1985), ''Černobilski zvonovi'' (1991), ''Piši mi Medana, Piši mi ljubezen'' (2001), ''Ko nam je žoga padla na glavo - Portret Milka Đurovskega'' (2002), ''Koncert za mobilne telefone in orkester'' (2005), ''Zadnji čoln'' (2005), ''Svet ni vedel, da je pristal v pesmi'' (2008), ''Nočemo belega kruha'' (2009), ''Labirint'' (2009), ''Alfred &amp; Sofie'' (2013), ''Vitanje v vesolju: Sunita'' (2015), ''Neskončni začetek'' (2018), ''Simfonija otožnih pesmi'' (2019), ''Naslednja postaja “KIOSK”'' (2021).<br /> <br /> Jasna Hribernik je za svoje filme prejela številne nagrade tako v Sloveniji kot po svetu.<br /> <br /> Potem ko je v začetku devetdesetih let 20. stoletja začela odkrivati izrazne možnosti filmskega medija in iskala stike z arhitekturo, kiparstvom, glasbo in likovno umetnostjo, je ustvarila več odmevnih video instalacij, umetniških videov in večmedijskih projektov, s katerimi je sodelovala tudi na prestižnih umetniških festivalih tako doma kot v tujini (Ars Electronica Linz, Venice Bienalle, Tokio Artvideo Festival idr.). Nekaj naslovov omenjenih videov, instalacij in projektov: ''Ballabende'', ''Stopnišče'', ''Nočni let'', ''Lok telesa'', ''Albedo'', ''Razkrito'', ''TensePresent''.<br /> <br /> Občasno sodeluje tudi z gledališkimi režiserkami in režiserji, za katere ustvarja video prizore za odrske predstave (''Embarked'', ''Eda-zgodba bratov Rusjan'', ''Urbanobalet'').<br /> <br /> Leta 2010 je posnela srednjemetražni igrani film ''Franja''. V okviru raziskovanja video medija in večmedijske umetnosti, Jasna Hribernik sodeluje tudi z znanstveniki. Tako je leta 2020 nastala ''Komunikacija Eholokacija'', intermedijski performance, v sodelovanju z Oceania project in Ljobo Jenče.<br /> <br /> V zadnji letih Jasna sodeluje pri projektih, ki združujejo umetnost, znanost in tehnologijo ter se kritično odzivajo na spreminjajoči se svet in pozicijo človeka v njem. <br /> <br /> Od leta 2012 kot izredna profesorica predava na Akademiji Umetnosti na Univerzi v Novi Gorici, v okviru magistrskega programa Čas in prostor v gibljivih slikah in Inscenacija prizora.<br /> <br /> ==Režije==<br /> *1985 ''45 km morja'' <br /> *1991 ''Černobilski zvonovi'' <br /> *2001 ''Piši mi Medana, Piši mi ljubezen'' <br /> *2002 ''Ko nam je žoga padla na glavo - Portret Milka Đurovskega'' <br /> *2005 ''Koncert za mobilne telefone in orkester'' <br /> *2005 ''Zadnji čoln'' <br /> *2008 ''Svet ni vedel, da je pristal v pesmi'' <br /> *2009 ''Nočemo belega kruha'' <br /> *2009 ''Labirint'' <br /> *2013 ''Alfred &amp; Sofie'' <br /> *2015 ''Vitanje v vesolju: Sunita'' <br /> *2018 ''Neskončni začetek'' <br /> *2019 ''Simfonija otožnih pesmi'' <br /> *2021 ''Naslednja postaja “KIOSK”''<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1985 nagrada za režijo za film ''45 km morja'' na Festivalu športnega filma v Torinu<br /> *1986 1. nagrada za montažo in režijo za film ''Ribiči - dan in noč'' na JRTV festivalu v Planici<br /> *1993 nagrada za izjemni dosežek za video ''Stopnišče'' na Tokijskem festivalu umetniškega videa v Tokiu<br /> *1998 nagrada za najboljši TV film na Festivalu slovenskega filma v Portorožu<br /> *1999 Babičeva nagrada za dokumentarno televizijsko oddajo ''Hiša nasprotij''<br /> *2001 1. nagrada za najboljši športni film za film ''Ko nam je žoga padla na glavo'' na festivalu športnega, ekološkega in turističnega filma v Zlatiboru v Srbiji<br /> *2003 Babičeva nagrada za najboljše igrano televizijsko delo za igrano-dokumentarni film ''Tango – 5'' na festivalu slovenskega filma 2003 v Celju<br /> *2005 nagrada Vesna za dokumentarni film ''Zadnji čoln'' na 7. festivalu slovenskega filma v Ljubljani<br /> *2005 1. nagrada za dokumentarni film ''Koncert za mobilne telefone in orkester'' na mednarodnem festivalu televizijskega filma v Baru<br /> *2006 posebno priznanje CIFT (Mednarodnega sveta festivala turističnih filmov) <br /> *2006 za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na Dunaju<br /> *2006 Grand prix za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na festivalu Tourfilm v Karlovyh Varih<br /> *2006 1. nagrada za najboljši spot za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na festivalu turističnih filmov v Plocku na Poljskem<br /> *2006 posebna nagrada avstrijskih medijev za dosežke na področju turizma za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na Vrbskem jezeru<br /> *2006 nagrada za najboljši izbor glasbe za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na Festivalu turističnega filma v Splitu<br /> *2008 posebno priznanje za film ''Labirint'' na festivalu športnega filma v Milanu<br /> *2008 posebno priznanje za film ''Labirint'' na festivalu športnega filma v Beogradu<br /> *2008 posebno priznanje Olimpijskega komiteja za izvirno režijo in umetniški pristop v filmih s športno tematiko na prireditvi Šport in mediji v Ljubljani<br /> *2009 nagrada Best picture za film ''Labirint'' v Palermu<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.e-arhiv.org/diva/JasnaHribernik www.e-arhiv.org]<br /> *[http://www.mariborart.si/osebnost/-/article-display/jasna-hribernik www.mariborart.si]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[https://www.dnevnik.si/1042726194/kultura/vizualna-umetnost/razstava-jasne-hribernik-in-natase-prosenc-stearns www.dnevnik.si – Razstava Jasne Hribernik in Nataše Prosenc Stearns, 08. 12. 2015]</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Jasna_Hribernik&diff=57864 2023-04-26T08:10:31Z

<p>MancaM: /* Zunanje povezave */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Hribernik, Jasna]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Hribernik, Jasna]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Jasna Hribernik, samostojna filmska režiserka ter ustvarjalka videoinstalacij, videofilmov in intermedijskih projektov, se je rodila leta 1959 v Mariboru. Diplomirala je iz filmske in TV režije na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani. Kasneje se je dve leti šolala na Documentary Campus Master School v Münchnu in v Leipzigu.<br /> <br /> Uveljavila se je kot ena najbolj priznanih, pronicljivih in aktivnih slovenskih ustvarjalk dokumentarnih filmov. Zanjo je značilen zelo izrazit avtorski pristop. <br /> <br /> Od leta 1985 do danes je posnela okoli trideset dokumentarnih filmov. Med drugim: ''45 km morja'' (1985), ''Černobilski zvonovi'' (1991), ''Piši mi Medana, Piši mi ljubezen'' (2001), ''Ko nam je žoga padla na glavo - Portret Milka Đurovskega'' (2002), ''Koncert za mobilne telefone in orkester'' (2005), ''Zadnji čoln'' (2005), ''Svet ni vedel, da je pristal v pesmi'' (2008), ''Nočemo belega kruha'' (2009), ''Labirint'' (2009), ''Alfred &amp; Sofie'' (2013), ''Vitanje v vesolju: Sunita'' (2015), ''Neskončni začetek'' (2018), ''Simfonija otožnih pesmi'' (2019), ''Naslednja postaja “KIOSK”'' (2021).<br /> <br /> Jasna Hribernik je za svoje filme prejela številne nagrade tako v Sloveniji kot po svetu.<br /> <br /> Potem ko je v začetku devetdesetih let 20. stoletja začela odkrivati izrazne možnosti filmskega medija in iskala stike z arhitekturo, kiparstvom, glasbo in likovno umetnostjo, je ustvarila več odmevnih video instalacij, umetniških videov in večmedijskih projektov, s katerimi je sodelovala tudi na prestižnih umetniških festivalih tako doma kot v tujini (Ars Electronica Linz, Venice Bienalle, Tokio Artvideo Festival idr.). Nekaj naslovov omenjenih videov, instalacij in projektov: ''Ballabende'', ''Stopnišče'', ''Nočni let'', ''Lok telesa'', ''Albedo'', ''Razkrito'', ''TensePresent''.<br /> <br /> Občasno sodeluje tudi z gledališkimi režiserkami in režiserji, za katere ustvarja video prizore za odrske predstave (''Embarked'', ''Eda-zgodba bratov Rusjan'', ''Urbanobalet'').<br /> <br /> Leta 2010 je posnela srednjemetražni igrani film ''Franja''. V okviru raziskovanja video medija in večmedijske umetnosti, Jasna Hribernik sodeluje tudi z znanstveniki. Tako je leta 2020 nastala ''Komunikacija Eholokacija'', intermedijski performance, v sodelovanju z Oceania project in Ljobo Jenče.<br /> <br /> V zadnji letih Jasna sodeluje pri projektih, ki združujejo umetnost, znanost in tehnologijo ter se kritično odzivajo na spreminjajoči se svet in pozicijo človeka v njem. <br /> <br /> Od leta 2012 kot izredna profesorica predava na Akademiji Umetnosti na Univerzi v Novi Gorici, v okviru magistrskega programa Čas in prostor v gibljivih slikah in Inscenacija prizora.<br /> <br /> ==Režije==<br /> *1985 ''45 km morja'' <br /> *1991 ''Černobilski zvonovi'' <br /> *2001 ''Piši mi Medana, Piši mi ljubezen'' <br /> *2002 ''Ko nam je žoga padla na glavo - Portret Milka Đurovskega'' <br /> *2005 ''Koncert za mobilne telefone in orkester'' <br /> *2005 ''Zadnji čoln'' <br /> *2008 ''Svet ni vedel, da je pristal v pesmi'' <br /> *2009 ''Nočemo belega kruha'' <br /> *2009 ''Labirint'' <br /> *2013 ''Alfred &amp; Sofie'' <br /> *2015 ''Vitanje v vesolju: Sunita'' <br /> *2018 ''Neskončni začetek'' <br /> *2019 ''Simfonija otožnih pesmi'' <br /> *2021 ''Naslednja postaja “KIOSK”''<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1985 nagrada za režijo za film ''45 km morja'' na Festivalu športnega filma v Torinu<br /> *1986 1. nagrada za montažo in režijo za film ''Ribiči - dan in noč'' na JRTV festivalu v Planici<br /> *1993 nagrada za izjemni dosežek za video ''Stopnišče'' na Tokijskem festivalu umetniškega videa v Tokiu<br /> *1998 nagrada za najboljši TV film na Festivalu slovenskega filma v Portorožu<br /> *1999 Babičeva nagrada za dokumentarno televizijsko oddajo ''Hiša nasprotij''<br /> *2001 1. nagrada za najboljši športni film za film ''Ko nam je žoga padla na glavo'' na festivalu športnega, ekološkega in turističnega filma v Zlatiboru v Srbiji<br /> *2003 Babičeva nagrada za najboljše igrano televizijsko delo za igrano-dokumentarni film ''Tango – 5'' na festivalu slovenskega filma 2003 v Celju<br /> *2005 nagrada Vesna za dokumentarni film ''Zadnji čoln'' na 7. festivalu slovenskega filma v Ljubljani<br /> *2005 1. nagrada za dokumentarni film ''Koncert za mobilne telefone in orkester'' na mednarodnem festivalu televizijskega filma v Baru<br /> *2006 posebno priznanje CIFT (Mednarodnega sveta festivala turističnih filmov) <br /> *2006 za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na Dunaju<br /> *2006 Grand prix za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na festivalu Tourfilm v Karlovyh Varih<br /> *2006 1. nagrada za najboljši spot za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na festivalu turističnih filmov v Plocku na Poljskem<br /> *2006 posebna nagrada avstrijskih medijev za dosežke na področju turizma za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na Vrbskem jezeru<br /> *2006 nagrada za najboljši izbor glasbe za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na Festivalu turističnega filma v Splitu<br /> *2008 posebno priznanje za film ''Labirint'' na festivalu športnega filma v Milanu<br /> *2008 posebno priznanje za film ''Labirint'' na festivalu športnega filma v Beogradu<br /> *2008 posebno priznanje Olimpijskega komiteja za izvirno režijo in umetniški pristop v filmih s športno tematiko na prireditvi Šport in mediji v Ljubljani<br /> *2009 nagrada Best picture za film ''Labirint'' v Palermu<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.e-arhiv.org/diva/JasnaHribernik www.e-arhiv.org]<br /> *[http://www.mariborart.si/osebnost/-/article-display/jasna-hribernik www.mariborart.si]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[https://www.dnevnik.si/1042726194/kultura/vizualna-umetnost/razstava-jasne-hribernik-in-natase-prosenc-stearns www.dnevnik.si – Razstava Jasne Hribernik in Nataše Prosenc Stearns]</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Jasna_Hribernik&diff=57863 2023-04-26T08:08:49Z

<p>MancaM: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Hribernik, Jasna]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Hribernik, Jasna]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Jasna Hribernik, samostojna filmska režiserka ter ustvarjalka videoinstalacij, videofilmov in intermedijskih projektov, se je rodila leta 1959 v Mariboru. Diplomirala je iz filmske in TV režije na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani. Kasneje se je dve leti šolala na Documentary Campus Master School v Münchnu in v Leipzigu.<br /> <br /> Uveljavila se je kot ena najbolj priznanih, pronicljivih in aktivnih slovenskih ustvarjalk dokumentarnih filmov. Zanjo je značilen zelo izrazit avtorski pristop. <br /> <br /> Od leta 1985 do danes je posnela okoli trideset dokumentarnih filmov. Med drugim: ''45 km morja'' (1985), ''Černobilski zvonovi'' (1991), ''Piši mi Medana, Piši mi ljubezen'' (2001), ''Ko nam je žoga padla na glavo - Portret Milka Đurovskega'' (2002), ''Koncert za mobilne telefone in orkester'' (2005), ''Zadnji čoln'' (2005), ''Svet ni vedel, da je pristal v pesmi'' (2008), ''Nočemo belega kruha'' (2009), ''Labirint'' (2009), ''Alfred &amp; Sofie'' (2013), ''Vitanje v vesolju: Sunita'' (2015), ''Neskončni začetek'' (2018), ''Simfonija otožnih pesmi'' (2019), ''Naslednja postaja “KIOSK”'' (2021).<br /> <br /> Jasna Hribernik je za svoje filme prejela številne nagrade tako v Sloveniji kot po svetu.<br /> <br /> Potem ko je v začetku devetdesetih let 20. stoletja začela odkrivati izrazne možnosti filmskega medija in iskala stike z arhitekturo, kiparstvom, glasbo in likovno umetnostjo, je ustvarila več odmevnih video instalacij, umetniških videov in večmedijskih projektov, s katerimi je sodelovala tudi na prestižnih umetniških festivalih tako doma kot v tujini (Ars Electronica Linz, Venice Bienalle, Tokio Artvideo Festival idr.). Nekaj naslovov omenjenih videov, instalacij in projektov: ''Ballabende'', ''Stopnišče'', ''Nočni let'', ''Lok telesa'', ''Albedo'', ''Razkrito'', ''TensePresent''.<br /> <br /> Občasno sodeluje tudi z gledališkimi režiserkami in režiserji, za katere ustvarja video prizore za odrske predstave (''Embarked'', ''Eda-zgodba bratov Rusjan'', ''Urbanobalet'').<br /> <br /> Leta 2010 je posnela srednjemetražni igrani film ''Franja''. V okviru raziskovanja video medija in večmedijske umetnosti, Jasna Hribernik sodeluje tudi z znanstveniki. Tako je leta 2020 nastala ''Komunikacija Eholokacija'', intermedijski performance, v sodelovanju z Oceania project in Ljobo Jenče.<br /> <br /> V zadnji letih Jasna sodeluje pri projektih, ki združujejo umetnost, znanost in tehnologijo ter se kritično odzivajo na spreminjajoči se svet in pozicijo človeka v njem. <br /> <br /> Od leta 2012 kot izredna profesorica predava na Akademiji Umetnosti na Univerzi v Novi Gorici, v okviru magistrskega programa Čas in prostor v gibljivih slikah in Inscenacija prizora.<br /> <br /> ==Režije==<br /> *1985 ''45 km morja'' <br /> *1991 ''Černobilski zvonovi'' <br /> *2001 ''Piši mi Medana, Piši mi ljubezen'' <br /> *2002 ''Ko nam je žoga padla na glavo - Portret Milka Đurovskega'' <br /> *2005 ''Koncert za mobilne telefone in orkester'' <br /> *2005 ''Zadnji čoln'' <br /> *2008 ''Svet ni vedel, da je pristal v pesmi'' <br /> *2009 ''Nočemo belega kruha'' <br /> *2009 ''Labirint'' <br /> *2013 ''Alfred &amp; Sofie'' <br /> *2015 ''Vitanje v vesolju: Sunita'' <br /> *2018 ''Neskončni začetek'' <br /> *2019 ''Simfonija otožnih pesmi'' <br /> *2021 ''Naslednja postaja “KIOSK”''<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1985 nagrada za režijo za film ''45 km morja'' na Festivalu športnega filma v Torinu<br /> *1986 1. nagrada za montažo in režijo za film ''Ribiči - dan in noč'' na JRTV festivalu v Planici<br /> *1993 nagrada za izjemni dosežek za video ''Stopnišče'' na Tokijskem festivalu umetniškega videa v Tokiu<br /> *1998 nagrada za najboljši TV film na Festivalu slovenskega filma v Portorožu<br /> *1999 Babičeva nagrada za dokumentarno televizijsko oddajo ''Hiša nasprotij''<br /> *2001 1. nagrada za najboljši športni film za film ''Ko nam je žoga padla na glavo'' na festivalu športnega, ekološkega in turističnega filma v Zlatiboru v Srbiji<br /> *2003 Babičeva nagrada za najboljše igrano televizijsko delo za igrano-dokumentarni film ''Tango – 5'' na festivalu slovenskega filma 2003 v Celju<br /> *2005 nagrada Vesna za dokumentarni film ''Zadnji čoln'' na 7. festivalu slovenskega filma v Ljubljani<br /> *2005 1. nagrada za dokumentarni film ''Koncert za mobilne telefone in orkester'' na mednarodnem festivalu televizijskega filma v Baru<br /> *2006 posebno priznanje CIFT (Mednarodnega sveta festivala turističnih filmov) <br /> *2006 za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na Dunaju<br /> *2006 Grand prix za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na festivalu Tourfilm v Karlovyh Varih<br /> *2006 1. nagrada za najboljši spot za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na festivalu turističnih filmov v Plocku na Poljskem<br /> *2006 posebna nagrada avstrijskih medijev za dosežke na področju turizma za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na Vrbskem jezeru<br /> *2006 nagrada za najboljši izbor glasbe za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na Festivalu turističnega filma v Splitu<br /> *2008 posebno priznanje za film ''Labirint'' na festivalu športnega filma v Milanu<br /> *2008 posebno priznanje za film ''Labirint'' na festivalu športnega filma v Beogradu<br /> *2008 posebno priznanje Olimpijskega komiteja za izvirno režijo in umetniški pristop v filmih s športno tematiko na prireditvi Šport in mediji v Ljubljani<br /> *2009 nagrada Best picture za film ''Labirint'' v Palermu<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.e-arhiv.org/diva/JasnaHribernik www.e-arhiv.org]<br /> *[http://www.mariborart.si/osebnost/-/article-display/jasna-hribernik www.mariborart.si]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Jasna_Hribernik&diff=57862 2023-04-26T08:07:07Z

<p>MancaM: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Hribernik, Jasna]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Hribernik, Jasna]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Jasna Hribernik, samostojna filmska režiserka ter ustvarjalka videoinstalacij, videofilmov in intermedijskih projektov, se je rodila leta 1959 v Mariboru. Diplomirala je iz filmske in TV režije na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani. Kasneje se je dve leti šolala na Documentary Campus Master School v Münchnu in v Leipzigu.<br /> <br /> Uveljavila se je kot ena najbolj priznanih, pronicljivih in aktivnih slovenskih ustvarjalk dokumentarnih filmov. Zanjo je značilen zelo izrazit avtorski pristop. <br /> <br /> Od leta 1985 do danes je posnela okoli trideset dokumentarnih filmov. Med drugim: ''45 km morja'' (1985), ''Černobilski zvonovi'' (1991), ''Piši mi Medana, Piši mi ljubezen'' (2001), ''Ko nam je žoga padla na glavo - Portret Milka Đurovskega'' (2002), ''Koncert za mobilne telefone in orkester'' (2005), ''Zadnji čoln'' (2005), ''Svet ni vedel, da je pristal v pesmi'' (2008), ''Nočemo belega kruha'' (2009), ''Labirint'' (2009), ''Alfred &amp; Sofie'' (2013), ''Vitanje v vesolju: Sunita'' (2015), ''Neskončni začetek'' (2018), ''Simfonija otožnih pesmi'' (2019), ''Naslednja postaja “KIOSK”'' (2021).<br /> <br /> Jasna Hribernik je za svoje filme prejela številne nagrade tako v Sloveniji kot po svetu.<br /> <br /> Potem ko je v začetku devetdesetih let 20. stoletja začela odkrivati izrazne možnosti filmskega medija in iskala stike z arhitekturo, kiparstvom, glasbo in likovno umetnostjo, je ustvarila več odmevnih video instalacij, umetniških videov in večmedijskih projektov, s katerimi je sodelovala tudi na prestižnih umetniških festivalih tako doma kot v tujini (Ars Electronica Linz, Venice Bienalle, Tokio Artvideo Festival idr.). Nekaj naslovov omenjenih videov, instalacij in projektov: ''Ballabende'', ''Stopnišče'', ''Nočni let'', ''Lok telesa'', ''Albedo'', ''Razkrito'', ''TensePresent''.<br /> <br /> Občasno sodeluje tudi z gledališkimi režiserkami in režiserji, za katere ustvarja video prizore za odrske predstave (''Embarked'', ''Eda-zgodba bratov Rusjan'', ''Urbanobalet'').<br /> <br /> Leta 2010 je posnela srednjemetražni igrani film ''Franja''. V okviru raziskovanja video medija in večmedijske umetnosti, Jasna Hribernik sodeluje tudi z znanstveniki. Tako je leta 2020 nastala ''Komunikacija Eholokacija'', intermedijski performance, v sodelovanju z Oceania project in Ljobo Jenče.<br /> <br /> V zadnji letih Jasna sodeluje pri projektih, ki združujejo umetnost, znanost in tehnologijo ter se kritično odzivajo na spreminjajoči se svet in pozicijo človeka v njem. <br /> <br /> Od leta 2012 kot izredna profesorica predava na Akademiji Umetnosti na Univerzi v Novi Gorici, v okviru magistrskega programa Čas in prostor v gibljivih slikah in Inscenacija prizora.<br /> <br /> ==Režije==<br /> *1985 ''45 km morja'' <br /> *1991 ''Černobilski zvonovi'' <br /> *2001 ''Piši mi Medana, Piši mi ljubezen'' <br /> *2002 ''Ko nam je žoga padla na glavo - Portret Milka Đurovskega'' <br /> *2005 ''Koncert za mobilne telefone in orkester'' <br /> *2005 ''Zadnji čoln'' <br /> *2008 ''Svet ni vedel, da je pristal v pesmi'' <br /> *2009 ''Nočemo belega kruha'' <br /> *2009 ''Labirint'' <br /> *2013 ''Alfred &amp; Sofie'' <br /> *2015 ''Vitanje v vesolju: Sunita'' <br /> *2018 ''Neskončni začetek'' <br /> *2019 ''Simfonija otožnih pesmi'' <br /> *2021 ''Naslednja postaja “KIOSK”''<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1985 nagrada za režijo za film ''45 km morja'' na Festivalu športnega filma v Torinu<br /> *1986 1. nagrada za montažo in režijo za film ''Ribiči - dan in noč'' na JRTV festivalu v Planici<br /> *1993 nagrada za izjemni dosežek za video ''Stopnišče'' na Tokijskem festivalu umetniškega videa v Tokiu<br /> *1998 nagrada za najboljši TV film na Festivalu slovenskega filma v Portorožu<br /> *1999 Babičeva nagrada za dokumentarno televizijsko oddajo ''Hiša nasprotij''<br /> *2001 1. nagrada za najboljši športni film za film ''Ko nam je žoga padla na glavo'' na festivalu športnega, ekološkega in turističnega filma v Zlatiboru v Srbiji<br /> *2003 Babičeva nagrada za najboljše igrano televizijsko delo za igrano-dokumentarni film ''Tango – 5'' na festivalu slovenskega filma 2003 v Celju<br /> *2005 nagrada Vesna za dokumentarni film ''Zadnji čoln'' na 7. festivalu slovenskega filma v Ljubljani<br /> *2005 1. nagrada za dokumentarni film ''Koncert za mobilne telefone in orkester'' na mednarodnem festivalu televizijskega filma v Baru<br /> *2006 posebno priznanje CIFT (Mednarodnega sveta festivala turističnih filmov) <br /> *2006 za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na Dunaju<br /> *2006 Grand prix za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na festivalu Tourfilm v Karlovyh Varih<br /> *2006 1. nagrada za najboljši spot za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na festivalu turističnih filmov v Plocku na Poljskem<br /> *2006 posebna nagrada avstrijskih medijev za dosežke na področju turizma za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na Vrbskem jezeru<br /> *2006 nagrada za najboljši izbor glasbe za predstavitveni spot Slovenije ''Diversity to Discover'' na Festivalu turističnega filma v Splitu<br /> *2008 posebno priznanje za film ''Labirint'' na festivalu športnega filma v Milanu<br /> *2008 posebno priznanje za film ''Labirint'' na festivalu športnega filma v Beogradu<br /> *2008 posebno priznanje Olimpijskega komiteja za izvirno režijo in umetniški pristop v filmih s športno tematiko na prireditvi Šport in mediji v Ljubljani<br /> *2009 nagrada Best picture za film ''Labirint'' v Palermu<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Jasna_Hribernik&diff=57861 2023-04-26T07:59:12Z

<p>MancaM: /* Režije */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Hribernik, Jasna]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Hribernik, Jasna]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Jasna Hribernik, samostojna filmska režiserka ter ustvarjalka videoinstalacij, videofilmov in intermedijskih projektov, se je rodila leta 1959 v Mariboru. Diplomirala je iz filmske in TV režije na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani. Kasneje se je dve leti šolala na Documentary Campus Master School v Münchnu in v Leipzigu.<br /> <br /> Uveljavila se je kot ena najbolj priznanih, pronicljivih in aktivnih slovenskih ustvarjalk dokumentarnih filmov. Zanjo je značilen zelo izrazit avtorski pristop. <br /> <br /> Od leta 1985 do danes je posnela okoli trideset dokumentarnih filmov. Med drugim: ''45 km morja'' (1985), ''Černobilski zvonovi'' (1991), ''Piši mi Medana, Piši mi ljubezen'' (2001), ''Ko nam je žoga padla na glavo - Portret Milka Đurovskega'' (2002), ''Koncert za mobilne telefone in orkester'' (2005), ''Zadnji čoln'' (2005), ''Svet ni vedel, da je pristal v pesmi'' (2008), ''Nočemo belega kruha'' (2009), ''Labirint'' (2009), ''Alfred &amp; Sofie'' (2013), ''Vitanje v vesolju: Sunita'' (2015), ''Neskončni začetek'' (2018), ''Simfonija otožnih pesmi'' (2019), ''Naslednja postaja “KIOSK”'' (2021).<br /> <br /> Jasna Hribernik je za svoje filme prejela številne nagrade tako v Sloveniji kot po svetu.<br /> <br /> Potem ko je v začetku devetdesetih let 20. stoletja začela odkrivati izrazne možnosti filmskega medija in iskala stike z arhitekturo, kiparstvom, glasbo in likovno umetnostjo, je ustvarila več odmevnih video instalacij, umetniških videov in večmedijskih projektov, s katerimi je sodelovala tudi na prestižnih umetniških festivalih tako doma kot v tujini (Ars Electronica Linz, Venice Bienalle, Tokio Artvideo Festival idr.). Nekaj naslovov omenjenih videov, instalacij in projektov: ''Ballabende'', ''Stopnišče'', ''Nočni let'', ''Lok telesa'', ''Albedo'', ''Razkrito'', ''TensePresent''.<br /> <br /> Občasno sodeluje tudi z gledališkimi režiserkami in režiserji, za katere ustvarja video prizore za odrske predstave (''Embarked'', ''Eda-zgodba bratov Rusjan'', ''Urbanobalet'').<br /> <br /> Leta 2010 je posnela srednjemetražni igrani film ''Franja''. V okviru raziskovanja video medija in večmedijske umetnosti, Jasna Hribernik sodeluje tudi z znanstveniki. Tako je leta 2020 nastala ''Komunikacija Eholokacija'', intermedijski performance, v sodelovanju z Oceania project in Ljobo Jenče.<br /> <br /> V zadnji letih Jasna sodeluje pri projektih, ki združujejo umetnost, znanost in tehnologijo ter se kritično odzivajo na spreminjajoči se svet in pozicijo človeka v njem. <br /> <br /> Od leta 2012 kot izredna profesorica predava na Akademiji Umetnosti na Univerzi v Novi Gorici, v okviru magistrskega programa Čas in prostor v gibljivih slikah in Inscenacija prizora.<br /> <br /> ==Režije==<br /> *1985 ''45 km morja'' <br /> *1991 ''Černobilski zvonovi'' <br /> *2001 ''Piši mi Medana, Piši mi ljubezen'' <br /> *2002 ''Ko nam je žoga padla na glavo - Portret Milka Đurovskega'' <br /> *2005 ''Koncert za mobilne telefone in orkester'' <br /> *2005 ''Zadnji čoln'' <br /> *2008 ''Svet ni vedel, da je pristal v pesmi'' <br /> *2009 ''Nočemo belega kruha'' <br /> *2009 ''Labirint'' <br /> *2013 ''Alfred &amp; Sofie'' <br /> *2015 ''Vitanje v vesolju: Sunita'' <br /> *2018 ''Neskončni začetek'' <br /> *2019 ''Simfonija otožnih pesmi'' <br /> *2021 ''Naslednja postaja “KIOSK”''<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Jasna_Hribernik&diff=57860 2023-04-26T07:54:54Z

<p>MancaM: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Hribernik, Jasna]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Hribernik, Jasna]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Jasna Hribernik, samostojna filmska režiserka ter ustvarjalka videoinstalacij, videofilmov in intermedijskih projektov, se je rodila leta 1959 v Mariboru. Diplomirala je iz filmske in TV režije na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani. Kasneje se je dve leti šolala na Documentary Campus Master School v Münchnu in v Leipzigu.<br /> <br /> Uveljavila se je kot ena najbolj priznanih, pronicljivih in aktivnih slovenskih ustvarjalk dokumentarnih filmov. Zanjo je značilen zelo izrazit avtorski pristop. <br /> <br /> Od leta 1985 do danes je posnela okoli trideset dokumentarnih filmov. Med drugim: ''45 km morja'' (1985), ''Černobilski zvonovi'' (1991), ''Piši mi Medana, Piši mi ljubezen'' (2001), ''Ko nam je žoga padla na glavo - Portret Milka Đurovskega'' (2002), ''Koncert za mobilne telefone in orkester'' (2005), ''Zadnji čoln'' (2005), ''Svet ni vedel, da je pristal v pesmi'' (2008), ''Nočemo belega kruha'' (2009), ''Labirint'' (2009), ''Alfred &amp; Sofie'' (2013), ''Vitanje v vesolju: Sunita'' (2015), ''Neskončni začetek'' (2018), ''Simfonija otožnih pesmi'' (2019), ''Naslednja postaja “KIOSK”'' (2021).<br /> <br /> Jasna Hribernik je za svoje filme prejela številne nagrade tako v Sloveniji kot po svetu.<br /> <br /> Potem ko je v začetku devetdesetih let 20. stoletja začela odkrivati izrazne možnosti filmskega medija in iskala stike z arhitekturo, kiparstvom, glasbo in likovno umetnostjo, je ustvarila več odmevnih video instalacij, umetniških videov in večmedijskih projektov, s katerimi je sodelovala tudi na prestižnih umetniških festivalih tako doma kot v tujini (Ars Electronica Linz, Venice Bienalle, Tokio Artvideo Festival idr.). Nekaj naslovov omenjenih videov, instalacij in projektov: ''Ballabende'', ''Stopnišče'', ''Nočni let'', ''Lok telesa'', ''Albedo'', ''Razkrito'', ''TensePresent''.<br /> <br /> Občasno sodeluje tudi z gledališkimi režiserkami in režiserji, za katere ustvarja video prizore za odrske predstave (''Embarked'', ''Eda-zgodba bratov Rusjan'', ''Urbanobalet'').<br /> <br /> Leta 2010 je posnela srednjemetražni igrani film ''Franja''. V okviru raziskovanja video medija in večmedijske umetnosti, Jasna Hribernik sodeluje tudi z znanstveniki. Tako je leta 2020 nastala ''Komunikacija Eholokacija'', intermedijski performance, v sodelovanju z Oceania project in Ljobo Jenče.<br /> <br /> V zadnji letih Jasna sodeluje pri projektih, ki združujejo umetnost, znanost in tehnologijo ter se kritično odzivajo na spreminjajoči se svet in pozicijo človeka v njem. <br /> <br /> Od leta 2012 kot izredna profesorica predava na Akademiji Umetnosti na Univerzi v Novi Gorici, v okviru magistrskega programa Čas in prostor v gibljivih slikah in Inscenacija prizora.<br /> <br /> ==Režije==<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Jasna_Hribernik&diff=57859 2023-04-26T07:54:22Z

<p>MancaM: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Hribernik, Jasna]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Hribernik, Jasna]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Jasna Hribernik, samostojna filmska režiserka ter ustvarjalka videoinstalacij, videofilmov in intermedijskih projektov, se je rodila leta 1959 v Mariboru. Diplomirala je iz filmske in TV režije na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. Kasneje se je dve leti šolala na Documentary Campus Master School v Münchnu in v Leipzigu.<br /> <br /> Uveljavila se je kot ena najbolj priznanih, pronicljivih in aktivnih slovenskih ustvarjalk dokumentarnih filmov. Zanjo je značilen zelo izrazit avtorski pristop. <br /> <br /> Od leta 1985 do danes je posnela okoli trideset dokumentarnih filmov. Med drugim: ''45 km morja'' (1985), ''Černobilski zvonovi'' (1991), ''Piši mi Medana, Piši mi ljubezen'' (2001), ''Ko nam je žoga padla na glavo - Portret Milka Đurovskega'' (2002), ''Koncert za mobilne telefone in orkester'' (2005), ''Zadnji čoln'' (2005), ''Svet ni vedel, da je pristal v pesmi'' (2008), ''Nočemo belega kruha'' (2009), ''Labirint'' (2009), ''Alfred &amp; Sofie'' (2013), ''Vitanje v vesolju: Sunita'' (2015), ''Neskončni začetek'' (2018), ''Simfonija otožnih pesmi'' (2019), ''Naslednja postaja “KIOSK”'' (2021).<br /> <br /> Jasna Hribernik je za svoje filme prejela številne nagrade tako v Sloveniji kot po svetu.<br /> <br /> Potem ko je v začetku devetdesetih let 20. stoletja začela odkrivati izrazne možnosti filmskega medija in iskala stike z arhitekturo, kiparstvom, glasbo in likovno umetnostjo, je ustvarila več odmevnih video instalacij, umetniških videov in večmedijskih projektov, s katerimi je sodelovala tudi na prestižnih umetniških festivalih tako doma kot v tujini (Ars Electronica Linz, Venice Bienalle, Tokio Artvideo Festival idr.). Nekaj naslovov omenjenih videov, instalacij in projektov: ''Ballabende'', ''Stopnišče'', ''Nočni let'', ''Lok telesa'', ''Albedo'', ''Razkrito'', ''TensePresent''.<br /> <br /> Občasno sodeluje tudi z gledališkimi režiserkami in režiserji, za katere ustvarja video prizore za odrske predstave (''Embarked'', ''Eda-zgodba bratov Rusjan'', ''Urbanobalet'').<br /> <br /> Leta 2010 je posnela srednjemetražni igrani film ''Franja''. V okviru raziskovanja video medija in večmedijske umetnosti, Jasna Hribernik sodeluje tudi z znanstveniki. Tako je leta 2020 nastala ''Komunikacija Eholokacija'', intermedijski performance, v sodelovanju z Oceania project in Ljobo Jenče.<br /> <br /> V zadnji letih Jasna sodeluje pri projektih, ki združujejo umetnost, znanost in tehnologijo ter se kritično odzivajo na spreminjajoči se svet in pozicijo človeka v njem. <br /> <br /> Od leta 2012 kot izredna profesorica predava na Akademiji Umetnosti na Univerzi v Novi Gorici, v okviru magistrskega programa Čas in prostor v gibljivih slikah in Inscenacija prizora.<br /> <br /> ==Režije==<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Jasna_Hribernik&diff=57858 2023-04-26T07:18:02Z

<p>MancaM: Nova stran z vsebino: Hribernik, Jasna Hribernik, Jasna ==Življenjepis== ==Režije== ==Nagrade== ==Viri in literatura== ==Zunanje poveza...</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Hribernik, Jasna]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Hribernik, Jasna]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> ==Režije==<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Mitja_Obed&diff=57852 2023-04-25T14:32:11Z

<p>MancaM: /* Koreografsko delo */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Obed, Mitja]] <br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Obed, Mitja]] <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Mitja Obed je svojo plesno kariero začel leta 2000 kot plesalec latinsko ameriških plesov. Med letoma 2007 in 2011 je v Ljubljani treniral flamenko z Ano Pandur. Leta 2007 je diplomiral iz matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. <br /> <br /> V letih 2009, 2011 in 2014 je študiral flamenko najslavnejši akademiji flamenka Amor de Dios v Madridu skupaj z najprestižnejšimi imeni flamenka (Maria Juncal, Alfonso Losa, La Lupi, Joaquin Grilo, Olga Pericet, Manuel Reyes Maya, Javier Latorre, Antonio el Pelao). Med letoma 2010 in 2013 je študiral sodobni ples z Ano Jenček in Katarino Čegovnik (Kjara's Dance Project). Med letoma 2008 in 2012 pa je razvijal svojo baletno tehniko na Stevens school of ballet v Ljubljani.<br /> <br /> Leta 2011 je postal član flamenko skupine CoraViento ter soustvarjal uprizoritvi ''Moment'' in ''In the green shadows of the moon''. Leta 2012 je bil na turneji z The Stevens Ballet Company na Portugalskem, istega leta pa je koreografiral tudi Gala večer kitarskega orkestra Ljudmila Rusa v Ljubljani. <br /> <br /> Leta 2013 je za skupino slovenskih balerin naredil koreografijo ''Orobroy'', za katero je dobil nagrado za najboljšega koreografa na festivalu Transgeneracije v Cankarjevem domu. Istega leta je skupaj z La Sali ustvaril in odplesal uprizoritev ''Flamencoraneo'' v Beogradu in Zagrebu.<br /> <br /> Od leta 2013 se redno udeležuje izobraževanj za balet in sodobni ples pri Neni Stevens, Andrewu Stevensu, Spomenki Šparemblek, Deani Gobac in Maši Kolar. <br /> <br /> Leta 2013 se je preselil v Zagreb, kjer je ustanovil šolo ''Un Respiro''. Leta 2014 je nastopil skupaj z Mario Keck, slavno plesalko flamenka, ki ustvarja v Madridu. Istega leta je soustvaril in odplesal uprizoritev ''Prešeren'', posvečeno slovenskemu največjemu pesniku.<br /> <br /> Leta 2015 je skupaj z Jorgejem Cando Neiro in Angelom Lopezom nastopil na Festivalu flamenka v Zagrebu. Istega leta je uprizoril ''The Box (Melancholy No 3, Andante)'' v Zagrebu, Šibeniku in Ljubljani ter uprizoril ''Flamencoraneo'' na IKS festivalu v Splitu. Leta 2016 je ponovno uprizoril ''The Box'', tokrat na plesnem festivalu v Piranu. <br /> <br /> Leta 2016 je šel z uprizoritvijo ''Metamorfoza'' avtorice Saške Šašič na turnejo v Ljubljano, Zagreb, Beograd in Novi Sad. Istega leta je ustvaril in skupaj z Mario Keck in CoraViento uprizoril flamenko plesno uprizoritev z živo glasbo ''I am not''. <br /> <br /> Leta 2017 je ''Metamorfozo'' uprizoril v Madridu. Leta 2018 pa premierno uprizoril ''disToRTion'' v Ljubljani. Istega leta je v Kulturnem centru Mesnička v Zagrebu organiziral serijo noči flamenka, v Sarajevu in Mostarju je uprizoril ''Cuadro Flamenco'', v Zagrebu in Ljubljani pa ''Trio A Cuerdas''.<br /> <br /> ==Avtorski in soavtorski projekti==<br /> *2011 ''MOMENT'', CoraViento<br /> *2011 ''IN THE GREEN SHADOWS OF THE MOON'', CoraViento<br /> *2013 ''FLAMENCORANEO'', skupaj z La Sali<br /> *2013 ''PREŠEREN''<br /> *2016 ''I AM NOT'', skupaj z Mario Keck in CoraViento<br /> *2018 ''disToRTion''<br /> *2018 ''Cuadro Flamenco''<br /> *2018 ''Trio A Cuerdas''<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 19274 | roles}}<br /> <br /> ==Koreografsko delo==<br /> *2013 ''OROBROY'', za skupino slovenskih balerin<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2013 nagrada za najboljšega koreografa na festivalu Transgeneracije v Cankarjevem domu za ''Orobroy''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://unrespiroflamenco.wixsite.com/mitjaobed/biography unrespiroflamenco.wixsite.com]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Mitja_Obed&diff=57851 2023-04-25T14:31:54Z

<p>MancaM: /* Avtorski in soavtorski projekti */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Obed, Mitja]] <br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Obed, Mitja]] <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Mitja Obed je svojo plesno kariero začel leta 2000 kot plesalec latinsko ameriških plesov. Med letoma 2007 in 2011 je v Ljubljani treniral flamenko z Ano Pandur. Leta 2007 je diplomiral iz matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. <br /> <br /> V letih 2009, 2011 in 2014 je študiral flamenko najslavnejši akademiji flamenka Amor de Dios v Madridu skupaj z najprestižnejšimi imeni flamenka (Maria Juncal, Alfonso Losa, La Lupi, Joaquin Grilo, Olga Pericet, Manuel Reyes Maya, Javier Latorre, Antonio el Pelao). Med letoma 2010 in 2013 je študiral sodobni ples z Ano Jenček in Katarino Čegovnik (Kjara's Dance Project). Med letoma 2008 in 2012 pa je razvijal svojo baletno tehniko na Stevens school of ballet v Ljubljani.<br /> <br /> Leta 2011 je postal član flamenko skupine CoraViento ter soustvarjal uprizoritvi ''Moment'' in ''In the green shadows of the moon''. Leta 2012 je bil na turneji z The Stevens Ballet Company na Portugalskem, istega leta pa je koreografiral tudi Gala večer kitarskega orkestra Ljudmila Rusa v Ljubljani. <br /> <br /> Leta 2013 je za skupino slovenskih balerin naredil koreografijo ''Orobroy'', za katero je dobil nagrado za najboljšega koreografa na festivalu Transgeneracije v Cankarjevem domu. Istega leta je skupaj z La Sali ustvaril in odplesal uprizoritev ''Flamencoraneo'' v Beogradu in Zagrebu.<br /> <br /> Od leta 2013 se redno udeležuje izobraževanj za balet in sodobni ples pri Neni Stevens, Andrewu Stevensu, Spomenki Šparemblek, Deani Gobac in Maši Kolar. <br /> <br /> Leta 2013 se je preselil v Zagreb, kjer je ustanovil šolo ''Un Respiro''. Leta 2014 je nastopil skupaj z Mario Keck, slavno plesalko flamenka, ki ustvarja v Madridu. Istega leta je soustvaril in odplesal uprizoritev ''Prešeren'', posvečeno slovenskemu največjemu pesniku.<br /> <br /> Leta 2015 je skupaj z Jorgejem Cando Neiro in Angelom Lopezom nastopil na Festivalu flamenka v Zagrebu. Istega leta je uprizoril ''The Box (Melancholy No 3, Andante)'' v Zagrebu, Šibeniku in Ljubljani ter uprizoril ''Flamencoraneo'' na IKS festivalu v Splitu. Leta 2016 je ponovno uprizoril ''The Box'', tokrat na plesnem festivalu v Piranu. <br /> <br /> Leta 2016 je šel z uprizoritvijo ''Metamorfoza'' avtorice Saške Šašič na turnejo v Ljubljano, Zagreb, Beograd in Novi Sad. Istega leta je ustvaril in skupaj z Mario Keck in CoraViento uprizoril flamenko plesno uprizoritev z živo glasbo ''I am not''. <br /> <br /> Leta 2017 je ''Metamorfozo'' uprizoril v Madridu. Leta 2018 pa premierno uprizoril ''disToRTion'' v Ljubljani. Istega leta je v Kulturnem centru Mesnička v Zagrebu organiziral serijo noči flamenka, v Sarajevu in Mostarju je uprizoril ''Cuadro Flamenco'', v Zagrebu in Ljubljani pa ''Trio A Cuerdas''.<br /> <br /> ==Avtorski in soavtorski projekti==<br /> *2011 ''MOMENT'', CoraViento<br /> *2011 ''IN THE GREEN SHADOWS OF THE MOON'', CoraViento<br /> *2013 ''FLAMENCORANEO'', skupaj z La Sali<br /> *2013 ''PREŠEREN''<br /> *2016 ''I AM NOT'', skupaj z Mario Keck in CoraViento<br /> *2018 ''disToRTion''<br /> *2018 ''Cuadro Flamenco''<br /> *2018 ''Trio A Cuerdas''<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 19274 | roles}}<br /> <br /> ==Koreografsko delo==<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2013 nagrada za najboljšega koreografa na festivalu Transgeneracije v Cankarjevem domu za ''Orobroy''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://unrespiroflamenco.wixsite.com/mitjaobed/biography unrespiroflamenco.wixsite.com]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Mitja_Obed&diff=57850 2023-04-25T14:29:12Z

<p>MancaM: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Obed, Mitja]] <br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Obed, Mitja]] <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Mitja Obed je svojo plesno kariero začel leta 2000 kot plesalec latinsko ameriških plesov. Med letoma 2007 in 2011 je v Ljubljani treniral flamenko z Ano Pandur. Leta 2007 je diplomiral iz matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. <br /> <br /> V letih 2009, 2011 in 2014 je študiral flamenko najslavnejši akademiji flamenka Amor de Dios v Madridu skupaj z najprestižnejšimi imeni flamenka (Maria Juncal, Alfonso Losa, La Lupi, Joaquin Grilo, Olga Pericet, Manuel Reyes Maya, Javier Latorre, Antonio el Pelao). Med letoma 2010 in 2013 je študiral sodobni ples z Ano Jenček in Katarino Čegovnik (Kjara's Dance Project). Med letoma 2008 in 2012 pa je razvijal svojo baletno tehniko na Stevens school of ballet v Ljubljani.<br /> <br /> Leta 2011 je postal član flamenko skupine CoraViento ter soustvarjal uprizoritvi ''Moment'' in ''In the green shadows of the moon''. Leta 2012 je bil na turneji z The Stevens Ballet Company na Portugalskem, istega leta pa je koreografiral tudi Gala večer kitarskega orkestra Ljudmila Rusa v Ljubljani. <br /> <br /> Leta 2013 je za skupino slovenskih balerin naredil koreografijo ''Orobroy'', za katero je dobil nagrado za najboljšega koreografa na festivalu Transgeneracije v Cankarjevem domu. Istega leta je skupaj z La Sali ustvaril in odplesal uprizoritev ''Flamencoraneo'' v Beogradu in Zagrebu.<br /> <br /> Od leta 2013 se redno udeležuje izobraževanj za balet in sodobni ples pri Neni Stevens, Andrewu Stevensu, Spomenki Šparemblek, Deani Gobac in Maši Kolar. <br /> <br /> Leta 2013 se je preselil v Zagreb, kjer je ustanovil šolo ''Un Respiro''. Leta 2014 je nastopil skupaj z Mario Keck, slavno plesalko flamenka, ki ustvarja v Madridu. Istega leta je soustvaril in odplesal uprizoritev ''Prešeren'', posvečeno slovenskemu največjemu pesniku.<br /> <br /> Leta 2015 je skupaj z Jorgejem Cando Neiro in Angelom Lopezom nastopil na Festivalu flamenka v Zagrebu. Istega leta je uprizoril ''The Box (Melancholy No 3, Andante)'' v Zagrebu, Šibeniku in Ljubljani ter uprizoril ''Flamencoraneo'' na IKS festivalu v Splitu. Leta 2016 je ponovno uprizoril ''The Box'', tokrat na plesnem festivalu v Piranu. <br /> <br /> Leta 2016 je šel z uprizoritvijo ''Metamorfoza'' avtorice Saške Šašič na turnejo v Ljubljano, Zagreb, Beograd in Novi Sad. Istega leta je ustvaril in skupaj z Mario Keck in CoraViento uprizoril flamenko plesno uprizoritev z živo glasbo ''I am not''. <br /> <br /> Leta 2017 je ''Metamorfozo'' uprizoril v Madridu. Leta 2018 pa premierno uprizoril ''disToRTion'' v Ljubljani. Istega leta je v Kulturnem centru Mesnička v Zagrebu organiziral serijo noči flamenka, v Sarajevu in Mostarju je uprizoril ''Cuadro Flamenco'', v Zagrebu in Ljubljani pa ''Trio A Cuerdas''.<br /> <br /> ==Avtorski in soavtorski projekti==<br /> *2011 ''MOMENT'', CoraViento<br /> *2011 ''IN THE GREEN SHADOWS OF THE MOON'', CoraViento<br /> *2013 ''OROBROY'', skupina slovenskih balerin<br /> *2013 ''FLAMENCORANEO'', skupaj z La Sali<br /> *2013 ''PREŠEREN''<br /> *2016 ''I AM NOT'', skupaj z Mario Keck in CoraViento<br /> *2018 ''disToRTion''<br /> *2018 ''Cuadro Flamenco''<br /> *2018 ''Trio A Cuerdas''<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 19274 | roles}}<br /> <br /> ==Koreografsko delo==<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2013 nagrada za najboljšega koreografa na festivalu Transgeneracije v Cankarjevem domu za ''Orobroy''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://unrespiroflamenco.wixsite.com/mitjaobed/biography unrespiroflamenco.wixsite.com]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Mitja_Obed&diff=57849 2023-04-25T14:28:14Z

<p>MancaM: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Obed, Mitja]] <br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Obed, Mitja]] <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Mitja Obed je svojo plesno kariero začel leta 2000 kot plesalec latinsko ameriških plesov. Med letoma 2007 in 2011 je v Ljubljani treniral flamenko z Ano Pandur. Leta 2007 je diplomiral iz matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. <br /> <br /> V letih 2009, 2011 in 2014 je študiral flamenko najslavnejši akademiji flamenka Amor de Dios v Madridu skupaj z najprestižnejšimi imeni flamenka (Maria Juncal, Alfonso Losa, La Lupi, Joaquin Grilo, Olga Pericet, Manuel Reyes Maya, Javier Latorre, Antonio el Pelao). Med letoma 2010 in 2013 je študiral sodobni ples z Ano Jenček in Katarino Čegovnik (Kjara's Dance Project). Med letoma 2008 in 2012 pa je razvijal svojo baletno tehniko na Stevens school of ballet v Ljubljani.<br /> <br /> Leta 2011 je postal član flamenko skupine CoraViento ter soustvarjal uprizoritvi ''Moment'' in ''In the green shadows of the moon''. Leta 2012 je bil na turneji z The Stevens Ballet Company na Portugalskem, istega leta pa je koreografiral tudi Gala večer kitarskega orkestra Ljudmila Rusa v Ljubljani. <br /> <br /> Leta 2013 je za skupino slovenskih balerin naredil koreografijo ''Orobroy'', za katero je dobil nagrado za najboljšega koreografa na festivalu Transgeneracije v Cankarjevem domu. Istega leta je skupaj z La Sali ustvaril in odplesal uprizoritev ''Flamencoraneo'' v Beogradu in Zagrebu.<br /> <br /> Od leta 2013 se redno udeležuje izobraževanj za balet in sodobni ples pri Neni Stevens, Andrewu Stevensu, Spomenki Šparemblek, Deani Gobac in Maši Kolar. <br /> <br /> Leta 2013 se je preselil v Zagreb, kjer je ustanovil šolo ''Un Respiro''. Leta 2014 je nastopil skupaj z Mario Keck, slavno plesalko flamenka, ki ustvarja v Madridu. Istega leta je soustvaril in odplesal uprizoritev ''Prešeren'', posvečeno slovenskemu največjemu pesniku.<br /> <br /> Leta 2015 je skupaj z Jorgejem Cando Neiro in Angelom Lopezom nastopil na Festivalu flamenka v Zagrebu. Istega leta je uprizoril ''The Box (Melancholy No 3, Andante)'' v Zagrebu, Šibeniku in Ljubljani ter uprizoril ''Flamencoraneo'' na IKS festivalu v Splitu. Leta 2016 je ponovno uprizoril ''The Box'', tokrat na plesnem festivalu v Piranu. <br /> <br /> Leta 2016 je šel z uprizoritvijo ''Metamorfoza'' avtorice Saške Šašič na turnejo v Ljubljano, Zagreb, Beograd in Novi Sad. Istega leta je ustvaril in skupaj z Mario Keck in CoraViento uprizoril flamenko plesno uprizoritev z živo glasbo ''I am not''. <br /> <br /> Leta 2017 je ''Metamorfozo'' uprizoril v Madridu. Leta 2018 pa premierno uprizoril ''disToRTion'' v Ljubljani. Istega leta je v Kulturnem centru Mesnička v Zagrebu organiziral serijo noči flamenka, v Sarajevu in Mostarju je uprizoril ''Cuadro Flamenco'', v Zagrebu in Ljubljani pa ''Trio A Cuerdas''.<br /> <br /> ==Avtorski in soavtorski projekti==<br /> *2011 ''MOMENT'', CoraViento<br /> *2011 ''IN THE GREEN SHADOWS OF THE MOON'', CoraViento<br /> *2013 ''OROBROY'', skupina slovenskih balerin<br /> *2013 ''FLAMENCORANEO'', skupaj z La Sali<br /> *2013 ''PREŠEREN''<br /> *2016 ''I AM NOT'', skupaj z Mario Keck in CoraViento<br /> *2018 ''disToRTion''<br /> *2018 ''Cuadro Flamenco''<br /> *2018 ''Trio A Cuerdas''<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 19274 | roles}}<br /> <br /> ==Koreografsko delo==<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://unrespiroflamenco.wixsite.com/mitjaobed/biography unrespiroflamenco.wixsite.com]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Mitja_Obed&diff=57848 2023-04-25T14:27:49Z

<p>MancaM: /* Avtorski projekti */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Obed, Mitja]] <br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Obed, Mitja]] <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Mitja Obed je svojo plesno kariero začel leta 2000 kot plesalec latinsko ameriških plesov. Med letoma 2007 in 2011 je v Ljubljani treniral flamenko z Ano Pandur. Leta 2007 je diplomiral iz matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. <br /> <br /> V letih 2009, 2011 in 2014 je študiral flamenko najslavnejši akademiji flamenka Amor de Dios v Madridu skupaj z najprestižnejšimi imeni flamenka (Maria Juncal, Alfonso Losa, La Lupi, Joaquin Grilo, Olga Pericet, Manuel Reyes Maya, Javier Latorre, Antonio el Pelao). Med letoma 2010 in 2013 je študiral sodobni ples z Ano Jenček in Katarino Čegovnik (Kjara's Dance Project). Med letoma 2008 in 2012 pa je razvijal svojo baletno tehniko na Stevens school of ballet v Ljubljani.<br /> <br /> Leta 2011 je postal član flamenko skupine CoraViento ter soustvarjal uprizoritvi ''Moment'' in ''In the green shadows of the moon''. Leta 2012 je bil na turneji z The Stevens Ballet Company na Portugalskem, istega leta pa je koreografiral tudi Gala večer kitarskega orkestra Ljudmila Rusa v Ljubljani. <br /> <br /> Leta 2013 je za skupino slovenskih balerin naredil koreografijo ''Orobroy'', za katero je dobil nagrado za najboljšega koreografa na festivalu Transgeneracije v Cankarjevem domu. Istega leta je skupaj z La Sali ustvaril in odplesal uprizoritev ''Flamencoraneo'' v Beogradu in Zagrebu.<br /> <br /> Od leta 2013 se redno udeležuje izobraževanj za balet in sodobni ples pri Neni Stevens, Andrewu Stevensu, Spomenki Šparemblek, Deani Gobac in Maši Kolar. <br /> <br /> Leta 2013 se je preselil v Zagreb, kjer je ustanovil šolo ''Un Respiro''. Leta 2014 je nastopil skupaj z Mario Keck, slavno plesalko flamenka, ki ustvarja v Madridu. Istega leta je soustvaril in odplesal uprizoritev Prešeren, posvečeno slovenskemu največjemu pesniku.<br /> <br /> Leta 2015 je skupaj z Jorgejem Cando Neiro in Angelom Lopezom nastopil na Festivalu flamenka v Zagrebu. Istega leta je uprizoril ''The Box (Melancholy No 3, Andante)'' v Zagrebu, Šibeniku in Ljubljani ter uprizoril ''Flamencoraneo'' na IKS festivalu v Splitu. Leta 2016 je ponovno uprizoril ''The Box'', tokrat na plesnem festivalu v Piranu. <br /> <br /> Leta 2016 je šel z uprizoritvijo ''Metamorfoza'' avtorice Saške Šašič na turnejo v Ljubljano, Zagreb, Beograd in Novi Sad. Istega leta je ustvaril in skupaj z Mario Keck in CoraViento uprizoril flamenko plesno uprizoritev z živo glasbo ''I am not''. <br /> <br /> Leta 2017 je ''Metamorfozo'' uprizoril v Madridu. Leta 2018 pa premierno uprizoril ''disToRTion'' v Ljubljani. Istega leta je v Kulturnem centru Mesnička v Zagrebu organiziral serijo noči flamenka, v Sarajevu in Mostarju je uprizoril ''Cuadro Flamenco'', v Zagrebu in Ljubljani pa ''Trio A Cuerdas''.<br /> <br /> ==Avtorski in soavtorski projekti==<br /> *2011 ''MOMENT'', CoraViento<br /> *2011 ''IN THE GREEN SHADOWS OF THE MOON'', CoraViento<br /> *2013 ''OROBROY'', skupina slovenskih balerin<br /> *2013 ''FLAMENCORANEO'', skupaj z La Sali<br /> *2013 ''PREŠEREN''<br /> *2016 ''I AM NOT'', skupaj z Mario Keck in CoraViento<br /> *2018 ''disToRTion''<br /> *2018 ''Cuadro Flamenco''<br /> *2018 ''Trio A Cuerdas''<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 19274 | roles}}<br /> <br /> ==Koreografsko delo==<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://unrespiroflamenco.wixsite.com/mitjaobed/biography unrespiroflamenco.wixsite.com]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Mitja_Obed&diff=57847 2023-04-25T14:20:46Z

<p>MancaM: /* Vloge */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Obed, Mitja]] <br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Obed, Mitja]] <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Mitja Obed je svojo plesno kariero začel leta 2000 kot plesalec latinsko ameriških plesov. Med letoma 2007 in 2011 je v Ljubljani treniral flamenko z Ano Pandur. Leta 2007 je diplomiral iz matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. <br /> <br /> V letih 2009, 2011 in 2014 je študiral flamenko najslavnejši akademiji flamenka Amor de Dios v Madridu skupaj z najprestižnejšimi imeni flamenka (Maria Juncal, Alfonso Losa, La Lupi, Joaquin Grilo, Olga Pericet, Manuel Reyes Maya, Javier Latorre, Antonio el Pelao). Med letoma 2010 in 2013 je študiral sodobni ples z Ano Jenček in Katarino Čegovnik (Kjara's Dance Project). Med letoma 2008 in 2012 pa je razvijal svojo baletno tehniko na Stevens school of ballet v Ljubljani.<br /> <br /> Leta 2011 je postal član flamenko skupine CoraViento ter soustvarjal uprizoritvi ''Moment'' in ''In the green shadows of the moon''. Leta 2012 je bil na turneji z The Stevens Ballet Company na Portugalskem, istega leta pa je koreografiral tudi Gala večer kitarskega orkestra Ljudmila Rusa v Ljubljani. <br /> <br /> Leta 2013 je za skupino slovenskih balerin naredil koreografijo ''Orobroy'', za katero je dobil nagrado za najboljšega koreografa na festivalu Transgeneracije v Cankarjevem domu. Istega leta je skupaj z La Sali ustvaril in odplesal uprizoritev ''Flamencoraneo'' v Beogradu in Zagrebu.<br /> <br /> Od leta 2013 se redno udeležuje izobraževanj za balet in sodobni ples pri Neni Stevens, Andrewu Stevensu, Spomenki Šparemblek, Deani Gobac in Maši Kolar. <br /> <br /> Leta 2013 se je preselil v Zagreb, kjer je ustanovil šolo ''Un Respiro''. Leta 2014 je nastopil skupaj z Mario Keck, slavno plesalko flamenka, ki ustvarja v Madridu. Istega leta je soustvaril in odplesal uprizoritev Prešeren, posvečeno slovenskemu največjemu pesniku.<br /> <br /> Leta 2015 je skupaj z Jorgejem Cando Neiro in Angelom Lopezom nastopil na Festivalu flamenka v Zagrebu. Istega leta je uprizoril ''The Box (Melancholy No 3, Andante)'' v Zagrebu, Šibeniku in Ljubljani ter uprizoril ''Flamencoraneo'' na IKS festivalu v Splitu. Leta 2016 je ponovno uprizoril ''The Box'', tokrat na plesnem festivalu v Piranu. <br /> <br /> Leta 2016 je šel z uprizoritvijo ''Metamorfoza'' avtorice Saške Šašič na turnejo v Ljubljano, Zagreb, Beograd in Novi Sad. Istega leta je ustvaril in skupaj z Mario Keck in CoraViento uprizoril flamenko plesno uprizoritev z živo glasbo ''I am not''. <br /> <br /> Leta 2017 je ''Metamorfozo'' uprizoril v Madridu. Leta 2018 pa premierno uprizoril ''disToRTion'' v Ljubljani. Istega leta je v Kulturnem centru Mesnička v Zagrebu organiziral serijo noči flamenka, v Sarajevu in Mostarju je uprizoril ''Cuadro Flamenco'', v Zagrebu in Ljubljani pa ''Trio A Cuerdas''.<br /> <br /> ==Avtorski projekti==<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 19274 | roles}}<br /> <br /> ==Koreografsko delo==<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://unrespiroflamenco.wixsite.com/mitjaobed/biography unrespiroflamenco.wixsite.com]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Mitja_Obed&diff=57846 2023-04-25T14:19:19Z

<p>MancaM: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Obed, Mitja]] <br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Obed, Mitja]] <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Mitja Obed je svojo plesno kariero začel leta 2000 kot plesalec latinsko ameriških plesov. Med letoma 2007 in 2011 je v Ljubljani treniral flamenko z Ano Pandur. Leta 2007 je diplomiral iz matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. <br /> <br /> V letih 2009, 2011 in 2014 je študiral flamenko najslavnejši akademiji flamenka Amor de Dios v Madridu skupaj z najprestižnejšimi imeni flamenka (Maria Juncal, Alfonso Losa, La Lupi, Joaquin Grilo, Olga Pericet, Manuel Reyes Maya, Javier Latorre, Antonio el Pelao). Med letoma 2010 in 2013 je študiral sodobni ples z Ano Jenček in Katarino Čegovnik (Kjara's Dance Project). Med letoma 2008 in 2012 pa je razvijal svojo baletno tehniko na Stevens school of ballet v Ljubljani.<br /> <br /> Leta 2011 je postal član flamenko skupine CoraViento ter soustvarjal uprizoritvi ''Moment'' in ''In the green shadows of the moon''. Leta 2012 je bil na turneji z The Stevens Ballet Company na Portugalskem, istega leta pa je koreografiral tudi Gala večer kitarskega orkestra Ljudmila Rusa v Ljubljani. <br /> <br /> Leta 2013 je za skupino slovenskih balerin naredil koreografijo ''Orobroy'', za katero je dobil nagrado za najboljšega koreografa na festivalu Transgeneracije v Cankarjevem domu. Istega leta je skupaj z La Sali ustvaril in odplesal uprizoritev ''Flamencoraneo'' v Beogradu in Zagrebu.<br /> <br /> Od leta 2013 se redno udeležuje izobraževanj za balet in sodobni ples pri Neni Stevens, Andrewu Stevensu, Spomenki Šparemblek, Deani Gobac in Maši Kolar. <br /> <br /> Leta 2013 se je preselil v Zagreb, kjer je ustanovil šolo ''Un Respiro''. Leta 2014 je nastopil skupaj z Mario Keck, slavno plesalko flamenka, ki ustvarja v Madridu. Istega leta je soustvaril in odplesal uprizoritev Prešeren, posvečeno slovenskemu največjemu pesniku.<br /> <br /> Leta 2015 je skupaj z Jorgejem Cando Neiro in Angelom Lopezom nastopil na Festivalu flamenka v Zagrebu. Istega leta je uprizoril ''The Box (Melancholy No 3, Andante)'' v Zagrebu, Šibeniku in Ljubljani ter uprizoril ''Flamencoraneo'' na IKS festivalu v Splitu. Leta 2016 je ponovno uprizoril ''The Box'', tokrat na plesnem festivalu v Piranu. <br /> <br /> Leta 2016 je šel z uprizoritvijo ''Metamorfoza'' avtorice Saške Šašič na turnejo v Ljubljano, Zagreb, Beograd in Novi Sad. Istega leta je ustvaril in skupaj z Mario Keck in CoraViento uprizoril flamenko plesno uprizoritev z živo glasbo ''I am not''. <br /> <br /> Leta 2017 je ''Metamorfozo'' uprizoril v Madridu. Leta 2018 pa premierno uprizoril ''disToRTion'' v Ljubljani. Istega leta je v Kulturnem centru Mesnička v Zagrebu organiziral serijo noči flamenka, v Sarajevu in Mostarju je uprizoril ''Cuadro Flamenco'', v Zagrebu in Ljubljani pa ''Trio A Cuerdas''.<br /> <br /> ==Avtorski projekti==<br /> <br /> ==Vloge==<br /> <br /> ==Koreografsko delo==<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://unrespiroflamenco.wixsite.com/mitjaobed/biography unrespiroflamenco.wixsite.com]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Mitja_Obed&diff=57845 2023-04-25T14:16:26Z

<p>MancaM: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Obed, Mitja]] <br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Obed, Mitja]] <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Mitja Obed je svojo plesno kariero začel leta 2000 kot plesalec latinsko ameriških plesov. Med letoma 2007 in 2011 je v Ljubljani treniral flamenko z Ano Pandur. Leta 2007 je diplomiral iz matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. <br /> <br /> V letih 2009, 2011 in 2014 je študiral flamenko najslavnejši akademiji flamenka Amor de Dios v Madridu skupaj z najprestižnejšimi imeni flamenka (Maria Juncal, Alfonso Losa, La Lupi, Joaquin Grilo, Olga Pericet, Manuel Reyes Maya, Javier Latorre, Antonio el Pelao). Med letoma 2010 in 2013 je študiral sodobni ples z Ano Jenček in Katarino Čegovnik (Kjara's Dance Project). Med letoma 2008 in 2012 pa je razvijal svojo baletno tehniko na Stevens school of ballet v Ljubljani.<br /> <br /> Leta 2011 je postal član flamenko skupine CoraViento ter soustvarjal uprizoritvi ''Moment'' in ''In the green shadows of the moon''. Leta 2012 je bil na turneji z The Stevens Ballet Company na Portugalskem, istega leta pa je koreografiral tudi Gala večer kitarskega orkestra Ljudmila Rusa v Ljubljani. <br /> <br /> Leta 2013 je za skupino slovenskih balerin naredil koreografijo ''Orobroy'', za katero je dobil nagrado za najboljšega koreografa na festivalu Transgeneracije v Cankarjevem domu. Istega leta je skupaj z La Sali ustvaril in odplesal uprizoritev ''Flamencoraneo'' v Beogradu in Zagrebu.<br /> <br /> Od leta 2013 se redno udeležuje izobraževanj za balet in sodobni ples pri Neni Stevens, Andrewu Stevensu, Spomenki Šparemblek, Deani Gobac in Maši Kolar. <br /> <br /> Leta 2013 se je preselil v Zagreb, kjer je ustanovil šolo ''Un Respiro''. Leta 2014 je nastopil skupaj z Mario Keck, slavno plesalko flamenka, ki ustvarja v Madridu. Istega leta je soustvaril in odplesal uprizoritev Prešeren, posvečeno slovenskemu največjemu pesniku.<br /> <br /> Leta 2015 je skupaj z Jorgejem Cando Neiro in Angelom Lopezom nastopil na Festivalu flamenka v Zagrebu. Istega leta je uprizoril ''The Box (Melancholy No 3, Andante)'' v Zagrebu, Šibeniku in Ljubljani ter uprizoril ''Flamencoraneo'' na IKS festivalu v Splitu. Leta 2016 je ponovno uprizoril ''The Box'', tokrat na plesnem festivalu v Piranu. <br /> <br /> Leta 2016 je šel z uprizoritvijo ''Metamorfoza'' avtorice Saške Šašič na turnejo v Ljubljano, Zagreb, Beograd in Novi Sad. Istega leta je ustvaril in skupaj z Mario Keck in CoraViento uprizoril flamenko plesno uprizoritev z živo glasbo ''I am not''. <br /> <br /> Leta 2017 je ''Metamorfozo'' uprizoril v Madridu. Leta 2018 pa premierno uprizoril ''disToRTion'' v Ljubljani. Istega leta je v Kulturnem centru Mesnička v Zagrebu organiziral serijo noči flamenka, v Sarajevu in Mostarju je uprizoril ''Cuadro Flamenco'', v Zagrebu in Ljubljani pa ''Trio A Cuerdas''.<br /> <br /> ==Avtorski projekti==<br /> <br /> ==Vloge==<br /> <br /> ==Koreografsko delo==<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Mitja_Obed&diff=57844 2023-04-25T13:38:07Z

<p>MancaM: Nova stran z vsebino: Obed, Mitja Obed, Mitja ==Življenjepis== ==Avtorski projekti== ==Vloge== =...</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Obed, Mitja]] <br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Obed, Mitja]] <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> ==Avtorski projekti==<br /> <br /> ==Vloge==<br /> <br /> ==Koreografsko delo==<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Manca_Ogorevc&diff=57843 2023-04-25T08:22:55Z

<p>MancaM: /* Vloge v gledališču */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Ogorevc, Manca]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Ogorevc, Manca]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Ogorevc.jpg|Foto: Jaka Babnik]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Manca Ogorevc se je rodila 31. julija 1973 na Jesenicah. Tam je tudi končala gimnazijo in se leta 1992 vpisala na FDV (Sociologija – Analitsko-teoretska smer). Leta 1994 je opravila sprejemni izpit na [[AGRFT]] (Dramska igra in umetniška beseda) pri prof. [[Dušan Jovanović|Dušanu Jovanoviću]] in prof. [[Janez Hočevar|Janezu Hočevarju]]. Nadaljevala je z vzporednim študijem na FDV in AGRFT. Na FDV je diplomirala leta 2000, na AGRFT pa leta 2001. Leta 1997 (v 3. letniku na AGRFT) je bila povabljena k sodelovanju v [[SLG Celje]] in se tam dve leti kasneje tudi zaposlila. Sledilo je plodno, ustvarjalno, raziskovalno obdobje na odru celjskega gledališča. Vmes nekaj gostovanj v Ljubljani ([[Gledališče Glej]], [[Cankarjev dom]]). Nastopila je tudi v filmih ''Triptih Agate Schwarzkobler, Steber'' in ''Idila''.<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> <br /> ===2021-2023===<br /> *2022 Will 1; Slobodan Obradović ROBIN HOOD, r. Samo M. Strelec, SLG Celje<br /> *2021 Učiteljica, Y-mee; Nave Semel IN PODGANA SE JE SMEJALA, r. Yonatan Esterkin, SLG Celje<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 4686 | roles | 2021-2023}}<br /> <br /> ===2011-2020===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 4686 | roles | 2011-2020}}<br /> <br /> ===2001-2010===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 4686 | roles | 2009-2010}}<br /> *2009 Vskok: Striptizeta; Terry Johnson ''DIPLOMIRANEC'', r. Dušan Mlakar, SLG Celje<br /> *2008 Čarovnica z drevesa, Gospa Jenkins; Roald Dahl ''Čarovnice'', r. [[Miha Alujevič]], SLG Celje<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 4686 | roles | 2005-2008}}<br /> *2005 Stevardesa, Ženska; Vladimir in Oleg Presnjakov ''Terorizem'', r. [[Mateja Koležnik]], SLG Celje<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 4686 | roles | 2001-2004}}<br /> <br /> ===1997-2000===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 4686 | roles | 1991-2000}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Nagrada za festivalu United Solo v New Yorku za vlogo Maye v uprizoritvi ''Večni otrok'', [[SLG Celje|Gledališče Celje]]<br /> *2019 Nagrada za najboljšo žensko vlogo na XXVI. mednarodnem Božičnem gledališkem festivalu v Sankt Peterburgu za vlogo Maye v uprizoritvi ''Večni otrok'', [[SLG Celje|Gledališče Celje]]<br /> *2004 Festival [[Dnevi komedije|dnevi komedije Celje]] – žlahtna komedijantka za vlogo Maričke v predstavi ''Na kmetih'', [[SLG Celje]]<br /> *1998 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za mlado igralko vlogo Mojce, v predstavi ''Mojca Pokraculja'', [[SLG Celje]]<br /> <br /> ==Viri in Literatura==<br /> *Slovenski gledališki letopisi od 1997/98 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar<br /> *SLG Celje [http://www.slg-ce.si/domov/ostalo/seznam-igralcev/manca-ogorevc]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Filip_Juri%C4%8D&diff=57842 2023-04-24T10:53:05Z

<p>MancaM: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Jurič, Filip]]<br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Jurič, Filip]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Filip Jurič se je rodil v Mariboru leta 1995. Študiral je na [[Konservatorij za glasbo in balet|Konservatoriju za glasbo in balet Maribor]]. Šolanje je zaključil leta 2014. Za izjemne dosežke v času šolanja na konservatoriju je prejel diplomo dr. Romana Klasinca. <br /> <br /> V času študija se je udeležil številnih seminarjev v tujini: Stage internazionale di danza, seminar v milanski Scali, seminar Bartholin Kraljeve danske baletne akademije v Kopenhagnu, 25. in 26. mednarodni poletni plesni seminar Madžarske plesne akademije v Budimpešti. Udeležil se je tudi več tekmovanj. Na 11. in 13. tekmovanju mladih baletnih plesalcev je bil dvakratni prejemnik prve nagrade in zlate plakete. <br /> <br /> V Baletu [[SNG Maribor]] je že v času študija plesal v številnih predstavah. Med drugim v predstavah ''Giselle'', ''Don Kihot'', ''Navihanka'', ''Labodje jezero'', ''Hrestač'' in ''Cipollino''. Ena izmed njegovih vidnejših vlog je bila naslovna vloga v koprodukcijskem baletu ''Cipollino'' (A. Lukjanov po H. Majorovu; Konservatorij za glasbo in balet Maribor in SNG Maribor). <br /> <br /> Ko je končal šolanje, je postal član Mladega slovenskega baleta pri Društvu baletnih umetnikov Slovenije (DBUS). Od jeseni leta 2014 je bil član baletnega ansambla [[SNG Maribor]]. Z njimi je gostoval tudi na številnih pomembnih svetovnih festivalih in ustvaril vidnejše vloge v predstavah klasičnega baleta, kot so: ''Gusar'', ''Giselle'', ''Labodje jezero'', ''Grk Zorba'', ''Silfida'' in ''Pepelka''. Sodeloval je tudi pri predstavah sodobnega baletnega repertoarja, kot so: ''Tango'', ''Stabat mater'', ''Peer Gynt'', ''Posvetitev pomladi'', ''Handman'', ''Hora'', ''Nevarna razmerja'', ''Romeo in Julija'', ''Jevgenij Onjegin'', ''Carmen'', ''Walking Mad'', ''Smrt v Benetkah'' idr.<br /> <br /> Sodeloval je v produkcijah DBUS ''Dama s kamelijami'', ''Carmen'', ''Giselle'' ter ''Romeo in Julija''. S sodobnimi in klasičnimi izvedbami je sodeloval na več baletnih koncertih po Sloveniji. Eden izmed njegovih vidnejših nastopov je bil nastop na svečanem baletnem koncertu ob stoti obletnici slovenskega baleta, v okviru katere je plesal duet iz ''Hore'', odlomek iz prvega slovenskega baleta ''Možiček'' in miniaturo za dva ''Kajn in Abel''. S slednjo se je udeležil tudi mednarodnega baletnega festivala IFBM v Miamiju (ZDA). <br /> <br /> Od leta 2020 je baletni solist v [[SNG Opera in balet Ljubljana]], kjer je med drugim plesal v baletu ''Gusar'', sodeloval pri operi ''Cavalleria rusticana'', za katero je koreografijo ustvaril Lukas Zuschlag ter na spletnem koncertu ''(P)osebno 2'' (Zuschlag, Saint-Saëns: ''Živalski karneval – Labod'').<br /> <br /> ==Avtorski projekti==<br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14747 | roles}}<br /> <br /> ==Koreografsko delo==<br /> ==Nagrade==<br /> *2022 [[Nagrade Lydie Wisiak|Nagrada Lydie Wisiakove]] za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.opera.si/sl/o-gledaliscu/balet/nina-noc-2/ SNG Opera in balet Ljubljana]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Filip_Juri%C4%8D&diff=57841 2023-04-24T10:51:41Z

<p>MancaM: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Jurič, Filip]]<br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Jurič, Filip]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Filip Jurič se je rodil v Mariboru leta 1995. Študiral je na [[Konservatorij za glasbo in balet|Konservatoriju za glasbo in balet Maribor]]. Šolanje je zaključil leta 2014. Za izjemne dosežke v času šolanja na konservatoriju je prejel diplomo dr. Romana Klasinca. <br /> <br /> V času študija se je udeležil številnih seminarjev v tujini: Stage internazionale di danza, seminar v milanski Scali, seminar Bartholin Kraljeve danske baletne akademije v Kopenhagnu, 25. in 26. mednarodni poletni plesni seminar Madžarske plesne akademije v Budimpešti. Udeležil se je tudi več tekmovanj. Na 11. in 13. tekmovanju mladih baletnih plesalcev je bil dvakratni prejemnik prve nagrade in zlate plakete. <br /> <br /> V Baletu [[SNG Maribor]] je že v času študija plesal v številnih predstavah. Med drugim v predstavah ''Giselle'', ''Don Kihot'', ''Navihanka'', ''Labodje jezero'', ''Hrestač'' in ''Cipollino''. Ena izmed njegovih vidnejših vlog je bila naslovna vloga v koprodukcijskem baletu ''Cipollino'' (A. Lukjanov po H. Majorovu; Konservatorij za glasbo in balet Maribor in SNG Maribor). <br /> <br /> Ko je končal šolanje, je postal član Mladega slovenskega baleta pri Društvu baletnih umetnikov Slovenije (DBUS). Od jeseni leta 2014 je bil član baletnega ansambla [[SNG Maribor]]. Z njimi je gostoval tudi na številnih pomembnih svetovnih festivalih in ustvaril vidnejše vloge v predstavah klasičnega baleta, kot so: ''Gusar'', ''Giselle'', ''Labodje jezero'', ''Grk Zorba'', ''Silfida'' in ''Pepelka''. Sodeloval je tudi pri predstavah sodobnega baletnega repertoarja, kot so: ''Tango'', ''Stabat mater'', ''Peer Gynt'', ''Posvetitev pomladi'', ''Handman'', ''Hora'', ''Nevarna razmerja'', ''Romeo in Julija'', ''Jevgenij Onjegin'', ''Carmen'', ''Walking Mad'', ''Smrt v Benetkah'' idr.<br /> <br /> Sodeloval je v produkcijah DBUS ''Dama s kamelijami'', ''Carmen'', ''Giselle'' ter ''Romeo in Julija''. S sodobnimi in klasičnimi izvedbami je sodeloval na več baletnih koncertih po Sloveniji. Eden izmed njegovih vidnejših nastopov je bil nastop na svečanem baletnem koncertu ob stoti obletnici slovenskega baleta, v okviru katere je plesal duet iz ''Hore'', odlomek iz prvega slovenskega baleta ''Možiček'' in miniaturo za dva ''Kajn in Abel''. S slednjo se je udeležil tudi mednarodnega baletnega festivala IFBM v Miamiju (ZDA). <br /> <br /> Leta 2020 se je baletni solist v [[SNG Opera in balet Ljubljana]], kjer je med drugim plesal v baletu ''Gusar'', sodeloval pri operi ''Cavalleria rusticana'', za katero je koreografijo ustvaril Lukas Zuschlag ter na spletnem koncertu ''(P)osebno 2'' (Zuschlag, Saint-Saëns: ''Živalski karneval – Labod'').<br /> <br /> ==Avtorski projekti==<br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14747 | roles}}<br /> <br /> ==Koreografsko delo==<br /> ==Nagrade==<br /> *2022 [[Nagrade Lydie Wisiak|Nagrada Lydie Wisiakove]] za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.opera.si/sl/o-gledaliscu/balet/nina-noc-2/ SNG Opera in balet Ljubljana]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Manca_Ogorevc&diff=57840 2023-04-24T10:39:31Z

<p>MancaM: /* Vloge v gledališču */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Ogorevc, Manca]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Ogorevc, Manca]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Ogorevc.jpg|Foto: Jaka Babnik]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Manca Ogorevc se je rodila 31. julija 1973 na Jesenicah. Tam je tudi končala gimnazijo in se leta 1992 vpisala na FDV (Sociologija – Analitsko-teoretska smer). Leta 1994 je opravila sprejemni izpit na [[AGRFT]] (Dramska igra in umetniška beseda) pri prof. [[Dušan Jovanović|Dušanu Jovanoviću]] in prof. [[Janez Hočevar|Janezu Hočevarju]]. Nadaljevala je z vzporednim študijem na FDV in AGRFT. Na FDV je diplomirala leta 2000, na AGRFT pa leta 2001. Leta 1997 (v 3. letniku na AGRFT) je bila povabljena k sodelovanju v [[SLG Celje]] in se tam dve leti kasneje tudi zaposlila. Sledilo je plodno, ustvarjalno, raziskovalno obdobje na odru celjskega gledališča. Vmes nekaj gostovanj v Ljubljani ([[Gledališče Glej]], [[Cankarjev dom]]). Nastopila je tudi v filmih ''Triptih Agate Schwarzkobler, Steber'' in ''Idila''.<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> <br /> {{#dynamic_content:rep | person | 4686 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Nagrada za festivalu United Solo v New Yorku za vlogo Maye v uprizoritvi ''Večni otrok'', [[SLG Celje|Gledališče Celje]]<br /> *2019 Nagrada za najboljšo žensko vlogo na XXVI. mednarodnem Božičnem gledališkem festivalu v Sankt Peterburgu za vlogo Maye v uprizoritvi ''Večni otrok'', [[SLG Celje|Gledališče Celje]]<br /> *2004 Festival [[Dnevi komedije|dnevi komedije Celje]] – žlahtna komedijantka za vlogo Maričke v predstavi ''Na kmetih'', [[SLG Celje]]<br /> *1998 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za mlado igralko vlogo Mojce, v predstavi ''Mojca Pokraculja'', [[SLG Celje]]<br /> <br /> ==Viri in Literatura==<br /> *Slovenski gledališki letopisi od 1997/98 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar<br /> *SLG Celje [http://www.slg-ce.si/domov/ostalo/seznam-igralcev/manca-ogorevc]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Katarina_Morano&diff=57839 2023-04-24T10:36:38Z

<p>MancaM: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Morano, Katarina]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Morano, Katarina]]<br /> [[Slika:Portret MORANO Katarina 2022 foto Peter Uhan.jpg|Foto: Peter Uhan]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Katarina Morano (*1988, Kranj) je scenaristka, dramaturginja in režiserka. Zaključila je magistrski študij filmske režije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]. <br /> <br /> Za dramaturgijo predstave ''Gejm'', ki je nastala v sodelovanju v režiserjem [[Žiga Divjak|Žigo Divjakom]], je prejela [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]]. Za besedilo ''Usedline'' pa [[Nagrada Slavka Gruma|nagrado Slavka Gruma]] leta 2022.<br /> <br /> Z režiserjem Žigo Divjakom je ustvarila še številne druge odmevne projekte, ki jih zaznamujeta osupljiva zrelost in velika mera inovativnosti. Njune najodmevnejše uprizoritve so ''Ob zori'', ki je nastala na osnovi Cankarjevih besedil, ''Hlapec Jernej in njegova pravica'', ki jo je produciral [[Cankarjev dom|Cankarjev dom Ljubljana]], ''Pljuča'' avtorja Duncana Macmillana, ki so jo uprizorili v [[SNG Drama Ljubljana]], ''Kons: Novi dobi'', ki je nastala na osnovi Kosovelovih besedil, ''Gejm'', ''6'', ''Človek, ki je gledal svet'' in ''Vročina'', ki so bile uprizorjene v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]] ter ''Sedem dni'', ki so jo uprizorili v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]], besedilo pa je bilo nominirano tudi za nagrado Slavka Gruma leta 2020.<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 16972 | dramaturgies}}<br /> <br /> ==Dramska besedila==<br /> *2022: ''Kako je padlo drevo''<br /> *2021: ''Usedline''<br /> *2019: ''Sedem dni'' (soavtor Žiga Divjak)<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2023 Nominacija za [[Nagrada Slavka Gruma|nagrado Slavka Gruma]] na 53. Tednu slovenske drame za dramsko besedilo ''Kako je padlo drevo'' {{Pdf|Katarina Morano Kako je padlo drevo.pdf|Utemeljitev}}<br /> *2022 [[Nagrada Slavka Gruma]] na 52. Tednu slovenske drame za dramsko besedilo ''Usedline'' {{Pdf|Grumova_nagrada_2022_obrazlozitev.pdf|Utemeljitev}}<br /> *2021 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za dramaturgijo (''Gejm'', [[Slovensko mladinsko gledališče]] in [[Maska|Maska Ljubljana]])<br /> *2020 Nominacija za [[Nagrada Slavka Gruma|nagrado Slavka Gruma]] na 50. Tednu slovenske drame za dramsko besedilo ''Sedem dni'' (skupaj z Žigo Divjakom) {{Pdf|Nominacija_za_nagrado_Slavka_Gruma_2020_Divjak_Morano.pdf |Utemeljitev}}<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> *Spletna stran [https://www.mgl.si/ MGL]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[https://www.rtvslo.si/uspesna-slovenija/ljubim-film-to-mi-je-jasno-mi-je-pa-se-bolj-jasno-da-ga-v-resnici-ne-poznam/341241 Katarina Morano: Ljubim film. To mi je jasno. Mi je pa še bolj jasno, da ga v resnici ne poznam. Intervju - www.rtvslo.si, 07.07.2014]<br /> *[https://www.mladina.si/156800/katarina-morano-filmska-reziserka/ Katarina Morano, filmska režiserka - www.mladina.si, 23.05.2014]<br /> *[https://www.rtvslo.si/kultura/oder/krstna-uprizoritev-drame-katarine-morano-ki-raziskuje-odsev-stanja-sveta-v-druzinah/649706/ Krstna uprizoritev drame Katarine Morano raziskuje odsev stanja sveta v družinah - www.rtvslo.si, 03.12.2022]</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Luka_Jamnik&diff=57799 2023-04-21T13:14:41Z

<p>MancaM: /* Zunanje povezave */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gombač, Boštjan]]<br /> [[Kategorija:Avtorji glasbe|Gombač, Boštjan]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Skladatelj, instrumentalist in producent Luka Jamnik se je rodil leta 1982. Od leta 2006 je član skupine Laibach, s katero je do danes nastopil že na več kot 300 koncertih po Evropi, Aziji in Severni Ameriki. S skupino Laibach so ustvarili več simfoničnih del. <br /> <br /> Leta 2014 je po naročilu Festivala sodobne glasbe Ultima v Oslu nastala elektronsko-simfonična kompozicija ''Olaf Trygvason Poem'', ki so jo zasnovali na osnovi nekaterih motivov nedokončane Griegove opere. Leta 2016 je nastala tridesetminutna kompozicija za simfonični orkester, zbor, elektroniko in skupino Laibach, ''Krst pri Savici'', ki jo so premierno izvedli v Križankah. Leta 2018 je po naročilu poljskega inštituta Adam Mickiewicz v sklopu stote obletnice poljske neodvisnosti nastala ''Polonia'', štiristavčno delo za simfonični orkester, zbor in skupino Laibach po motivih Sinfonie Sacre Andrzeja Panufnika. <br /> <br /> Sledilo je devetdesetminutno delo ''Alamut'', napisano za simfonični orkester, zbor, eksperimentalni zbor, skupino Laibach in tradicionalni orkester Karnay. Delo je nastalo po motivih romana ''Alamut'' avtorja Vladimirja Bartola in v sodelovanju z dvema iranskima skladateljema, Nimo A. Rowshanom in Samimijem Mofakhanom. <br /> <br /> Luka Jamnik ustvarja tudi scensko glasbo. Sodeloval je z več slovenskimi in tujimi gledališči: dvakrat z Mestnim gledališčem ljubljanskim, z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, z Residenztheater v Münchenu in s Schauspielhaus v Düsseldorfu. <br /> <br /> Kot producent, skladatelj in/ali instrumentalist je sodeloval pri nastanku več plošč skupine Laibach: ''Spectre'' (2014), ''Revisited'' (2020), ''We Forge The Future'' (2021) idr.<br /> <br /> Skupaj s Sašo Vollmaierjem in Izidorjem Leitingerjem je član tria VOZK, pri katerem v lastnih kompozicijah združujejo prvine komponirane glasbe, improvizacije, elektronike in popularne glasbe, kar prepletajo tudi s sodobnim plesom. <br /> <br /> Luka je tudi član alternativno-popularne zasedbe Kamerad Krivatoff.<br /> <br /> Piše tudi takrat, ko ga spodbudijo drugi. Na pobudo mladega saksofonista Domna Korena je leta 2018 nastala kompozicija ''Pena prelom'', napisana za altovski saksofon in elektroniko, ki so jo izvedli na Svetovnem kongresu saksofonistov v Zagrebu in v Slovenski filharmoniji.<br /> <br /> ==Glasba==<br /> '''2020 - 2023'''<br /> *2022 Avtor glasbe; Ira Ratej, Ana Duša, Iza Strehar, Luka Jamnik ''BOLJŠI SVET'', r. Gregor Gruden, Mestno gledališče ljubljansko<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14428 | contribution}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://sensa.metropolitan.si/podkast/modra-soba-z-majo-megla-luka-jamnik-o-laibachu-skladanju-turnejah-in-alamutu/ Modra soba z Majo Megla. Luka Jamnik o Laibachu, skladanju, turnejah in Alamutu. - www.sensa.metropolitan.si]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[https://www.dnevnik.si/1042996045/kultura/oder/med-praznino-in-votlino Med praznino in votlino - www.dnevnik.si, 02. 09. 2022]</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Luka_Jamnik&diff=57798 2023-04-21T13:12:22Z

<p>MancaM: /* Glasba */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gombač, Boštjan]]<br /> [[Kategorija:Avtorji glasbe|Gombač, Boštjan]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Skladatelj, instrumentalist in producent Luka Jamnik se je rodil leta 1982. Od leta 2006 je član skupine Laibach, s katero je do danes nastopil že na več kot 300 koncertih po Evropi, Aziji in Severni Ameriki. S skupino Laibach so ustvarili več simfoničnih del. <br /> <br /> Leta 2014 je po naročilu Festivala sodobne glasbe Ultima v Oslu nastala elektronsko-simfonična kompozicija ''Olaf Trygvason Poem'', ki so jo zasnovali na osnovi nekaterih motivov nedokončane Griegove opere. Leta 2016 je nastala tridesetminutna kompozicija za simfonični orkester, zbor, elektroniko in skupino Laibach, ''Krst pri Savici'', ki jo so premierno izvedli v Križankah. Leta 2018 je po naročilu poljskega inštituta Adam Mickiewicz v sklopu stote obletnice poljske neodvisnosti nastala ''Polonia'', štiristavčno delo za simfonični orkester, zbor in skupino Laibach po motivih Sinfonie Sacre Andrzeja Panufnika. <br /> <br /> Sledilo je devetdesetminutno delo ''Alamut'', napisano za simfonični orkester, zbor, eksperimentalni zbor, skupino Laibach in tradicionalni orkester Karnay. Delo je nastalo po motivih romana ''Alamut'' avtorja Vladimirja Bartola in v sodelovanju z dvema iranskima skladateljema, Nimo A. Rowshanom in Samimijem Mofakhanom. <br /> <br /> Luka Jamnik ustvarja tudi scensko glasbo. Sodeloval je z več slovenskimi in tujimi gledališči: dvakrat z Mestnim gledališčem ljubljanskim, z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, z Residenztheater v Münchenu in s Schauspielhaus v Düsseldorfu. <br /> <br /> Kot producent, skladatelj in/ali instrumentalist je sodeloval pri nastanku več plošč skupine Laibach: ''Spectre'' (2014), ''Revisited'' (2020), ''We Forge The Future'' (2021) idr.<br /> <br /> Skupaj s Sašo Vollmaierjem in Izidorjem Leitingerjem je član tria VOZK, pri katerem v lastnih kompozicijah združujejo prvine komponirane glasbe, improvizacije, elektronike in popularne glasbe, kar prepletajo tudi s sodobnim plesom. <br /> <br /> Luka je tudi član alternativno-popularne zasedbe Kamerad Krivatoff.<br /> <br /> Piše tudi takrat, ko ga spodbudijo drugi. Na pobudo mladega saksofonista Domna Korena je leta 2018 nastala kompozicija ''Pena prelom'', napisana za altovski saksofon in elektroniko, ki so jo izvedli na Svetovnem kongresu saksofonistov v Zagrebu in v Slovenski filharmoniji.<br /> <br /> ==Glasba==<br /> '''2020 - 2023'''<br /> *2022 Avtor glasbe; Ira Ratej, Ana Duša, Iza Strehar, Luka Jamnik ''BOLJŠI SVET'', r. Gregor Gruden, Mestno gledališče ljubljansko<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14428 | contribution}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://sensa.metropolitan.si/podkast/modra-soba-z-majo-megla-luka-jamnik-o-laibachu-skladanju-turnejah-in-alamutu/ Modra soba z Majo Megla. Luka Jamnik o Laibachu, skladanju, turnejah in Alamutu. - www.sensa.metropolitan.si]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Luka_Jamnik&diff=57797 2023-04-21T13:12:04Z

<p>MancaM: /* Glasba */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gombač, Boštjan]]<br /> [[Kategorija:Avtorji glasbe|Gombač, Boštjan]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Skladatelj, instrumentalist in producent Luka Jamnik se je rodil leta 1982. Od leta 2006 je član skupine Laibach, s katero je do danes nastopil že na več kot 300 koncertih po Evropi, Aziji in Severni Ameriki. S skupino Laibach so ustvarili več simfoničnih del. <br /> <br /> Leta 2014 je po naročilu Festivala sodobne glasbe Ultima v Oslu nastala elektronsko-simfonična kompozicija ''Olaf Trygvason Poem'', ki so jo zasnovali na osnovi nekaterih motivov nedokončane Griegove opere. Leta 2016 je nastala tridesetminutna kompozicija za simfonični orkester, zbor, elektroniko in skupino Laibach, ''Krst pri Savici'', ki jo so premierno izvedli v Križankah. Leta 2018 je po naročilu poljskega inštituta Adam Mickiewicz v sklopu stote obletnice poljske neodvisnosti nastala ''Polonia'', štiristavčno delo za simfonični orkester, zbor in skupino Laibach po motivih Sinfonie Sacre Andrzeja Panufnika. <br /> <br /> Sledilo je devetdesetminutno delo ''Alamut'', napisano za simfonični orkester, zbor, eksperimentalni zbor, skupino Laibach in tradicionalni orkester Karnay. Delo je nastalo po motivih romana ''Alamut'' avtorja Vladimirja Bartola in v sodelovanju z dvema iranskima skladateljema, Nimo A. Rowshanom in Samimijem Mofakhanom. <br /> <br /> Luka Jamnik ustvarja tudi scensko glasbo. Sodeloval je z več slovenskimi in tujimi gledališči: dvakrat z Mestnim gledališčem ljubljanskim, z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, z Residenztheater v Münchenu in s Schauspielhaus v Düsseldorfu. <br /> <br /> Kot producent, skladatelj in/ali instrumentalist je sodeloval pri nastanku več plošč skupine Laibach: ''Spectre'' (2014), ''Revisited'' (2020), ''We Forge The Future'' (2021) idr.<br /> <br /> Skupaj s Sašo Vollmaierjem in Izidorjem Leitingerjem je član tria VOZK, pri katerem v lastnih kompozicijah združujejo prvine komponirane glasbe, improvizacije, elektronike in popularne glasbe, kar prepletajo tudi s sodobnim plesom. <br /> <br /> Luka je tudi član alternativno-popularne zasedbe Kamerad Krivatoff.<br /> <br /> Piše tudi takrat, ko ga spodbudijo drugi. Na pobudo mladega saksofonista Domna Korena je leta 2018 nastala kompozicija ''Pena prelom'', napisana za altovski saksofon in elektroniko, ki so jo izvedli na Svetovnem kongresu saksofonistov v Zagrebu in v Slovenski filharmoniji.<br /> <br /> ==Glasba==<br /> '''2020 - 2023'''<br /> *2022 Avtor glasbe; Ira Ratej, Ana Duša, Iza Strehar, Luka Jamnik ''BOLJŠI SVET'', r. Gregor Gruden, Mestno gledališče ljubljansko<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14428 | contribution}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://sensa.metropolitan.si/podkast/modra-soba-z-majo-megla-luka-jamnik-o-laibachu-skladanju-turnejah-in-alamutu/ Modra soba z Majo Megla. Luka Jamnik o Laibachu, skladanju, turnejah in Alamutu. - www.sensa.metropolitan.si]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Luka_Jamnik&diff=57796 2023-04-21T13:11:33Z

<p>MancaM: /* Glasba */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gombač, Boštjan]]<br /> [[Kategorija:Avtorji glasbe|Gombač, Boštjan]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Skladatelj, instrumentalist in producent Luka Jamnik se je rodil leta 1982. Od leta 2006 je član skupine Laibach, s katero je do danes nastopil že na več kot 300 koncertih po Evropi, Aziji in Severni Ameriki. S skupino Laibach so ustvarili več simfoničnih del. <br /> <br /> Leta 2014 je po naročilu Festivala sodobne glasbe Ultima v Oslu nastala elektronsko-simfonična kompozicija ''Olaf Trygvason Poem'', ki so jo zasnovali na osnovi nekaterih motivov nedokončane Griegove opere. Leta 2016 je nastala tridesetminutna kompozicija za simfonični orkester, zbor, elektroniko in skupino Laibach, ''Krst pri Savici'', ki jo so premierno izvedli v Križankah. Leta 2018 je po naročilu poljskega inštituta Adam Mickiewicz v sklopu stote obletnice poljske neodvisnosti nastala ''Polonia'', štiristavčno delo za simfonični orkester, zbor in skupino Laibach po motivih Sinfonie Sacre Andrzeja Panufnika. <br /> <br /> Sledilo je devetdesetminutno delo ''Alamut'', napisano za simfonični orkester, zbor, eksperimentalni zbor, skupino Laibach in tradicionalni orkester Karnay. Delo je nastalo po motivih romana ''Alamut'' avtorja Vladimirja Bartola in v sodelovanju z dvema iranskima skladateljema, Nimo A. Rowshanom in Samimijem Mofakhanom. <br /> <br /> Luka Jamnik ustvarja tudi scensko glasbo. Sodeloval je z več slovenskimi in tujimi gledališči: dvakrat z Mestnim gledališčem ljubljanskim, z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, z Residenztheater v Münchenu in s Schauspielhaus v Düsseldorfu. <br /> <br /> Kot producent, skladatelj in/ali instrumentalist je sodeloval pri nastanku več plošč skupine Laibach: ''Spectre'' (2014), ''Revisited'' (2020), ''We Forge The Future'' (2021) idr.<br /> <br /> Skupaj s Sašo Vollmaierjem in Izidorjem Leitingerjem je član tria VOZK, pri katerem v lastnih kompozicijah združujejo prvine komponirane glasbe, improvizacije, elektronike in popularne glasbe, kar prepletajo tudi s sodobnim plesom. <br /> <br /> Luka je tudi član alternativno-popularne zasedbe Kamerad Krivatoff.<br /> <br /> Piše tudi takrat, ko ga spodbudijo drugi. Na pobudo mladega saksofonista Domna Korena je leta 2018 nastala kompozicija ''Pena prelom'', napisana za altovski saksofon in elektroniko, ki so jo izvedli na Svetovnem kongresu saksofonistov v Zagrebu in v Slovenski filharmoniji.<br /> <br /> ==Glasba==<br /> *2022 Avtor glasbe; Ira Ratej, Ana Duša, Iza Strehar, Luka Jamnik ''BOLJŠI SVET'', r. Gregor Gruden, Mestno gledališče ljubljansko<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14428 | contribution}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://sensa.metropolitan.si/podkast/modra-soba-z-majo-megla-luka-jamnik-o-laibachu-skladanju-turnejah-in-alamutu/ Modra soba z Majo Megla. Luka Jamnik o Laibachu, skladanju, turnejah in Alamutu. - www.sensa.metropolitan.si]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Luka_Jamnik&diff=57795 2023-04-21T13:10:03Z

<p>MancaM: /* Glasba */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gombač, Boštjan]]<br /> [[Kategorija:Avtorji glasbe|Gombač, Boštjan]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Skladatelj, instrumentalist in producent Luka Jamnik se je rodil leta 1982. Od leta 2006 je član skupine Laibach, s katero je do danes nastopil že na več kot 300 koncertih po Evropi, Aziji in Severni Ameriki. S skupino Laibach so ustvarili več simfoničnih del. <br /> <br /> Leta 2014 je po naročilu Festivala sodobne glasbe Ultima v Oslu nastala elektronsko-simfonična kompozicija ''Olaf Trygvason Poem'', ki so jo zasnovali na osnovi nekaterih motivov nedokončane Griegove opere. Leta 2016 je nastala tridesetminutna kompozicija za simfonični orkester, zbor, elektroniko in skupino Laibach, ''Krst pri Savici'', ki jo so premierno izvedli v Križankah. Leta 2018 je po naročilu poljskega inštituta Adam Mickiewicz v sklopu stote obletnice poljske neodvisnosti nastala ''Polonia'', štiristavčno delo za simfonični orkester, zbor in skupino Laibach po motivih Sinfonie Sacre Andrzeja Panufnika. <br /> <br /> Sledilo je devetdesetminutno delo ''Alamut'', napisano za simfonični orkester, zbor, eksperimentalni zbor, skupino Laibach in tradicionalni orkester Karnay. Delo je nastalo po motivih romana ''Alamut'' avtorja Vladimirja Bartola in v sodelovanju z dvema iranskima skladateljema, Nimo A. Rowshanom in Samimijem Mofakhanom. <br /> <br /> Luka Jamnik ustvarja tudi scensko glasbo. Sodeloval je z več slovenskimi in tujimi gledališči: dvakrat z Mestnim gledališčem ljubljanskim, z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, z Residenztheater v Münchenu in s Schauspielhaus v Düsseldorfu. <br /> <br /> Kot producent, skladatelj in/ali instrumentalist je sodeloval pri nastanku več plošč skupine Laibach: ''Spectre'' (2014), ''Revisited'' (2020), ''We Forge The Future'' (2021) idr.<br /> <br /> Skupaj s Sašo Vollmaierjem in Izidorjem Leitingerjem je član tria VOZK, pri katerem v lastnih kompozicijah združujejo prvine komponirane glasbe, improvizacije, elektronike in popularne glasbe, kar prepletajo tudi s sodobnim plesom. <br /> <br /> Luka je tudi član alternativno-popularne zasedbe Kamerad Krivatoff.<br /> <br /> Piše tudi takrat, ko ga spodbudijo drugi. Na pobudo mladega saksofonista Domna Korena je leta 2018 nastala kompozicija ''Pena prelom'', napisana za altovski saksofon in elektroniko, ki so jo izvedli na Svetovnem kongresu saksofonistov v Zagrebu in v Slovenski filharmoniji.<br /> <br /> ==Glasba==<br /> *2022 avtor glasbe BOLJŠI SVET<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14428 | contribution}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://sensa.metropolitan.si/podkast/modra-soba-z-majo-megla-luka-jamnik-o-laibachu-skladanju-turnejah-in-alamutu/ Modra soba z Majo Megla. Luka Jamnik o Laibachu, skladanju, turnejah in Alamutu. - www.sensa.metropolitan.si]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Luka_Jamnik&diff=57794 2023-04-21T13:08:49Z

<p>MancaM: /* Glasba */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gombač, Boštjan]]<br /> [[Kategorija:Avtorji glasbe|Gombač, Boštjan]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Skladatelj, instrumentalist in producent Luka Jamnik se je rodil leta 1982. Od leta 2006 je član skupine Laibach, s katero je do danes nastopil že na več kot 300 koncertih po Evropi, Aziji in Severni Ameriki. S skupino Laibach so ustvarili več simfoničnih del. <br /> <br /> Leta 2014 je po naročilu Festivala sodobne glasbe Ultima v Oslu nastala elektronsko-simfonična kompozicija ''Olaf Trygvason Poem'', ki so jo zasnovali na osnovi nekaterih motivov nedokončane Griegove opere. Leta 2016 je nastala tridesetminutna kompozicija za simfonični orkester, zbor, elektroniko in skupino Laibach, ''Krst pri Savici'', ki jo so premierno izvedli v Križankah. Leta 2018 je po naročilu poljskega inštituta Adam Mickiewicz v sklopu stote obletnice poljske neodvisnosti nastala ''Polonia'', štiristavčno delo za simfonični orkester, zbor in skupino Laibach po motivih Sinfonie Sacre Andrzeja Panufnika. <br /> <br /> Sledilo je devetdesetminutno delo ''Alamut'', napisano za simfonični orkester, zbor, eksperimentalni zbor, skupino Laibach in tradicionalni orkester Karnay. Delo je nastalo po motivih romana ''Alamut'' avtorja Vladimirja Bartola in v sodelovanju z dvema iranskima skladateljema, Nimo A. Rowshanom in Samimijem Mofakhanom. <br /> <br /> Luka Jamnik ustvarja tudi scensko glasbo. Sodeloval je z več slovenskimi in tujimi gledališči: dvakrat z Mestnim gledališčem ljubljanskim, z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, z Residenztheater v Münchenu in s Schauspielhaus v Düsseldorfu. <br /> <br /> Kot producent, skladatelj in/ali instrumentalist je sodeloval pri nastanku več plošč skupine Laibach: ''Spectre'' (2014), ''Revisited'' (2020), ''We Forge The Future'' (2021) idr.<br /> <br /> Skupaj s Sašo Vollmaierjem in Izidorjem Leitingerjem je član tria VOZK, pri katerem v lastnih kompozicijah združujejo prvine komponirane glasbe, improvizacije, elektronike in popularne glasbe, kar prepletajo tudi s sodobnim plesom. <br /> <br /> Luka je tudi član alternativno-popularne zasedbe Kamerad Krivatoff.<br /> <br /> Piše tudi takrat, ko ga spodbudijo drugi. Na pobudo mladega saksofonista Domna Korena je leta 2018 nastala kompozicija ''Pena prelom'', napisana za altovski saksofon in elektroniko, ki so jo izvedli na Svetovnem kongresu saksofonistov v Zagrebu in v Slovenski filharmoniji.<br /> <br /> ==Glasba==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14428 | contribution}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://sensa.metropolitan.si/podkast/modra-soba-z-majo-megla-luka-jamnik-o-laibachu-skladanju-turnejah-in-alamutu/ Modra soba z Majo Megla. Luka Jamnik o Laibachu, skladanju, turnejah in Alamutu. - www.sensa.metropolitan.si]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Luka_Jamnik&diff=57793 2023-04-21T13:08:11Z

<p>MancaM: /* Glasba */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gombač, Boštjan]]<br /> [[Kategorija:Avtorji glasbe|Gombač, Boštjan]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Skladatelj, instrumentalist in producent Luka Jamnik se je rodil leta 1982. Od leta 2006 je član skupine Laibach, s katero je do danes nastopil že na več kot 300 koncertih po Evropi, Aziji in Severni Ameriki. S skupino Laibach so ustvarili več simfoničnih del. <br /> <br /> Leta 2014 je po naročilu Festivala sodobne glasbe Ultima v Oslu nastala elektronsko-simfonična kompozicija ''Olaf Trygvason Poem'', ki so jo zasnovali na osnovi nekaterih motivov nedokončane Griegove opere. Leta 2016 je nastala tridesetminutna kompozicija za simfonični orkester, zbor, elektroniko in skupino Laibach, ''Krst pri Savici'', ki jo so premierno izvedli v Križankah. Leta 2018 je po naročilu poljskega inštituta Adam Mickiewicz v sklopu stote obletnice poljske neodvisnosti nastala ''Polonia'', štiristavčno delo za simfonični orkester, zbor in skupino Laibach po motivih Sinfonie Sacre Andrzeja Panufnika. <br /> <br /> Sledilo je devetdesetminutno delo ''Alamut'', napisano za simfonični orkester, zbor, eksperimentalni zbor, skupino Laibach in tradicionalni orkester Karnay. Delo je nastalo po motivih romana ''Alamut'' avtorja Vladimirja Bartola in v sodelovanju z dvema iranskima skladateljema, Nimo A. Rowshanom in Samimijem Mofakhanom. <br /> <br /> Luka Jamnik ustvarja tudi scensko glasbo. Sodeloval je z več slovenskimi in tujimi gledališči: dvakrat z Mestnim gledališčem ljubljanskim, z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, z Residenztheater v Münchenu in s Schauspielhaus v Düsseldorfu. <br /> <br /> Kot producent, skladatelj in/ali instrumentalist je sodeloval pri nastanku več plošč skupine Laibach: ''Spectre'' (2014), ''Revisited'' (2020), ''We Forge The Future'' (2021) idr.<br /> <br /> Skupaj s Sašo Vollmaierjem in Izidorjem Leitingerjem je član tria VOZK, pri katerem v lastnih kompozicijah združujejo prvine komponirane glasbe, improvizacije, elektronike in popularne glasbe, kar prepletajo tudi s sodobnim plesom. <br /> <br /> Luka je tudi član alternativno-popularne zasedbe Kamerad Krivatoff.<br /> <br /> Piše tudi takrat, ko ga spodbudijo drugi. Na pobudo mladega saksofonista Domna Korena je leta 2018 nastala kompozicija ''Pena prelom'', napisana za altovski saksofon in elektroniko, ki so jo izvedli na Svetovnem kongresu saksofonistov v Zagrebu in v Slovenski filharmoniji.<br /> <br /> ==Glasba==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14428 | author}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://sensa.metropolitan.si/podkast/modra-soba-z-majo-megla-luka-jamnik-o-laibachu-skladanju-turnejah-in-alamutu/ Modra soba z Majo Megla. Luka Jamnik o Laibachu, skladanju, turnejah in Alamutu. - www.sensa.metropolitan.si]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Luka_Jamnik&diff=57792 2023-04-21T13:06:57Z

<p>MancaM: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gombač, Boštjan]]<br /> [[Kategorija:Avtorji glasbe|Gombač, Boštjan]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Skladatelj, instrumentalist in producent Luka Jamnik se je rodil leta 1982. Od leta 2006 je član skupine Laibach, s katero je do danes nastopil že na več kot 300 koncertih po Evropi, Aziji in Severni Ameriki. S skupino Laibach so ustvarili več simfoničnih del. <br /> <br /> Leta 2014 je po naročilu Festivala sodobne glasbe Ultima v Oslu nastala elektronsko-simfonična kompozicija ''Olaf Trygvason Poem'', ki so jo zasnovali na osnovi nekaterih motivov nedokončane Griegove opere. Leta 2016 je nastala tridesetminutna kompozicija za simfonični orkester, zbor, elektroniko in skupino Laibach, ''Krst pri Savici'', ki jo so premierno izvedli v Križankah. Leta 2018 je po naročilu poljskega inštituta Adam Mickiewicz v sklopu stote obletnice poljske neodvisnosti nastala ''Polonia'', štiristavčno delo za simfonični orkester, zbor in skupino Laibach po motivih Sinfonie Sacre Andrzeja Panufnika. <br /> <br /> Sledilo je devetdesetminutno delo ''Alamut'', napisano za simfonični orkester, zbor, eksperimentalni zbor, skupino Laibach in tradicionalni orkester Karnay. Delo je nastalo po motivih romana ''Alamut'' avtorja Vladimirja Bartola in v sodelovanju z dvema iranskima skladateljema, Nimo A. Rowshanom in Samimijem Mofakhanom. <br /> <br /> Luka Jamnik ustvarja tudi scensko glasbo. Sodeloval je z več slovenskimi in tujimi gledališči: dvakrat z Mestnim gledališčem ljubljanskim, z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, z Residenztheater v Münchenu in s Schauspielhaus v Düsseldorfu. <br /> <br /> Kot producent, skladatelj in/ali instrumentalist je sodeloval pri nastanku več plošč skupine Laibach: ''Spectre'' (2014), ''Revisited'' (2020), ''We Forge The Future'' (2021) idr.<br /> <br /> Skupaj s Sašo Vollmaierjem in Izidorjem Leitingerjem je član tria VOZK, pri katerem v lastnih kompozicijah združujejo prvine komponirane glasbe, improvizacije, elektronike in popularne glasbe, kar prepletajo tudi s sodobnim plesom. <br /> <br /> Luka je tudi član alternativno-popularne zasedbe Kamerad Krivatoff.<br /> <br /> Piše tudi takrat, ko ga spodbudijo drugi. Na pobudo mladega saksofonista Domna Korena je leta 2018 nastala kompozicija ''Pena prelom'', napisana za altovski saksofon in elektroniko, ki so jo izvedli na Svetovnem kongresu saksofonistov v Zagrebu in v Slovenski filharmoniji.<br /> <br /> ==Glasba==<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://sensa.metropolitan.si/podkast/modra-soba-z-majo-megla-luka-jamnik-o-laibachu-skladanju-turnejah-in-alamutu/ Modra soba z Majo Megla. Luka Jamnik o Laibachu, skladanju, turnejah in Alamutu. - www.sensa.metropolitan.si]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Luka_Jamnik&diff=57791 2023-04-21T13:05:07Z

<p>MancaM: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gombač, Boštjan]]<br /> [[Kategorija:Avtorji glasbe|Gombač, Boštjan]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Skladatelj, instrumentalist in producent Luka Jamnik se je rodil leta 1982. Od leta 2006 je član skupine Laibach, s katero je do danes nastopil že na več kot 300 koncertih po Evropi, Aziji in Severni Ameriki. S skupino Laibach so ustvarili več simfoničnih del. <br /> <br /> Leta 2014 je po naročilu Festivala sodobne glasbe Ultima v Oslu nastala elektronsko-simfonična kompozicija ''Olaf Trygvason Poem'', ki so jo zasnovali na osnovi nekaterih motivov nedokončane Griegove opere. Leta 2016 je nastala tridesetminutna kompozicija za simfonični orkester, zbor, elektroniko in skupino Laibach, ''Krst pri Savici'', ki jo so premierno izvedli v Križankah. Leta 2018 je po naročilu poljskega inštituta Adam Mickiewicz v sklopu stote obletnice poljske neodvisnosti nastala ''Polonia'', štiristavčno delo za simfonični orkester, zbor in skupino Laibach po motivih Sinfonie Sacre Andrzeja Panufnika. <br /> <br /> Sledilo je devetdesetminutno delo ''Alamut'', napisano za simfonični orkester, zbor, eksperimentalni zbor, skupino Laibach in tradicionalni orkester Karnay. Delo je nastalo po motivih romana ''Alamut'' avtorja Vladimirja Bartola in v sodelovanju z dvema iranskima skladateljema, Nimo A. Rowshanom in Samimijem Mofakhanom. <br /> <br /> Luka Jamnik ustvarja tudi scensko glasbo. Sodeloval je z več slovenskimi in tujimi gledališči: dvakrat z Mestnim gledališčem ljubljanskim, z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, z Residenztheater v Münchenu in s Schauspielhaus v Düsseldorfu. <br /> <br /> Kot producent, skladatelj in/ali instrumentalist je sodeloval pri nastanku več plošč skupine Laibach: ''Spectre'' (2014), ''Revisited'' (2020), ''We Forge The Future'' (2021) idr.<br /> <br /> Skupaj s Sašo Vollmaierjem in Izidorjem Leitingerjem je član tria VOZK, pri katerem v lastnih kompozicijah združujejo prvine komponirane glasbe, improvizacije, elektronike in popularne glasbe, kar prepletajo tudi s sodobnim plesom. <br /> <br /> Luka je tudi član alternativno-popularne zasedbe Kamerad Krivatoff.<br /> <br /> Piše tudi takrat, ko ga spodbudijo drugi. Na pobudo mladega saksofonista Domna Korena je leta 2018 nastala kompozicija ''Pena prelom'', napisana za altovski saksofon in elektroniko, ki so jo izvedli na Svetovnem kongresu saksofonistov v Zagrebu in v Slovenski filharmoniji.<br /> <br /> ==Glasba==<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Luka_Jamnik&diff=57790 2023-04-21T12:36:46Z

<p>MancaM: Nova stran z vsebino: Gombač, Boštjan Gombač, Boštjan ==Življenjepis== ==Glasba== ==Nagrade== ==Viri in literatura== ==Zunanje p...</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gombač, Boštjan]]<br /> [[Kategorija:Avtorji glasbe|Gombač, Boštjan]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> ==Glasba==<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Sara_Lucu&diff=57789 2023-04-21T11:10:55Z

<p>MancaM: /* Zunanje povezave */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Lucu, Sara]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Lucu, Sara]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Lucu, Sara]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Režiserka in igralka Sara Lucu je najprej študirala sociologijo – kadrovski management na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Po diplomi na FDV, je študij nadaljevala na [[AGRFT]] v Ljubljani, kjer je diplomirala in magistrirala iz gledališke režije. Sara Lucu je tudi prejemnica akademijske Prešernove nagrade za režijo dveh radijskih iger: ''O možu, ki je imel ženo za klobuk'' in ''Vaje v slogu'' (2016). <br /> <br /> Strokovne in delovne izkušnje je pridobivala na področju režije, pa tudi v različnih vodstvenih vlogah. Delovala je v različnih vladnih istitucijah, kot je slovenski parlament, pa tudi v nevladnem sektorju, med drugim kot organizatorka zbiranja sredstev na UNICEF-u Slovenija. Posveča se tudi razvoju programov in orodij za razvoj in učenje, ki organizacijam omogočajo preoblikovanje njihove organizacijske kulture v zdravo kulturo lastništva. <br /> <br /> Od leta 2003 je članica Šentjakobskega gledališča ljubljana, kjer deluje kot igralka in režiserka. Je tudi direktorica zavoda BobuBob Teater, katerega glavna naloga je raziskovanje performansa in gledališča. <br /> <br /> Sara je prejemnica bronaste in srebrne Linhartove značke ter štirih nagrad Harlekin, ki jih Šentjakobsko gledališče Ljubljana vsako leto podeljuje svojim najboljšim igralkam in igralcem ter zunanjim sodelavcem.<br /> <br /> ==Režije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 6906 | directings}}<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 6906 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2017 Linhartova srebrna značka za več kot 10 let delovanja v ljubiteljski gledališki kulturi, JSKD RS<br /> *2016 Prešernova nagrada UL AGRFT za režijo dveh radijskih iger: ''O možu, ki je imel ženo za klobuk'' in ''Vaje v slogu'' (2016)<br /> *2012 Harlekin za 5 minut slave; obuditev Stranske scene s predstavo ''Zaprta vrata''<br /> *2011 Linhartova bronasta značka za več kot 5 let delovanja v ljubiteljski gledališki kulturi, JSKD RS<br /> *2009 Harlekin za epizodno žensko vlogo Charlot Lucas v predstavi ''Prevzetnost in pristranost'', r. Zvone Šeldbauer<br /> *2008 Harlekin za stransko žensko vlogo Wendy, v predstavi ''Bog'', r. Gašper Tič<br /> *2007 Harlekin za stransko žensko vlogo DPZ tete Žefe, v predstavi ''Vrnitev Blažonovih'', r. Jure Novak<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/clanstvo/podrobnosti/49 spletna stran sentjakobsko-gledalisce.si – Sara Lucu]<br /> *[https://ekonomska-demokracija.si/sara-lucu/ spletna stran ekonomska-demokracija.si – Sara Lucu]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[https://www.delo.si/kultura/oder/jezik-kot-sticisce-intimnega-in-politicnega/ delo.si – Jezik kot stičišče intimnega in političnega, 11. 02. 2023]</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Sara_Lucu&diff=57788 2023-04-21T11:09:51Z

<p>MancaM: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Lucu, Sara]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Lucu, Sara]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Lucu, Sara]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Režiserka in igralka Sara Lucu je najprej študirala sociologijo – kadrovski management na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Po diplomi na FDV, je študij nadaljevala na [[AGRFT]] v Ljubljani, kjer je diplomirala in magistrirala iz gledališke režije. Sara Lucu je tudi prejemnica akademijske Prešernove nagrade za režijo dveh radijskih iger: ''O možu, ki je imel ženo za klobuk'' in ''Vaje v slogu'' (2016). <br /> <br /> Strokovne in delovne izkušnje je pridobivala na področju režije, pa tudi v različnih vodstvenih vlogah. Delovala je v različnih vladnih istitucijah, kot je slovenski parlament, pa tudi v nevladnem sektorju, med drugim kot organizatorka zbiranja sredstev na UNICEF-u Slovenija. Posveča se tudi razvoju programov in orodij za razvoj in učenje, ki organizacijam omogočajo preoblikovanje njihove organizacijske kulture v zdravo kulturo lastništva. <br /> <br /> Od leta 2003 je članica Šentjakobskega gledališča ljubljana, kjer deluje kot igralka in režiserka. Je tudi direktorica zavoda BobuBob Teater, katerega glavna naloga je raziskovanje performansa in gledališča. <br /> <br /> Sara je prejemnica bronaste in srebrne Linhartove značke ter štirih nagrad Harlekin, ki jih Šentjakobsko gledališče Ljubljana vsako leto podeljuje svojim najboljšim igralkam in igralcem ter zunanjim sodelavcem.<br /> <br /> ==Režije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 6906 | directings}}<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 6906 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2017 Linhartova srebrna značka za več kot 10 let delovanja v ljubiteljski gledališki kulturi, JSKD RS<br /> *2016 Prešernova nagrada UL AGRFT za režijo dveh radijskih iger: ''O možu, ki je imel ženo za klobuk'' in ''Vaje v slogu'' (2016)<br /> *2012 Harlekin za 5 minut slave; obuditev Stranske scene s predstavo ''Zaprta vrata''<br /> *2011 Linhartova bronasta značka za več kot 5 let delovanja v ljubiteljski gledališki kulturi, JSKD RS<br /> *2009 Harlekin za epizodno žensko vlogo Charlot Lucas v predstavi ''Prevzetnost in pristranost'', r. Zvone Šeldbauer<br /> *2008 Harlekin za stransko žensko vlogo Wendy, v predstavi ''Bog'', r. Gašper Tič<br /> *2007 Harlekin za stransko žensko vlogo DPZ tete Žefe, v predstavi ''Vrnitev Blažonovih'', r. Jure Novak<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/clanstvo/podrobnosti/49 spletna stran sentjakobsko-gledalisce.si – Sara Lucu]<br /> *[https://ekonomska-demokracija.si/sara-lucu/ spletna stran ekonomska-demokracija.si – Sara Lucu]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM https://sigledal.org/w/index.php?title=Sara_Lucu&diff=57787 2023-04-21T11:07:08Z

<p>MancaM: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Lucu, Sara]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Lucu, Sara]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Lucu, Sara]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Režiserka in igralka Sara Lucu je najprej študirala sociologijo – kadrovski management na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Po diplomi na FDV, je študij nadaljevala na [[AGRFT]] v Ljubljani, kjer je diplomirala in magistrirala iz gledališke režije. Sara Lucu je tudi prejemnica akademijske Prešernove nagrade za režijo dveh radijskih iger: ''O možu, ki je imel ženo za klobuk'' in ''Vaje v slogu'' (2016). <br /> <br /> Strokovne in delovne izkušnje je pridobivala na področju režije, pa tudi v različnih vodstvenih vlogah. Delovala je v različnih vladnih istitucijah, kot je slovenski parlament, pa tudi v nevladnem sektorju, med drugim kot organizatorka zbiranja sredstev na UNICEF-u Slovenija. Posveča se tudi razvoju programov in orodij za razvoj in učenje, ki organizacijam omogočajo preoblikovanje njihove organizacijske kulture v zdravo kulturo lastništva. <br /> <br /> Od leta 2003 je članica Šentjakobskega gledališča ljubljana, kjer deluje kot igralka in režiserka. Je tudi direktorica zavoda BobuBob Teater, katerega glavna naloga je raziskovanje performansa in gledališča. <br /> <br /> Sara je prejemnica bronaste in srebrne Linhartove značke ter štirih nagrad Harlekin, ki jih Šentjakobsko gledališče Ljubljana vsako leto podeljuje svojim najboljšim igralkam in igralcem ter zunanjim sodelavcem.<br /> <br /> ==Režije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 6906 | directings}}<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 6906 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2017 Linhartova srebrna značka za več kot 10 let delovanja v ljubiteljski gledališki kulturi, JSKD RS<br /> *2016 Prešernova nagrada UL AGRFT za režijo dveh radijskih iger: ''O možu, ki je imel ženo za klobuk'' in ''Vaje v slogu'' (2016)<br /> *2012 Harlekin za 5 minut slave; obuditev Stranske scene s predstavo ''Zaprta vrata''<br /> *2011 Linhartova bronasta značka za več kot 5 let delovanja v ljubiteljski gledališki kulturi, JSKD RS<br /> *2009 Harlekin za epizodno žensko vlogo Charlot Lucas v predstavi ''Prevzetnost in pristranost'', r. Zvone Šeldbauer<br /> *2008 Harlekin za stransko žensko vlogo Wendy, v predstavi ''Bog'', r. Gašper Tič<br /> *2007 Harlekin za stransko žensko vlogo DPZ tete Žefe, v predstavi ''Vrnitev Blažonovih'', r. Jure Novak<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

MancaM