https://sigledal.org/w/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=Mirjana 2026-04-06T02:56:35Z Prispevki uporabnika MediaWiki 1.39.11 https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6199 2007-06-02T12:26:31Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:zanina_1.jpg]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Rojena je bila 20. 10. 1967 v Skopju v Makedoniji, kjer je končala tudi osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij dramaturgije na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih besedil o gledališču. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini, Romuniji ter na Poljskem. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> <br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> ==Značilnosti opusa==<br /> Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah žirije veliko pripomore jezikovna oblikovanost dram (npr. tekst Žrelo je napisan kot ritmizirana proza, v drami Odstiranja ni ločil ...). V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in odnose med njimi. <br /> <br /> V drami Odstiranja so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Drama je oblikovno zanimiva, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.<br /> <br /> V drami Na deževni strani imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde tega, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.<br /> <br /> Drama Werther &amp; Werther ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih. <br /> <br /> ==Galerija==<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Slika_2.jpg|<br /> Slika:Slika_3.jpg|<br /> Slika:Slika_5.jpg|<br /> Slika:Slika_7.jpg|<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * Werther&amp;Werther. Gledališki list. SMG, sezona 1995/96. <br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br /> <br /> <br /> ==Strokovna literatura==<br /> <br /> *[[Matej Bogataj|Bogataj, Matej]]: Med nebom in zemljo. Dnevnik, 15. 3. 2005.<br /> *[[Gregor Butala|Butala, Gregor]]: Umetnik v čeljustih družbe. Dnevnik, 12. 3. 2005.<br /> *[[Jaša Drnovšek|Drnovšek, Jaša]]: Eksistencializem. Dnevnik, 16. 3. 2005.<br /> *[[Petra Pogorevc|Pogorevc, Petra]]: Težko je najti sogovornika. Dnevnik, 19. 6. 1999.<br /> *[[Špela Žabkar|Žabkar, Špela]]: Goethe za današnji čas. Delo, 10. 3. 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Odstiranje. Sodobnost, 69/5-6 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Na deževni strani. Sodobnost, 70/7-8 2006.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Werther&diff=16660 2007-06-02T12:25:53Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Drame|Werther]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Werther]]<br /> <br /> ;Avtor&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; [[Žanina Mirčevska]] <br /> ;Leto nastanka&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 2004<br /> ;Žanr&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Drama<br /> ;Krstna uprizoritev&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Prešernovo gledališče Kranj,12. 3. 2005, režiser Eduard Miler <br /> ;3 moške, 1 ženska vloga<br /> <br /> <br /> ==Vsebina==<br /> ===prostor in čas===<br /> Prostor dogajanja se skozi dejanja spreminja. Glede na to, da se drama ukvarja z vprašanjem gledališča v današnjem svetu, je večji del zgodbe umeščen v gledališko okolje (večina prizorov se odvija na odru, v Lottini garderobi ali pred gledališčem). Dejanja so postavljena tudi v Wertherjevo sobo, klet, zapuščeno stavbo, ki je že na pol podrta, na nebotičnik in pa na postajo podzemne železnice. Našteti prostori so temačni in skopo opremljeni. Drama se zaključi na splavu ob jezeru.<br /> Dogajanje v drami ni postavljeno v natančno določen čas, a glede na to, da je v drami ogromno manipulacije gledališčnikov, bi lahko rekli, da gre za sodobni čas.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===Osebe===<br /> Werther: mladi pisec, ki je v hudi življenjski stiski. Zaveda se svoje ničevosti, minljivosti. Ustvarja iz lastne bolečine. Do Lotte čuti posebno obliko ljubezni in privlači ga predvsem zato, ker mu je nedosegljiva. Kot pravi avtorica, mu ljubezensko trpljenje pomeni še dodatno potrditev občutka nesmiselnosti bivanja. Je ljubitelj gledališča. Meja med fikcijo in realnostjo se mu zabrisuje in zato vzame Lottino vlogo v dramski igri zares. Izkaže se, da je občutljiv, a ta občutljivost je na začetku nevsiljiva, kasneje pa se spremeni v trzavičnost in napade krčevitosti. Lotte pravi, da je s svojim nerazumnim vedenjem patetičen in sentimentalen. <br /> <br /> Lotte: igralka v Albertovem gledališču, ki vsak večer interpretira Wertherjeva besedila. Podreja se Albertu in po njegovem naročilu igra naklonjenost in zanimanje za Wertherja. Je hladna in zadržana.<br /> <br /> Albert: režiser in direktor gledališča, ki manipulira z ljudmi in jih izkorišča. Je kalkulantski samovšečnež, ki so mu pomembni le lastni interesi. Wertherja sili v pisanje in njegovo produktivnost izrablja sebi v prid.<br /> <br /> Wilhelm: nekdanji igralec in bivši Albertov prijatelj. Sedaj je klošar in je edini, ki razume Wertherja in mu skuša pomagati. Lahko bi rekli, da je njegov angel, ki pa žal ne uspe rešiti njegove stiske. V primerjavi z ostalimi je precej zgovoren in okreten.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===dogajanje po dejanjih=== <br /> <br /> Dramsko besedilo je sestavljeno iz 15 enot, ki so različno naslovljene.<br /> <br /> Besedni izbruh<br /> <br /> Lotte v gledališču igra zadnji monolog predstave. Čisti revolver in ko se hoče ubiti, skoči na oder Werther in jo začne divje poljubljati. Nato priteče na oder še Albert, ki loči Wertherja od Lotte. Spusti se zavesa.<br /> <br /> <br /> Prvi korak moraš narediti ti<br /> <br /> Werther je v svoji sobi in deluje odsotno. Poleg njega je Albert s krožnikom juhe v rokah. Wertherja skuša spraviti k sebi, a mu ne uspeva najbolje. Zato se razjezi, vrže krožnik v steno in začne Wertherja poniževati. Ker niti to ne pomaga, ga večkrat udari in šele po tretjem udarcu se Werther odzove in Alberta pljune. Albert je vesel, da se je Werther odzval na njegovo provociranje.<br /> <br /> <br /> Slovo pred odhodom<br /> <br /> Lotte in Werther se nahajata v Lottini garderobi. Lotte prosi Wertherja naj jo neha nadlegovati, on pa ji pove, da se je prišel poslovit, ker odhaja. Lotte mu zaželi srečo, a Werther še vedno stoji v garderobi in začne govoriti nesmiselne stvari. Lotte se nanj jezi in na koncu sama odide iz garderobe. <br /> <br /> <br /> Angel varuh v podzemni železnici<br /> <br /> Werther se nahaja na podzemni železnici, kjer namerava narediti samomor. Poleg sebe opazi Wilhelma, s katerim se noče v tistem trenutku meniti, a ga Wilhelm ogovori. Začneta razpravljati o življenju in Wilhelm ga hoče odvrniti od misli na samomor. Uspe mu šele, ko omeni, da je govoril z &quot;njo&quot;. Werther je mislil, da govori o Lotte in v tem času je vlak že odpeljal mimo. Nato Wilhelm citira pesem v angleščini. Wertherju omeni tudi raco, ki sta jo skupaj hranila pred letom dni, in odide.<br /> <br /> <br /> Pokliči ga<br /> <br /> Albert in Lotte se v garderobi menita o Wertherju. Albert prepričuje Lotte, naj ga zapelje, saj bo Werther le tako zopet ustvarjal. Ona se najprej ne strinja, ko pa ji Albert reče, da se bo Wertherja rešila le, če jo bo zasovražil, se odloči, da mu bo pomagala pri njegovem načrtu.<br /> <br /> <br /> Kolega<br /> <br /> Albert sreča pred gledališčem Wilhelma. Najprej ga sploh ne prepozna, saj je le-ta postal berač. Albert misli, da ga je Wilhelm prišel prosit za denar ali bivališče, Wilhelma pa samo zanima, kako je Werther. Albert mu odgovori, da je zelo uspešen, vendar Wilhelma bolj zanima njegovo psihično stanje. Alberta prosi, naj ga neha izkoriščati in naj ga pusti na miru, a Albert meni, da ima Werther po njegovi zaslugi streho nad glavo. Poleg tega pa ne more verjeti, kako se je Wilhelm spremenil in pozabil, da sta bila v preteklosti prijatelja.<br /> <br /> <br /> Razkroj<br /> <br /> Werther se nahaja v zapuščeni stavbi, kjer nenadoma zasliši Lottin glas. Začneta se meniti o stavbi, nato pa beseda nanese na razpadanje in smrt. Med pogovorom se začne Lotte slačiti in se mu ponujati. Ker se ji Werther upira, se razjezi in pokaže svoj pravi obraz. Začne ga žaliti, kar spravi Wertherja v jok. Ni mu jasno, zakaj je sploh prišla in pomisli na Alberta. Lotte mu pove, da ne sme biti vedno tako zagrenjen. Povabi ga na sladoled, a ker ji ne odgovori, steče v solzah ven. Izza zidu se nahaja Albert. Wertherju odkrije resnico o negativnih čustvih, ki jih Lotte goji do njega. Albertu se vse skupaj zdi samo dobra igra.<br /> <br /> <br /> Biti je isto kot ne biti<br /> <br /> Werther sedi v temi v svoji sobi in gleda v prazno. Obišče ga Wilhelm, ki se hoče z njim pomeniti. S seboj prinese škatlo, v kateri ima dedkovo glavo (Wilhelm jo je uporabil v eni izmed gledaliških ige). Nato začneta razpravljati o filozofskih vprašanjih ( o Bogu, smrti, resničnosti, večnosti ...). Vmes se začneta tudi malo prerekati. Na koncu Wilhelm podari Wertherju dedovo lobanjo in odide.<br /> <br /> <br /> Kateri dan je danes<br /> <br /> Werther je zopet v svoji sobi in strmi v prazno. Obišče ga Albert, ki je prišel po njegov rokopis, vendar ga Wertther ni napisal. Albert ga hoče prisiliti v pisanje, a Werther noče več delati zanj. Ko zagleda v Albertovih rokah diktafon, znori in začne govoriti nesmiselne stvari, vse, kar mu pade na pamet. Nato se zažene proti Albertu, a se ta umakne in Werther tako udari z glavo v steno. Albert, zadovoljen s posnetkom, si vrže Wertherja čez ramo.<br /> <br /> <br /> Na vrhu nebotičnika<br /> <br /> Werther stoji na robu strešne ploščadi nebotičnika in namerava skočiti. Pri tem ga zmoti Starec (dejansko je to čisto spremenjen Wilhelm), ki se predstavi kot smrt, protagonist pa misli, da je angel. Smrt ga prepričuje, naj čimprej skoči. Nato se začneta pogovarjati in Werther ga vpraša, kako izgleda skok. Starec skupaj z njim stopi do roba strehe, skoči in se razbije kot porcelanasta figurica, a Werther se pravočasno ustavi in ostane na strehi. Nato se v ozadju pojavi Ženska (igra jo popolnoma spremenjena Lotte), ki začne govoriti o ljubezni. Wertherja zanima, kdo je. Ženska začne jokati in groziti, da bo skočila, zato ker je Werther ne prepozna. Prepričuje ga, naj skoči za njo in jo tako reši. Ker Werther nič ne stori, Ženska uresniči sojo grožnjo. Nato se v ozadju pojavi Črni (igra ga popolnoma spremenjen Albert), ki Wertherju odkrije, da je bila Ženska ljubezen. Nato mu ponuja skrinjico z odgovori na vsa vprašanja, ki jo vrže čez rob strehe. Ker tudi to ne prepriča Wertherja v skok, Črni odide. Werther ostane na strehi sam in se začne boriti z nevidnim nasprotnikom.<br /> <br /> <br /> Ali sanjamo, kadar nam je lepo?<br /> <br /> Lotte sreča pred gledališčem Wilhelma, ki sprašuje po Wertherju. Lotte mu noče povedati in hoče oditi, vendar ji Wilhelm prepreči odhod in jo začne daviti. Loote mu pod prisilo pove, da je Werther v Albertovi kleti.<br /> <br /> Vino ni zgolj vino<br /> <br /> Werther sedi zvezan v kleti in Albert mu razlaga o smislu življenja. Hoče ga poučiti, da je lepota v majhnih stvareh. To mu hoče dokazati z vinom, ki mu ga na silo zliva v usta.<br /> <br /> <br /> Knock knock on the heavens door<br /> <br /> Wilhelm pride v klet s škatlo v rokah in razveže Wertherja, ki je popolnoma odsoten. Nato mu začne govoriti o strahu, ljubezni in o njuni rački. Na koncu odide in Werther ostane sam.<br /> <br /> <br /> Besedni izbruh št. 2<br /> <br /> V gledališču poteka zadnji monolog drame, v kateri igra Lotte. V roki ima revolver in ko se hoče ustreliti, se poleg nje znajde Werther. Tudi on ima v rokah revolver, s katerim se ustreli. Na oder priteče še Albert in zatem se spusti zavesa.<br /> <br /> <br /> Na splavu<br /> <br /> Wilhelm sedi na klopci na splavu in hrani račke. Prideta še Lotte in Albert. Albert mu izroči Wertherjevo pismo in ga povabi nazaj v gledališče. Pove mu, da je našel novega igralca Malega, ki spominja na Wertherja (igra ga isti igralec, ki je igral Wertherja). Mali se jim pridruži na splavu in zapoje angleško pesem. Nato Albert še pove, da so rekonstruirali samomor in spremenili konec predstave, katerega bi znal najbolje odigrati ravno Wilhelm. Wilhelm na Albertovo ponudbo ne reagira. Lotte, Albert in Mali odidejo, Wilhelm pa prebere Wertherjevo pismo. Zasliši se Wertherjev glas, ki pove, da je prišel do spoznanj, o katerih mu je govoril Wilhelm. Zatem Werther prisede na klopco k Wilhelmu, ki še naprej hrani račke.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Jezik== <br /> V drami se pojavlja eksistencialistično-filozofski jezik. Zanimiv je predvsem jezik glavnega junaka, ki je pomensko zelo zasičen in daleč od vsakdanjega jezika. Njegov jezik je popolnoma drugačen od jezika ostalih oseb in zato deluje absurden in skrivnosten. K temu pripomorejo tudi Wertherjevi prebliski “brainstorma”. Osnova drame je knjižni jezik, ki se prepleta z angleškim jezikom, vulgarizmi in nižje pogovornimi izrazi. V drami je tudi veliko nedokončanih replik, kar je posledica skakanja v besedo sogovorcu.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ==Interpretacija besedila== <br /> Naslov drame zbuja asociacije na Goethejev roman Trpljenje mladega Wertherja, vendar ne gre za priredbo ali dramatizacijo omenjenega dela, temveč za izvirno besedilo. Kot pravi avtorica, ji je Goethejev roman pomenil zgolj snov za razmišljanje. Iz omenjene drame si je sposodila imena junakov in tematiko, zgodba pa je kar precej drugačna. Ne gre le za problem nesrečne ljubezni in samomora, temveč je poudarek na občutju minljivosti. V drami se veliko govori o pojmih, ki so z minljivostjo povezani, in sicer o večnosti, smrti, bogu, končnosti in neskončnosti. Bistvo drame predstavlja človek, ki se zaveda svoje ničevosti in si postavlja vprašanje o smislu bivanja v svetu, kjer je, kot zapiše A. Camus »vprašanje samomora edino filozofsko vprašanje naših dni«. <br /> Drama nam ponuja dve možnosti izhoda iz stiske, vendar se Werther po propadu iluzij o ljubezni in smislu bivanja odloči za slabši izhod, za smrt. Stisko je skušal rešiti z ustvarjanjem, a se izkaže, da je tudi to samo iluzija. <br /> Avtorica je spremenila tudi osebnosti likov. Lotte ni več mila in ljubka, temveč hladna in zahrbtna. Prav tako ni v zvezi z Albertom. Razlike opazimo tudi pri Wilhelmu, ki ima pri Mirčevski pomembno vlogo. Pri njem opazimo enega od možnih izhodov, ki nam jih ponuja drama. Je edina oseba, ki najde pozitiven izhod iz stiske, in sicer se umakne v naravo.<br /> V drami se pojavlja tudi vprašanje o pomenu in vlogi gledališča ter umetnosti sploh v današnjem času. Torej pri glavnemu junaku ne gre samo za tesnobo zaradi lastne minljivosti, temveč tudi za utesnjenost posameznika znotraj družbe, ki sta ji danes najpomembnejša materializem in povzpetništvo. To je lepo opazno predvsem pri Albertu, ki manipulira z Wertherjevimi čustvi in življenjem. Njegovo stisko izkorišča za lastne uspehe v gledališču. Skratka, gre le za željo po uspehu in dobičku, ne glede na to, kakšne posledice bo to pustilo pri protagonistu. <br /> Oblikovno je drama večplastna in fragmentarna, prizori so nasekani in zloženi eden ob drugega. Lahko bi rekli, da je vsak prizor zaokrožena študija o določenem problemu oziroma filozofskem vprašanju.<br /> Drama Werther &amp; Werther nam ne poda odgovora na vprašanje o smislu življenja, saj je le-ta odvisen od posameznika. Premislek je prepuščen gledalcem. Vsak se v času svojega bivanja sooči z vprašanjem o smislu svojega življenja in išče odgovore.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6198 2007-06-02T12:22:50Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:zanina_1.jpg]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Rojena je bila 20. 10. 1967 v Skopju v Makedoniji, kjer je končala tudi osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij dramaturgije na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih besedil o gledališču. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini, Romuniji ter na Poljskem. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> <br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> ==Značilnosti opusa==<br /> Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah žirije veliko pripomore jezikovna oblikovanost dram (npr. tekst Žrelo je napisan kot ritmizirana proza, v drami Odstiranja ni ločil ...). V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in odnose med njimi. <br /> <br /> V drami Odstiranja so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Drama je oblikovno zanimiva, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.<br /> <br /> V drami Na deževni strani imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde tega, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.<br /> <br /> Drama Werther &amp; Werther ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih. <br /> <br /> ==Galerija==<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Slika_2.jpg|<br /> Slika:Slika_3.jpg|<br /> Slika:Slika_5.jpg|<br /> Slika:Slika_7.jpg|<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * Werther&amp;Werther. Gledališki list. SMG, sezona 1995/96. <br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br /> <br /> <br /> ==Strokovna literatura==<br /> <br /> *[[Matej Bogataj|Bogataj, Matej]]: Med nebom in zemljo. Dnevnik, 15. 3. 2005.<br /> *[[Gregor Butala|Butala, Gregor]]: Umetnik v čeljustih družbe. Dnevnik, 12. 3. 2005.<br /> *[[Tjaša Drnovšek|Drnovšek, Tjaša]]: Eksistencializem. Dnevnik, 16. 3. 2005.<br /> *[[Petra Pogorevc|Pogorevc, Petra]]: Težko je najti sogovornika. Dnevnik, 19. 6. 1999.<br /> *[[Špela Žabkar|Žabkar, Špela]]: Goethe za današnji čas. Delo, 10. 3. 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Odstiranje. Sodobnost, 69/5-6 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Na deževni strani. Sodobnost, 70/7-8 2006.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6197 2007-05-16T08:01:23Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:zanina_1.jpg]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Rojena je bila 20. 10. 1967 v Skopju v Makedoniji, kjer je končala tudi osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij dramaturgije na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini, Romuniji ter na Poljskem. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> <br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> ==Značilnosti opusa==<br /> Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah žirije veliko pripomore jezikovna oblikovanost dram (npr. tekst Žrelo je napisan kot ritmizirana proza, v drami Odstiranja ni ločil ...). V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in odnose med njimi. <br /> <br /> V drami Odstiranja so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Drama je oblikovno zanimiva, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.<br /> <br /> V drami Na deževni strani imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde to, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.<br /> <br /> Drama Werther &amp; Werther ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih. <br /> <br /> ==Galerija==<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Slika_2.jpg|<br /> Slika:Slika_3.jpg|<br /> Slika:Slika_5.jpg|<br /> Slika:Slika_7.jpg|<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * Werther&amp;Werther. Gledališki list. SMG, sezona 1995/96. <br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br /> <br /> <br /> ==Strokovna literatura==<br /> <br /> *[[Matej Bogataj|Bogataj, Matej]]: Med nebom in zemljo. Dnevnik, 15. 3. 2005.<br /> *[[Gregor Butala|Butala, Gregor]]: Umetnik v čeljustih družbe. Dnevnik, 12. 3. 2005.<br /> *[[Tjaša Drnovšek|Drnovšek, Tjaša]]: Eksistencializem. Dnevnik, 16. 3. 2005.<br /> *[[Petra Pogorevc|Pogorevc, Petra]]: Težko je najti sogovornika. Dnevnik, 19. 6. 1999.<br /> *[[Špela Žabkar|Žabkar, Špela]]: Goethe za današnji čas. Delo, 10. 3. 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Odstiranje. Sodobnost, 69/5-6 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Na deževni strani. Sodobnost, 70/7-8 2006.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6196 2007-05-16T07:55:28Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:zanina_1.jpg]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Rojena je bila 20. 10. 1967 v Skopju v Makedoniji, kjer je končala tudi osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij dramaturgije na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini, Romuniji ter na Poljskem. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> <br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> ==Značilnosti opusa==<br /> Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah žirije veliko pripomore jezikovna oblikovanost dram (npr. tekst Žrelo je zapisan kot ritmizirana proza, v drami Odstiranja ni ločil ...). V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in odnose med njimi. <br /> <br /> V drami Odstiranja so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Drama je oblikovno zanimiva, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.<br /> <br /> V drami Na deževni strani imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde to, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.<br /> <br /> Drama Werther &amp; Werther ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih. <br /> <br /> ==Galerija==<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Slika_2.jpg|<br /> Slika:Slika_3.jpg|<br /> Slika:Slika_5.jpg|<br /> Slika:Slika_7.jpg|<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * Werther&amp;Werther. Gledališki list. SMG, sezona 1995/96. <br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br /> <br /> <br /> ==Strokovna literatura==<br /> <br /> *[[Matej Bogataj|Bogataj, Matej]]: Med nebom in zemljo. Dnevnik, 15. 3. 2005.<br /> *[[Gregor Butala|Butala, Gregor]]: Umetnik v čeljustih družbe. Dnevnik, 12. 3. 2005.<br /> *[[Tjaša Drnovšek|Drnovšek, Tjaša]]: Eksistencializem. Dnevnik, 16. 3. 2005.<br /> *[[Petra Pogorevc|Pogorevc, Petra]]: Težko je najti sogovornika. Dnevnik, 19. 6. 1999.<br /> *[[Špela Žabkar|Žabkar, Špela]]: Goethe za današnji čas. Delo, 10. 3. 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Odstiranje. Sodobnost, 69/5-6 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Na deževni strani. Sodobnost, 70/7-8 2006.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6195 2007-05-14T17:03:35Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:zanina_1.jpg]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Rojena je bila 20. 10. 1967 v Skopju v Makedoniji, kjer je tudi končala osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini, Romuniji ter na Poljskem. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> <br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> ==Značilnosti opusa==<br /> Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah žirije veliko pripomore jezikovna oblikovanost dram (npr. tekst Žrelo je zapisan kot ritmizirana proza, Odstiranja v verzni obliki ...). V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in odnose med njimi. <br /> <br /> V drami Odstiranja so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Drama je oblikovno zanimiva, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.<br /> <br /> V drami Na deževni strani imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde to, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.<br /> <br /> Drama Werther &amp; Werther ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih. <br /> <br /> ==Galerija==<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Slika_2.jpg|<br /> Slika:Slika_3.jpg|<br /> Slika:Slika_5.jpg|<br /> Slika:Slika_7.jpg|<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * Werther&amp;Werther. Gledališki list. SMG, sezona 1995/96. <br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br /> <br /> <br /> ==Strokovna literatura==<br /> <br /> *[[Matej Bogataj|Bogataj, Matej]]: Med nebom in zemljo. Dnevnik, 15. 3. 2005.<br /> *[[Gregor Butala|Butala, Gregor]]: Umetnik v čeljustih družbe. Dnevnik, 12. 3. 2005.<br /> *[[Tjaša Drnovšek|Drnovšek, Tjaša]]: Eksistencializem. Dnevnik, 16. 3. 2005.<br /> *[[Petra Pogorevc|Pogorevc, Petra]]: Težko je najti sogovornika. Dnevnik, 19. 6. 1999.<br /> *[[Špela Žabkar|Žabkar, Špela]]: Goethe za današnji čas. Delo, 10. 3. 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Odstiranje. Sodobnost, 69/5-6 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Na deževni strani. Sodobnost, 70/7-8 2006.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6194 2007-05-14T16:43:21Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:zanina_1.jpg]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Rojena je bila 20. 10. 1967 v Skopju v Makedoniji, kjer je tudi končala osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini, Romuniji ter na Poljskem. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> <br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> ==Značilnosti opusa==<br /> Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah žirije veliko pripomore jezikovna oblikovanost dram (npr. zapis v verzni obliki). V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in odnose med njimi. <br /> <br /> V drami Odstiranja so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Drama je oblikovno zanimiva, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.<br /> <br /> V drami Na deževni strani imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde to, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.<br /> <br /> Drama Werther &amp; Werther ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih. <br /> <br /> ==Galerija==<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Slika_2.jpg|<br /> Slika:Slika_3.jpg|<br /> Slika:Slika_5.jpg|<br /> Slika:Slika_7.jpg|<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * Werther&amp;Werther. Gledališki list. SMG, sezona 1995/96. <br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br /> <br /> <br /> ==Strokovna literatura==<br /> <br /> *[[Matej Bogataj|Bogataj, Matej]]: Med nebom in zemljo. Dnevnik, 15. 3. 2005.<br /> *[[Gregor Butala|Butala, Gregor]]: Umetnik v čeljustih družbe. Dnevnik, 12. 3. 2005.<br /> *[[Tjaša Drnovšek|Drnovšek, Tjaša]]: Eksistencializem. Dnevnik, 16. 3. 2005.<br /> *[[Petra Pogorevc|Pogorevc, Petra]]: Težko je najti sogovornika. Dnevnik, 19. 6. 1999.<br /> *[[Špela Žabkar|Žabkar, Špela]]: Goethe za današnji čas. Delo, 10. 3. 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Odstiranje. Sodobnost, 69/5-6 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Na deževni strani. Sodobnost, 70/7-8 2006.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Werther&diff=16659 2007-05-14T16:41:28Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Drame|Werther]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Werther]]<br /> <br /> ;Avtor&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; [[Žanina Mirčevska]] <br /> ;Leto nastanka&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 2004<br /> ;Žanr&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Drama<br /> ;Krstna uprizoritev&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Prešernovo gledališče Kranj,12. 3. 2005, režiser Eduard Miler <br /> ;3 moške, 1 ženska vloga<br /> <br /> <br /> ==Vsebina==<br /> ===prostor in čas===<br /> Prostor dogajanja se skozi dejanja spreminja. Glede na to, da se drama ukvarja z vprašanjem gledališča v današnjem svetu, je večji del zgodbe umeščen v gledališko okolje (večina prizorov se odvija na odru, v Lottini garderobi ali pred gledališčem). Dejanja so postavljena tudi v Wertherjevo sobo, klet, zapuščeno stavbo, ki je že na pol podrta, na nebotičnik in pa na postajo podzemne železnice. Našteti prostori so temačni in skopo opremljeni. Drama se zaključi na splavu ob jezeru.<br /> Dogajanje v drami ni postavljeno v natančno določen čas, a glede na to, da je v drami ogromno manipulacije gledališčnikov, bi lahko rekli, da gre za sodobni čas.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===Osebe===<br /> Werther: mladi pisec, ki je v hudi življenjski stiski. Zaveda se svoje ničevosti, minljivosti. Ustvarja iz lastne bolečine. Do Lotte čuti posebno obliko ljubezni in privlači ga predvsem zato, ker mu je nedosegljiva. Kot pravi avtorica, mu ljubezensko trpljenje pomeni še dodatno potrditev občutka nesmiselnosti bivanja. Je ljubitelj gledališča. Meja med fikcijo in realnostjo se mu zabrisuje in zato vzame Lottino vlogo v dramski igri zares. Izkaže se, da je občutljiv, a ta občutljivost je na začetku nevsiljiva, kasneje pa se spremeni v trzavičnost in napade krčevitosti. Lotte pravi, da je s svojim nerazumnim vedenjem patetičen in sentimentalen. <br /> <br /> Lotte: igralka v Albertovem gledališču, ki vsak večer interpretira Wertherjeva besedila. Podreja se Albertu in po njegovem naročilu igra naklonjenost in zanimanje za Wertherja. Je hladna in zadržana.<br /> <br /> Albert: režiser in direktor gledališča, ki manipulira z ljudmi in jih izkorišča. Je kalkulantski samovšečnež, ki so mu pomembni le lastni interesi. Wertherja sili v pisanje in njegovo produktivnost izrablja sebi v prid.<br /> <br /> Wilhelm: nekdanji igralec in bivši Albertov prijatelj. Sedaj je klošar in je edini, ki razume Wertherja in mu skuša pomagati. Lahko bi rekli, da je njegov angel, ki pa žal ne uspe rešiti njegove stiske. V primerjavi z ostalimi je precej zgovoren in okreten.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===dogajanje po dejanjih=== <br /> <br /> Dramsko besedilo je sestavljeno iz 15 enot, ki so različno naslovljene.<br /> <br /> Besedni izbruh<br /> <br /> Lotte v gledališču igra zadnji monolog predstave. Čisti revolver in ko se hoče ubiti, skoči na oder Werther in jo začne divje poljubljati. Nato priteče na oder še Albert, ki loči Wertherja od Lotte. Spusti se zavesa.<br /> <br /> <br /> Prvi korak moraš narediti ti<br /> <br /> Werther je v svoji sobi in deluje odsotno. Poleg njega je Albert s krožnikom juhe v rokah. Wertherja skuša spraviti k sebi, a mu ne uspeva najbolje. Zato se razjezi, vrže krožnik v steno in začne Wertherja poniževati. Ker niti to ne pomaga, ga večkrat udari in šele po tretjem udarcu se Werther odzove in Alberta pljune. Albert je vesel, da se je Werther odzval na njegovo provociranje.<br /> <br /> <br /> Slovo pred odhodom<br /> <br /> Lotte in Werther se nahajata v Lottini garderobi. Lotte prosi Wertherja naj jo neha nadlegovati, on pa ji pove, da se je prišel poslovit, ker odhaja. Lotte mu zaželi srečo, a Werther še vedno stoji v garderobi in začne govoriti nesmiselne stvari. Lotte se nanj jezi in na koncu sama odide iz garderobe. <br /> <br /> <br /> Angel varuh v podzemni železnici<br /> <br /> Werther se nahaja na podzemni železnici, kjer namerava narediti samomor. Poleg sebe opazi Wilhelma, s katerim se noče v tistem trenutku meniti, a ga Wilhelm ogovori. Začneta razpravljati o življenju in Wilhelm ga hoče odvrniti od misli na samomor. Uspe mu šele, ko omeni, da je govoril z &quot;njo&quot;. Werther je mislil, da govori o Lotte in v tem času je vlak že odpeljal mimo. Nato Wilhelm citira pesem v angleščini. Wertherju omeni tudi raco, ki sta jo skupaj hranila pred letom dni, in odide.<br /> <br /> <br /> Pokliči ga<br /> <br /> Albert in Lotte se v garderobi menita o Wertherju. Albert prepričuje Lotte, naj ga zapelje, saj bo Werther le tako zopet ustvarjal. Ona se najprej ne strinja, ko pa ji Albert reče, da se bo Wertherja rešila le, če jo bo zasovražil, se odloči, da mu bo pomagala pri njegovem načrtu.<br /> <br /> <br /> Kolega<br /> <br /> Albert sreča pred gledališčem Wilhelma. Najprej ga sploh ne prepozna, saj je le-ta postal berač. Albert misli, da ga je Wilhelm prišel prosit za denar ali bivališče, Wilhelma pa samo zanima, kako je Werther. Albert mu odgovori, da je zelo uspešen, vendar Wilhelma bolj zanima njegovo psihično stanje. Alberta prosi, naj ga neha izkoriščati in naj ga pusti na miru, a Albert meni, da ima Werther po njegovi zaslugi streho nad glavo. Poleg tega pa ne more verjeti, kako se je Wilhelm spremenil in pozabil, da sta bila v preteklosti prijatelja.<br /> <br /> <br /> Razkroj<br /> <br /> Werther se nahaja v zapuščeni stavbi, kjer nenadoma zasliši Lottin glas. Začneta se meniti o stavbi, nato pa beseda nanese na razpadanje in smrt. Med pogovorom se začne Lotte slačiti in se mu ponujati. Ker se ji Werther upira, se razjezi in pokaže svoj pravi obraz. Začne ga žaliti, kar spravi Wertherja v jok. Ni mu jasno, zakaj je sploh prišla in pomisli na Alberta. Lotte mu pove, da ne sme biti vedno tako zagrenjen. Povabi ga na sladoled, a ker ji ne odgovori, steče v solzah ven. Izza zidu se nahaja Albert. Wertherju odkrije resnico o negativnih čustvih, ki jih Lotte goji do njega. Albertu se vse skupaj zdi samo dobra igra.<br /> <br /> <br /> Biti je isto kot ne biti<br /> <br /> Werther sedi v temi v svoji sobi in gleda v prazno. Obišče ga Wilhelm, ki se hoče z njim pomeniti. S seboj prinese škatlo, v kateri ima dedkovo glavo (Wilhelm jo je uporabil v eni izmed gledaliških ige). Nato začneta razpravljati o filozofskih vprašanjih ( o Bogu, smrti, resničnosti, večnosti ...). Vmes se začneta tudi malo prerekati. Na koncu Wilhelm podari Wertherju dedovo lobanjo in odide.<br /> <br /> <br /> Kateri dan je danes<br /> <br /> Werther je zopet v svoji sobi in strmi v prazno. Obišče ga Albert, ki je prišel po njegov rokopis, vendar ga Wertther ni napisal. Albert ga hoče prisiliti v pisanje, a Werther noče več delati zanj. Ko zagleda v Albertovih rokah diktafon, znori in začne govoriti nesmiselne stvari, vse, kar mu pade na pamet. Nato se zažene proti Albertu, a se ta umakne in Werther tako udari z glavo v steno. Albert, zadovoljen s posnetkom, si vrže Wertherja čez ramo.<br /> <br /> <br /> Na vrhu nebotičnika<br /> <br /> Werther stoji na robu strešne ploščadi nebotičnika in namerava skočiti. Pri tem ga zmoti Starec (dejansko je to čisto spremenjen Wilhelm), ki se predstavi kot smrt, protagonist pa misli, da je angel. Smrt ga prepričuje, naj čimprej skoči. Nato se začneta pogovarjati in Werther ga vpraša, kako izgleda skok. Starec skupaj z njim stopi do roba strehe, skoči in se razbije kot porcelanasta figurica, a Werther se pravočasno ustavi in ostane na strehi. Nato se v ozadju pojavi Ženska (igra jo popolnoma spremenjena Lotte), ki začne govoriti o ljubezni. Wertherja zanima, kdo je. Ženska začne jokati in groziti, da bo skočila, zato ker je Werther ne prepozna. Prepričuje ga, naj skoči za njo in jo tako reši. Ker Werther nič ne stori, Ženska uresniči sojo grožnjo. Nato se v ozadju pojavi Črni (igra ga popolnoma spremenjen Albert), ki Wertherju odkrije, da je bila Ženska ljubezen. Nato mu ponuja skrinjico z odgovori na vsa vprašanja, ki jo vrže čez rob strehe. Ker tudi to ne prepriča Wertherja v skok, Črni odide. Werther ostane na strehi sam in se začne boriti z nevidnim nasprotnikom.<br /> <br /> <br /> Ali sanjamo, kadar nam je lepo?<br /> <br /> Lotte sreča pred gledališčem Wilhelma, ki sprašuje po Wertherju. Lotte mu noče povedati in hoče oditi, vendar ji Wilhelm prepreči odhod in jo začne daviti. Loote mu pod prisilo pove, da je Werther v Albertovi kleti.<br /> <br /> Vino ni zgolj vino<br /> <br /> Werther sedi zvezan v kleti in Albert mu razlaga o smislu življenja. Hoče ga poučiti, da je lepota v majhnih stvareh. To mu hoče dokazati z vinom, ki mu ga na silo zliva v usta.<br /> <br /> <br /> Knock knock on the heavens door<br /> <br /> Wilhelm pride v klet s škatlo v rokah in razveže Wertherja, ki je popolnoma odsoten. Nato mu začne govoriti o strahu, ljubezni in o njuni rački. Na koncu odide in Werther ostane sam.<br /> <br /> <br /> Besedni izbruh št. 2<br /> <br /> V gledališču poteka zadnji monolog drame, v kateri igra Lotte. V roki ima revolver in ko se hoče ustreliti, se poleg nje znajde Werther. Tudi on ima v rokah revolver, s katerim se ustreli. Na oder priteče še Albert in zatem se spusti zavesa.<br /> <br /> <br /> Na splavu<br /> <br /> Wilhelm sedi na klopci na splavu in hrani račke. Prideta še Lotte in Albert. Albert mu izroči Wertherjevo pismo in ga povabi nazaj v gledališče. Pove mu, da je našel novega igralca Malega, ki spominja na Wertherja (igra ga isti igralec, ki je igral Wertherja). Mali se jim pridruži na splavu in zapoje angleško pesem. Nato Albert še pove, da so rekonstruirali samomor in spremenili konec predstave, katerega bi znal najbolje odigrati ravno Wilhelm. Wilhelm na Albertovo ponudbo ne reagira. Lotte, Albert in Mali odidejo, Wilhelm pa prebere Wertherjevo pismo. Zasliši se Wertherjev glas, ki pove, da je prišel do spoznanj, o katerih mu je govoril Wilhelm. Zatem Werther prisede na klopco k Wilhelmu, ki še naprej hrani račke.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Jezik== <br /> V drami se pojavlja eksistencialistično-filozofski jezik. Zanimiv je predvsem jezik glavnega junaka, ki je pomensko zelo zasičen in daleč od vsakdanjega jezika. Njegov jezik je popolnoma drugačen od jezika ostalih oseb in zato deluje absurden in skrivnosten. K temu pripomorejo tudi Wertherjevi prebliski “brainstorma”. Osnova drame je knjižni jezik, ki se prepleta z angleškim jezikom, vulgarizmi in nižje pogovornimi izrazi. V drami je tudi veliko nedokončanih replik, kar je posledica skakanja v besedo sogovorcu.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ==Interpretacija besedila== <br /> Naslov drame zbuja asociacije na Goethejev roman Trpljenje mladega Wertherja, vendar ne gre za priredbo ali dramatizacijo omenjenega dela, temveč za izvirno besedilo. Kot pravi avtorica, ji je Goethejev roman pomenil zgolj snov za razmišljanje. Iz omenjene drame si je sposodila imena junakov in tematiko, zgodba pa je kar precej drugačna. Ne gre le za problem nesrečne ljubezni in samomora, temveč je poudarek na občutju minljivosti. V drami se veliko govori o pojmih, ki so z minljivostjo povezani, in sicer o večnosti, smrti, bogu, končnosti in neskončnosti. Bistvo drame predstavlja človek, ki se zaveda svoje ničevosti in si postavlja vprašanje o smislu bivanja v svetu, kjer je, kot zapiše A. Camus »vprašanje samomora edino filozofsko vprašanje naših dni«. <br /> Drama nam ponuja dve možnosti izhoda iz stiske, vendar se Werther po propadu iluzij o ljubezni in smislu bivanja odloči za slabši izhod, za smrt. Stisko je skušal rešiti z ustvarjanjem, a se izkaže, da je tudi to samo iluzija. <br /> Avtorica je spremenila tudi osebnosti likov. Lotte ni več mila in ljubka, temveč hladna in zahrbtna. Prav tako ni v zvezi z Albertom. Razlike opazimo tudi pri Wilhelmu, ki ima pri Mirčevski pomembno vlogo. Pri njem opazimo eden od možnih izhodov, ki nam jih ponuja drama. Je edina oseba, ki najde pozitiven izhod iz stiske, in sicer se umakne v naravo.<br /> V drami se pojavlja tudi vprašanje o pomenu in vlogi gledališča ter umetnosti sploh v današnjem času. Torej pri glavnemu junaku ne gre samo za tesnobo zaradi lastne minljivosti, temveč tudi za utesnjenost posameznika znotraj družbe, kateri sta danes najpomembnejša materializem in povzpetništvo. To je lepo opazno predvsem pri Albertu, ki manipulira z Wertherjevimi čustvi in življenjem. Njegovo stisko izkorišča za lastne uspehe v gledališču. Skratka, gre le za željo po uspehu in dobičku, ne glede na to, kakšne posledice bo to pustilo pri protagonistu. <br /> Oblikovno je drama večplastna in fragmentarna, prizori so nasekani in zloženi eden ob drugega. Lahko bi rekli, da je vsak prizor zaokrožena študija o določenem problemu oziroma filozofskem vprašanju.<br /> Drama Werther &amp; Werther nam ne poda odgovora na vprašanje o smislu življenja, saj je le-ta odvisen od posameznika. Premislek je prepuščen gledalcem. Vsak se v času svojega bivanja sooči z vprašanjem o smislu svojega življenja in išče odgovore.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6193 2007-05-14T16:36:44Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:zanina_1.jpg]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Rojena je bila 20. 10. 1967 v Skopju v Makedoniji. Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini, Romuniji ter na Poljskem. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> <br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> ==Značilnosti opusa==<br /> Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah žirije veliko pripomore jezikovna oblikovanost dram (npr. zapis v verzni obliki). V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in odnose med njimi. <br /> <br /> V drami Odstiranja so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Drama je oblikovno zanimiva, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.<br /> <br /> V drami Na deževni strani imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde to, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.<br /> <br /> Drama Werther &amp; Werther ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih. <br /> <br /> ==Galerija==<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Slika_2.jpg|<br /> Slika:Slika_3.jpg|<br /> Slika:Slika_5.jpg|<br /> Slika:Slika_7.jpg|<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * Werther&amp;Werther. Gledališki list. SMG, sezona 1995/96. <br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br /> <br /> <br /> ==Strokovna literatura==<br /> <br /> *[[Matej Bogataj|Bogataj, Matej]]: Med nebom in zemljo. Dnevnik, 15. 3. 2005.<br /> *[[Gregor Butala|Butala, Gregor]]: Umetnik v čeljustih družbe. Dnevnik, 12. 3. 2005.<br /> *[[Tjaša Drnovšek|Drnovšek, Tjaša]]: Eksistencializem. Dnevnik, 16. 3. 2005.<br /> *[[Petra Pogorevc|Pogorevc, Petra]]: Težko je najti sogovornika. Dnevnik, 19. 6. 1999.<br /> *[[Špela Žabkar|Žabkar, Špela]]: Goethe za današnji čas. Delo, 10. 3. 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Odstiranje. Sodobnost, 69/5-6 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Na deževni strani. Sodobnost, 70/7-8 2006.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Werther&diff=16658 2007-04-23T09:27:17Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Drame|Werther]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Werther]]<br /> <br /> ;Avtor&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; [[Žanina Mirčevska]] <br /> ;Leto nastanka&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 2004<br /> ;Žanr&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Drama<br /> ;Krstna uprizoritev&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Prešernovo gledališče Kranj,12. 3. 2005, režiser Eduard Miler <br /> ;3 moške, 1 ženska vloga<br /> <br /> <br /> ==Vsebina==<br /> ===prostor in čas===<br /> Prostor dogajanja se skozi dejanja spreminja. Glede na to, da se drama ukvarja z vprašanjem gledališča v današnjem svetu, je večji del zgodbe umeščen v gledališko okolje (večina prizorov se odvija na odru, v Lottini garderobi ali pred gledališčem). Dejanja so postavljena tudi v Wertherjevo sobo, klet, zapuščeno stavbo, ki je že na pol podrta, na nebotičnik in pa na postajo podzemne železnice. Našteti prostori so temačni in skopo opremljeni. Drama se zaključi na splavu ob jezeru.<br /> Dogajanje v drami ni postavljeno v natanko določen čas, a glede na to, da je v drami ogromno manipulacije gledališčnikov, bi lahko rekli, da gre za sodobni čas.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===Osebe===<br /> Werther: mladi pisec, ki je v hudi življenjski stiski. Zaveda se svoje ničevosti, minljivosti. Ustvarja iz lastne bolečine. Do Lotte čuti posebno obliko ljubezni in privlači ga predvsem zato, ker mu je nedosegljiva. Kot pravi avtorica, mu ljubezensko trpljenje pomeni še dodatno potrditev občutka nesmiselnosti bivanja. Je ljubitelj gledališča. Meja med fikcijo in realnostjo se mu zabrisuje in zato vzame Lottino vlogo v dramski igri zares. Izkaže se, da je občutljiv, a ta občutljivost je na začetku nevsiljiva, kasneje pa se spremeni v trzavičnost in napade krčevitosti. Lotte pravi, da je s svojim nerazumnim vedenjem patetičen in sentimentalen. <br /> <br /> Lotte: igralka v Albertovem gledališču, ki vsak večer interpretira Wertherjeva besedila. Podreja se Albertu in po njegovem naročilu igra naklonjenost in zanimanje za Wertherja. Je hladna in zadržana.<br /> <br /> Albert: režiser in direktor gledališča, ki manipulira z ljudmi in jih izkorišča. Je kalkulantski samovšečnež, ki so mu pomembni le lastni interesi. Wertherja sili v pisanje in njegovo produktivnost izrablja sebi v prid.<br /> <br /> Wihelm: nekdanji igralec in bivši Albertov prijatelj. Sedaj je klošar in je edini, ki razume Wertherja in mu skuša pomagati. Lahko bi rekli, da je njegov angel, ki pa žal ne uspe rešiti njegove stiske. V primerjavi z ostalimi je precej zgovoren in okreten.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===dogajanje po dejanjih=== <br /> <br /> I. prizor: Besedni izbruh<br /> <br /> Lotte v gledališču igra zadnji monolog predstave. Čisti revolver in ko se hoče ubiti, skoči na oder Werther in jo začne divje poljubljati. Nato priteče na oder še Albert, ki loči Wertherja od Lotte. Spusti se zavesa.<br /> <br /> <br /> II. prizor: Prvi korak moraš narediti ti<br /> <br /> Werther je v svoji sobi in deluje odsotno. Poleg njega je Albert s krožnikom juhe v rokah. Wertherja skuša spraviti k sebi, a mu ne uspeva najbolje. Zato se razjezi, vrže krožnik v steno in začne Wertherja poniževati. Ker niti to ne pomaga, ga večkrat udari in šele po tretjem udarcu se Werther odzove in Alberta pljune. Albert je vesel, da se je Werther odzval na njegovo provociranje.<br /> <br /> <br /> III. prizor: Slovo pred odhodom<br /> <br /> Lotte in Werther se nahajata v Lottini garderobi. Lotte prosi Wertherja naj jo neha nadlegovati, on pa ji pove, da se je prišel poslovit, ker odhaja. Lotte mu zaželi srečo, a Werther še vedno stoji v garderobi in začne govoriti nesmiselne stvari. Lotte se nanj jezi in na koncu sama odide iz garderobe. <br /> <br /> <br /> lV. prizor: Angel varuh v podzemni železnici<br /> <br /> Werther se nahaja na podzemni železnici, kjer namerava narediti samomor. Poleg sebe opazi Wilhelma, s katerim se noče v tistem trenutku meniti, a ga Wilhelm ogovori. Začneta razpravljati o življenju in Wilhelm ga hoče odvrniti od misli na samomor. Uspe mu šele, ko omeni, da je govoril z &quot;njo&quot;. Werther je mislil, da govori o Lotte in v tem času je vlak že odpeljal mimo. Nato Wilhelm citira pesem v angleščini. Wertherju omeni tudi raco, ki sta jo skupaj hranila pred letom dni, in odide.<br /> <br /> <br /> V. prizor: Pokliči ga<br /> <br /> Albert in Lotte se v garderobi menita o Wertherju. Albert prepričuje Lotte, naj ga zapelje, saj bo Werther le tako zopet ustvarjal. Ona se najprej ne strinja, ko pa ji Albert reče, da se bo Wertherja rešila le, če jo bo zasovražil, se odloči, da mu bo pomagala pri njegovem načrtu.<br /> <br /> <br /> VI. prizor: Kolega<br /> <br /> Albert sreča pred gledališčem Wilhelma. Najprej ga sploh ne prepozna, saj je le-ta postal berač. Albert misli, da ga je Wilhelm prišel prosit za denar ali bivališče, Wilhelma pa samo zanima, kako je Werther. Albert mu odgovori, da je zelo uspešen, vendar Wilhelma bolj zanima njegovo psihično stanje. Alberta prosi, naj ga neha izkoriščati in naj ga pusti na miru, a Albert meni, da ima Werther po njegovi zaslugi streho nad glavo. Poleg tega pa ne more verjeti, kako se je Wilhelm spremenil in pozabil, da sta bila v preteklosti prijatelja.<br /> <br /> <br /> VII. prizor: Razkroj<br /> <br /> Werther se nahaja v zapuščeni stavbi, kjer nenadoma zasliši Lottin glas. Začneta se meniti o stavbi, nato pa beseda nanese na razpadanje in smrt. Med pogovorom se začne Lotte slačiti in se mu ponujati. Ker se ji Werther upira, se razjezi in pokaže svoj pravi obraz. Začne ga žaliti, kar spravi Wertherja v jok. Ni mu jasno, zakaj je sploh prišla in pomisli na Alberta. Lotte mu pove, da ne sme biti vedno tako zagrenjen. Povabi ga na sladoled, a ker ji ne odgovori, steče v solzah ven. Izza zidu se nahaja Albert. Wertherju odkrije resnico o negativnih čustvih, ki jih Lotte goji do njega. Albertu se vse skupaj zdi samo dobra igra.<br /> <br /> <br /> VIII. prizor: Biti je isto kot ne biti<br /> <br /> Werther sedi v temi v svoji sobi in gleda v prazno. Obišče ga Wilhelm, ki se hoče z njim pomeniti. S seboj prinese škatlo, v kateri ima dedkovo glavo (Wilhelm jo je uporabil v eni izmed gledaliških ige). Nato začneta razpravljati o filozofskih vprašanjih ( o Bogu, smrti, resničnosti, večnosti ...). Vmes se začneta tudi malo prerekati. Na koncu Wilhelm podari Wertherju dedovo lobanjo in odide.<br /> <br /> <br /> XI. prizor: Kateri dan je danes<br /> <br /> Werther je zopet v svoji sobi in strmi v prazno. Obišče ga Albert, ki je prišel po njegov rokopis, vendar ga Wertther ni napisal. Albert ga hoče prisiliti v pisanje, a Werther noče več delati zanj. Ko zagleda v Albertovih rokah diktafon, znori in začne govoriti nesmiselne stvari, vse, kar mu pade na pamet. Nato se zažene proti Albertu, a se ta umakne in Werther tako udari z glavo v steno. Albert, zadovoljen s posnetkom, si vrže Wertherja čez ramo.<br /> <br /> <br /> X. prizor: Na vrhu nebotičnika<br /> <br /> Werther stoji na robu strešne ploščadi nebotičnika in namerava skočiti. Pri tem ga zmoti Starec (dejansko je to čisto spremenjen Wilhelm), ki se predstavi kot smrt, protagonist pa misli, da je angel. Smrt ga prepričuje, naj čimprej skoči. Nato se začneta pogovarjati in Werther ga vpraša, kako izgleda skok. Starec skupaj z njim stopi do roba strehe, skoči in se razbije kot porcelanasta figurica, a Werther se pravočasno ustavi in ostane na strehi. Nato se v ozadju pojavi Ženska (igra jo popolnoma spremenjena Lotte), ki začne govoriti o ljubezni. Wertherja zanima, kdo je. Ženska začne jokati in groziti, da bo skočila, zato ker je Werther ne prepozna. Prepričuje ga, naj skoči za njo in jo tako reši. Ker Werther nič ne stori, Ženska uresniči sojo grožnjo. Nato se v ozadju pojavi Črni (igra ga popolnoma spremenjen Albert), ki Wertherju odkrije, da je bila Ženska ljubezen. Nato mu ponuja skrinjico z odgovori na vsa vprašanja, ki jo vrže čez rob strehe. Ker tudi to ne prepriča Wertherja v skok, Črni odide. Werther ostane na strehi sam in se začne boriti z nevidnim nasprotnikom.<br /> <br /> <br /> XI. prizor: Ali sanjamo, kadar nam je lepo?<br /> <br /> Lotte sreča pred gledališčem Wilhelma, ki sprašuje po Wertherju. Lotte mu noče povedati in hoče oditi, vendar ji Wilhelm prepreči odhod in jo začne daviti. Loote mu pod prisilo pove, da je Werther v Albertovi kleti.<br /> <br /> XII. prizor: Vino ni zgolj vino<br /> <br /> Werther sedi zvezan v kleti in Albert mu razlaga o smislu življenja. Hoče ga poučiti, da je lepota v majhnih stvareh. To mu hoče dokazati z vinom, ki mu ga na silo zliva v usta.<br /> <br /> <br /> XIII. prizor: Knock knock on the heavens door<br /> <br /> Wilhelm pride v klet s škatlo v rokah in razveže Wertherja, ki je popolnoma odsoten. Nato mu začne govoriti o strahu, ljubezni in o njuni rački. Na koncu odide in Werther ostane sam.<br /> <br /> <br /> XIV. prizor: Besedni izbruh št. 2<br /> <br /> V gledališču poteka zadnji monolog drame, v kateri igra Lotte. V roki ima revolver in ko se hoče ustreliti, se poleg nje znajde Werther. Tudi on ima v rokah revolver, s katerim se ustreli. Na oder priteče še Albert in zatem se spusti zavesa.<br /> <br /> <br /> XV. prizor: Na splavu<br /> <br /> Wilhelm sedi na klopci na splavu in hrani račke. Prideta še Lotte in Albert. Albert mu izroči Wertherjevo pismo in ga povabi nazaj v gledališče. Pove mu, da je našel novega igralca Malega, ki spominja na Wertherja (igra ga isti igralec, ki je igral Wertherja). Mali se jim pridruži na splavu in zapoje angleško pesem. Nato Albert še pove, da so rekonstruirali samomor in spremenili konec predstave, katerega bi znal najbolje odigrati ravno Wilhelm. Wilhelm na Albertovo ponudbo ne reagira. Lotte, Albert in Mali odidejo, Wilhelm pa prebere Wertherjevo pismo. Zasliši se Wertherjev glas, ki pove, da je prišel do spoznanj, o katerih mu je govoril Wilhelm. Zatem Werther prisede na klopco k Wilhelmu, ki še naprej hrani račke.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Jezik== <br /> V drami se pojavlja eksistencialistično-filozofski jezik. Zanimiv je predvsem jezik glavnega junaka, ki je pomensko zelo zasičen in daleč od vsakdanjega jezika. Njegov jezik je popolnoma drugačen od jezika ostalih oseb in zato deluje absurden in skrivnosten. K temu pripomorejo tudi Wertherjevi prebliski “brainstorma”. Osnova drame je knjižni jezik, ki se prepleta z angleškim jezikom, vulgarizmi in nižje pogovornimi izrazi, kar je ena glavnih značilnosti sodobne slovenske dramatike. V drami je tudi veliko nedokončanih replik, kar je posledica skakanja v besedo sogovorcu.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ==Interpretacija besedila== <br /> Naslov drame zbuja asociacije na Goethejev roman Trpljenje mladega Wertherja, vendar ne gre za priredbo ali dramatizacijo omenjenega dela, temveč za izvirno besedilo. Kot pravi avtorica, ji je Goethejev roman pomenil zgolj snov za razmišljanje. Iz omenjene drame si je sposodila imena junakov in tematiko, zgodba pa je kar precej drugačna. Ne gre le za problem nesrečne ljubezni in samomora, temveč je poudarek na občutju minljivosti. V drami se veliko govori o pojmih, ki so z minljivostjo povezani, in sicer o večnosti, smrti, bogu, končnosti in neskončnosti. Bistvo drame predstavlja človek, ki se zaveda svoje ničevosti in si postavlja vprašanje o smislu bivanja v svetu, kjer je, kot zapiše A. Camus »vprašanje samomora edino filozofsko vprašanje naših dni«. <br /> Drama nam ponuja dve možnosti izhoda iz stiske, vendar se Werther po propadu iluzij o ljubezni in smislu bivanja odloči za slabši izhod, za smrt. Stisko je skušal rešiti z ustvarjanjem, a se izkaže, da je tudi to samo iluzija. <br /> Avtorica je spremenila tudi osebnosti likov. Lotte ni več mila in ljubka, temveč hladna in zahrbtna. Prav tako ni v zvezi z Albertom. Razlike opazimo tudi pri Wilhelmu, ki ima pri Mirčevski pomembno vlogo. Pri njem opazimo eden od možnih izhodov, ki nam jih ponuja drama. Je edina oseba, ki najde pozitiven izhod iz stiske, in sicer se umakne v naravo.<br /> V drami se pojavlja tudi vprašanje o pomenu in vlogi gledališča ter umetnosti sploh v današnjem času. Torej pri glavnemu junaku ne gre samo za tesnobo zaradi lastne minljivosti, temveč tudi za utesnjenost posameznika znotraj družbe, kateri sta danes najpomembnejša materializem in povzpetništvo. To je lepo opazno predvsem pri Albertu, ki manipulira z Wertherjevimi čustvi in življenjem. Njegovo stisko izkorišča za lastne uspehe v gledališču. Skratka, gre le za željo po uspehu in dobičku, ne glede na to, kakšne posledice bo to pustilo pri protagonistu. <br /> Oblikovno je drama večplastna in fragmentarna, prizori so nasekani in zloženi eden ob drugega. Lahko bi rekli, da je vsak prizor zaokrožena študija o določenem problemu oziroma filozofskem vprašanju.<br /> Drama Werther &amp; Werther nam ne poda odgovora na vprašanje o smislu življenja, saj je le-ta odvisen od posameznika. Premislek je prepuščen gledalcem. Vsak se v času svojega bivanja sooči z vprašanjem o smislu svojega življenja in išče odgovore.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6192 2007-04-23T09:03:21Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:zanina_1.jpg]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> ==Značilnosti opusa==<br /> Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah režije veliko pripomore posebna jezikovna oblikovanost dram, kar je ena od značilnosti evropske sodobne drame. V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in odnose med njimi. <br /> <br /> V drami Odstiranja so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Drama je oblikovno zanimiva, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.<br /> <br /> V drami Na deževni strani imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde to, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Tudi v tej drami se pojavljajo vulgarizmi. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.<br /> <br /> Drama Werther &amp; Werther ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove posamezne svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih. <br /> <br /> ==Galerija==<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Slika_2.jpg|<br /> Slika:Slika_3.jpg|<br /> Slika:Slika_5.jpg|<br /> Slika:Slika_7.jpg|<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * Werther&amp;Werther. Gledališki list. SMG, sezona 1995/96. <br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br /> <br /> <br /> ==Strokovna literatura==<br /> <br /> *[[Matej Bogataj|Bogataj, Matej]]: Med nebom in zemljo. Dnevnik, 15. 3. 2005.<br /> *[[Gregor Butala|Butala, Gregor]]: Umetnik v čeljustih družbe. Dnevnik, 12. 3. 2005.<br /> *[[Tjaša Drnovšek|Drnovšek, Tjaša]]: Eksistencializem. Dnevnik, 16. 3. 2005.<br /> *[[Petra Pogorevc|Pogorevc, Petra]]: Težko je najti sogovornika. Dnevnik, 19. 6. 1999.<br /> *[[Špela Žabkar|Žabkar, Špela]]: Goethe za današnji čas. Delo, 10. 3. 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Odstiranje. Sodobnost, 69/5-6 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Na deževni strani. Sodobnost, 70/7-8 2006.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6191 2007-04-23T08:57:12Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> ==Značilnosti opusa==<br /> Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah režije veliko pripomore posebna jezikovna oblikovanost dram, kar je ena od značilnosti evropske sodobne drame. V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in odnose med njimi. <br /> <br /> V drami Odstiranja so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Drama je oblikovno zanimiva, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.<br /> <br /> V drami Na deževni strani imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde to, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Tudi v tej drami se pojavljajo vulgarizmi. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.<br /> <br /> Drama Werther &amp; Werther ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove posamezne svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih. <br /> <br /> ==Galerija==<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Slika_2.jpg|<br /> Slika:Slika_3.jpg|<br /> Slika:Slika_5.jpg|<br /> Slika:Slika_7.jpg|<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * Werther&amp;Werther. Gledališki list. SMG, sezona 1995/96. <br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br /> <br /> <br /> ==Strokovna literatura==<br /> <br /> *[[Matej Bogataj|Bogataj, Matej]]: Med nebom in zemljo. Dnevnik, 15. 3. 2005.<br /> *[[Gregor Butala|Butala, Gregor]]: Umetnik v čeljustih družbe. Dnevnik, 12. 3. 2005.<br /> *[[Tjaša Drnovšek|Drnovšek, Tjaša]]: Eksistencializem. Dnevnik, 16. 3. 2005.<br /> *[[Petra Pogorevc|Pogorevc, Petra]]: Težko je najti sogovornika. Dnevnik, 19. 6. 1999.<br /> *[[Špela Žabkar|Žabkar, Špela]]: Goethe za današnji čas. Delo, 10. 3. 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Odstiranje. Sodobnost, 69/5-6 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Na deževni strani. Sodobnost, 70/7-8 2006.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Slika:Slika_7.jpg&diff=16178 2007-04-23T08:53:10Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div></div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Slika:Slika_5.jpg&diff=16177 2007-04-23T08:52:56Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div></div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Slika:Slika_3.jpg&diff=16176 2007-04-23T08:49:27Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div></div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6190 2007-04-23T08:48:13Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> ==Značilnosti opusa==<br /> Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah režije veliko pripomore posebna jezikovna oblikovanost dram, kar je ena od značilnosti evropske sodobne drame. V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in odnose med njimi. <br /> <br /> V drami Odstiranja so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Drama je oblikovno zanimiva, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.<br /> <br /> V drami Na deževni strani imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde to, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Tudi v tej drami se pojavljajo vulgarizmi. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.<br /> <br /> Drama Werther &amp; Werther ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove posamezne svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih. <br /> <br /> ==Galerija==<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Slika_2.jpg|<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * Werther&amp;Werther. Gledališki list. SMG, sezona 1995/96. <br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br /> <br /> <br /> ==Strokovna literatura==<br /> <br /> *[[Matej Bogataj|Bogataj, Matej]]: Med nebom in zemljo. Dnevnik, 15. 3. 2005.<br /> *[[Gregor Butala|Butala, Gregor]]: Umetnik v čeljustih družbe. Dnevnik, 12. 3. 2005.<br /> *[[Tjaša Drnovšek|Drnovšek, Tjaša]]: Eksistencializem. Dnevnik, 16. 3. 2005.<br /> *[[Petra Pogorevc|Pogorevc, Petra]]: Težko je najti sogovornika. Dnevnik, 19. 6. 1999.<br /> *[[Špela Žabkar|Žabkar, Špela]]: Goethe za današnji čas. Delo, 10. 3. 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Odstiranje. Sodobnost, 69/5-6 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Na deževni strani. Sodobnost, 70/7-8 2006.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Slika:Slika_2.jpg&diff=16175 2007-04-23T08:45:10Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div></div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6189 2007-04-22T15:38:06Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> ==Značilnosti opusa==<br /> Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah režije veliko pripomore posebna jezikovna oblikovanost dram, kar je ena od značilnosti evropske sodobne drame. V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in odnose med njimi. <br /> <br /> V drami Odstiranja so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Drama je oblikovno zanimiva, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.<br /> <br /> V drami Na deževni strani imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde to, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Tudi v tej drami se pojavljajo vulgarizmi. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.<br /> <br /> Drama Werther &amp; Werther ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove posamezne svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih. <br /> <br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * Werther&amp;Werther. Gledališki list. SMG, sezona 1995/96. <br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br /> <br /> <br /> ==Strokovna literatura==<br /> <br /> *[[Matej Bogataj|Bogataj, Matej]]: Med nebom in zemljo. Dnevnik, 15. 3. 2005.<br /> *[[Gregor Butala|Butala, Gregor]]: Umetnik v čeljustih družbe. Dnevnik, 12. 3. 2005.<br /> *[[Tjaša Drnovšek|Drnovšek, Tjaša]]: Eksistencializem. Dnevnik, 16. 3. 2005.<br /> *[[Petra Pogorevc|Pogorevc, Petra]]: Težko je najti sogovornika. Dnevnik, 19. 6. 1999.<br /> *[[Špela Žabkar|Žabkar, Špela]]: Goethe za današnji čas. Delo, 10. 3. 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Odstiranje. Sodobnost, 69/5-6 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Na deževni strani. Sodobnost, 70/7-8 2006.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6188 2007-04-22T15:34:39Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> ==Značilnosti opusa==<br /> Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah režije veliko pripomore posebna jezikovna oblikovanost dram, kar je ena od značilnosti evropske sodobne drame. V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in odnose med njimi. <br /> <br /> V drami Odstiranja so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Zanimiva je oblika drame, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.<br /> <br /> V drami Na deževni strani imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde to, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Tudi v tej drami se pojavljajo vulgarizmi. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.<br /> <br /> Drama Werther &amp; Werther ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove posamezne svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih. <br /> <br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * Werther&amp;Werther. Gledališki list. SMG, sezona 1995/96. <br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br /> <br /> <br /> ==Strokovna literatura==<br /> <br /> *[[Matej Bogataj|Bogataj, Matej]]: Med nebom in zemljo. Dnevnik, 15. 3. 2005.<br /> *[[Gregor Butala|Butala, Gregor]]: Umetnik v čeljustih družbe. Dnevnik, 12. 3. 2005.<br /> *[[Tjaša Drnovšek|Drnovšek, Tjaša]]: Eksistencializem. Dnevnik, 16. 3. 2005.<br /> *[[Petra Pogorevc|Pogorevc, Petra]]: Težko je najti sogovornika. Dnevnik, 19. 6. 1999.<br /> *[[Špela Žabkar|Žabkar, Špela]]: Goethe za današnji čas. Delo, 10. 3. 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Odstiranje. Sodobnost, 69/5-6 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Na deževni strani. Sodobnost, 70/7-8 2006.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Werther&diff=16656 2007-04-22T15:30:40Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>==Vsebina==<br /> ===prostor in čas===<br /> Prostor dogajanja se skozi dejanja spreminja. Glede na to, da se drama ukvarja z vprašanjem gledališča v današnjem svetu, je večji del zgodbe umeščen v gledališko okolje (večina prizorov se odvija na odru, v Lottini garderobi ali pred gledališčem). Dejanja so postavljena tudi v Wertherjevo sobo, klet, zapuščeno stavbo, ki je že na pol podrta, na nebotičnik in pa na postajo podzemne železnice. Našteti prostori so temačni in skopo opremljeni. Drama se zaključi na splavu ob jezeru.<br /> Dogajanje v drami ni postavljeno v natanko določen čas, a glede na to, da je v drami ogromno manipulacije gledališčnikov, bi lahko rekli, da gre za sodobni čas.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===Osebe===<br /> Werther: mladi pisec, ki je v hudi življenjski stiski. Zaveda se svoje ničevosti, minljivosti. Ustvarja iz lastne bolečine. Do Lotte čuti posebno obliko ljubezni in privlači ga predvsem zato, ker mu je nedosegljiva. Kot pravi avtorica, mu ljubezensko trpljenje pomeni še dodatno potrditev občutka nesmiselnosti bivanja. Je ljubitelj gledališča. Meja med fikcijo in realnostjo se mu zabrisuje in zato vzame Lottino vlogo v dramski igri zares. Izkaže se, da je občutljiv, a ta občutljivost je na začetku nevsiljiva, kasneje pa se spremeni v trzavičnost in napade krčevitosti. Lotte pravi, da je s svojim nerazumnim vedenjem patetičen in sentimentalen. <br /> <br /> Lotte: igralka v Albertovem gledališču, ki vsak večer interpretira Wertherjeva besedila. Podreja se Albertu in po njegovem naročilu igra naklonjenost in zanimanje za Wertherja. Je hladna in zadržana.<br /> <br /> Albert: režiser in direktor gledališča, ki manipulira z ljudmi in jih izkorišča. Je kalkulantski samovšečnež, ki so mu pomembni le lastni interesi. Wertherja sili v pisanje in njegovo produktivnost izrablja sebi v prid.<br /> <br /> Wihelm: nekdanji igralec in bivši Albertov prijatelj. Sedaj je klošar in je edini, ki razume Wertherja in mu skuša pomagati. Lahko bi rekli, da je njegov angel, ki pa žal ne uspe rešiti njegove stiske. V primerjavi z ostalimi je precej zgovoren in okreten.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===dogajanje po dejanjih=== <br /> <br /> I. prizor: Besedni izbruh<br /> <br /> Lotte v gledališču igra zadnji monolog predstave. Čisti revolver in ko se hoče ubiti, skoči na oder Werther in jo začne divje poljubljati. Nato priteče na oder še Albert, ki loči Wertherja od Lotte. Spusti se zavesa.<br /> <br /> <br /> II. prizor: Prvi korak moraš narediti ti<br /> <br /> Werther je v svoji sobi in deluje odsotno. Poleg njega je Albert s krožnikom juhe v rokah. Wertherja skuša spraviti k sebi, a mu ne uspeva najbolje. Zato se razjezi, vrže krožnik v steno in začne Wertherja poniževati. Ker niti to ne pomaga, ga večkrat udari in šele po tretjem udarcu se Werther odzove in Alberta pljune. Albert je vesel, da se je Werther odzval na njegovo provociranje.<br /> <br /> <br /> III. prizor: Slovo pred odhodom<br /> <br /> Lotte in Werther se nahajata v Lottini garderobi. Lotte prosi Wertherja naj jo neha nadlegovati, on pa ji pove, da se je prišel poslovit, ker odhaja. Lotte mu zaželi srečo, a Werther še vedno stoji v garderobi in začne govoriti nesmiselne stvari. Lotte se nanj jezi in na koncu sama odide iz garderobe. <br /> <br /> <br /> lV. prizor: Angel varuh v podzemni železnici<br /> <br /> Werther se nahaja na podzemni železnici, kjer namerava narediti samomor. Poleg sebe opazi Wilhelma, s katerim se noče v tistem trenutku meniti, a ga Wilhelm ogovori. Začneta razpravljati o življenju in Wilhelm ga hoče odvrniti od misli na samomor. Uspe mu šele, ko omeni, da je govoril z &quot;njo&quot;. Werther je mislil, da govori o Lotte in v tem času je vlak že odpeljal mimo. Nato Wilhelm citira pesem v angleščini. Wertherju omeni tudi raco, ki sta jo skupaj hranila pred letom dni, in odide.<br /> <br /> <br /> V. prizor: Pokliči ga<br /> <br /> Albert in Lotte se v garderobi menita o Wertherju. Albert prepričuje Lotte, naj ga zapelje, saj bo Werther le tako zopet ustvarjal. Ona se najprej ne strinja, ko pa ji Albert reče, da se bo Wertherja rešila le, če jo bo zasovražil, se odloči, da mu bo pomagala pri njegovem načrtu.<br /> <br /> <br /> VI. prizor: Kolega<br /> <br /> Albert sreča pred gledališčem Wilhelma. Najprej ga sploh ne prepozna, saj je le-ta postal berač. Albert misli, da ga je Wilhelm prišel prosit za denar ali bivališče, Wilhelma pa samo zanima, kako je Werther. Albert mu odgovori, da je zelo uspešen, vendar Wilhelma bolj zanima njegovo psihično stanje. Alberta prosi, naj ga neha izkoriščati in naj ga pusti na miru, a Albert meni, da ima Werther po njegovi zaslugi streho nad glavo. Poleg tega pa ne more verjeti, kako se je Wilhelm spremenil in pozabil, da sta bila v preteklosti prijatelja.<br /> <br /> <br /> VII. prizor: Razkroj<br /> <br /> Werther se nahaja v zapuščeni stavbi, kjer nenadoma zasliši Lottin glas. Začneta se meniti o stavbi, nato pa beseda nanese na razpadanje in smrt. Med pogovorom se začne Lotte slačiti in se mu ponujati. Ker se ji Werther upira, se razjezi in pokaže svoj pravi obraz. Začne ga žaliti, kar spravi Wertherja v jok. Ni mu jasno, zakaj je sploh prišla in pomisli na Alberta. Lotte mu pove, da ne sme biti vedno tako zagrenjen. Povabi ga na sladoled, a ker ji ne odgovori, steče v solzah ven. Izza zidu se nahaja Albert. Wertherju odkrije resnico o negativnih čustvih, ki jih Lotte goji do njega. Albertu se vse skupaj zdi samo dobra igra.<br /> <br /> <br /> VIII. prizor: Biti je isto kot ne biti<br /> <br /> Werther sedi v temi v svoji sobi in gleda v prazno. Obišče ga Wilhelm, ki se hoče z njim pomeniti. S seboj prinese škatlo, v kateri ima dedkovo glavo (Wilhelm jo je uporabil v eni izmed gledaliških ige). Nato začneta razpravljati o filozofskih vprašanjih ( o Bogu, smrti, resničnosti, večnosti ...). Vmes se začneta tudi malo prerekati. Na koncu Wilhelm podari Wertherju dedovo lobanjo in odide.<br /> <br /> <br /> XI. prizor: Kateri dan je danes<br /> <br /> Werther je zopet v svoji sobi in strmi v prazno. Obišče ga Albert, ki je prišel po njegov rokopis, vendar ga Wertther ni napisal. Albert ga hoče prisiliti v pisanje, a Werther noče več delati zanj. Ko zagleda v Albertovih rokah diktafon, znori in začne govoriti nesmiselne stvari, vse, kar mu pade na pamet. Nato se zažene proti Albertu, a se ta umakne in Werther tako udari z glavo v steno. Albert, zadovoljen s posnetkom, si vrže Wertherja čez ramo.<br /> <br /> <br /> X. prizor: Na vrhu nebotičnika<br /> <br /> Werther stoji na robu strešne ploščadi nebotičnika in namerava skočiti. Pri tem ga zmoti Starec (dejansko je to čisto spremenjen Wilhelm), ki se predstavi kot smrt, protagonist pa misli, da je angel. Smrt ga prepričuje, naj čimprej skoči. Nato se začneta pogovarjati in Werther ga vpraša, kako izgleda skok. Starec skupaj z njim stopi do roba strehe, skoči in se razbije kot porcelanasta figurica, a Werther se pravočasno ustavi in ostane na strehi. Nato se v ozadju pojavi Ženska (igra jo popolnoma spremenjena Lotte), ki začne govoriti o ljubezni. Wertherja zanima, kdo je. Ženska začne jokati in groziti, da bo skočila, zato ker je Werther ne prepozna. Prepričuje ga, naj skoči za njo in jo tako reši. Ker Werther nič ne stori, Ženska uresniči sojo grožnjo. Nato se v ozadju pojavi Črni (igra ga popolnoma spremenjen Albert), ki Wertherju odkrije, da je bila Ženska ljubezen. Nato mu ponuja skrinjico z odgovori na vsa vprašanja, ki jo vrže čez rob strehe. Ker tudi to ne prepriča Wertherja v skok, Črni odide. Werther ostane na strehi sam in se začne boriti z nevidnim nasprotnikom.<br /> <br /> <br /> XI. prizor: Ali sanjamo, kadar nam je lepo?<br /> <br /> Lotte sreča pred gledališčem Wilhelma, ki sprašuje po Wertherju. Lotte mu noče povedati in hoče oditi, vendar ji Wilhelm prepreči odhod in jo začne daviti. Loote mu pod prisilo pove, da je Werther v Albertovi kleti.<br /> <br /> XII. prizor: Vino ni zgolj vino<br /> <br /> Werther sedi zvezan v kleti in Albert mu razlaga o smislu življenja. Hoče ga poučiti, da je lepota v majhnih stvareh. To mu hoče dokazati z vinom, ki mu ga na silo zliva v usta.<br /> <br /> <br /> XIII. prizor: Knock knock on the heavens door<br /> <br /> Wilhelm pride v klet s škatlo v rokah in razveže Wertherja, ki je popolnoma odsoten. Nato mu začne govoriti o strahu, ljubezni in o njuni rački. Na koncu odide in Werther ostane sam.<br /> <br /> <br /> XIV. prizor: Besedni izbruh št. 2<br /> <br /> V gledališču poteka zadnji monolog drame, v kateri igra Lotte. V roki ima revolver in ko se hoče ustreliti, se poleg nje znajde Werther. Tudi on ima v rokah revolver, s katerim se ustreli. Na oder priteče še Albert in zatem se spusti zavesa.<br /> <br /> <br /> XV. prizor: Na splavu<br /> <br /> Wilhelm sedi na klopci na splavu in hrani račke. Prideta še Lotte in Albert. Albert mu izroči Wertherjevo pismo in ga povabi nazaj v gledališče. Pove mu, da je našel novega igralca Malega, ki spominja na Wertherja (igra ga isti igralec, ki je igral Wertherja). Mali se jim pridruži na splavu in zapoje angleško pesem. Nato Albert še pove, da so rekonstruirali samomor in spremenili konec predstave, katerega bi znal najbolje odigrati ravno Wilhelm. Wilhelm na Albertovo ponudbo ne reagira. Lotte, Albert in Mali odidejo, Wilhelm pa prebere Wertherjevo pismo. Zasliši se Wertherjev glas, ki pove, da je prišel do spoznanj, o katerih mu je govoril Wilhelm. Zatem Werther prisede na klopco k Wilhelmu, ki še naprej hrani račke.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Jezik== <br /> V drami se pojavlja eksistencialistično-filozofski jezik. Zanimiv je predvsem jezik glavnega junaka, ki je pomensko zelo zasičen in daleč od vsakdanjega jezika. Njegov jezik je popolnoma drugačen od jezika ostalih oseb in zato deluje absurden in skrivnosten. K temu pripomorejo tudi Wertherjevi prebliski “brainstorma”. Osnova drame je knjižni jezik, ki se prepleta z angleškim jezikom, vulgarizmi in nižje pogovornimi izrazi, kar je ena glavnih značilnosti sodobne slovenske dramatike. V drami je tudi veliko nedokončanih replik, kar je posledica skakanja v besedo sogovorcu.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ==Interpretacija besedila== <br /> Naslov drame zbuja asociacije na Goethejev roman Trpljenje mladega Wertherja, vendar ne gre za priredbo ali dramatizacijo omenjenega dela, temveč za izvirno besedilo. Kot pravi avtorica, ji je Goethejev roman pomenil zgolj snov za razmišljanje. Iz omenjene drame si je sposodila imena junakov in tematiko, zgodba pa je kar precej drugačna. Ne gre le za problem nesrečne ljubezni in samomora, temveč je poudarek na občutju minljivosti. V drami se veliko govori o pojmih, ki so z minljivostjo povezani, in sicer o večnosti, smrti, bogu, končnosti in neskončnosti. Bistvo drame predstavlja človek, ki se zaveda svoje ničevosti in si postavlja vprašanje o smislu bivanja v svetu, kjer je, kot zapiše A. Camus »vprašanje samomora edino filozofsko vprašanje naših dni«. <br /> Drama nam ponuja dve možnosti izhoda iz stiske, vendar se Werther po propadu iluzij o ljubezni in smislu bivanja odloči za slabši izhod, za smrt. Stisko je skušal rešiti z ustvarjanjem, a se izkaže, da je tudi to samo iluzija. <br /> Avtorica je spremenila tudi osebnosti likov. Lotte ni več mila in ljubka, temveč hladna in zahrbtna. Prav tako ni v zvezi z Albertom. Razlike opazimo tudi pri Wilhelmu, ki ima pri Mirčevski pomembno vlogo. Pri njem opazimo eden od možnih izhodov, ki nam jih ponuja drama. Je edina oseba, ki najde pozitiven izhod iz stiske, in sicer se umakne v naravo.<br /> V drami se pojavlja tudi vprašanje o pomenu in vlogi gledališča ter umetnosti sploh v današnjem času. Torej pri glavnemu junaku ne gre samo za tesnobo zaradi lastne minljivosti, temveč tudi za utesnjenost posameznika znotraj družbe, kateri sta danes najpomembnejša materializem in povzpetništvo. To je lepo opazno predvsem pri Albertu, ki manipulira z Wertherjevimi čustvi in življenjem. Njegovo stisko izkorišča za lastne uspehe v gledališču. Skratka, gre le za željo po uspehu in dobičku, ne glede na to, kakšne posledice bo to pustilo pri protagonistu. <br /> Oblikovno je drama večplastna in fragmentarna, prizori so nasekani in zloženi eden ob drugega. Lahko bi rekli, da je vsak prizor zaokrožena študija o določenem problemu oziroma filozofskem vprašanju.<br /> Drama Werther &amp; Werther nam ne poda odgovora na vprašanje o smislu življenja, saj je le-ta odvisen od posameznika. Premislek je prepuščen gledalcem. Vsak se v času svojega bivanja sooči z vprašanjem o smislu svojega življenja in išče odgovore.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Werther&diff=16655 2007-04-22T15:19:32Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>==Vsebina==<br /> ===prostor in čas===<br /> Prostor dogajanja se skozi dejanja spreminja. Glede na to, da se drama ukvarja z vprašanjem gledališča v današnjem svetu, je večji del zgodbe umeščen v gledališko okolje (večina prizorov se odvija na odru, v Lottini garderobi ali pred gledališčem). Dejanja so postavljena tudi v Wertherjevo sobo, klet, zapuščeno stavbo, ki je že na pol podrta, na nebotičnik in pa na postajo podzemne železnice. Našteti prostori so temačni in skopo opremljeni. Drama se zaključi na splavu ob jezeru.<br /> Dogajanje v drami ni postavljeno v natanko določen čas, a glede na to, da je v drami ogromno manipulacije gledališčnikov, bi lahko rekli, da gre za sodobni čas.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===Osebe===<br /> Werther: mladi pisec, ki je v hudi življenjski stiski. Zaveda se svoje ničevosti, minljivosti. Ustvarja iz lastne bolečine. Do Lotte čuti posebno obliko ljubezni in privlači ga predvsem zato, ker mu je nedosegljiva. Kot pravi avtorica, mu ljubezensko trpljenje pomeni še dodatno potrditev občutka nesmiselnosti bivanja. Je ljubitelj gledališča. Meja med fikcijo in realnostjo se mu zabrisuje in zato vzame Lottino vlogo v dramski igri zares. Izkaže se, da je občutljiv, a ta občutljivost je na začetku nevsiljiva, kasneje pa se spremeni v trzavičnost in napade krčevitosti. Lotte pravi, da je s svojim nerazumnim vedenjem patetičen in sentimentalen. <br /> <br /> Lotte: igralka v Albertovem gledališču, ki vsak večer interpretira Wertherjeva besedila. Podreja se Albertu in po njegovem naročilu igra naklonjenost in zanimanje za Wertherja. Je hladna in zadržana.<br /> <br /> Albert: režiser in direktor gledališča, ki manipulira z ljudmi in jih izkorišča. Je kalkulantski samovšečnež, ki so mu pomembni le lastni interesi. Wertherja sili v pisanje in njegovo produktivnost izrablja sebi v prid.<br /> <br /> Wihelm: nekdanji igralec in bivši Albertov prijatelj. Sedaj je klošar in je edini, ki razume Wertherja in mu skuša pomagati. Lahko bi rekli, da je njegov angel, ki pa žal ne uspe rešiti njegove stiske. V primerjavi z ostalimi je precej zgovoren in okreten.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===dogajanje po dejanjih=== <br /> <br /> I. prizor: Besedni izbruh<br /> <br /> Lotte v gledališču igra zadnji monolog predstave. Čisti revolver in ko se hoče ubiti, skoči na oder Werther in jo začne divje poljubljati. Nato priteče na oder še Albert, ki loči Wertherja od Lotte. Spusti se zavesa.<br /> <br /> <br /> II. prizor: Prvi korak moraš narediti ti<br /> <br /> Werther je v svoji sobi in deluje odsotno. Poleg njega je Albert s krožnikom juhe v rokah. Wertherja skuša spraviti k sebi, a mu ne uspeva najbolje. Zato se razjezi, vrže krožnik v steno in začne Wertherja poniževati. Ker niti to ne pomaga, ga večkrat udari in šele po tretjem udarcu se Werther odzove in Alberta pljune. Albert je vesel, da se je Werther odzval na njegovo provociranje.<br /> <br /> <br /> III. prizor: Slovo pred odhodom<br /> <br /> Lotte in Werther se nahajata v Lottini garderobi. Lotte prosi Wertherja naj jo neha nadlegovati, on pa ji pove, da se je prišel poslovit, ker odhaja. Lotte mu zaželi srečo, a Werther še vedno stoji v garderobi in začne govoriti nesmiselne stvari. Lotte se nanj jezi in na koncu sama odide iz garderobe. <br /> <br /> <br /> lV. prizor: Angel varuh v podzemni železnici<br /> <br /> Werther se nahaja na podzemni železnici, kjer namerava narediti samomor. Poleg sebe opazi Wilhelma, s katerim se noče v tistem trenutku meniti, a ga Wilhelm opazi in ogovori. Začneta razpravljati o življenju in Wilhelm ga hoče odvrniti od misli na samomor. Uspe mu šele, ko omeni, da je govoril z njo. Werther je mislil, da govori o Lotte in v tem času je vlak že odpeljal mimo. Nato Wilhelm citira pesem v angleščini. Wertherju omeni tudi raco, ki sta jo skupaj pred letom dni hranila, in odide.<br /> <br /> <br /> V. prizor: Pokliči ga<br /> <br /> Albert in Lotte se v garderobi menita o Wertherju. Albert prepričuje Lotte, naj ga zapelje, saj bo Werther le tako zopet ustvarjal. Ona se najprej ne strinja, ko pa ji Albert reče, da se bo Wertherja rešila le, če jo bo zasovražil, se odloči, da mu bo pomagala pri njegovem načrtu.<br /> <br /> <br /> VI. prizor: Kolega<br /> <br /> Albert sreča pred gledališčem Wilhelma. Najprej ga sploh ne prepozna, saj je le-ta postal berač. Albert misli, da ga je Wilhelm prišel prosit za denar ali bivališče, Wilhelma pa samo zanima, kako je Werther. Albert mu odgovori, da je zelo uspešen, vendar Wilhelma bolj zanima njegovo psihično stanje. Alberta prosi, naj ga neha izkoriščati in naj ga pusti na miru, a Albert meni, da ima Werther po njegovi zaslugi streho nad glavo. Poleg tega pa ne more verjeti, kako se je Wilhelm spremenil in pozabil, da so bili v preteklosti prijatelji.<br /> <br /> <br /> VII. prizor: Razkroj<br /> <br /> Werther se nahaja v zapuščeni stavbi, kjer nenadoma zasliši Lottin glas. Začneta se meniti o stavbi, nato pa beseda nanese na razpadanje in smrt. Med pogovorom se začne Lotte slačiti in se mu ponujati. Ker se ji Werther upira, se razjezi in pokaže svoj pravi obraz. Začne ga žaliti, kar spravi Wertherja v jok. Začne se spraševati, zakaj je sploh prišla in pomisli na Alberta. Lotte mu pove, da ne sme biti vedno tako zagrenjen. Povabi ga na sladoled, a ker ji ne odgovori, steče v solzah ven. Izza zidu se nahaja Albert. Wertherju odkrije resnico o negativnih čustvih, ki jih Lotte goji do njega. Albertu se vse skupaj zdi samo dobra igra.<br /> <br /> <br /> VIII. prizor: Biti je isto kot ne biti<br /> <br /> Werther sedi v temi v svoji sobi in gleda v prazno. Obišče ga Wilhelm, ki se hoče z njim pomeniti. S seboj prinese škatlo, v kateri ima dedkovo glavo (Wilhelm jo je uporabil v eni izmed gledaliških ige). Nato začneta razpravljati o filozofskih vprašanjih ( o Bogu, smrti, resničnosti, večnosti ...).Vmes se začneta tudi malo prerekati. Na koncu Wilhelm podari Wertherju dedovo lobanjo in odide.<br /> <br /> <br /> XI. prizor: Kateri dan je danes<br /> <br /> Werther je zopet v svoji sobi in strmi v prazno. Obišče ga Albert, ki je prišel po njegov rokopis, vendar ga Wertther ni napisal. Albert ga hoče prisiliti v pisanje, a Werther noče več delati zanj. Ko zagleda v Albertovih rokah diktafon, znori in začne govoriti nesmiselne stvari, vse, kar mu pade na pamet. Nato se zažene proti Albertu, a se ta umakne in Werther tako udari z glavo v steno. Albert, zadovoljen s posnetkom, si vrže Wertherja čez ramo.<br /> <br /> <br /> X. prizor: Na vrhu nebotičnika<br /> <br /> Werther stoji na robu strešne ploščadi nebotičnika in namerava skočiti. Pri tem ga zmoti Starec (dejansko je to čisto spremenjen Wilhelm), ki se predstavi kot smrt, protagonist pa misli, da je angel. Smrt ga prepričuje, naj čimprej skoči. Nato se začneta pogovarjati in Werther ga vpraša, kako izgleda skok. Starec skupaj z njim stopi do roba strehe, skoči in se razbije kot porcelanasta figurica, a Werther se pravočasno ustavi in ostane na strehi. Nato se v ozadju pojavi Ženska (igra jo popolnoma spremenjena Lotte), ki začne govoriti o ljubezni. Wertherja zanima, kdo je. Ženska začne jokati in groziti, da bo skočila, zato ker je Werther ne prepozna. Prepričuje ga, naj skoči za njo in jo tako reši. Ker Werther nič ne stori, Ženska uresniči sojo grožnjo. Nato se v ozadju pojavi Črni ( igra ga popolnoma spremenjen Albert), ki Wertherju odkrije, da je bila Ženska ljubezen. Nato mu ponuja skrinjico z odgovori na vsa vprašanja, ki jo vrže čez rob strehe. Ker tudi to ne prepriča Wertherja v skok, Črni odide. Werther ostane na strehi sam in se začne boriti z nevidnim nasprotnikom.<br /> <br /> <br /> XI. prizor: Ali sanjamo, kadar nam je lepo?<br /> <br /> Lotte sreča pred gledališčem Wilhelma, ki sprašuje po Wertherju. Lotte mu noče povedati in hoče oditi, vendar ji Wilhelm prepreči odhod in jo začne daviti. Loote mu pod prisilo pove, da je Werther v Albertovi kleti.<br /> <br /> XII. prizor: Vino ni zgolj vino<br /> <br /> Werther sedi zvezan v kleti in Albert mu razlaga o smislu življenja. Hoče ga poučiti, da je lepota v majhnih stvareh. To mu hoče dokazati z vinom, ki mu ga na silo zliva v usta.<br /> <br /> <br /> XIII. prizor: Knock knock on the heavens door<br /> <br /> Wilhelm pride v klet s škatlo v rokah in razveže Wertherja, ki je popolnoma odsoten. Nato mu začne govoriti o strahu, ljubezni in o njuni rački. Na koncu odide in Werther ostane sam.<br /> <br /> <br /> XIV. prizor: Besedni izbruh št. 2<br /> <br /> V gledališču poteka zadnji monolog drame, v kateri igra Lotte. V roki ima revolver in ko se hoče ustreliti, se poleg nje znajde Werther. Tudi on ima v rokah revolver, s katerim se ustreli. Na oder priteče še Albert in zatem se spusti zavesa.<br /> <br /> <br /> XV. prizor: Na splavu<br /> <br /> Wilhelm sedi na klopci na splavu in hrani račke. Prideta še Lotte in Albert. Albert mu izroči Wertherjevo pismo in ga povabi nazaj v gledališče. Pove mu, da je našel novega igralca Malega, ki spominja na Wertherja (igra ga isti igralec, ki je igral Wertherja). Mali se jim pridruži na splavu in jim zapoje angleško pesem. Nato Albert še pove, da so rekonstruirali samomor in spremenil konec predstave, katerega bi znal najbolje odigrati ravno Wilhelm. Wilhelm na Albertovo ponudbo ne reagira. Ltte, Albert in Mali odidejo, Wilhelm pa prebere Wertherjevo pismo. Zasliši se Wertherjev glas, ki pove, da je prišel do spoznanj, o katerih mu je govoril Wilhelm. Zatem Werther prisede na klopco k Wilhelmu, ki še naprej hrani račke.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Jezik== <br /> V drami se pojavlja eksistencialistično-filozofski jezik. Zanimiv je predvsem jezik glavnega junaka, ki je pomensko zelo zasičen in daleč od vsakdanjega jezika. Njegov jezik je popolnoma drugačen od jezika ostalih oseb in zato deluje absurden in skrivnosten. K temu pripomorejo tudi Wertherjevi prebliski “brainstorma”. Osnova drame je knjižni jezik, ki se prepleta z angleškim jezikom, vulgarizmi in nižje pogovornimi besedami, kar je ena glavnih značilnosti sodobne slovenske dramatike. V drami je tudi veliko nedokončanih replik, kar je posledica skakanja v besedo sogovorcu.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ==Interpretacija besedila== <br /> Naslov drame zbuja asociacije na Goethejev roman Trpljenje mladega Wertherja, vendar ne gre za priredbo ali dramatizacijo omenjenega dela, temveč za izvirno besedilo. Kot pravi avtorica, ji je Goethejev roman pomenil zgolj snov za razmišljanje. Iz omenjene drame si je sposodila imena junakov in tematiko, zgodba pa je kar precej drugačna. Ne gre le za problem nesrečne ljubezni in samomora, temveč je poudarek na občutju minljivosti. V drami se veliko govori o pojmih, ki so z minljivostjo povezani, in sicer o večnosti, smrti, bogu, končnosti in neskončnosti. Bistvo drame predstavlja človek, ki se zaveda svoje ničevosti in si postavlja vprašanje o smislu bivanja v svetu, kjer je, kot zapiše A. Camus »vprašanje samomora edino filozofsko vprašanje naših dni«. <br /> Drama nam ponuja dve možnosti izhoda iz stiske, vendar se Werther po propadu iluzij o ljubezni in smislu bivanja odloči za slabši izhod, za smrt. Stisko je skušal rešiti z ustvarjanjem, a se izkaže, da je tudi to samo iluzija. <br /> Avtorica je spremenila tudi osebnosti likov. Lotte ni več mila in ljubka, temveč hladna in zahrbtna. Prav tako ni v zvezi z Albertom. Razlike opazimo tudi pri Wilhelmu, ki ima pri Mirčevski pomembno vlogo. Pri njem opazimo eden od možnih izhodov, ki nam jih ponuja drama. Je edina oseba, ki najde pozitiven izhod iz stiske, in sicer se umakne v naravo.<br /> V drami se pojavlja tudi vprašanje o pomenu in vlogi gledališča ter umetnosti sploh v današnjem času. Torej pri glavnemu junaku ne gre samo za tesnobo zaradi lastne minljivosti, temveč tudi za utesnjenost posameznika znotraj družbe, kateri sta danes najpomembnejša materializem in povzpetništvo. To je lepo opazno predvsem pri Albertu, ki manipulira z Wertherjevimi čustvi in življenjem. Njegovo stisko izkorišča za lastne uspehe v gledališču. Skratka, gre le za željo po uspehu in dobičku, ne glede na to, kakšne posledice bo to pustilo pri protagonistu in tu se postavi vprašanje, <br /> Oblikovno je drama večplastna in fragmentarna, prizori so nasekani in zloženi eden ob drugega. Lahko bi rekli, da je vsak prizor zaokrožena študija o določenem problemu oziroma filozofskem vprašanju.<br /> Drama Werther &amp; Werther nam ne poda odgovora na vprašanje o smislu življenja, saj je le-ta odvisen od posameznika. Premislek je prepuščen gledalcem. Vsak se v času svojega bivanja sooči z vprašanjem o smislu svojega življenja in išče odgovore.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Werther&diff=16654 2007-04-22T15:18:47Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>==Vsebina==<br /> ===prostor in čas===<br /> Prostor dogajanja se skozi dejanja spreminja. Glede na to, da se drama ukvarja z vprašanjem gledališča v današnjem svetu, je večji del zgodbe umeščen v gledališko okolje (večina prizorov se odvija na odru, v Lottini garderobi ali pred gledališčem). Dejanja so postavljena tudi v Wertherjevo sobo, klet, zapuščeno stavbo, ki je že na pol podrta, na nebotičnik in pa na postajo podzemne železnice. Našteti prostori so temačni in skopo opremljeni. Drama se zaključi na splavu ob jezeru.<br /> Dogajanje v drami ni postavljeno v natanko določen čas, a glede na to, da je v drami ogromno manipulacije gledališčnikov, bi lahko rekli, da gre za sodobni čas.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===Osebe===<br /> Werther: mladi pisec, ki je v hudi življenjski stiski. Zaveda se svoje ničevosti, minljivosti. Ustvarja iz lastne bolečine. Do Lotte čuti posebno obliko ljubezni in privlači ga predvsem zato, ker mu je nedosegljiva. Kot pravi avtorica, mu ljubezensko trpljenje pomeni še dodatno potrditev občutka nesmiselnosti bivanja. Je ljubitelj gledališča. Meja med fikcijo in realnostjo se mu zabrisuje in zato vzame Lottino vlogo v dramski igri zares. Izkaže se, da je občutljiv, a ta občutljivost je na začetku nevsiljiva, kasneje pa se spremeni v trzavičnost in napade krčevitosti. Lotte pravi, da je s svojim nerazumnim vedenjem patetičen in sentimentalen. <br /> <br /> Lotte: igralka v Albertovem gledališču, ki vsak večer interpretira Wertherjeva besedila. Podreja se Albertu in po njegovem naročilu igra naklonjenost in zanimanje za Wertherja. Je hladna in zadržana.<br /> <br /> Albert: režiser in direktor gledališča, ki manipulira z ljudmi in jih izkorišča. Je kalkulantski samovšečnež, ki so mu pomembni le lastni interesi. Wertherja sili v pisanje in njegovo produktivnost izrablja sebi v prid.<br /> <br /> Wihelm: nekdanji igralec in bivši Albertov prijatelj. Sedaj je klošar in je edini, ki razume Wertherja in mu skuša pomagati. Lahko bi rekli, da je njegov angel, ki pa žal ne uspe rešiti njegove stiske. V primerjavi z ostalimi je precej zgovoren in okreten.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===dogajanje po dejanjih=== <br /> <br /> I. prizor: Besedni izbruh<br /> Lotte v gledališču igra zadnji monolog predstave. Čisti revolver in ko se hoče ubiti, skoči na oder Werther in jo začne divje poljubljati. Nato priteče na oder še Albert, ki loči Wertherja od Lotte. Spusti se zavesa.<br /> <br /> <br /> II. prizor: Prvi korak moraš narediti ti<br /> Werther je v svoji sobi in deluje odsotno. Poleg njega je Albert s krožnikom juhe v rokah. Wertherja skuša spraviti k sebi, a mu ne uspeva najbolje. Zato se razjezi, vrže krožnik v steno in začne Wertherja poniževati. Ker niti to ne pomaga, ga večkrat udari in šele po tretjem udarcu se Werther odzove in Alberta pljune. Albert je vesel, da se je Werther odzval na njegovo provociranje.<br /> <br /> <br /> III. prizor: Slovo pred odhodom<br /> Lotte in Werther se nahajata v Lottini garderobi. Lotte prosi Wertherja naj jo neha nadlegovati, on pa ji pove, da se je prišel poslovit, ker odhaja. Lotte mu zaželi srečo, a Werther še vedno stoji v garderobi in začne govoriti nesmiselne stvari. Lotte se nanj jezi in na koncu sama odide iz garderobe. <br /> <br /> <br /> lV. prizor: Angel varuh v podzemni železnici<br /> Werther se nahaja na podzemni železnici, kjer namerava narediti samomor. Poleg sebe opazi Wilhelma, s katerim se noče v tistem trenutku meniti, a ga Wilhelm opazi in ogovori. Začneta razpravljati o življenju in Wilhelm ga hoče odvrniti od misli na samomor. Uspe mu šele, ko omeni, da je govoril z njo. Werther je mislil, da govori o Lotte in v tem času je vlak že odpeljal mimo. Nato Wilhelm citira pesem v angleščini. Wertherju omeni tudi raco, ki sta jo skupaj pred letom dni hranila, in odide.<br /> <br /> <br /> V. prizor: Pokliči ga<br /> Albert in Lotte se v garderobi menita o Wertherju. Albert prepričuje Lotte, naj ga zapelje, saj bo Werther le tako zopet ustvarjal. Ona se najprej ne strinja, ko pa ji Albert reče, da se bo Wertherja rešila le, če jo bo zasovražil, se odloči, da mu bo pomagala pri njegovem načrtu.<br /> <br /> <br /> VI. prizor: Kolega<br /> Albert sreča pred gledališčem Wilhelma. Najprej ga sploh ne prepozna, saj je le-ta postal berač. Albert misli, da ga je Wilhelm prišel prosit za denar ali bivališče, Wilhelma pa samo zanima, kako je Werther. Albert mu odgovori, da je zelo uspešen, vendar Wilhelma bolj zanima njegovo psihično stanje. Alberta prosi, naj ga neha izkoriščati in naj ga pusti na miru, a Albert meni, da ima Werther po njegovi zaslugi streho nad glavo. Poleg tega pa ne more verjeti, kako se je Wilhelm spremenil in pozabil, da so bili v preteklosti prijatelji.<br /> <br /> <br /> VII. prizor: Razkroj<br /> Werther se nahaja v zapuščeni stavbi, kjer nenadoma zasliši Lottin glas. Začneta se meniti o stavbi, nato pa beseda nanese na razpadanje in smrt. Med pogovorom se začne Lotte slačiti in se mu ponujati. Ker se ji Werther upira, se razjezi in pokaže svoj pravi obraz. Začne ga žaliti, kar spravi Wertherja v jok. Začne se spraševati, zakaj je sploh prišla in pomisli na Alberta. Lotte mu pove, da ne sme biti vedno tako zagrenjen. Povabi ga na sladoled, a ker ji ne odgovori, steče v solzah ven. Izza zidu se nahaja Albert. Wertherju odkrije resnico o negativnih čustvih, ki jih Lotte goji do njega. Albertu se vse skupaj zdi samo dobra igra.<br /> <br /> <br /> VIII. prizor: Biti je isto kot ne biti<br /> Werther sedi v temi v svoji sobi in gleda v prazno. Obišče ga Wilhelm, ki se hoče z njim pomeniti. S seboj prinese škatlo, v kateri ima dedkovo glavo (Wilhelm jo je uporabil v eni izmed gledaliških ige). Nato začneta razpravljati o filozofskih vprašanjih ( o Bogu, smrti, resničnosti, večnosti ...).Vmes se začneta tudi malo prerekati. Na koncu Wilhelm podari Wertherju dedovo lobanjo in odide.<br /> <br /> <br /> XI. prizor: Kateri dan je danes<br /> Werther je zopet v svoji sobi in strmi v prazno. Obišče ga Albert, ki je prišel po njegov rokopis, vendar ga Wertther ni napisal. Albert ga hoče prisiliti v pisanje, a Werther noče več delati zanj. Ko zagleda v Albertovih rokah diktafon, znori in začne govoriti nesmiselne stvari, vse, kar mu pade na pamet. Nato se zažene proti Albertu, a se ta umakne in Werther tako udari z glavo v steno. Albert, zadovoljen s posnetkom, si vrže Wertherja čez ramo.<br /> <br /> <br /> X. prizor: Na vrhu nebotičnika<br /> Werther stoji na robu strešne ploščadi nebotičnika in namerava skočiti. Pri tem ga zmoti Starec (dejansko je to čisto spremenjen Wilhelm), ki se predstavi kot smrt, protagonist pa misli, da je angel. Smrt ga prepričuje, naj čimprej skoči. Nato se začneta pogovarjati in Werther ga vpraša, kako izgleda skok. Starec skupaj z njim stopi do roba strehe, skoči in se razbije kot porcelanasta figurica, a Werther se pravočasno ustavi in ostane na strehi. Nato se v ozadju pojavi Ženska (igra jo popolnoma spremenjena Lotte), ki začne govoriti o ljubezni. Wertherja zanima, kdo je. Ženska začne jokati in groziti, da bo skočila, zato ker je Werther ne prepozna. Prepričuje ga, naj skoči za njo in jo tako reši. Ker Werther nič ne stori, Ženska uresniči sojo grožnjo. Nato se v ozadju pojavi Črni ( igra ga popolnoma spremenjen Albert), ki Wertherju odkrije, da je bila Ženska ljubezen. Nato mu ponuja skrinjico z odgovori na vsa vprašanja, ki jo vrže čez rob strehe. Ker tudi to ne prepriča Wertherja v skok, Črni odide. Werther ostane na strehi sam in se začne boriti z nevidnim nasprotnikom.<br /> <br /> <br /> XI. prizor: Ali sanjamo, kadar nam je lepo?<br /> Lotte sreča pred gledališčem Wilhelma, ki sprašuje po Wertherju. Lotte mu noče povedati in hoče oditi, vendar ji Wilhelm prepreči odhod in jo začne daviti. Loote mu pod prisilo pove, da je Werther v Albertovi kleti.<br /> <br /> XII. prizor: Vino ni zgolj vino<br /> Werther sedi zvezan v kleti in Albert mu razlaga o smislu življenja. Hoče ga poučiti, da je lepota v majhnih stvareh. To mu hoče dokazati z vinom, ki mu ga na silo zliva v usta.<br /> <br /> <br /> XIII. prizor: Knock knock on the heavens door<br /> Wilhelm pride v klet s škatlo v rokah in razveže Wertherja, ki je popolnoma odsoten. Nato mu začne govoriti o strahu, ljubezni in o njuni rački. Na koncu odide in Werther ostane sam.<br /> <br /> <br /> XIV. prizor: Besedni izbruh št. 2<br /> V gledališču poteka zadnji monolog drame, v kateri igra Lotte. V roki ima revolver in ko se hoče ustreliti, se poleg nje znajde Werther. Tudi on ima v rokah revolver, s katerim se ustreli. Na oder priteče še Albert in zatem se spusti zavesa.<br /> <br /> <br /> XV. prizor: Na splavu<br /> Wilhelm sedi na klopci na splavu in hrani račke. Prideta še Lotte in Albert. Albert mu izroči Wertherjevo pismo in ga povabi nazaj v gledališče. Pove mu, da je našel novega igralca Malega, ki spominja na Wertherja (igra ga isti igralec, ki je igral Wertherja). Mali se jim pridruži na splavu in jim zapoje angleško pesem. Nato Albert še pove, da so rekonstruirali samomor in spremenil konec predstave, katerega bi znal najbolje odigrati ravno Wilhelm. Wilhelm na Albertovo ponudbo ne reagira. Ltte, Albert in Mali odidejo, Wilhelm pa prebere Wertherjevo pismo. Zasliši se Wertherjev glas, ki pove, da je prišel do spoznanj, o katerih mu je govoril Wilhelm. Zatem Werther prisede na klopco k Wilhelmu, ki še naprej hrani račke.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Jezik== <br /> V drami se pojavlja eksistencialistično-filozofski jezik. Zanimiv je predvsem jezik glavnega junaka, ki je pomensko zelo zasičen in daleč od vsakdanjega jezika. Njegov jezik je popolnoma drugačen od jezika ostalih oseb in zato deluje absurden in skrivnosten. K temu pripomorejo tudi Wertherjevi prebliski “brainstorma”. Osnova drame je knjižni jezik, ki se prepleta z angleškim jezikom, vulgarizmi in nižje pogovornimi besedami, kar je ena glavnih značilnosti sodobne slovenske dramatike. V drami je tudi veliko nedokončanih replik, kar je posledica skakanja v besedo sogovorcu.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ==Interpretacija besedila== <br /> Naslov drame zbuja asociacije na Goethejev roman Trpljenje mladega Wertherja, vendar ne gre za priredbo ali dramatizacijo omenjenega dela, temveč za izvirno besedilo. Kot pravi avtorica, ji je Goethejev roman pomenil zgolj snov za razmišljanje. Iz omenjene drame si je sposodila imena junakov in tematiko, zgodba pa je kar precej drugačna. Ne gre le za problem nesrečne ljubezni in samomora, temveč je poudarek na občutju minljivosti. V drami se veliko govori o pojmih, ki so z minljivostjo povezani, in sicer o večnosti, smrti, bogu, končnosti in neskončnosti. Bistvo drame predstavlja človek, ki se zaveda svoje ničevosti in si postavlja vprašanje o smislu bivanja v svetu, kjer je, kot zapiše A. Camus »vprašanje samomora edino filozofsko vprašanje naših dni«. <br /> Drama nam ponuja dve možnosti izhoda iz stiske, vendar se Werther po propadu iluzij o ljubezni in smislu bivanja odloči za slabši izhod, za smrt. Stisko je skušal rešiti z ustvarjanjem, a se izkaže, da je tudi to samo iluzija. <br /> Avtorica je spremenila tudi osebnosti likov. Lotte ni več mila in ljubka, temveč hladna in zahrbtna. Prav tako ni v zvezi z Albertom. Razlike opazimo tudi pri Wilhelmu, ki ima pri Mirčevski pomembno vlogo. Pri njem opazimo eden od možnih izhodov, ki nam jih ponuja drama. Je edina oseba, ki najde pozitiven izhod iz stiske, in sicer se umakne v naravo.<br /> V drami se pojavlja tudi vprašanje o pomenu in vlogi gledališča ter umetnosti sploh v današnjem času. Torej pri glavnemu junaku ne gre samo za tesnobo zaradi lastne minljivosti, temveč tudi za utesnjenost posameznika znotraj družbe, kateri sta danes najpomembnejša materializem in povzpetništvo. To je lepo opazno predvsem pri Albertu, ki manipulira z Wertherjevimi čustvi in življenjem. Njegovo stisko izkorišča za lastne uspehe v gledališču. Skratka, gre le za željo po uspehu in dobičku, ne glede na to, kakšne posledice bo to pustilo pri protagonistu in tu se postavi vprašanje, <br /> Oblikovno je drama večplastna in fragmentarna, prizori so nasekani in zloženi eden ob drugega. Lahko bi rekli, da je vsak prizor zaokrožena študija o določenem problemu oziroma filozofskem vprašanju.<br /> Drama Werther &amp; Werther nam ne poda odgovora na vprašanje o smislu življenja, saj je le-ta odvisen od posameznika. Premislek je prepuščen gledalcem. Vsak se v času svojega bivanja sooči z vprašanjem o smislu svojega življenja in išče odgovore.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Werther&diff=16653 2007-04-22T15:18:27Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>==Vsebina==<br /> ===prostor in čas===<br /> Prostor dogajanja se skozi dejanja spreminja. Glede na to, da se drama ukvarja z vprašanjem gledališča v današnjem svetu, je večji del zgodbe umeščen v gledališko okolje (večina prizorov se odvija na odru, v Lottini garderobi ali pred gledališčem). Dejanja so postavljena tudi v Wertherjevo sobo, klet, zapuščeno stavbo, ki je že na pol podrta, na nebotičnik in pa na postajo podzemne železnice. Našteti prostori so temačni in skopo opremljeni. Drama se zaključi na splavu ob jezeru.<br /> Dogajanje v drami ni postavljeno v natanko določen čas, a glede na to, da je v drami ogromno manipulacije gledališčnikov, bi lahko rekli, da gre za sodobni čas.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===Osebe===<br /> Werther: mladi pisec, ki je v hudi življenjski stiski. Zaveda se svoje ničevosti, minljivosti. Ustvarja iz lastne bolečine. Do Lotte čuti posebno obliko ljubezni in privlači ga predvsem zato, ker mu je nedosegljiva. Kot pravi avtorica, mu ljubezensko trpljenje pomeni še dodatno potrditev občutka nesmiselnosti bivanja. Je ljubitelj gledališča. Meja med fikcijo in realnostjo se mu zabrisuje in zato vzame Lottino vlogo v dramski igri zares. Izkaže se, da je občutljiv, a ta občutljivost je na začetku nevsiljiva, kasneje pa se spremeni v trzavičnost in napade krčevitosti. Lotte pravi, da je s svojim nerazumnim vedenjem patetičen in sentimentalen. <br /> <br /> Lotte: igralka v Albertovem gledališču, ki vsak večer interpretira Wertherjeva besedila. Podreja se Albertu in po njegovem naročilu igra naklonjenost in zanimanje za Wertherja. Je hladna in zadržana.<br /> <br /> Albert: režiser in direktor gledališča, ki manipulira z ljudmi in jih izkorišča. Je kalkulantski samovšečnež, ki so mu pomembni le lastni interesi. Wertherja sili v pisanje in njegovo produktivnost izrablja sebi v prid.<br /> <br /> Wihelm: nekdanji igralec in bivši Albertov prijatelj. Sedaj je klošar in je edini, ki razume Wertherja in mu skuša pomagati. Lahko bi rekli, da je njegov angel, ki pa žal ne uspe rešiti njegove stiske. V primerjavi z ostalimi je precej zgovoren in okreten.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===dogajanje po dejanjih=== <br /> <br /> I. prizor: Besedni izbruh<br /> <br /> Lotte v gledališču igra zadnji monolog predstave. Čisti revolver in ko se hoče ubiti, skoči na oder Werther in jo začne divje poljubljati. Nato priteče na oder še Albert, ki loči Wertherja od Lotte. Spusti se zavesa.<br /> <br /> <br /> II. prizor: Prvi korak moraš narediti ti<br /> Werther je v svoji sobi in deluje odsotno. Poleg njega je Albert s krožnikom juhe v rokah. Wertherja skuša spraviti k sebi, a mu ne uspeva najbolje. Zato se razjezi, vrže krožnik v steno in začne Wertherja poniževati. Ker niti to ne pomaga, ga večkrat udari in šele po tretjem udarcu se Werther odzove in Alberta pljune. Albert je vesel, da se je Werther odzval na njegovo provociranje.<br /> <br /> <br /> III. prizor: Slovo pred odhodom<br /> Lotte in Werther se nahajata v Lottini garderobi. Lotte prosi Wertherja naj jo neha nadlegovati, on pa ji pove, da se je prišel poslovit, ker odhaja. Lotte mu zaželi srečo, a Werther še vedno stoji v garderobi in začne govoriti nesmiselne stvari. Lotte se nanj jezi in na koncu sama odide iz garderobe. <br /> <br /> <br /> lV. prizor: Angel varuh v podzemni železnici<br /> Werther se nahaja na podzemni železnici, kjer namerava narediti samomor. Poleg sebe opazi Wilhelma, s katerim se noče v tistem trenutku meniti, a ga Wilhelm opazi in ogovori. Začneta razpravljati o življenju in Wilhelm ga hoče odvrniti od misli na samomor. Uspe mu šele, ko omeni, da je govoril z njo. Werther je mislil, da govori o Lotte in v tem času je vlak že odpeljal mimo. Nato Wilhelm citira pesem v angleščini. Wertherju omeni tudi raco, ki sta jo skupaj pred letom dni hranila, in odide.<br /> <br /> <br /> V. prizor: Pokliči ga<br /> Albert in Lotte se v garderobi menita o Wertherju. Albert prepričuje Lotte, naj ga zapelje, saj bo Werther le tako zopet ustvarjal. Ona se najprej ne strinja, ko pa ji Albert reče, da se bo Wertherja rešila le, če jo bo zasovražil, se odloči, da mu bo pomagala pri njegovem načrtu.<br /> <br /> <br /> VI. prizor: Kolega<br /> Albert sreča pred gledališčem Wilhelma. Najprej ga sploh ne prepozna, saj je le-ta postal berač. Albert misli, da ga je Wilhelm prišel prosit za denar ali bivališče, Wilhelma pa samo zanima, kako je Werther. Albert mu odgovori, da je zelo uspešen, vendar Wilhelma bolj zanima njegovo psihično stanje. Alberta prosi, naj ga neha izkoriščati in naj ga pusti na miru, a Albert meni, da ima Werther po njegovi zaslugi streho nad glavo. Poleg tega pa ne more verjeti, kako se je Wilhelm spremenil in pozabil, da so bili v preteklosti prijatelji.<br /> <br /> <br /> VII. prizor: Razkroj<br /> Werther se nahaja v zapuščeni stavbi, kjer nenadoma zasliši Lottin glas. Začneta se meniti o stavbi, nato pa beseda nanese na razpadanje in smrt. Med pogovorom se začne Lotte slačiti in se mu ponujati. Ker se ji Werther upira, se razjezi in pokaže svoj pravi obraz. Začne ga žaliti, kar spravi Wertherja v jok. Začne se spraševati, zakaj je sploh prišla in pomisli na Alberta. Lotte mu pove, da ne sme biti vedno tako zagrenjen. Povabi ga na sladoled, a ker ji ne odgovori, steče v solzah ven. Izza zidu se nahaja Albert. Wertherju odkrije resnico o negativnih čustvih, ki jih Lotte goji do njega. Albertu se vse skupaj zdi samo dobra igra.<br /> <br /> <br /> VIII. prizor: Biti je isto kot ne biti<br /> Werther sedi v temi v svoji sobi in gleda v prazno. Obišče ga Wilhelm, ki se hoče z njim pomeniti. S seboj prinese škatlo, v kateri ima dedkovo glavo (Wilhelm jo je uporabil v eni izmed gledaliških ige). Nato začneta razpravljati o filozofskih vprašanjih ( o Bogu, smrti, resničnosti, večnosti ...).Vmes se začneta tudi malo prerekati. Na koncu Wilhelm podari Wertherju dedovo lobanjo in odide.<br /> <br /> <br /> XI. prizor: Kateri dan je danes<br /> Werther je zopet v svoji sobi in strmi v prazno. Obišče ga Albert, ki je prišel po njegov rokopis, vendar ga Wertther ni napisal. Albert ga hoče prisiliti v pisanje, a Werther noče več delati zanj. Ko zagleda v Albertovih rokah diktafon, znori in začne govoriti nesmiselne stvari, vse, kar mu pade na pamet. Nato se zažene proti Albertu, a se ta umakne in Werther tako udari z glavo v steno. Albert, zadovoljen s posnetkom, si vrže Wertherja čez ramo.<br /> <br /> <br /> X. prizor: Na vrhu nebotičnika<br /> Werther stoji na robu strešne ploščadi nebotičnika in namerava skočiti. Pri tem ga zmoti Starec (dejansko je to čisto spremenjen Wilhelm), ki se predstavi kot smrt, protagonist pa misli, da je angel. Smrt ga prepričuje, naj čimprej skoči. Nato se začneta pogovarjati in Werther ga vpraša, kako izgleda skok. Starec skupaj z njim stopi do roba strehe, skoči in se razbije kot porcelanasta figurica, a Werther se pravočasno ustavi in ostane na strehi. Nato se v ozadju pojavi Ženska (igra jo popolnoma spremenjena Lotte), ki začne govoriti o ljubezni. Wertherja zanima, kdo je. Ženska začne jokati in groziti, da bo skočila, zato ker je Werther ne prepozna. Prepričuje ga, naj skoči za njo in jo tako reši. Ker Werther nič ne stori, Ženska uresniči sojo grožnjo. Nato se v ozadju pojavi Črni ( igra ga popolnoma spremenjen Albert), ki Wertherju odkrije, da je bila Ženska ljubezen. Nato mu ponuja skrinjico z odgovori na vsa vprašanja, ki jo vrže čez rob strehe. Ker tudi to ne prepriča Wertherja v skok, Črni odide. Werther ostane na strehi sam in se začne boriti z nevidnim nasprotnikom.<br /> <br /> <br /> XI. prizor: Ali sanjamo, kadar nam je lepo?<br /> Lotte sreča pred gledališčem Wilhelma, ki sprašuje po Wertherju. Lotte mu noče povedati in hoče oditi, vendar ji Wilhelm prepreči odhod in jo začne daviti. Loote mu pod prisilo pove, da je Werther v Albertovi kleti.<br /> <br /> XII. prizor: Vino ni zgolj vino<br /> Werther sedi zvezan v kleti in Albert mu razlaga o smislu življenja. Hoče ga poučiti, da je lepota v majhnih stvareh. To mu hoče dokazati z vinom, ki mu ga na silo zliva v usta.<br /> <br /> <br /> XIII. prizor: Knock knock on the heavens door<br /> Wilhelm pride v klet s škatlo v rokah in razveže Wertherja, ki je popolnoma odsoten. Nato mu začne govoriti o strahu, ljubezni in o njuni rački. Na koncu odide in Werther ostane sam.<br /> <br /> <br /> XIV. prizor: Besedni izbruh št. 2<br /> V gledališču poteka zadnji monolog drame, v kateri igra Lotte. V roki ima revolver in ko se hoče ustreliti, se poleg nje znajde Werther. Tudi on ima v rokah revolver, s katerim se ustreli. Na oder priteče še Albert in zatem se spusti zavesa.<br /> <br /> <br /> XV. prizor: Na splavu<br /> Wilhelm sedi na klopci na splavu in hrani račke. Prideta še Lotte in Albert. Albert mu izroči Wertherjevo pismo in ga povabi nazaj v gledališče. Pove mu, da je našel novega igralca Malega, ki spominja na Wertherja (igra ga isti igralec, ki je igral Wertherja). Mali se jim pridruži na splavu in jim zapoje angleško pesem. Nato Albert še pove, da so rekonstruirali samomor in spremenil konec predstave, katerega bi znal najbolje odigrati ravno Wilhelm. Wilhelm na Albertovo ponudbo ne reagira. Ltte, Albert in Mali odidejo, Wilhelm pa prebere Wertherjevo pismo. Zasliši se Wertherjev glas, ki pove, da je prišel do spoznanj, o katerih mu je govoril Wilhelm. Zatem Werther prisede na klopco k Wilhelmu, ki še naprej hrani račke.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Jezik== <br /> V drami se pojavlja eksistencialistično-filozofski jezik. Zanimiv je predvsem jezik glavnega junaka, ki je pomensko zelo zasičen in daleč od vsakdanjega jezika. Njegov jezik je popolnoma drugačen od jezika ostalih oseb in zato deluje absurden in skrivnosten. K temu pripomorejo tudi Wertherjevi prebliski “brainstorma”. Osnova drame je knjižni jezik, ki se prepleta z angleškim jezikom, vulgarizmi in nižje pogovornimi besedami, kar je ena glavnih značilnosti sodobne slovenske dramatike. V drami je tudi veliko nedokončanih replik, kar je posledica skakanja v besedo sogovorcu.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ==Interpretacija besedila== <br /> Naslov drame zbuja asociacije na Goethejev roman Trpljenje mladega Wertherja, vendar ne gre za priredbo ali dramatizacijo omenjenega dela, temveč za izvirno besedilo. Kot pravi avtorica, ji je Goethejev roman pomenil zgolj snov za razmišljanje. Iz omenjene drame si je sposodila imena junakov in tematiko, zgodba pa je kar precej drugačna. Ne gre le za problem nesrečne ljubezni in samomora, temveč je poudarek na občutju minljivosti. V drami se veliko govori o pojmih, ki so z minljivostjo povezani, in sicer o večnosti, smrti, bogu, končnosti in neskončnosti. Bistvo drame predstavlja človek, ki se zaveda svoje ničevosti in si postavlja vprašanje o smislu bivanja v svetu, kjer je, kot zapiše A. Camus »vprašanje samomora edino filozofsko vprašanje naših dni«. <br /> Drama nam ponuja dve možnosti izhoda iz stiske, vendar se Werther po propadu iluzij o ljubezni in smislu bivanja odloči za slabši izhod, za smrt. Stisko je skušal rešiti z ustvarjanjem, a se izkaže, da je tudi to samo iluzija. <br /> Avtorica je spremenila tudi osebnosti likov. Lotte ni več mila in ljubka, temveč hladna in zahrbtna. Prav tako ni v zvezi z Albertom. Razlike opazimo tudi pri Wilhelmu, ki ima pri Mirčevski pomembno vlogo. Pri njem opazimo eden od možnih izhodov, ki nam jih ponuja drama. Je edina oseba, ki najde pozitiven izhod iz stiske, in sicer se umakne v naravo.<br /> V drami se pojavlja tudi vprašanje o pomenu in vlogi gledališča ter umetnosti sploh v današnjem času. Torej pri glavnemu junaku ne gre samo za tesnobo zaradi lastne minljivosti, temveč tudi za utesnjenost posameznika znotraj družbe, kateri sta danes najpomembnejša materializem in povzpetništvo. To je lepo opazno predvsem pri Albertu, ki manipulira z Wertherjevimi čustvi in življenjem. Njegovo stisko izkorišča za lastne uspehe v gledališču. Skratka, gre le za željo po uspehu in dobičku, ne glede na to, kakšne posledice bo to pustilo pri protagonistu in tu se postavi vprašanje, <br /> Oblikovno je drama večplastna in fragmentarna, prizori so nasekani in zloženi eden ob drugega. Lahko bi rekli, da je vsak prizor zaokrožena študija o določenem problemu oziroma filozofskem vprašanju.<br /> Drama Werther &amp; Werther nam ne poda odgovora na vprašanje o smislu življenja, saj je le-ta odvisen od posameznika. Premislek je prepuščen gledalcem. Vsak se v času svojega bivanja sooči z vprašanjem o smislu svojega življenja in išče odgovore.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Werther&diff=16652 2007-04-22T15:17:52Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>==Vsebina==<br /> ===prostor in čas===<br /> Prostor dogajanja se skozi dejanja spreminja. Glede na to, da se drama ukvarja z vprašanjem gledališča v današnjem svetu, je večji del zgodbe umeščen v gledališko okolje (večina prizorov se odvija na odru, v Lottini garderobi ali pred gledališčem). Dejanja so postavljena tudi v Wertherjevo sobo, klet, zapuščeno stavbo, ki je že na pol podrta, na nebotičnik in pa na postajo podzemne železnice. Našteti prostori so temačni in skopo opremljeni. Drama se zaključi na splavu ob jezeru.<br /> Dogajanje v drami ni postavljeno v natanko določen čas, a glede na to, da je v drami ogromno manipulacije gledališčnikov, bi lahko rekli, da gre za sodobni čas.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===Osebe===<br /> Werther: mladi pisec, ki je v hudi življenjski stiski. Zaveda se svoje ničevosti, minljivosti. Ustvarja iz lastne bolečine. Do Lotte čuti posebno obliko ljubezni in privlači ga predvsem zato, ker mu je nedosegljiva. Kot pravi avtorica, mu ljubezensko trpljenje pomeni še dodatno potrditev občutka nesmiselnosti bivanja. Je ljubitelj gledališča. Meja med fikcijo in realnostjo se mu zabrisuje in zato vzame Lottino vlogo v dramski igri zares. Izkaže se, da je občutljiv, a ta občutljivost je na začetku nevsiljiva, kasneje pa se spremeni v trzavičnost in napade krčevitosti. Lotte pravi, da je s svojim nerazumnim vedenjem patetičen in sentimentalen. <br /> <br /> Lotte: igralka v Albertovem gledališču, ki vsak večer interpretira Wertherjeva besedila. Podreja se Albertu in po njegovem naročilu igra naklonjenost in zanimanje za Wertherja. Je hladna in zadržana.<br /> <br /> Albert: režiser in direktor gledališča, ki manipulira z ljudmi in jih izkorišča. Je kalkulantski samovšečnež, ki so mu pomembni le lastni interesi. Wertherja sili v pisanje in njegovo produktivnost izrablja sebi v prid.<br /> <br /> Wihelm: nekdanji igralec in bivši Albertov prijatelj. Sedaj je klošar in je edini, ki razume Wertherja in mu skuša pomagati. Lahko bi rekli, da je njegov angel, ki pa žal ne uspe rešiti njegove stiske. V primerjavi z ostalimi je precej zgovoren in okreten.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===dogajanje po dejanjih=== <br /> <br /> I. prizor: Besedni izbruh<br /> Lotte v gledališču igra zadnji monolog predstave. Čisti revolver in ko se hoče ubiti, skoči na oder Werther in jo začne divje poljubljati. Nato priteče na oder še Albert, ki loči Wertherja od Lotte. Spusti se zavesa.<br /> <br /> <br /> II. prizor: Prvi korak moraš narediti ti<br /> Werther je v svoji sobi in deluje odsotno. Poleg njega je Albert s krožnikom juhe v rokah. Wertherja skuša spraviti k sebi, a mu ne uspeva najbolje. Zato se razjezi, vrže krožnik v steno in začne Wertherja poniževati. Ker niti to ne pomaga, ga večkrat udari in šele po tretjem udarcu se Werther odzove in Alberta pljune. Albert je vesel, da se je Werther odzval na njegovo provociranje.<br /> <br /> <br /> III. prizor: Slovo pred odhodom<br /> Lotte in Werther se nahajata v Lottini garderobi. Lotte prosi Wertherja naj jo neha nadlegovati, on pa ji pove, da se je prišel poslovit, ker odhaja. Lotte mu zaželi srečo, a Werther še vedno stoji v garderobi in začne govoriti nesmiselne stvari. Lotte se nanj jezi in na koncu sama odide iz garderobe. <br /> <br /> <br /> lV. prizor: Angel varuh v podzemni železnici<br /> Werther se nahaja na podzemni železnici, kjer namerava narediti samomor. Poleg sebe opazi Wilhelma, s katerim se noče v tistem trenutku meniti, a ga Wilhelm opazi in ogovori. Začneta razpravljati o življenju in Wilhelm ga hoče odvrniti od misli na samomor. Uspe mu šele, ko omeni, da je govoril z njo. Werther je mislil, da govori o Lotte in v tem času je vlak že odpeljal mimo. Nato Wilhelm citira pesem v angleščini. Wertherju omeni tudi raco, ki sta jo skupaj pred letom dni hranila, in odide.<br /> <br /> <br /> V. prizor: Pokliči ga<br /> Albert in Lotte se v garderobi menita o Wertherju. Albert prepričuje Lotte, naj ga zapelje, saj bo Werther le tako zopet ustvarjal. Ona se najprej ne strinja, ko pa ji Albert reče, da se bo Wertherja rešila le, če jo bo zasovražil, se odloči, da mu bo pomagala pri njegovem načrtu.<br /> <br /> <br /> VI. prizor: Kolega<br /> Albert sreča pred gledališčem Wilhelma. Najprej ga sploh ne prepozna, saj je le-ta postal berač. Albert misli, da ga je Wilhelm prišel prosit za denar ali bivališče, Wilhelma pa samo zanima, kako je Werther. Albert mu odgovori, da je zelo uspešen, vendar Wilhelma bolj zanima njegovo psihično stanje. Alberta prosi, naj ga neha izkoriščati in naj ga pusti na miru, a Albert meni, da ima Werther po njegovi zaslugi streho nad glavo. Poleg tega pa ne more verjeti, kako se je Wilhelm spremenil in pozabil, da so bili v preteklosti prijatelji.<br /> <br /> <br /> VII. prizor: Razkroj<br /> Werther se nahaja v zapuščeni stavbi, kjer nenadoma zasliši Lottin glas. Začneta se meniti o stavbi, nato pa beseda nanese na razpadanje in smrt. Med pogovorom se začne Lotte slačiti in se mu ponujati. Ker se ji Werther upira, se razjezi in pokaže svoj pravi obraz. Začne ga žaliti, kar spravi Wertherja v jok. Začne se spraševati, zakaj je sploh prišla in pomisli na Alberta. Lotte mu pove, da ne sme biti vedno tako zagrenjen. Povabi ga na sladoled, a ker ji ne odgovori, steče v solzah ven. Izza zidu se nahaja Albert. Wertherju odkrije resnico o negativnih čustvih, ki jih Lotte goji do njega. Albertu se vse skupaj zdi samo dobra igra.<br /> <br /> <br /> VIII. prizor: Biti je isto kot ne biti<br /> Werther sedi v temi v svoji sobi in gleda v prazno. Obišče ga Wilhelm, ki se hoče z njim pomeniti. S seboj prinese škatlo, v kateri ima dedkovo glavo (Wilhelm jo je uporabil v eni izmed gledaliških ige). Nato začneta razpravljati o filozofskih vprašanjih ( o Bogu, smrti, resničnosti, večnosti ...).Vmes se začneta tudi malo prerekati. Na koncu Wilhelm podari Wertherju dedovo lobanjo in odide.<br /> <br /> <br /> XI. prizor: Kateri dan je danes<br /> Werther je zopet v svoji sobi in strmi v prazno. Obišče ga Albert, ki je prišel po njegov rokopis, vendar ga Wertther ni napisal. Albert ga hoče prisiliti v pisanje, a Werther noče več delati zanj. Ko zagleda v Albertovih rokah diktafon, znori in začne govoriti nesmiselne stvari, vse, kar mu pade na pamet. Nato se zažene proti Albertu, a se ta umakne in Werther tako udari z glavo v steno. Albert, zadovoljen s posnetkom, si vrže Wertherja čez ramo.<br /> <br /> <br /> X. prizor: Na vrhu nebotičnika<br /> Werther stoji na robu strešne ploščadi nebotičnika in namerava skočiti. Pri tem ga zmoti Starec (dejansko je to čisto spremenjen Wilhelm), ki se predstavi kot smrt, protagonist pa misli, da je angel. Smrt ga prepričuje, naj čimprej skoči. Nato se začneta pogovarjati in Werther ga vpraša, kako izgleda skok. Starec skupaj z njim stopi do roba strehe, skoči in se razbije kot porcelanasta figurica, a Werther se pravočasno ustavi in ostane na strehi. Nato se v ozadju pojavi Ženska (igra jo popolnoma spremenjena Lotte), ki začne govoriti o ljubezni. Wertherja zanima, kdo je. Ženska začne jokati in groziti, da bo skočila, zato ker je Werther ne prepozna. Prepričuje ga, naj skoči za njo in jo tako reši. Ker Werther nič ne stori, Ženska uresniči sojo grožnjo. Nato se v ozadju pojavi Črni ( igra ga popolnoma spremenjen Albert), ki Wertherju odkrije, da je bila Ženska ljubezen. Nato mu ponuja skrinjico z odgovori na vsa vprašanja, ki jo vrže čez rob strehe. Ker tudi to ne prepriča Wertherja v skok, Črni odide. Werther ostane na strehi sam in se začne boriti z nevidnim nasprotnikom.<br /> <br /> <br /> XI. prizor: Ali sanjamo, kadar nam je lepo?<br /> Lotte sreča pred gledališčem Wilhelma, ki sprašuje po Wertherju. Lotte mu noče povedati in hoče oditi, vendar ji Wilhelm prepreči odhod in jo začne daviti. Loote mu pod prisilo pove, da je Werther v Albertovi kleti.<br /> <br /> XII. prizor: Vino ni zgolj vino<br /> Werther sedi zvezan v kleti in Albert mu razlaga o smislu življenja. Hoče ga poučiti, da je lepota v majhnih stvareh. To mu hoče dokazati z vinom, ki mu ga na silo zliva v usta.<br /> <br /> <br /> XIII. prizor: Knock knock on the heavens door<br /> Wilhelm pride v klet s škatlo v rokah in razveže Wertherja, ki je popolnoma odsoten. Nato mu začne govoriti o strahu, ljubezni in o njuni rački. Na koncu odide in Werther ostane sam.<br /> <br /> <br /> XIV. prizor: Besedni izbruh št. 2<br /> V gledališču poteka zadnji monolog drame, v kateri igra Lotte. V roki ima revolver in ko se hoče ustreliti, se poleg nje znajde Werther. Tudi on ima v rokah revolver, s katerim se ustreli. Na oder priteče še Albert in zatem se spusti zavesa.<br /> <br /> <br /> XV. prizor: Na splavu<br /> Wilhelm sedi na klopci na splavu in hrani račke. Prideta še Lotte in Albert. Albert mu izroči Wertherjevo pismo in ga povabi nazaj v gledališče. Pove mu, da je našel novega igralca Malega, ki spominja na Wertherja (igra ga isti igralec, ki je igral Wertherja). Mali se jim pridruži na splavu in jim zapoje angleško pesem. Nato Albert še pove, da so rekonstruirali samomor in spremenil konec predstave, katerega bi znal najbolje odigrati ravno Wilhelm. Wilhelm na Albertovo ponudbo ne reagira. Ltte, Albert in Mali odidejo, Wilhelm pa prebere Wertherjevo pismo. Zasliši se Wertherjev glas, ki pove, da je prišel do spoznanj, o katerih mu je govoril Wilhelm. Zatem Werther prisede na klopco k Wilhelmu, ki še naprej hrani račke.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Jezik== <br /> V drami se pojavlja eksistencialistično-filozofski jezik. Zanimiv je predvsem jezik glavnega junaka, ki je pomensko zelo zasičen in daleč od vsakdanjega jezika. Njegov jezik je popolnoma drugačen od jezika ostalih oseb in zato deluje absurden in skrivnosten. K temu pripomorejo tudi Wertherjevi prebliski “brainstorma”. Osnova drame je knjižni jezik, ki se prepleta z angleškim jezikom, vulgarizmi in nižje pogovornimi besedami, kar je ena glavnih značilnosti sodobne slovenske dramatike. V drami je tudi veliko nedokončanih replik, kar je posledica skakanja v besedo sogovorcu.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ==Interpretacija besedila== <br /> Naslov drame zbuja asociacije na Goethejev roman Trpljenje mladega Wertherja, vendar ne gre za priredbo ali dramatizacijo omenjenega dela, temveč za izvirno besedilo. Kot pravi avtorica, ji je Goethejev roman pomenil zgolj snov za razmišljanje. Iz omenjene drame si je sposodila imena junakov in tematiko, zgodba pa je kar precej drugačna. Ne gre le za problem nesrečne ljubezni in samomora, temveč je poudarek na občutju minljivosti. V drami se veliko govori o pojmih, ki so z minljivostjo povezani, in sicer o večnosti, smrti, bogu, končnosti in neskončnosti. Bistvo drame predstavlja človek, ki se zaveda svoje ničevosti in si postavlja vprašanje o smislu bivanja v svetu, kjer je, kot zapiše A. Camus »vprašanje samomora edino filozofsko vprašanje naših dni«. <br /> Drama nam ponuja dve možnosti izhoda iz stiske, vendar se Werther po propadu iluzij o ljubezni in smislu bivanja odloči za slabši izhod, za smrt. Stisko je skušal rešiti z ustvarjanjem, a se izkaže, da je tudi to samo iluzija. <br /> Avtorica je spremenila tudi osebnosti likov. Lotte ni več mila in ljubka, temveč hladna in zahrbtna. Prav tako ni v zvezi z Albertom. Razlike opazimo tudi pri Wilhelmu, ki ima pri Mirčevski pomembno vlogo. Pri njem opazimo eden od možnih izhodov, ki nam jih ponuja drama. Je edina oseba, ki najde pozitiven izhod iz stiske, in sicer se umakne v naravo.<br /> V drami se pojavlja tudi vprašanje o pomenu in vlogi gledališča ter umetnosti sploh v današnjem času. Torej pri glavnemu junaku ne gre samo za tesnobo zaradi lastne minljivosti, temveč tudi za utesnjenost posameznika znotraj družbe, kateri sta danes najpomembnejša materializem in povzpetništvo. To je lepo opazno predvsem pri Albertu, ki manipulira z Wertherjevimi čustvi in življenjem. Njegovo stisko izkorišča za lastne uspehe v gledališču. Skratka, gre le za željo po uspehu in dobičku, ne glede na to, kakšne posledice bo to pustilo pri protagonistu in tu se postavi vprašanje, <br /> Oblikovno je drama večplastna in fragmentarna, prizori so nasekani in zloženi eden ob drugega. Lahko bi rekli, da je vsak prizor zaokrožena študija o določenem problemu oziroma filozofskem vprašanju.<br /> Drama Werther &amp; Werther nam ne poda odgovora na vprašanje o smislu življenja, saj je le-ta odvisen od posameznika. Premislek je prepuščen gledalcem. Vsak se v času svojega bivanja sooči z vprašanjem o smislu svojega življenja in išče odgovore.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6187 2007-04-22T15:14:10Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * Werther&amp;Werther. Gledališki list. SMG, sezona 1995/96. <br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br /> <br /> <br /> ==Strokovna literatura==<br /> <br /> *[[Matej Bogataj|Bogataj, Matej]]: Med nebom in zemljo. Dnevnik, 15. 3. 2005.<br /> *[[Gregor Butala|Butala, Gregor]]: Umetnik v čeljustih družbe. Dnevnik, 12. 3. 2005.<br /> *[[Tjaša Drnovšek|Drnovšek, Tjaša]]: Eksistencializem. Dnevnik, 16. 3. 2005.<br /> *[[Petra Pogorevc|Pogorevc, Petra]]: Težko je najti sogovornika. Dnevnik, 19. 6. 1999.<br /> *[[Špela Žabkar|Žabkar, Špela]]: Goethe za današnji čas. Delo, 10. 3. 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Odstiranje. Sodobnost, 69/5-6 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Na deževni strani. Sodobnost, 70/7-8 2006.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6186 2007-04-22T15:11:09Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * gledališki list Werther&amp;Werther<br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br /> <br /> <br /> ==Strokovna literatura==<br /> <br /> *[[Matej Bogataj|Bogataj, Matej]]: Med nebom in zemljo. Dnevnik, 15. 3. 2005.<br /> *[[Gregor Butala|Butala, Gregor]]: Umetnik v čeljustih družbe. Dnevnik, 12. 3. 2005.<br /> *[[Tjaša Drnovšek|Drnovšek, Tjaša]]: Eksistencializem. Dnevnik, 16. 3. 2005.<br /> *[[Petra Pogorevc|Pogorevc, Petra]]: Težko je najti sogovornika. Dnevnik, 19. 6. 1999.<br /> *[[Špela Žabkar|Žabkar, Špela]]: Goethe za današnji čas. Delo, 10. 3. 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Odstiranje. Sodobnost, 69/5-6 2005.<br /> *[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Na deževni strani. Sodobnost, 70/7-8 2006.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6185 2007-04-22T15:06:03Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * gledališki list Werther&amp;Werther<br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br /> <br /> <br /> ==Strokovna literatura==<br /> <br /> *[[Matej Bogataj|Bogataj, Matej]]: Med nebom in zemljo. Dnevnik, 15. 3. 2005.<br /> *[[Gregor Butala|Butala, Gregor]]: Umetnik v čeljustih družbe. Dnevnik, 12. 3. 2005.<br /> *[[Tjaša Drnovšek|Drnovšek, Tjaša]]: Eksistencializem. Dnevnik, 16. 3. 2005.<br /> *[[Petra Pogorevc|Pogorevc, Petra]]: Težko je najti sogovornika. Dnevnik, 19. 6. 1999.<br /> *[[Špela Žabkar|Žabkar, Špela]]: Goethe za današnji čas. Delo, 10. 3. 2005.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6184 2007-04-22T14:59:25Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * gledališki list Werther&amp;Werther<br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br /> <br /> <br /> ==Strokovna literatura==<br /> <br /> *[[Matej Bogataj|Bogataj, Matej]]: Med nebom in zemljo. Dnevnik</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6183 2007-04-22T14:55:54Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * gledališki list Werther&amp;Werther<br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6182 2007-04-22T14:55:29Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *''[[Dobri zlobko]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * gledališki list Werther&amp;Werther<br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6181 2007-04-22T14:55:08Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *''[[Dobri zlobko]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * gledališki list Werther&amp;Werther<br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6180 2007-04-22T14:54:45Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, rumunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *''[[Dobri zlobko]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * gledališki list Werther&amp;Werther<br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6179 2007-04-22T14:54:02Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina/makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, rumunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *''[[Dobri zlobko]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * gledališki list Werther&amp;Werther<br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6178 2007-04-22T14:52:56Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani''in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina/makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, rumunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *''[[Dobri zlobko]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * gledališki list Werther&amp;Werther<br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6177 2007-04-22T14:51:31Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka postdiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani''in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina/makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, rumunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *''[[Dobri zlobko]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * gledališki list Werther&amp;Werther<br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Slika:%C5%BDANINA.JPG.doc&diff=16164 2007-04-21T21:30:18Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div></div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Slika:SLIKE.doc&diff=16162 2007-04-21T12:18:50Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div></div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6176 2007-04-20T19:08:28Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka postdiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther&amp;Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani''in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> <br /> ===Drame v tujih jezikih===<br /> *2005 ''[[Werther&amp;Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)<br /> *2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)<br /> *2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)<br /> *2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)<br /> *1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina/makedonščina)<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)<br /> *1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, rumunščina)<br /> *1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)<br /> *1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *''[[Dobri zlobko]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * gledališki list Werther&amp;Werther<br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Werther&diff=16651 2007-04-20T18:59:43Z

<p>Mirjana: New page: ==Vsebina== ===prostor in čas=== Prostor dogajanja se skozi dejanja spreminja. Glede na to, da se drama ukvarja z vprašanjem gledališča v današnjem svetu, je večji del zgodbe umešč...</p> <hr /> <div>==Vsebina==<br /> ===prostor in čas===<br /> Prostor dogajanja se skozi dejanja spreminja. Glede na to, da se drama ukvarja z vprašanjem gledališča v današnjem svetu, je večji del zgodbe umeščen v gledališko okolje (večina prizorov se odvija na odru, v Lottini garderobi ali pred gledališčem). Dejanja so postavljena tudi v Wertherjevo sobo, klet, zapuščeno stavbo, ki je že na pol podrta, na nebotičnik in pa na postajo podzemne železnice. Našteti prostori so temačni in skopo opremljeni. Drama se zaključi na splavu ob jezeru.<br /> Dogajanje v drami ni postavljeno v natanko določen čas, a glede na to, da je v drami ogromno manipulacije gledališčnikov, predvsem s strani režiserja Alberta, bi lahko rekli, da gre za današnji čas.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===Osebe===<br /> Werther: mladi pisec, ki je v hudi življenjski stiski. Zaveda se svoje ničevosti, minljivosti. Ustvarja iz lastne bolečine, poleg tega pa ga k pisanju sili tudi Albert. Do Lotte čuti posebno obliko ljubezni in privlači ga predvsem zato, ker mu je nedosegljiva. Kot pravi avtorica, mu ljubezensko trpljenje pomeni še dodatno potrditev občutka nesmiselnosti bivanja. Je ljubitelj gledališča. Meja med fikcijo in realnostjo se mu zabrisuje in zato vzame Lottino vlogo v dramski igri zares. Izkaže se, da je občutljiv, a ta občutljivost je na začetku nevsiljiva, kasneje pa se spremeni v trzavičnost in napade krčevitosti. Lotte pravi, da je s svojim nerazumnim vedenjem patetičen in sentimentalen. <br /> <br /> Lotte: igralka v Albertovem gledališču, ki vsak večer interpretira Wertherjeva besedila. Podreja se Albertu in po njegovem naročilu igra naklonjenost in zanimanje za Wertherja. Je hladna in zadržana.<br /> <br /> Albert: režiser in direktor gledališča, ki manipulira z ljudmi in jih izkorišča. Je kalkulantski samovšečnež, ki so mu pomembni le lastni interesi. Wertherja sili v pisanje in njegovo produktivnost izrablja sebi v prid.<br /> <br /> Wihelm: nekdanji igralec in bivši Albertov prijatelj. Sedaj je klošar in je edini, ki razume Wertherja in mu skuša pomagati. Lahko bi rekli, da je njegov angel, ki pa žal ne uspe rešiti njegove stiske.V primerjavi z ostalimi je precej zgovoren in okreten.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===dogajanje po dejanjih=== <br /> <br /> I. prizor: Besedni izbruh<br /> Lotte v gledališču igra zadnji monolog predstave. Čisti revolver in ko se hoče ubiti, skoči na oder Werther in jo začne divje poljubljati. Nato priteče na oder še Albert, ki loči Wertherja od Lotte. Nato se spusti zavesa.<br /> <br /> <br /> II. prizor: Prvi korak moraš narediti ti<br /> Werther je v svoji sobi in deluje odsotno. Poleg njega je Albert s krožnikom juhe v rokah. Wertherja skuša spraviti k sebi, a mu ne uspeva najbolje. Zato se razjezi, vrže krožnik v steno in začne Wertherja poniževati. Ker niti to ne pomaga, ga večkrat udari in šele po tretjem udarcu se Werther odzove in Alberta pljune. Albert je vesel, da se je Werther odzval na njegovo provociranje.<br /> <br /> <br /> III. prizor: Slovo pred odhodom<br /> Lotte in Werther se nahajata v Lottini garderobi. Lotte prosi Wertherja naj jo neha nadlegovati, on pa ji pove, da se je prišel poslovit, ker odhaja. Lotte mu zaželi srečo, a Werther še vedno stoji v garderobi in začne govoriti nesmiselne stvari. Lotte se nanj jezi in na koncu sama odide iz garderobe. <br /> <br /> <br /> lV. prizor: Angel varuh v podzemni železnici<br /> Werther se nahaja na podzemni železnici, kjer namerava narediti samomor. Poleg sebe opazi Wilhelma, s katerim se noče v tistem trenutku meniti, a ga Wilhelm opazi in ogovori. Začneta razpravljati o življenju in Wilhelm ga hoče odvrniti od misli na samomor. Uspe mu šele, ko omeni, da je govoril z njo. Werther je mislil, da govori o Lotte in v tem času je vlak že odpeljal mimo. Nato Wilhelm citira pesem v angleščini. Wertherju omeni tudi raco, ki sta jo skupaj pred letom dni hranila, in odide.<br /> <br /> <br /> V. prizor: Pokliči ga<br /> Albert in Lotte se v garderobi menita o Wertherju. Albert prepričuje Lotte, naj ga zapelje, saj bo Werther le tako zopet ustvarjal. Ona se najprej ne strinja, ko pa ji Albert reče, da se bo Wertherja rešila le, če jo bo zasovražil, se odloči, da mu bo pomagala pri njegovem načrtu.<br /> <br /> <br /> VI. prizor: Kolega<br /> Albert sreča pred gledališčem Wilhelma. Najprej ga sploh ne prepozna, saj je le-ta postal berač. Albert misli, da ga je Wilhelm prišel prosit za denar ali bivališče, Wilhelma pa samo zanima, kako je Werther. Albert mu odgovori, da je zelo uspešen, vendar Wilhelma bolj zanima njegovo psihično stanje. Alberta prosi, naj ga neha izkoriščati in naj ga pusti na miru, a Albert meni, da ima Werther po njegovi zaslugi streho nad glavo. Poleg tega pa ne more verjeti, kako se je Wilhelm spremenil in pozabil, da so bili v preteklosti prijatelji.<br /> <br /> <br /> VII. prizor: Razkroj<br /> Werther se nahaja v zapuščeni stavbi, kjer nenadoma zasliši Lottin glas. Začneta se meniti o stavbi, nato pa beseda nanese na razpadanje in smrt. Med pogovorom se začne Lotte slačiti in se mu ponujati. Ker se ji Werther upira, se razjezi in pokaže svoj pravi obraz. Začne ga žaliti, kar spravi Wertherja v jok. Začne se spraševati, zakaj je sploh prišla in pomisli na Alberta. Lotte mu pove, da ne sme biti vedno tako zagrenjen. Povabi ga na sladoled, a ker ji ne odgovori, steče v solzah ven. Izza zidu se nahaja Albert. Wertherju odkrije resnico o negativnih čustvih, ki jih Lotte goji do njega. Albertu se vse skupaj zdi samo dobra igra.<br /> <br /> <br /> VIII. prizor: Biti je isto kot ne biti<br /> Werther sedi v temi v svoji sobi in gleda v prazno. Obišče ga Wilhelm, ki se hoče z njim pomeniti. S seboj prinese škatlo, v kateri ima dedkovo glavo (Wilhelm jo je uporabil v eni izmed gledaliških ige). Nato začneta razpravljati o filozofskih vprašanjih ( o Bogu, smrti, resničnosti, večnosti ...).Vmes se začneta tudi malo prerekati. Na koncu Wilhelm podari Wertherju dedovo lobanjo in odide.<br /> <br /> <br /> XI. prizor: Kateri dan je danes<br /> Werther je zopet v svoji sobi in strmi v prazno. Obišče ga Albert, ki je prišel po njegov rokopis, vendar ga Wertther ni napisal. Albert ga hoče prisiliti v pisanje, a Werther noče več delati zanj. Ko zagleda v Albertovih rokah diktafon, znori in začne govoriti nesmiselne stvari, vse, kar mu pade na pamet. Nato se zažene proti Albertu, a se ta umakne in Werther tako udari z glavo v steno. Albert, zadovoljen s posnetkom, si vrže Wertherja čez ramo.<br /> <br /> <br /> X. prizor: Na vrhu nebotičnika<br /> Werther stoji na robu strešne ploščadi nebotičnika in namerava skočiti. Pri tem ga zmoti Starec (dejansko je to čisto spremenjen Wilhelm), ki se predstavi kot smrt, protagonist pa misli, da je angel. Smrt ga prepričuje, naj čimprej skoči. Nato se začneta pogovarjati in Werther ga vpraša, kako izgleda skok. Starec skupaj z njim stopi do roba strehe, skoči in se razbije kot porcelanasta figurica, a Werther se pravočasno ustavi in ostane na strehi. Nato se v ozadju pojavi Ženska (igra jo popolnoma spremenjena Lotte), ki začne govoriti o ljubezni. Wertherja zanima, kdo je. Ženska začne jokati in groziti, da bo skočila, zato ker je Werther ne prepozna. Prepričuje ga, naj skoči za njo in jo tako reši. Ker Werther nič ne stori, Ženska uresniči sojo grožnjo. Nato se v ozadju pojavi Črni ( igra ga popolnoma spremenjen Albert), ki Wertherju odkrije, da je bila Ženska ljubezen. Nato mu ponuja skrinjico z odgovori na vsa vprašanja, ki jo vrže čez rob strehe. Ker tudi to ne prepriča Wertherja v skok, Črni odide. Werther ostane na strehi sam in se začne boriti z nevidnim nasprotnikom.<br /> <br /> <br /> XI. prizor: Ali sanjamo, kadar nam je lepo?<br /> Lotte sreča pred gledališčem Wilhelma, ki sprašuje po Wertherju. Lotte mu noče povedati in hoče oditi, vendar ji Wilhelm prepreči odhod in jo začne daviti. Loote mu pod prisilo pove, da je Werther v Albertovi kleti.<br /> <br /> XII. prizor: Vino ni zgolj vino<br /> Werther sedi zvezan v kleti in Albert mu razlaga o smislu življenja. Hoče ga poučiti, da je lepota v majhnih stvareh. To mu hoče dokazati z vinom, ki mu ga na silo zliva v usta.<br /> <br /> <br /> XIII. prizor: Knock knock on the heavens door<br /> Wilhelm pride v klet s škatlo v rokah in razveže Wertherja, ki je popolnoma odsoten. Nato mu začne govoriti o strahu, ljubezni in o njuni rački. Na koncu odide in Werther ostane sam.<br /> <br /> <br /> XIV. prizor: Besedni izbruh št. 2<br /> V gledališču poteka zadnji monolog drame, v kateri igra Lotte. V roki ima revolver in ko se hoče ustreliti, se poleg nje znajde Werther. Tudi on ima v rokah revolver, s katerim se ustreli. Na oder priteče še Albert in zatem se spusti zavesa.<br /> <br /> <br /> XV. prizor: Na splavu<br /> Wilhelm sedi na klopci na splavu in hrani račke. Prideta še Lotte in Albert. Albert mu izroči Wertherjevo pismo in ga povabi nazaj v gledališče. Pove mu, da je našel novega igralca Malega, ki spominja na Wertherja (igra ga isti igralec, ki je igral Wertherja). Mali se jim pridruži na splavu in jim zapoje angleško pesem. Nato Albert še pove, da so rekonstruirali samomor in spremenil konec predstave, katerega bi znal najbolje odigrati ravno Wilhelm. Wilhelm na Albertovo ponudbo ne reagira. Ltte, Albert in Mali odidejo, Wilhelm pa prebere Wertherjevo pismo. Zasliši se Wertherjev glas, ki pove, da je prišel do spoznanj, o katerih mu je govoril Wilhelm. Zatem Werther prisede na klopco k Wilhelmu, ki še naprej hrani račke.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Jezik== <br /> V drami se pojavlja eksistencialistično-filozofski jezik. Zanimiv je predvsem jezik glavnega junaka, ki je pomensko zelo zasičen in daleč od vsakdanjega jezika. Njegov jezik je popolnoma drugačen od jezika ostalih oseb in zato deluje absurden in skrivnosten. K temu pripomorejo tudi Wertherjevi prebliski “brainstorma”. Osnova drame je knjižni jezik, ki se prepleta z angleškim jezikom, vulgarizmi in nižje pogovornimi besedami, kar je ena glavnih značilnosti sodobne slovenske dramatike. V drami je tudi veliko nedokončanih replik, kar je posledica skakanja v besedo sogovorcu.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ==Interpretacija besedila== <br /> Naslov drame zbuja asociacije na Goethejev roman Trpljenje mladega Wertherja, vendar ne gre za priredbo ali dramatizacijo omenjenega dela, temveč za izvirno besedilo. Kot pravi avtorica, ji je Goethejev roman pomenil zgolj snov za razmišljanje. Iz omenjene drame si je sposodila imena junakov in tematiko, zgodba pa je kar precej drugačna. Ne gre le za problem nesrečne ljubezni in samomora, temveč je poudarek na občutju minljivosti. V drami se veliko govori o pojmih, ki so z minljivostjo povezani, in sicer o večnosti, smrti, bogu, končnosti in neskončnosti. Bistvo drame predstavlja človek, ki se zaveda svoje ničevosti in si postavlja vprašanje o smislu bivanja v svetu, kjer je, kot zapiše A. Camus »vprašanje samomora edino filozofsko vprašanje naših dni«. <br /> Drama nam ponuja dve možnosti izhoda iz stiske, vendar se Werther po propadu iluzij o ljubezni in smislu bivanja odloči za slabši izhod, za smrt. Stisko je skušal rešiti z ustvarjanjem, a se izkaže, da je tudi to samo iluzija. <br /> Avtorica je spremenila tudi osebnosti likov. Lotte ni več mila in ljubka, temveč hladna in zahrbtna. Prav tako ni v zvezi z Albertom. Razlike opazimo tudi pri Wilhelmu, ki ima pri Mirčevski pomembno vlogo. Pri njem opazimo eden od možnih izhodov, ki nam jih ponuja drama. Je edina oseba, ki najde pozitiven izhod iz stiske, in sicer se umakne v naravo.<br /> V drami se pojavlja tudi vprašanje o pomenu in vlogi gledališča ter umetnosti sploh v današnjem času. Torej pri glavnemu junaku ne gre samo za tesnobo zaradi lastne minljivosti, temveč tudi za utesnjenost posameznika znotraj družbe, kateri sta danes najpomembnejša materializem in povzpetništvo. To je lepo opazno predvsem pri Albertu, ki manipulira z Wertherjevimi čustvi in življenjem. Njegovo stisko izkorišča za lastne uspehe v gledališču. Skratka, gre le za željo po uspehu in dobičku, ne glede na to, kakšne posledice bo to pustilo pri protagonistu in tu se postavi vprašanje, <br /> Oblikovno je drama večplastna in fragmentarna, prizori so nasekani in zloženi eden ob drugega. Lahko bi rekli, da je vsak prizor zaokrožena študija o določenem problemu oziroma filozofskem vprašanju.<br /> Drama Werther &amp; Werther nam ne poda odgovora na vprašanje o smislu življenja, saj je le-ta odvisen od posameznika. Premislek je prepuščen gledalcem. Vsak se v času svojega bivanja sooči z vprašanjem o smislu svojega življenja in išče odgovore.</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Werther&diff=16649 2007-03-30T16:12:45Z

<p>Mirjana: New page: ;Avtor&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Žanina Mirčevska ;Leto nastanka&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 2004 ;Žanr&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Drama ;Krstna uprizoritev&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 12. 3. 2005, režiser Eduard Mil...</p> <hr /> <div>;Avtor&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; [[Žanina Mirčevska]] <br /> ;Leto nastanka&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 2004<br /> ;Žanr&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; Drama<br /> ;Krstna uprizoritev&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt; 12. 3. 2005, režiser Eduard Miler, Prešernovo gledališče Kranj<br /> ;Dostopnost besedila&lt;nowiki&gt;:&lt;/nowiki&gt;</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6173 2007-03-25T12:02:52Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka postdiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> *2005 ''[[Na deževni strani]]''<br /> *2004 ''[[Odstiranje]]''<br /> *2004 ''[[Werther &amp; Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[Dies Irae]]''<br /> <br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani''in ''Žrelo''je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ===Mikrodrame ===<br /> *2003 ''[[Anatonija nesreče]]''<br /> *2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''<br /> *2001 ''[[Dva svetova]]''<br /> *2006 ''[[Žrelo]]''<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *2005 ''[[Dobri zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *''[[Dobri zlobko]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> <br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * gledališki list Werther&amp;Werther<br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6172 2007-03-22T15:51:31Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka postdiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *''[[Žrelo]]''<br /> *2004 ''[[Werther &amp; Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[DIES IRAE]]''<br /> *''[[Odstiranje]]''<br /> *''[[Na deževni strani]]''<br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani''in ''Žrelo''je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *''[[Dobri zlobko]]''<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> <br /> *2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''<br /> *2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''<br /> *2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''<br /> *2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''<br /> *2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''<br /> *2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''<br /> *2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''<br /> *2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''<br /> *2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''<br /> *2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''<br /> *2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''<br /> *2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''<br /> *2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''<br /> *1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''<br /> *1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''<br /> *1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''<br /> *1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''<br /> *1998 ''[[B. Breht: Baal]]''<br /> *1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''<br /> *1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''<br /> *''[[Dobri zlobko]]''<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> <br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * gledališki list Werther&amp;Werther<br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6171 2007-03-22T15:22:05Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka postdiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *''[[Žrelo]]''<br /> *2004 ''[[Werther &amp; Werther]]<br /> *1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *1990 ''[[DIES IRAE]]''<br /> *''[[Odstiranje]]''<br /> *''[[Na deževni strani]]''<br /> <br /> <br /> Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani''in ''Žrelo''je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br /> <br /> ==Libreto za balet==<br /> *1995 ''[[Krvava kontesa]]''<br /> <br /> ==Scenarij za kratkometražni film==<br /> *1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''<br /> <br /> ==Lutkovna igra==<br /> *''[[Dobri zlobko]]''<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:<br /> *1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''<br /> *''[[Odstiranje]]''<br /> *''[[Odstiranje]]''<br /> *''[[Odstiranje]]''<br /> <br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==<br /> * gledališki list Werther&amp;Werther<br /> *življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Sa%C5%A1a_Rakef&diff=15037 2007-03-19T15:20:24Z

<p>Mirjana: preusmeritev na Saška Rakef</p> <hr /> <div>#REDIRECT [[Saška Rakef]]</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Peskovnik&diff=9599 2007-03-19T15:18:04Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[hhjbhjbhjbhj mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm]]</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Peskovnik&diff=9598 2007-03-19T15:17:14Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[hhjbhjbhjbhj mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm]</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Uporabnik:Mirjana&diff=15036 2007-03-19T15:14:52Z

<p>Mirjana: New page: *&#039;&#039;&#039;ime&#039;&#039;&#039; Mirjana *&#039;&#039;&#039;priimek&#039;&#039;&#039; Miladič *&#039;&#039;&#039;email&#039;&#039;&#039; mirjana.miladic@kiss.si *&#039;&#039;&#039;kraj bivanja&#039;&#039;&#039; Kanižarica *&#039;&#039;&#039;leto rojstva&#039;&#039;&#039; 1985 *&#039;&#039;&#039;študij&#039;&#039;&#039; slovenščina, [[Filozofska fakultet...</p> <hr /> <div>*'''ime''' Mirjana<br /> *'''priimek''' Miladič<br /> *'''email''' mirjana.miladic@kiss.si<br /> *'''kraj bivanja''' Kanižarica<br /> *'''leto rojstva''' 1985<br /> *'''študij''' slovenščina, [[Filozofska fakulteta]]</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=Geslo:Posvetovanja&diff=6621 2007-03-19T15:04:04Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>==kako naj obesim gor dramsko besedilo==<br /> [[Uporabnik:Mirjana|Mirjana]] 10:04, 19 marec 2007 (CDT)<br /> <br /> ==Učenje urejanja na Skypu==<br /> Preprostega urejanja člankov se lahko učimo skupaj '''vsak torek ob 21.30''' na '''''Skype konferenci''''',<br /> Največ štirje uporabniki, prosim prijavite na:<br /> geslo@sigledal.org vsaj do nedelje zvečer.<br /> <br /> ==Kako se bomo spoznali==<br /> Na Ptuju se nam bodo 8. februraja pridružili Ptujčanke in Ptujčani, nekateri mediji, prijatelji, znanci... Predlagam, da si tisti, ki smo že člani občestva SiGledal (uporabniki portala), domislimo nekakšno razpoznavno znamenje. Morda si bomo kdaj umislili &quot;kongres&quot; SiGledal... A si predstavljate stotine ljudi, ki imajo vsak... Predlagajte, kaj! [[Uporabnik:Samo|Samo]] 09:39, 30 januar 2007 (CST)<br /> <br /> ==5.12.2006, Kam uvrstiti članek o ljubiteljskem gledališču, katere podkategorije bi bile primerne==<br /> <br /> Kam uvrstiti članek o [[ljubiteljsko gledališče|ljubiteljskem gledališču]]?<br /> Predlagam, da se ljubiteljsko gledališče razdeli v naslednje podkategorije: gledališke hiše (Šentjakobsko gledališče, Gledališče Toneta Čufarja), gledališče na prostem (Muljava, Velika Nedelja, Studenec pri Domžalah, Škofja Loka), gledališke skupine (npr. Drzne in lepi iz Stične), ljubiteljski režiserji, gledališka srečanja (Linhartovo srečanje)<br /> [[Uporabnik:Rigi|Rigi]] 14:16, 5 december 2006 (CST)<br /> <br /> <br /> Spoštovana Rigi, smiselna - zelo smiselna - se mi zdi uvedba kategorije &quot;ljubiteljska gledališča in skupine&quot;, pri ustvarjalcih pa bi po premisleku predlagal uvedbo kategorije &quot;ljubitelji&quot; in /vsaj začasno/ bomo vanjo vpisovali vse profile ustvarjalcev.[[Uporabnik:Samo|Samo]] 06:42, 10 december 2006 (CST)<br /> <br /> Rigi, če na glavni strani klikneš na Zvrsti, dobiš takoj pod citatom članek ''Kratka predstavitev slovenskih gledališč''. Predlagam, da članek o [[ljubiteljsko gledališče|ljubiteljskem gledališču]] na podoben način umestiš pri Ljubiteljskih gledališčih in skupinah, pri tem pa ga dejasnko ne uvrstiš v nobeno kategorijo. Ne pozabi ga ročno dodati tudi v seznam preseženih škrbin. [[Uporabnik:Tamara|Tamara]] 08:15, 10 december 2006 (CST)<br /> ==Gradimo Pomoč==<br /> Vsi, ki že nekaj časa soustvarjamo Geslo, smo nabrali že kar nekaj izkušenj, še zmeraj pa se verjetno spomnimo začetnih zadreg. Zato je zelo dobrodošlo, če dopolnjujemo in gradimo rubriko Pomoč in članke znotraj nje, npr. predvsem mogoče [[Pogosta vprašanja in odgovori]] ter [[Pomoč:Osnovno označevanje|Osnove wiki označevanja]]</div>

Mirjana https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska&diff=6170 2007-03-19T14:52:13Z

<p>Mirjana: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (20. 10. 1967, Skopje, Republika Makedonija) Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Skopju. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se vpisala na podiplomski študij za dramaturgijo na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.<br /> <br /> Doslej objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih gledaliških besedil. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Poljski, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.<br /> <br /> Od začetka postdiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.<br /> <br /> <br /> V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika. <br /> <br /> Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996. <br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *''[[Mesto, kjer nisem bil]]''<br /> *''[[DIES IRAE]]''<br /> *''[[Odstiranje]]''<br /> *''[[Na deževni strani]]''<br /> * ''[[Werther &amp; Werther]]<br /> <br /> ===''Besedila dram v celoti===<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).<br /> *2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana. <br /> *2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&amp;Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> ==Bibliografija==<br /> Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.<br /> [[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]<br /> [[škrbinski prag:=presežen| ]]<br /> ==Viri in literatura==</div>

Mirjana