Geslo - Prispevki uporabnika [sl]

Slavko Pezdir

2016-05-11T08:29:49Z

MitjaS:

<div style="float: right">[[Slika:Slavko-pezdir.jpg|350px|Slavko Pezdir]]</div>
[[Kategorija:Ustvarjalci|Pezdir, Slavko ]]
[[Kategorija:Kritiki, teatrologi, teoretiki, raziskovalci in publicisti|Pezdir, Slavko ]]
==Življenjepis==
Rojen 20. novembra 1951 v Novem mestu, osemletko in gimnazijo pedagoške smeri obiskoval ter uspešno zaključil v Celju.

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je 1979. leta diplomiral iz slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije. Že v času študija (od leta 1974 dalje) je začel honorarno poučevati slovenski jezik in književnost na tedanjem Pedagoškem šolskem centru v Celju (s filmskimi ocenami pa je kot študent začel sodelovati v ''Naših razgledih'' in oddaji Radia Ljubljana Gremo v kino), kjer je jeseni 1977 sklenil tudi svoje prvo redno delovno razmerje. Leta 1976 je za leto dni prevzel urednikovanje celjske revije za kulturo ''Obrazi'', jeseni 1977 pa je za daljše obdobje prevzel v celjskem ''Novem tedniku'' kritiško »pokrivanje« premier v produkciji [[SLG Celje]].

Od novembra 1980 do marca 1982 je poklicno opravljal funkcijo tajnika Kulturne skupnosti občine Celje (v okviru tedanjih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti), od tedaj do marca 1986 pa je en polni mandat poklicno opravljal funkcijo upravnika [[SLG Celje]]. Sledilo je obdobje poklicnega novinarskega delovanja v kulturnem uredništvu dnevnika ''Delo'' v Ljubljani (od 17. marca 1986 do 18. decembra 2012), ki ga je prekinil na pragu »slovenske pomladi« s kratkim »izletom« v polje politike. Od 4. januarja 1988 do 31. maja 1990 je bil namreč izvoljen za predsednika Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v Celju (kot zanimivost: izvoljen je bil po demokratičnem postopku kandidiranja dveh kandidatov, čeprav ni bil član tedaj vodilne Zveze komunistov ter je bilo vse nečlane ZK na izvoljenih funkcijah v SZDL po Sloveniji tedaj mogoče prešteti komaj na prste ene roke). Z 19. decembrom 2012 je pridobil na Zavodu za zaposlovanje RS status brezposelne osebe in čaka na izpolnitev pogojev za upokojitev.

Kot časnikar, kritik in publicist je objavljal v ''Novem tedniku'' in ''Obrazih'' (Celje), ''Delu, Naših razgledih'' in ''Razgledih'' ter ''Sodobnosti'' (Ljubljana), ''Večeru'' (Maribor), sodeloval tudi v kulturnih programih Radia Celje ter RTV Slovenija, pa v specializirani gledališki reviji ''Scena'' (Novi Sad) ter v nekaterih gledaliških listih in festivalskih katalogih ([[SNG Drama Ljubljana|SNG Drame Ljubljana]], [[SLG Celje]], [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]], [[Teden slovenske drame|Tedna slovenske drame]], Lutkovnega bienala ULUS ipd.).

Kot sopotnik gledališkega in kulturnega dogajanja je v določenih mandatnih obdobjih sodeloval v svetu za kulturo pri OK SZDL Celje ter RK SZDL Slovenije, v upravnem odboru Prešernovega sklada, svetu AGRFT UL, svetu SNG Drame Ljubljana ter v programskem odboru Sterijinega pozorja v Novem Sadu. Kot gledališki kritik je sodeloval v strokovnih žirijah festivalov MES v Sarajevu, Borštnikovega srečanja v Mariboru, Tedna slovenske drame v Kranju in bienala komornih odrov [[SKUP - srečanje komornih uprizoritev|SKUP]] na Ptuju. Po eno mandatno obdobje je bil selektor Borštnikovega srečanja v Mariboru ter lutkovnega bienala ULUS (tedaj v Kopru).

Od 7. januarja 2014 je upokojen.

==Zunanje povezave==
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/slavko-pezdir-sopotnik-gledalisca Slavko Pezdir: Sopotnik gledališča - www.sigledal.org]
*[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavko+pezdir%27&pageSize=25 Članki v Digitalni knjižnici Slovenije - www.dlib.si]

Prestopi / Crossings

2016-05-11T08:10:51Z

MitjaS:

<div style="float: right">[[Slika:Prestopi.jpg‎|200px|KUD Moment]]</div>

[[Kategorija:Festivali]][[Kategorija:Festivali, nagrade, natečaji]]

==Opis==

Mednarodni festival neodvisnega gledališča '''Prestopi / Crossings''' opozarja na vrhunsko produkcijo mladih gledaliških ustvarjalcev, ki vplivajo na razvoj sodobnega gledališča, obenem pa se še vedno uveljavljajo v evropskem gledališkem prostoru.

Festival združuje sveže domače in tuje gledališke prakse ter odpira vrata raznoliki produkciji, ki prestopa meje klasičnega teatra. Gledališče razume v najširšem pomenu besede, saj festival povezuje in v smiselno celoto združuje različne uprizoritvene zvrsti, kot so dramsko, lutkovno in gibalno gledališče. Namenjen je vsem ljubiteljem kakovostnega, sodobnega in svobodnega gledališča, obenem pa želi z raznolikim in atraktivnim programom občinstvo spodbujati k večjemu zanimanju za kvalitetno, neodvisno in nekomercialno produkcijo.

Organizator festivala je [[Moment]].

==Nagrajenci==

==Strokovne žirije==

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==
* [http://www.moment.si/index.htm Moment]
* [http://www.prestopi.si/ Festival Prestopi]

Grün-Filipičevo priznanje

2016-05-11T08:10:26Z

MitjaS:

<div style="float: right">[[Slika:Pgk1.jpg|250 px|foto: Arhiv PGK]]
</div>
[[Kategorija:Festivali, nagrade, natečaji|Grün-Filipičevo priznanje]]
[[Kategorija: Nagrade|Grün-Filipičevo priznanje]]

==Opis==
Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji se na [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] podeljuje od leta 1979, in sicer se je priznanje do leta 2003 podeljevalo vsaka tri leta, od takrat dalje pa bienalno, in sicer dramaturgu, dramaturginji ali dramaturškemu oddelku, ki se je v preteklih dveh letih s svojim ustvarjalnim delom najbolj zapisal v gledališki spomin.

Priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji je poimenovano po dveh velikih slovenskih dramaturgih, esejistih, gledaliških teoretikih in utemeljiteljih sodobne institucionalne dramaturgije na Slovenskem, [[Herbert Grün|Herbertu Grünu]] (1925–1961) in [[Lojze Filipič|Lojzetu Filipiču]] (1921–1975).

==Nagrajenci==
*2015 [[Vasja Predan]]
*2007 Dramaturg [[Nebojša Pop Tasić]]
*2005 Dramaturginja [[Alja Predan]]
*2003 Dramaturginja [[Diana Koloini]]
*2000 Dramaturginja [[Marinka Poštrak]]
*1997 /
*1994 /
*1991 Dramaturški oddelek PG Kranj in Dramaturški oddelek SMG
*1988 Dramaturški oddelek [[SMG]]
*1985 Dramaturški oddelek SMG
*1982 Dramaturški oddelek [[SNG Drama Maribor]]
*1979 Dramaturški oddelek [[SLG Celje]]

==Žirije==
*2007 dr. [[Blaž Lukan]] (predsednik), [[Maja Haderlap]], dr. Krištof Jacek Kozak, [[Amelia Kraigher]] in [[Marinka Poštrak]] (člani)

==Obrazložitve nagrad==
* [[Nebojša Pop Tasić/Grün-Filipičevo priznanje 2007, obrazložitev žirije|2007]]

==Zunanje povezave==
[http://www.pgk.si Prešernovo gledališče Kranj]

Grün-Filipičevo priznanje

2016-05-11T08:10:14Z

MitjaS:

<div style="float: right">[[Slika:Pgk1.jpg|150 px|foto: Arhiv PGK]]
</div>
[[Kategorija:Festivali, nagrade, natečaji|Grün-Filipičevo priznanje]]
[[Kategorija: Nagrade|Grün-Filipičevo priznanje]]

==Opis==
Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji se na [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] podeljuje od leta 1979, in sicer se je priznanje do leta 2003 podeljevalo vsaka tri leta, od takrat dalje pa bienalno, in sicer dramaturgu, dramaturginji ali dramaturškemu oddelku, ki se je v preteklih dveh letih s svojim ustvarjalnim delom najbolj zapisal v gledališki spomin.

Priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji je poimenovano po dveh velikih slovenskih dramaturgih, esejistih, gledaliških teoretikih in utemeljiteljih sodobne institucionalne dramaturgije na Slovenskem, [[Herbert Grün|Herbertu Grünu]] (1925–1961) in [[Lojze Filipič|Lojzetu Filipiču]] (1921–1975).

==Nagrajenci==
*2015 [[Vasja Predan]]
*2007 Dramaturg [[Nebojša Pop Tasić]]
*2005 Dramaturginja [[Alja Predan]]
*2003 Dramaturginja [[Diana Koloini]]
*2000 Dramaturginja [[Marinka Poštrak]]
*1997 /
*1994 /
*1991 Dramaturški oddelek PG Kranj in Dramaturški oddelek SMG
*1988 Dramaturški oddelek [[SMG]]
*1985 Dramaturški oddelek SMG
*1982 Dramaturški oddelek [[SNG Drama Maribor]]
*1979 Dramaturški oddelek [[SLG Celje]]

==Žirije==
*2007 dr. [[Blaž Lukan]] (predsednik), [[Maja Haderlap]], dr. Krištof Jacek Kozak, [[Amelia Kraigher]] in [[Marinka Poštrak]] (člani)

==Obrazložitve nagrad==
* [[Nebojša Pop Tasić/Grün-Filipičevo priznanje 2007, obrazložitev žirije|2007]]

==Zunanje povezave==
[http://www.pgk.si Prešernovo gledališče Kranj]

Zavod Senzorium

2016-05-11T08:08:38Z

MitjaS:

<div style="float: right">[[Slika:Senzoriumlogo.jpg‎|500px|Senzorium]]</div>
[[Kategorija:Organiziranost|Zavod Senzorium]]
[[Kategorija:Nevladne organizacije|Zavod Senzorium]]

==Ustanovitev==
Od leta '''1996''' do 2001 Senzorium deluje kot neformalna gledališka skupina "Sensorial theatre and research". Leta '''2001''' je ustanovljen zasebni zavod: SENZORIUM "Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih projektov in prireditev" Ustanovitelja sta Gabriel E. Hernandez kot direktor in Barbara Pia Jenič kot umetniški vodja. Leta '''2006''' Gabriel Hernandez ostane častni član Senzoriuma. Pot ga pelje nazaj v Barcelono. [[Barbara Pia Jenič]] tudi formalno prevzame odgovornosti direktorice in umetniške vodje Senzorium.

==Predstavitev==
Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih projektov in prireditev.

'''Zavod Senzorium''' je v Sloveniji prvi začel z raziskavo senzorialnega jezika v gledališču in v realizaciji gledaliških predstav, ki stimulirajo vse čute in vključujejo obiskovalca kot glavnega akterja v dogajanje. Senzorium ponuja različne discipline predstavitvenih umetnosti in vključuje tečaje ter raziskavo in študij čutov v umetnosti.

Njegovi programski cilji so nadgrajevati znanje, spretnosti in izkušnje umetnikov, ki kažejo zanimanje za raziskavo te veje umetnosti ter imajo sposobnost intuitivnega mišljenja, kreativnosti, imaginacije, samozavesti in realizacije novega koncepta v produkciji.

Sodelujejo s profesionalnimi avtorji različnih smeri v umetnosti: slikarji, kiparji, glasbeniki, plesalci in igralci, gledališki, filmski režiserji, lutkarji, kamermani, scenaristi, fotografi, kostumografi ...

S svojimi projekti so gostovali v Španiji, Nemčiji, Mehiki, Italiji, Belgiji, Kolumbiji, Švici, Veliki Britaniji ter na Nizozemskem in Švedskem.

==Vizija==
Duhovna kultura naroda je njegova gonilna sila. Časi, ko je denar in materialne dobrine predstavljal edino bogastvo, se iztekajo. Stojimo na pragu časa, ko narašča pomembnost družbene odgovornosti in duhovne kulture, ko je pomemben socialni in informacijski kapital. V ozadju socialnega kapitala je duhovna moč posameznikov in družbe.

Senzorium išče simbiozo med umetnostjo in ekonomijo. Posledično stopamo na področja ekonomije čutov, doživljanja, izrazov in poetike; še korak naprej pridemo do ekologije čutov, čustev – ekologije vsebin in oblik."

Vizija Senzoriuma je ubesediti neubesedljivo, otipati neotipljivo, povedati neizrekljivo, gledati nevidno in poslušati neslišno - osvojiti nevidne dežele duha in lepote, najti iglo v senu in biser na dnu morja, hraniti večno lakoto radovednega duha in napajati iz vodnjakov modrosti, ki se skrivajo v vsakem izmed nas. (BPJ)

==Senzorialni jezik==
V današnji poplavi tržnega mišljenja in efektivnosti, človek izgublja prostor za svojo lastno identiteto želja, motivov in vzgibov. Zaradi strahu, da bi ostal sam ali izločen, vedno bolj postaja ovca v čredi skupinskih trendov in smeri. Njegov notranji svet pa ostaja prazen, temačen in prestrašen.

Dejstvo je, da Senzorium ponuja obiskovalcem kvaliteto prvinskosti; izkušnje, za katero je v vsakdanjem življenju vedno manj časa, ki nam je vsem blizu, ki je del kolektivnega ne-zavednega in individualnega ne-zavednega in/ali telesnega spomina.
Senzorialni jezik se dotika človeka na njegov naraven, praizvoren način in ga spomne na to, kdo, kako in od kje do kje ... je.

Čista poetika senzorialnega gledališkega jezika temelji na večih orodjih:
Tema, tišina, samota, govorica čutov, kolektivno nezavedno, sinhroniciteta, prazen prostor, notranje podobe, arhetipi, simboli ...

*1. obiskovalec je popotnik: je glavni akter in prehaja iz enega prizora v drugega
*2. izvajalci zgodbe so stranski liki v njegovi zgodbi. Vsi se mu posvečajo individualno
*3. senzorialni gledališki jezik je zelo zelo težko komercialna gledališka poetika. Njegova specifičnost je ravno v individualnem tretmaju obiskovalca. Za to pa si je treba vzeti čas.

S pomočjo čutnih detonatorjev spomina in domišljije, v "pure senzorium" jeziku odpiramo notranja vrata in okna obiskovalca. Rojevajo se notranje, intimne podobe, ki se po načelu sinhronicitete povezujejo v smiselne sklope in zgodbe.
Senzorialni jezik je tisto staro zaprašeno otroško igrišče, tisti davno pozabljeni notranji rajski vrt ... (BPJ)

* '''Ustanovitelja''' [[Gabriel E. Hernandez L.]], [[Barbara Pia Jenič]]

== Stalni sodelavci ==

* [[Barbara Pia Jenič]]
* [[Gabriel E. Hernandez L.]]

<br>

== Predstave in projekti ==
* 2009 ''2010 Večer z Milo Kačič'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2009 ''? IN VINO VERITAS ???'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2008 ''Mesto vzdihljajev,'' r''.'' [[Barbara Pia Jenič]]
* 2007 Ivan Bizjak ''[[Čara čara, Muca Čarodejka – Čara]]'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2006 ''Odstiranja'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2005 ''Nevidno mesto'', r. [[Gabriel E. Hernandez L.]]
* 2005 ''Polnočna Margareta'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2004 ''Biti ali imeti'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2003 ''Mesto tišine'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2002 ''Sprehajalec grehov'', r. [[Gabriel E. Hernandez L.]]
* 2000 ''Potujoči labirint'', r. [[Gabriel E. Hernandez L.]]

== Seminarji in delavnice ==

Pri izpopolnjevanju udeležencev se osredotočajo na uvajanje, spoznavanje in nadgrajevanje naslednjih znanj: poetika prostora, aktivna in pasivna tišina, senzorialne podobe, arhetipi in kode, govorica vonjev in okusa, taktilnost osebnega dotika in teksture v prostoru, telesni in čutni spomin, prisotnost, zavest in odgovornost ter razvoj igralskih orodij inhabitanta v labirintu.

<br>

== Nagrade ==

== Gostovanja doma ==

== Gostovanja v tujini ==

==Kontakt==
SENZORIUM ZAVOD, Kavčičeva 4, 1000 Ljubljana

Gsm: +00 386 31 880 483

E-pošta:info@senzorium.com, senzorium@siol.net

== Zunanje povezave ==
*[http://www.senzorium.com Zavod Senzorium]
*[http://www.dnevnik.si/kultura/oder/v-disecem-casovnem-stroju V dišečem časovnem stroju - www.dnevnik.si, 09.08.2014]

[[Category:Zvrsti]] [[Category:Mejne_oblike_gledaliških_praks]] [[Category:Zgodovina]] [[Category:Začetek_21._stoletja]]

Zavod Senzorium

2016-05-11T08:08:29Z

MitjaS:

<div style="float: right">[[Slika:Senzoriumlogo.jpg‎|500px|Senzorium]]</div>
[[Kategorija:Organiziranost|Zavod Senzorium]]
[[Kategorija:Nevladne organizacije|Zavod Senzorium]]
<br>
<br>
==Ustanovitev==
Od leta '''1996''' do 2001 Senzorium deluje kot neformalna gledališka skupina "Sensorial theatre and research". Leta '''2001''' je ustanovljen zasebni zavod: SENZORIUM "Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih projektov in prireditev" Ustanovitelja sta Gabriel E. Hernandez kot direktor in Barbara Pia Jenič kot umetniški vodja. Leta '''2006''' Gabriel Hernandez ostane častni član Senzoriuma. Pot ga pelje nazaj v Barcelono. [[Barbara Pia Jenič]] tudi formalno prevzame odgovornosti direktorice in umetniške vodje Senzorium.

==Predstavitev==
Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih projektov in prireditev.

'''Zavod Senzorium''' je v Sloveniji prvi začel z raziskavo senzorialnega jezika v gledališču in v realizaciji gledaliških predstav, ki stimulirajo vse čute in vključujejo obiskovalca kot glavnega akterja v dogajanje. Senzorium ponuja različne discipline predstavitvenih umetnosti in vključuje tečaje ter raziskavo in študij čutov v umetnosti.

Njegovi programski cilji so nadgrajevati znanje, spretnosti in izkušnje umetnikov, ki kažejo zanimanje za raziskavo te veje umetnosti ter imajo sposobnost intuitivnega mišljenja, kreativnosti, imaginacije, samozavesti in realizacije novega koncepta v produkciji.

Sodelujejo s profesionalnimi avtorji različnih smeri v umetnosti: slikarji, kiparji, glasbeniki, plesalci in igralci, gledališki, filmski režiserji, lutkarji, kamermani, scenaristi, fotografi, kostumografi ...

S svojimi projekti so gostovali v Španiji, Nemčiji, Mehiki, Italiji, Belgiji, Kolumbiji, Švici, Veliki Britaniji ter na Nizozemskem in Švedskem.

==Vizija==
Duhovna kultura naroda je njegova gonilna sila. Časi, ko je denar in materialne dobrine predstavljal edino bogastvo, se iztekajo. Stojimo na pragu časa, ko narašča pomembnost družbene odgovornosti in duhovne kulture, ko je pomemben socialni in informacijski kapital. V ozadju socialnega kapitala je duhovna moč posameznikov in družbe.

Senzorium išče simbiozo med umetnostjo in ekonomijo. Posledično stopamo na področja ekonomije čutov, doživljanja, izrazov in poetike; še korak naprej pridemo do ekologije čutov, čustev – ekologije vsebin in oblik."

Vizija Senzoriuma je ubesediti neubesedljivo, otipati neotipljivo, povedati neizrekljivo, gledati nevidno in poslušati neslišno - osvojiti nevidne dežele duha in lepote, najti iglo v senu in biser na dnu morja, hraniti večno lakoto radovednega duha in napajati iz vodnjakov modrosti, ki se skrivajo v vsakem izmed nas. (BPJ)

==Senzorialni jezik==
V današnji poplavi tržnega mišljenja in efektivnosti, človek izgublja prostor za svojo lastno identiteto želja, motivov in vzgibov. Zaradi strahu, da bi ostal sam ali izločen, vedno bolj postaja ovca v čredi skupinskih trendov in smeri. Njegov notranji svet pa ostaja prazen, temačen in prestrašen.

Dejstvo je, da Senzorium ponuja obiskovalcem kvaliteto prvinskosti; izkušnje, za katero je v vsakdanjem življenju vedno manj časa, ki nam je vsem blizu, ki je del kolektivnega ne-zavednega in individualnega ne-zavednega in/ali telesnega spomina.
Senzorialni jezik se dotika človeka na njegov naraven, praizvoren način in ga spomne na to, kdo, kako in od kje do kje ... je.

Čista poetika senzorialnega gledališkega jezika temelji na večih orodjih:
Tema, tišina, samota, govorica čutov, kolektivno nezavedno, sinhroniciteta, prazen prostor, notranje podobe, arhetipi, simboli ...

*1. obiskovalec je popotnik: je glavni akter in prehaja iz enega prizora v drugega
*2. izvajalci zgodbe so stranski liki v njegovi zgodbi. Vsi se mu posvečajo individualno
*3. senzorialni gledališki jezik je zelo zelo težko komercialna gledališka poetika. Njegova specifičnost je ravno v individualnem tretmaju obiskovalca. Za to pa si je treba vzeti čas.

S pomočjo čutnih detonatorjev spomina in domišljije, v "pure senzorium" jeziku odpiramo notranja vrata in okna obiskovalca. Rojevajo se notranje, intimne podobe, ki se po načelu sinhronicitete povezujejo v smiselne sklope in zgodbe.
Senzorialni jezik je tisto staro zaprašeno otroško igrišče, tisti davno pozabljeni notranji rajski vrt ... (BPJ)

* '''Ustanovitelja''' [[Gabriel E. Hernandez L.]], [[Barbara Pia Jenič]]

== Stalni sodelavci ==

* [[Barbara Pia Jenič]]
* [[Gabriel E. Hernandez L.]]

<br>

== Predstave in projekti ==
* 2009 ''2010 Večer z Milo Kačič'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2009 ''? IN VINO VERITAS ???'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2008 ''Mesto vzdihljajev,'' r''.'' [[Barbara Pia Jenič]]
* 2007 Ivan Bizjak ''[[Čara čara, Muca Čarodejka – Čara]]'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2006 ''Odstiranja'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2005 ''Nevidno mesto'', r. [[Gabriel E. Hernandez L.]]
* 2005 ''Polnočna Margareta'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2004 ''Biti ali imeti'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2003 ''Mesto tišine'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2002 ''Sprehajalec grehov'', r. [[Gabriel E. Hernandez L.]]
* 2000 ''Potujoči labirint'', r. [[Gabriel E. Hernandez L.]]

== Seminarji in delavnice ==

Pri izpopolnjevanju udeležencev se osredotočajo na uvajanje, spoznavanje in nadgrajevanje naslednjih znanj: poetika prostora, aktivna in pasivna tišina, senzorialne podobe, arhetipi in kode, govorica vonjev in okusa, taktilnost osebnega dotika in teksture v prostoru, telesni in čutni spomin, prisotnost, zavest in odgovornost ter razvoj igralskih orodij inhabitanta v labirintu.

<br>

== Nagrade ==

== Gostovanja doma ==

== Gostovanja v tujini ==

==Kontakt==
SENZORIUM ZAVOD, Kavčičeva 4, 1000 Ljubljana

Gsm: +00 386 31 880 483

E-pošta:info@senzorium.com, senzorium@siol.net

== Zunanje povezave ==
*[http://www.senzorium.com Zavod Senzorium]
*[http://www.dnevnik.si/kultura/oder/v-disecem-casovnem-stroju V dišečem časovnem stroju - www.dnevnik.si, 09.08.2014]

[[Category:Zvrsti]] [[Category:Mejne_oblike_gledaliških_praks]] [[Category:Zgodovina]] [[Category:Začetek_21._stoletja]]

Via Negativa

2016-05-11T08:07:49Z

MitjaS:

<div style="float: right">[[Slika:Logo-vianegativa.gif|200px|Via Negativa]]</div>
[[Kategorija:Organiziranost|Via Negativa]]
[[Kategorija:Nevladne organizacije|Via Negativa]]
[[Kategorija:Zvrsti|Via Negativa]][[Kategorija:Mejne oblike gledaliških praks|Via Negativa]][[Kategorija:Izobraževanje|Via Negativa]]
[[Kategorija:Delavnice, seminarji|Via Negativa]]

==Predstavitev==
Via negativa je mednarodni projekt sodobne scenske umetnosti. Področje dela sta gledališče in performans ter predvsem povezave med njima. Gledališki performans kot razmerje med gledalcem in izvajalcem v realnem času in prostoru. To razmerje Via negativa obravnava kot kompleksen pretok stališč, pričakovanj, sodb, zaključkov, prepoznanj, stereotipov, zmot, predsodkov, strpnosti ali nestrpnosti, vednosti ali nevednosti, ki sprožajo različne čustvene, racionalne ali iracionalne odzive. Delajo kot kolektiv, v katerem se vsak posameznik s svojimi razlogi, s svojim telesom in pogumom, s svojo domišljijo in razumom, s svojimi veščinami in energijo bori za svoj smisel in svoje mesto na odru.

"Via negativa" pomeni princip redukcije teatra na razmerje med gledalcem in izvajalcem v realnem času in prostoru. Via negativa je način razmišljanja, ki pomaga razumeti, kaj je (oziroma kaj ni) bistvo tega razmerja, metoda redukcije pa nam omogoča, da se osredotoča na temeljne gledališke principe, ki to razmerje vzpostavljajo in dinamizirajo.

==Projekti==
===Nerazrešljivo===
Pod skupnim naslovom Nerazrešljivo se Via Negativa loteva nerazrešljivih paradoksov, ki v jedru strukturirajo dinamiko sodobne družbe in eksistenco posameznika. Gre za pojme, ideje oziroma koncepte, ki predstavljajo nekakšna referenčna oporišča novoveškega samozavedanja (resnica, sreča, svoboda, razum, pravica, smrt, enakopravnost, bog itd.), s katerimi smo izkustveno v nenehnem konfliktu. Definicije takšnih pojmov so zelo tanke in zmuzljive, vsak družbeni sistem jih išče znotraj svojega sistema vrednot, pri tem pa, v optiki historične zavesti, nikoli ne gre za dokončne odgovore, temveč zmeraj le za dogovor glede konceptov, ki obveljajo v določenem zgodovinskem kontekstu in ki ga pogojuje razvoj znanosti, religije in umetnosti. Zmeraj gre za ideologijo – to je nerazrešljivo.

*''Sramota''
*''Ups''
*''To je šele začetek''

===Via Nova===
Via Nova je serija performansov, ki nastajajo na osnovi vprašanj, ki so se porajala med ukvarjanjem s projekti 2002-2008. Gre za vprašanja o razmerjih med starim in novim, kreacijo in destrukcijo, teorijo in prakso, kopijo in originalom, sodobnostjo in tradicijo, prisotnostjo in odsotnostjo, vrednostjo in ceno, zunaj in znotraj… Performansi serije Via Nova ta vprašanja na novo kontekstualizirajo, tematizirajo, interpretirajo in iščejo nove oblike njihove prezentacije. To so performansi manjšega formata (večinoma solo ali dueti), v katerih se poslužujejo različnih uprizoritvenih strategij: predavanje, ples, koncert, dokumentarec, intervju, aukcija, vizualno gledališče… Performanse serije Via Nova predstavljajo samostojno ali pa kot skupinske prezentacije, v katerih jih povezujejo v nove celote in kompleksnejše strukture.

*''Mogoče je napočil čas''
*''Miting resnice''
*''Mandićstroj''
*''prvi zakon b.k.''
*''Stegn se''
*''Tihožitje''
*''Kriv!''
*''Invalid''
*''Čisti performans''
*''Kupec z žilico''
*''Dober posel''
*''Reflektor name''
*''Intervju z umetnikom''
*''Igra z zobotrebci''
*''Viva Mandić''
*''Ekstrakt Mandić''
*''Vse zaradi česar ste prišli''
*''Kaj mi je povedal Joseph Beuys''
*''Tega nihče ne bi smel videti''
*''Tonight I Celebrate''
*''Izbris gledalca''

===VN (2002 – 2008)===
Prvih sedem let projekta VN (2002 – 2008) je bilo posvečenih obravnavi sedmih sedem smrtnih grehov. Izhodišče je bilo, da jeza, požrešnost, pohlep, pohota, lenoba, zavist in napuh v temelju zaznamujejo identiteto vsakega posameznika. Z vsako od teh človeških lastnosti se odpira konflikt, ki je vsajen v subjektiviteto slehernega posameznika: po eni strani gradi mehanizme in strategije obrambne pred svojimi negativnimi porivi, da bi s tem ustregel zahtevam družbe po njihovi kontroli in zatiranju; po drugi strani pa razvija različne oblike popuščanja, ker ne vzdrži pod pritiskom lastne subjektivnosti. Z združitvijo materiala in performerjev, ki so v tem obdobju sodelovali z Via Negativo, bo osmo leto (2009) ta sedemletni ciklus performansov zaključil projekt Via Nova.

*2008 ''Out''
*2007 ''Štiri smrti''
*2006 ''Viva Verdi''
*2005 ''Bi ne bi''
*2004 ''Incasso''
*2003 ''Še''
*2002 ''Izhodiščna točka: Jeza''

==Izobraževanje==
VN je projekt odprtega tipa, ne zapira se v logiko omejenega števila stalnih članov skupine in je projekt v stalnem širjenju. S tem namenom vsako leto organizirajo delavnice, na katerih performerjem, ki v njihovem načinu razmišljanja in dela odkrijejo svoj kreativni potencial, dajejo priložnost, da se vključijo v njihove produkcije.

==Ustvarjalci Vie Negative==
[[Bojan Jablanovec]], [[Grega Zorc]], [[Katarina Stegnar]], [[Marko Mandič]], [[Barbara Kukovec]], [[Jaka Lah]], Boris Kadin, Kristian Al Droubi, [[Uroš Kaurin]], [[Bojana Kunst]], [[Blaž Lukan]], [[Primož Bezjak]], [[Mateja Pucko]], [[Nataša Živković]], Petra Zanki, Sanela Milošević, Dylan Tighe, Barbara Matijević, Matej Recer, [[Petra Govc]], Iva Burčul, [[Gaber Kristjan Trseglav]], [[Iva Babič]], [[Daša Doberšek]], [[Boris Mihalj]], [[Branko Jordan]], Silvia Marchig, [[Nana Milčinski]], [[Saša Helbel]].

==Sodelavci Vie Negative==
[[Špela Trošt]] (producentka, organizatorka, performerka in stiki z javnostjo), [[Tomaž Grom]] (glasbenik), [[Maja Sever]] (igralka, prevajalka), [[Katja Legin]] (performerka, plesalka), [[Gregor Gruden]] (igralec), Janko Oven (tehnično vodstvo), Andrej Petrovčič (tehnično vodstvo), Igor Remeta (tehnično vodstvo), Inga Remeta (organizatorka), Gledališče Glej, Žare Kerin (grafični oblikovalec), Futura DDB, Miha Grobler (grafični oblikovalec), Futura DDB, [[Jure Novak]] (prevajalec), [[Tone Stojko]] (video produkcija), Prodok Teater, Marcandrea Bragalini (fotograf).

==Zunanje povezave==
*[http://vntheatre.com/ Via Negativa]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/na-festivalu-novega-gledali%C5%A1%C4%8Da-eurokaz-tudi-via-negativa Na festivalu novega gledališča Eurokaz tudi Via Negativa - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/replike-via-negativa Replike: Via Negativa - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/via-negativa/stran/1 Kritike uprizoritev - www.sigledal.org]

Šentjakobsko gledališče

2016-05-11T08:06:46Z

MitjaS:

<div style="float: right">[[Slika:Znak2_rdec_(5).gif‎|300px|Šentjakobsko gledališče]]</div>
[[Kategorija:Zvrsti|Šentjakobsko gledališče]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Šentjakobsko gledališče]]
[[Kategorija:Zgodovina|Šentjakobsko gledališče]]
[[Kategorija:Med obema vojnama|Šentjakobsko gledališče]]
[[Kategorija:Organiziranost|Šentjakobsko gledališče]]
[[Kategorija:Ljubiteljska gledališča in skupine|Šentjakobsko gledališče]]
[[Kategorija:Nevladne organizacije|Šentjakobsko gledališče]]

==Info==
'''''Šentjakobsko gledališče je prostor za vaša srca'''''
'''''s toplino duha, ki ga vsak šentjakobski član ima!'''''

==Predstavitev==
Že Jože Strgar (nekdanji ljubljanski župan) je dejal: "Ljubljana bi bila siromašnejša, če ne bi bilo tega gledališča." Najbrž res, siromašnejši bi bili številni ljubitelji iz Ljubljane in bližnje ter daljne okolice, ki pridejo v Ljubljano študirat ali delat ali vstopajo v Šentjakobsko gledališče, tam delujejo nekaj let, odidejo in spet pridejo novi ... prav gotovo pa v srcih odnesejo tudi nekaj vrednot, ki so jih doživeli v Šentjakobskemu gledališču. Ansambel se v vseh letih nenehno menja, dosega vrhunec in uprizarja težja in zahtevnejša dela. To pa opazi in potrjuje tudi strokovno oko.

Skozi skoraj stoletje obstoja je gledališče doživljalo številne bolj ali manj svetle, pa tudi burne trenutke. Iz njegovih vrst so izšla tako imenitna igralska imena kot so [[Stane Sever]], [[Mira Danilova]], [[Fran Milčinski|Fran Milčinski – Ježek]], [[Rudi Kosmač]], [[Bine Matoh]] in v zadnjem času [[Dragica Potočnjak]], [[Saša Pavček]], [[Nataša Barbara Gračner]], [[Maja Martina Merljak]] in [[Jurij Zrnec]] ter mnogi drugi.

Danes je ŠGL organizirano kot prostovoljno društvo, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Njegov glavni financer je MOL. Redno sodeluje z JSKD in ZKD Ljubljana. Nekakšno posebnost med sebi enakimi ŠGL predstavlja zaradi profesionalne uprave ter abonmajskega načina delovanja, zaradi česar velja za najstarejše ljubiteljsko repertoarno gledališče v Sloveniji in verjetno tudi v Evropi. Običajno na sezono pripravi 5-6 premier, katerih ponovitve si doma in na gostovanjih na leto ogleda več kot 30.000 gledalcev.

Kljub vse bolj neprijaznim časom za prostovoljne ljubiteljske dejavnosti, Šentjakobsko gledališče Ljubljana že od leta 1921 vztraja pri svojem poslanstvu. Organizirano kot društvo združuje okrog 150 članov, ki v sodelovanju s poklicnimi gledališkimi ustvarjalci in mentorji vsak trenutek svojega prostega časa posvečajo odrskemu ustvarjanju in prijetnemu druženju v okviru svojega kulturnega udejstvovanja. V svoje vrste leto za letom sprejemajo številne nove, predvsem mlajše člane, katerim njihova dejavnost nudi raznolike možnosti za aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa, mnogim pa pomeni tudi prve ustvarjalne korake na njihovi kasnejši poklicni poti. Bilo bi premalo prstov na obeh rokah, če bi hoteli našteti vse izjemne gledališke ustvarjalce, ki so zrasli prav iz šentjakobskih vrst.

Programsko je bilo Šentjakobsko gledališče vedno naravnano v bolj lahkotne, komedijske vsebine, k predstavam za otroke in mladino ter predvsem zadnje čase tudi k projektom, ki iz takih ali drugačnih razlogov ne najdejo prostora v drugih gledališčih. Bili so tudi eni prvih, ki so se upali spoprijeti s tako zahtevnim žanrom, kot je muzikal. Da so bile te odločitve pravilne in da se tudi med nepoklicnimi igralkami in igralci da dobiti veliko nadarjenih pevk in pevcev, plesalk in plesalcev, kaže nekaj izjemno uspešnih tovrstnih uprizoritev v zadnjih 10 letih.

==Zgodovina==

Po prvi svetovni vojni je bil kot zapuščina Gospodarsko naprednega društva za šentjakobski okraj ustanovljen Šentjakobski oder. Ustanovili so ga nekdanji čitalničarji in spremenili v repertoarno gledališče. Prva lokacija je bilo otroško zavetišče na Florjanski ulici, v sezoni 1932/34 pa so se preselili v Mestni dom in delovali do leta 1941. Po kulturnem molku med vojno, ko je italijanski okupator porušil oder, je teater leta 1946 spet začel delovati.
Z gradnjo novega odra se je začelo polpoklicno obdobje gledališča. Kar 12 igralcev je bilo stalno angažiranih, ob svojem igralskem delu pa so opravljali tudi za gledališče nujno potrebna opravila. Drugi igralci so za odigrane predstave prejemali skromen honorar.

Šentjakobsko gledališče je doživljalo več obdobij: leta 1922 je prevzel mesto režiserja [[Milan Skrbinšek]] in kar nekaj sezon je potekalo v znamenju absolutnega vodstva tega znamenitega režiserja in igralca. Skrbinšek je uprizoril skoraj vsega Cankarja na tem odru in upravičeno je zapisal v Jutru 25. 4. 1925 Srečko Kosovel: "Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k Šentjakobčanom. V ljubljanski Drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni." Skrbinškovo obdobje se je leta 1929 končalo, ker je ta veliki umetnik moral zaradi nerazumevanja takratnega vodstva Narodnega gledališča odpovedati vsako sodelovanje. Gledališče je ostalo odvisno samo od svojih moči. Tako so poprijeli ustanovitelj Viktor Markič, Drago Pogorelec-Karus in Milan Petrovčič (ki je režiral več kot sto gledaliških del, umetniško vodil teater v polpoklicno dobo in doživel ponovno ljubiteljsko obdobje).

Gledališče je bilo v svojem prvotnem času za današnje pojme prav avantgardno-eksperimentalno. Ljudsko igro so igrali za blagajno in za vzdrževanje. V obdobju po drugi svetovni vojni pa je bilo v Ljubljani delo razdeljeno drugače: [[SNG Drama Ljubljana]] je igrala klasiko in sodobno problemsko dramo, na novo ustanovljeno [[Mestno gledališče ljubljansko]] meščansko dramo in komedijo, Šentjakobsko gledališče pa je v načelu moralo gojiti ljudsko igro in komedijo. Le včasih so skrenili z dogovorjene programske smeri in zaigrali še kaj drugega. Kulturni politiki pa so trdili, da vendar potrebujemo gledališče za občinstvo, ki še ni zadosti zrelo za Dramo. To je Šentjakobčane precej peklilo, saj so mu oponašali tudi z javno kritiko in mu zlasti v šestdesetih in sedemdesetih letih strigli peruti in ga večkrat hoteli preprosto ukiniti.

==Statistika==

v prvi sezoni leta 1921/22 je bilo uprizorjenih kar 16 premier s 56 ponovitvami.

V osemdesetih letih je Šentjakobsko gledališče uprizorilo blizu 10.000 predstav. Naštudiranih je bilo čez 500 iger – od tega 165 domačih del. Slovenski avtorji so doživeli kar 61 krstnih uprizoritev, tuji pa so bili prvič na Slovenskem na tem odru blizu sedemdesetkrat. Nastopilo je blizu 1000 igralcev in igralk, plesalk in plesalcev, glasbenikov. Sodelovalo je 70 režiserjev.

Čez 1000 prestav so Šentjakobčani uprizorili tudi na gostovanjih – pa pri naših zamejcih v Italiji in Avstriji in zdomcih v Švici. Tudi v nekdanji naši "širši domovini" je bilo Šentjakobsko gledališče reden gost.

==Umetniški vodje==
*[[Zvone Šedlbauer]]
* [[Jaša Jamnik]]

==Nekdanji člani ansambla==

* [[Stane Sever]]
* [[Mira Danilova]]
* [[Frane Milčinski – Ježek]]
* [[Rudi Kosmač]]
* [[Bine Matoh]]
* [[Dragica Potočnjak]]
* [[Saša Pavček]]
* [[Nataša Barbara Gračner]]
* [[Maja Martina Merljak]]
* [[Jurij Zrnec]]

==Sedanji člani ansambla==
==Predstave==

*2011, G. Flaubert: ''Gospa Bovary'', r. [[Jure Novak]]
*2011, D. Fo: ''Ugrabitev'', r.[[Tijana Zinajić]]
*2011, D. Cravioto: ''Pizza, da te kap'', r.[[ Jernej Kobal]]
*2010, E. Ionesco: ''Plešasta pevka'', r.[[Dejan Spasić]]
*2010, M. Camoletti: ''Seks in ljubosumnost'', r. [[Jaša Jamnik]]
*2008, Ljuba Prenner / Dejan Spasić: ''Kdo je umoril Anico L.?'', r. [[Gojmir Lešnjak|Gojimir Lešnjak-Gojc]]
*2008, Dragana Alfirević Srhoj / Dejan Srhoj: Trg žabjih dlak, r. Dragana Alfirević Srhoj in Dejan Srhoj
*2008, Vladimir B. Tartuffe : ''Kralj na fiziki'', r. [[Jure Karas]]
*2008, J. Jenull, V. C. Bren, M. Bratuš: ''Kaj ti je deklica?'', r. [[Jaša Jenull]], [[Vida Cerkvenik Bren]]
*2007, Miomira Šegina: ''Blejski zvon želja'', r. Sunčica Milosavljević
*2007, [[Matej Bor]]: ''Vrnitev Blažonovih'', r. [[Jure Novak]]
*2007, William Shakespeare: ''Komedija zmešnjav'', r. [[Dejan Sarič]]
*2007, Milan Kundera / Milan Dekleva / Špela Stres: ''Neznosni Pimlico'', r. [[Špela Stres]]
*2006, Ervin Fritz: ''Rdeči kotiček'', r. [[Andrej Stojan]]
*2006, Ravil Sultanov: ''Presenetljivo popotovanje kositrnega vojaka'', r. Ravil Sultanov
*2005, Clare Booth Luce: ''Ženske'', r. [[Andreja Kovač]]

==Nagrade in priznanja==

*Priznanje na regijskem [[Linhartovo srečanje|49. Linhartovem srečanju]], Ljubljana, za glavno moško vlogo Phillipa v Družinski zadevi, [[Boris Car|Borisu Carju]]
*Priznanje na regijskem 49. Linhartovem srečanju, Ljubljana, za glavno žensko vlogo Betty v Družinski zadevi, [[Katja Fajdiga|Katji Fajdiga]]
*Priznanje na regijskem [[Linhartovo srečanje|49. Linhartovem srečanju]], Ljubljana, za stransko žensko vlogo Yolandi v Družinski zadevi, [[Meta Černe|Meti Černe]]
*Priznanje na regijskem 49. Linhartovem srečanju, Ljubljana, za stransko moško vlogo Agadorju v Družinski zadevi, [[Mario Dragojević|Mariu Dragojević]]
*2010, festivalska diploma, 50. Festival hrvatskih amaterskih kazališta in Festival Jadran, Hvar
*2009, ''Matiček'' za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije, [[Linhartovo srečanje|49. Linhartovem srečanju]], Postojna,(Prevzetnost in pristranost)
*2009, [[Severjeva nagrada]] ([[Ana Lavrinc]])
*2009, Najboljša predstava po izboru publike na [[Čufarjevi dnevi|Čufarjevih dnevih 2009]], Jesnice (''Družinska zadeva'')
*2009, Linhartova plaketa JSKD RS ([[Danijel Šmon]])
*2009, ''Matiček'' za žensko vlogo po izboru strokovne žirije, 48. Linhartovo srečanje, Postojna ([[Ana Lavrinc]])
*2008, Čufarjeva plaketa za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije, Jesenice, (''Bog'')
*2008, ''Matiček'' za moško vlogo na [[Linhartovo srečanje|47. Linhartovem srečanju po izboru strokovne žirije]], Postojna ([[Boris Car]])
*2007, [[Severjeva nagrada]] ([[Tatjana Rebolj]] in [[Saša Klančnik]])
*2007, Srebrna plaketa JSKD RS ([[Sonja Pavčič]])
*2007, ''Matiček'' za moško vlogo na 46. Linhartovem srečanju po izboru strokovne žirije, Postojna ([[Saša Klančnik]])
*2006, Linhartova listina JSKD RS (Tatjana Rebolj)
*1997, [[Severjeva nagrada]] ([[Anica Šinkovec]])
*1985, festivalska diploma, XXIX. festival dramskih amaterjev Jugoslavije, Trebinje ([[Vlado Zupančič]])
*1985, [[Severjeva nagrada]] (Vlado Zupančič)
*1979, Severjeva nagrada ([[Sonja Pavčič]])
*1978, zlata festivalska maska, XXII. festival dramskih amaterjev Jugoslavije, Trebinje
*1978, zlata festivalska maska, XXII. festival dramskih amaterjev Jugoslavije, Trebinje ([[Saša Pavček]], [[Drago Razboršek]])
*1978, [[Severjeva nagrada]] (Drago Razboršek)
*1970, festivalska diploma, XIV. festival dramskih amaterjev Jugoslavije, Hvar ([[Dušan Skok]])
*1970, srebrna medalja, XIV. festival dramskih amaterjev Jugoslavije, Hvar
*1965, zlata medalja, IX. srečanje dramskih amaterjev Jugoslavije, Hvar
*1965, festivalska diploma, IX. srečanje dramskih amaterjev Jugoslavije, Hvar ([[Gita Drenovec Kuhar]], [[Mirko Mahnič]], [[Franc Penko]], [[Drago Pogorelec]], [[Drago Razboršek]])

===Odlikovanja===

*1996, Častni znak svobode RS
*1981, Nagrada mesta Ljubljana
*1981, Red zasluge za narod s srebrno zvezdo ([[Ida Marinčič]], [[Sonja Pavčič]], [[Lojze Sadar]], [[Milena Simončič – Hren]], [[Jože Zakrajšek]])
*1981, Red dela z zlatim vencem ([[Drago Razboršek]])
*1971, Red zasluge za narod s srebrnimi žarki
*1971, Red dela z zlatim vencem ([[Danilo Bučar]], [[Metka Bučar]], [[Savo Klemenčič]], [[Viktor Markič]], [[Drago Pogorelec]])
*1971, Red dela s srebrnim vencem ([[Jože Čuk]], [[Bogomil Gornik]], [[Ervina Petrovčič]])
*1971, Red zasluge za narod s srebrno zvezdo ([[Kazimir Drašler]])

==Bibliografija==
==Fotogalerija==

==Viri==
* Spletna stran Šentjakobskega gledališča (www.sentjakobsko-gledalisce.si)

==Kontakt==

Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom, Krekov trg 2, 1000 Ljubljana

Telefon in fax: (01) 231 28 60 in 031/225 230

E-pošta: info@sentjakobsko-gledalisce.si

==Zunanje povezave==

*[http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/ Šentjakobsko gledališče]

Šentjakobsko gledališče

2016-05-11T08:06:30Z

MitjaS:

<div style="float: right">[[Slika:Znak2_rdec_(5).gif‎|300px|Šentjakobsko gledališče]]</div>
[[Kategorija:Zvrsti|Šentjakobsko gledališče]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Šentjakobsko gledališče]]
[[Kategorija:Zgodovina|Šentjakobsko gledališče]]
[[Kategorija:Med obema vojnama|Šentjakobsko gledališče]]
[[Kategorija:Organiziranost|Šentjakobsko gledališče]]
[[Kategorija:Ljubiteljska gledališča in skupine|Šentjakobsko gledališče]]
[[Kategorija:Nevladne organizacije|Šentjakobsko gledališče]]

====
'''''Šentjakobsko gledališče je prostor za vaša srca'''''
'''''s toplino duha, ki ga vsak šentjakobski član ima!'''''

==Predstavitev==
Že Jože Strgar (nekdanji ljubljanski župan) je dejal: "Ljubljana bi bila siromašnejša, če ne bi bilo tega gledališča." Najbrž res, siromašnejši bi bili številni ljubitelji iz Ljubljane in bližnje ter daljne okolice, ki pridejo v Ljubljano študirat ali delat ali vstopajo v Šentjakobsko gledališče, tam delujejo nekaj let, odidejo in spet pridejo novi ... prav gotovo pa v srcih odnesejo tudi nekaj vrednot, ki so jih doživeli v Šentjakobskemu gledališču. Ansambel se v vseh letih nenehno menja, dosega vrhunec in uprizarja težja in zahtevnejša dela. To pa opazi in potrjuje tudi strokovno oko.

Skozi skoraj stoletje obstoja je gledališče doživljalo številne bolj ali manj svetle, pa tudi burne trenutke. Iz njegovih vrst so izšla tako imenitna igralska imena kot so [[Stane Sever]], [[Mira Danilova]], [[Fran Milčinski|Fran Milčinski – Ježek]], [[Rudi Kosmač]], [[Bine Matoh]] in v zadnjem času [[Dragica Potočnjak]], [[Saša Pavček]], [[Nataša Barbara Gračner]], [[Maja Martina Merljak]] in [[Jurij Zrnec]] ter mnogi drugi.

Danes je ŠGL organizirano kot prostovoljno društvo, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Njegov glavni financer je MOL. Redno sodeluje z JSKD in ZKD Ljubljana. Nekakšno posebnost med sebi enakimi ŠGL predstavlja zaradi profesionalne uprave ter abonmajskega načina delovanja, zaradi česar velja za najstarejše ljubiteljsko repertoarno gledališče v Sloveniji in verjetno tudi v Evropi. Običajno na sezono pripravi 5-6 premier, katerih ponovitve si doma in na gostovanjih na leto ogleda več kot 30.000 gledalcev.

Kljub vse bolj neprijaznim časom za prostovoljne ljubiteljske dejavnosti, Šentjakobsko gledališče Ljubljana že od leta 1921 vztraja pri svojem poslanstvu. Organizirano kot društvo združuje okrog 150 članov, ki v sodelovanju s poklicnimi gledališkimi ustvarjalci in mentorji vsak trenutek svojega prostega časa posvečajo odrskemu ustvarjanju in prijetnemu druženju v okviru svojega kulturnega udejstvovanja. V svoje vrste leto za letom sprejemajo številne nove, predvsem mlajše člane, katerim njihova dejavnost nudi raznolike možnosti za aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa, mnogim pa pomeni tudi prve ustvarjalne korake na njihovi kasnejši poklicni poti. Bilo bi premalo prstov na obeh rokah, če bi hoteli našteti vse izjemne gledališke ustvarjalce, ki so zrasli prav iz šentjakobskih vrst.

Programsko je bilo Šentjakobsko gledališče vedno naravnano v bolj lahkotne, komedijske vsebine, k predstavam za otroke in mladino ter predvsem zadnje čase tudi k projektom, ki iz takih ali drugačnih razlogov ne najdejo prostora v drugih gledališčih. Bili so tudi eni prvih, ki so se upali spoprijeti s tako zahtevnim žanrom, kot je muzikal. Da so bile te odločitve pravilne in da se tudi med nepoklicnimi igralkami in igralci da dobiti veliko nadarjenih pevk in pevcev, plesalk in plesalcev, kaže nekaj izjemno uspešnih tovrstnih uprizoritev v zadnjih 10 letih.

==Zgodovina==

Po prvi svetovni vojni je bil kot zapuščina Gospodarsko naprednega društva za šentjakobski okraj ustanovljen Šentjakobski oder. Ustanovili so ga nekdanji čitalničarji in spremenili v repertoarno gledališče. Prva lokacija je bilo otroško zavetišče na Florjanski ulici, v sezoni 1932/34 pa so se preselili v Mestni dom in delovali do leta 1941. Po kulturnem molku med vojno, ko je italijanski okupator porušil oder, je teater leta 1946 spet začel delovati.
Z gradnjo novega odra se je začelo polpoklicno obdobje gledališča. Kar 12 igralcev je bilo stalno angažiranih, ob svojem igralskem delu pa so opravljali tudi za gledališče nujno potrebna opravila. Drugi igralci so za odigrane predstave prejemali skromen honorar.

Šentjakobsko gledališče je doživljalo več obdobij: leta 1922 je prevzel mesto režiserja [[Milan Skrbinšek]] in kar nekaj sezon je potekalo v znamenju absolutnega vodstva tega znamenitega režiserja in igralca. Skrbinšek je uprizoril skoraj vsega Cankarja na tem odru in upravičeno je zapisal v Jutru 25. 4. 1925 Srečko Kosovel: "Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k Šentjakobčanom. V ljubljanski Drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni." Skrbinškovo obdobje se je leta 1929 končalo, ker je ta veliki umetnik moral zaradi nerazumevanja takratnega vodstva Narodnega gledališča odpovedati vsako sodelovanje. Gledališče je ostalo odvisno samo od svojih moči. Tako so poprijeli ustanovitelj Viktor Markič, Drago Pogorelec-Karus in Milan Petrovčič (ki je režiral več kot sto gledaliških del, umetniško vodil teater v polpoklicno dobo in doživel ponovno ljubiteljsko obdobje).

Gledališče je bilo v svojem prvotnem času za današnje pojme prav avantgardno-eksperimentalno. Ljudsko igro so igrali za blagajno in za vzdrževanje. V obdobju po drugi svetovni vojni pa je bilo v Ljubljani delo razdeljeno drugače: [[SNG Drama Ljubljana]] je igrala klasiko in sodobno problemsko dramo, na novo ustanovljeno [[Mestno gledališče ljubljansko]] meščansko dramo in komedijo, Šentjakobsko gledališče pa je v načelu moralo gojiti ljudsko igro in komedijo. Le včasih so skrenili z dogovorjene programske smeri in zaigrali še kaj drugega. Kulturni politiki pa so trdili, da vendar potrebujemo gledališče za občinstvo, ki še ni zadosti zrelo za Dramo. To je Šentjakobčane precej peklilo, saj so mu oponašali tudi z javno kritiko in mu zlasti v šestdesetih in sedemdesetih letih strigli peruti in ga večkrat hoteli preprosto ukiniti.

==Statistika==

v prvi sezoni leta 1921/22 je bilo uprizorjenih kar 16 premier s 56 ponovitvami.

V osemdesetih letih je Šentjakobsko gledališče uprizorilo blizu 10.000 predstav. Naštudiranih je bilo čez 500 iger – od tega 165 domačih del. Slovenski avtorji so doživeli kar 61 krstnih uprizoritev, tuji pa so bili prvič na Slovenskem na tem odru blizu sedemdesetkrat. Nastopilo je blizu 1000 igralcev in igralk, plesalk in plesalcev, glasbenikov. Sodelovalo je 70 režiserjev.

Čez 1000 prestav so Šentjakobčani uprizorili tudi na gostovanjih – pa pri naših zamejcih v Italiji in Avstriji in zdomcih v Švici. Tudi v nekdanji naši "širši domovini" je bilo Šentjakobsko gledališče reden gost.

==Umetniški vodje==
*[[Zvone Šedlbauer]]
* [[Jaša Jamnik]]

==Nekdanji člani ansambla==

* [[Stane Sever]]
* [[Mira Danilova]]
* [[Frane Milčinski – Ježek]]
* [[Rudi Kosmač]]
* [[Bine Matoh]]
* [[Dragica Potočnjak]]
* [[Saša Pavček]]
* [[Nataša Barbara Gračner]]
* [[Maja Martina Merljak]]
* [[Jurij Zrnec]]

==Sedanji člani ansambla==
==Predstave==

*2011, G. Flaubert: ''Gospa Bovary'', r. [[Jure Novak]]
*2011, D. Fo: ''Ugrabitev'', r.[[Tijana Zinajić]]
*2011, D. Cravioto: ''Pizza, da te kap'', r.[[ Jernej Kobal]]
*2010, E. Ionesco: ''Plešasta pevka'', r.[[Dejan Spasić]]
*2010, M. Camoletti: ''Seks in ljubosumnost'', r. [[Jaša Jamnik]]
*2008, Ljuba Prenner / Dejan Spasić: ''Kdo je umoril Anico L.?'', r. [[Gojmir Lešnjak|Gojimir Lešnjak-Gojc]]
*2008, Dragana Alfirević Srhoj / Dejan Srhoj: Trg žabjih dlak, r. Dragana Alfirević Srhoj in Dejan Srhoj
*2008, Vladimir B. Tartuffe : ''Kralj na fiziki'', r. [[Jure Karas]]
*2008, J. Jenull, V. C. Bren, M. Bratuš: ''Kaj ti je deklica?'', r. [[Jaša Jenull]], [[Vida Cerkvenik Bren]]
*2007, Miomira Šegina: ''Blejski zvon želja'', r. Sunčica Milosavljević
*2007, [[Matej Bor]]: ''Vrnitev Blažonovih'', r. [[Jure Novak]]
*2007, William Shakespeare: ''Komedija zmešnjav'', r. [[Dejan Sarič]]
*2007, Milan Kundera / Milan Dekleva / Špela Stres: ''Neznosni Pimlico'', r. [[Špela Stres]]
*2006, Ervin Fritz: ''Rdeči kotiček'', r. [[Andrej Stojan]]
*2006, Ravil Sultanov: ''Presenetljivo popotovanje kositrnega vojaka'', r. Ravil Sultanov
*2005, Clare Booth Luce: ''Ženske'', r. [[Andreja Kovač]]

==Nagrade in priznanja==

*Priznanje na regijskem [[Linhartovo srečanje|49. Linhartovem srečanju]], Ljubljana, za glavno moško vlogo Phillipa v Družinski zadevi, [[Boris Car|Borisu Carju]]
*Priznanje na regijskem 49. Linhartovem srečanju, Ljubljana, za glavno žensko vlogo Betty v Družinski zadevi, [[Katja Fajdiga|Katji Fajdiga]]
*Priznanje na regijskem [[Linhartovo srečanje|49. Linhartovem srečanju]], Ljubljana, za stransko žensko vlogo Yolandi v Družinski zadevi, [[Meta Černe|Meti Černe]]
*Priznanje na regijskem 49. Linhartovem srečanju, Ljubljana, za stransko moško vlogo Agadorju v Družinski zadevi, [[Mario Dragojević|Mariu Dragojević]]
*2010, festivalska diploma, 50. Festival hrvatskih amaterskih kazališta in Festival Jadran, Hvar
*2009, ''Matiček'' za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije, [[Linhartovo srečanje|49. Linhartovem srečanju]], Postojna,(Prevzetnost in pristranost)
*2009, [[Severjeva nagrada]] ([[Ana Lavrinc]])
*2009, Najboljša predstava po izboru publike na [[Čufarjevi dnevi|Čufarjevih dnevih 2009]], Jesnice (''Družinska zadeva'')
*2009, Linhartova plaketa JSKD RS ([[Danijel Šmon]])
*2009, ''Matiček'' za žensko vlogo po izboru strokovne žirije, 48. Linhartovo srečanje, Postojna ([[Ana Lavrinc]])
*2008, Čufarjeva plaketa za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije, Jesenice, (''Bog'')
*2008, ''Matiček'' za moško vlogo na [[Linhartovo srečanje|47. Linhartovem srečanju po izboru strokovne žirije]], Postojna ([[Boris Car]])
*2007, [[Severjeva nagrada]] ([[Tatjana Rebolj]] in [[Saša Klančnik]])
*2007, Srebrna plaketa JSKD RS ([[Sonja Pavčič]])
*2007, ''Matiček'' za moško vlogo na 46. Linhartovem srečanju po izboru strokovne žirije, Postojna ([[Saša Klančnik]])
*2006, Linhartova listina JSKD RS (Tatjana Rebolj)
*1997, [[Severjeva nagrada]] ([[Anica Šinkovec]])
*1985, festivalska diploma, XXIX. festival dramskih amaterjev Jugoslavije, Trebinje ([[Vlado Zupančič]])
*1985, [[Severjeva nagrada]] (Vlado Zupančič)
*1979, Severjeva nagrada ([[Sonja Pavčič]])
*1978, zlata festivalska maska, XXII. festival dramskih amaterjev Jugoslavije, Trebinje
*1978, zlata festivalska maska, XXII. festival dramskih amaterjev Jugoslavije, Trebinje ([[Saša Pavček]], [[Drago Razboršek]])
*1978, [[Severjeva nagrada]] (Drago Razboršek)
*1970, festivalska diploma, XIV. festival dramskih amaterjev Jugoslavije, Hvar ([[Dušan Skok]])
*1970, srebrna medalja, XIV. festival dramskih amaterjev Jugoslavije, Hvar
*1965, zlata medalja, IX. srečanje dramskih amaterjev Jugoslavije, Hvar
*1965, festivalska diploma, IX. srečanje dramskih amaterjev Jugoslavije, Hvar ([[Gita Drenovec Kuhar]], [[Mirko Mahnič]], [[Franc Penko]], [[Drago Pogorelec]], [[Drago Razboršek]])

===Odlikovanja===

*1996, Častni znak svobode RS
*1981, Nagrada mesta Ljubljana
*1981, Red zasluge za narod s srebrno zvezdo ([[Ida Marinčič]], [[Sonja Pavčič]], [[Lojze Sadar]], [[Milena Simončič – Hren]], [[Jože Zakrajšek]])
*1981, Red dela z zlatim vencem ([[Drago Razboršek]])
*1971, Red zasluge za narod s srebrnimi žarki
*1971, Red dela z zlatim vencem ([[Danilo Bučar]], [[Metka Bučar]], [[Savo Klemenčič]], [[Viktor Markič]], [[Drago Pogorelec]])
*1971, Red dela s srebrnim vencem ([[Jože Čuk]], [[Bogomil Gornik]], [[Ervina Petrovčič]])
*1971, Red zasluge za narod s srebrno zvezdo ([[Kazimir Drašler]])

==Bibliografija==
==Fotogalerija==

==Viri==
* Spletna stran Šentjakobskega gledališča (www.sentjakobsko-gledalisce.si)

==Kontakt==

Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom, Krekov trg 2, 1000 Ljubljana

Telefon in fax: (01) 231 28 60 in 031/225 230

E-pošta: info@sentjakobsko-gledalisce.si

==Zunanje povezave==

*[http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/ Šentjakobsko gledališče]

Rozinteater

2016-05-11T08:04:38Z

MitjaS:

<div style="float: right">[[Slika:Rozinteater.png‎‎|300px|Rozinteater]]</div>
[[Kategorija:Zvrsti|Rozinteater]][[Kategorija:Dramsko gledališče|Rozinteater]][[Kategorija:Organiziranost|Rozinteater]][[Kategorija:Nevladne organizacije|Rozinteater]]
==Opis==
Gledališče [[Andrej Rozman|Andreja Rozmana Roze]] deluje pod imenom [[Rozinteater]] od marca 2003. Takrat je bilo samostojna produkcijska enota znotraj [[KUD France Prešeren]], Ljubljana, njegov ustanovitelj pa je zanj izbral to ime zato, da bi izpostavil temeljno dejstvo in na prvi pogled najopaznejšo posebnost [[Rozinteater|Rozinteatra]], in sicer, da temelji na gledališki ustvarjalnosti enega človeka, ki je avtor, režiser in igralec vseh dosedanjih predstav. [[Rozinteater]] je v svojo produkcijo v okviru [[KUD France Prešeren]] ves čas vlagal tudi lastna sredstva.

Kot pravna oseba, zasebni zavod za kulturno dejavnost, [[Rozinteater]] obstaja od aprila 2008. Status zasebnega zavoda, ki deluje v javnem interesu, ima od leta 2010.

[[Andrej Rozman|Rozman]] je [[Rozinteater]] ustanovil s ciljem, da bi skozenj uresničeval nekatere svoje specifične zamisli in umetniška hotenja ter se hkrati čimbolj ustvarjalno in učinkovito spoprijemal z neizogibnimi razvojnimi izzivi: [[Rozinteater]] je gledališče, ki skuša biti čimbolj prilagodljivo in mobilno, utemeljenost na konkretnem ustvarjalcu, ki opravlja vse funkcije, ki so za dramsko gledališče nujne, pa zagotavlja sposobnost preživetja tudi v najtrših pogojih. Če so razmere družbenokritičnemu gledališču bolj naklonjene, pa si [[Rozinteater]] z veseljem privošči sodelovanje s kar je mogoče veliko sodelavci.

Kot gledališčnik, pesnik in pisatelj je [[Andrej Rozman|Rozman]] že od samega začetka zavezan vrhunski ustvarjalnosti in ves čas izkazuje inovativnosti na vseh ravneh svojega delovanja. Temeljno gibalo njegovega gledališča je nenehno iskanje novih načinov, kako najti stik z otroškim in odraslim občinstvom, pritegniti njegovo pozornost in mu dati misliti o aktualnih temah sveta, v katerem živimo. Bistveno za [[Rozinteater]] je namreč njegovo ukvarjanje z aktualnimi problemi na humoren način. Pri predstavah za odrasle je to dolgo časa pomenilo predvsem ukvarjanje s slovensko identiteto in jezikom. V naslednjih letih je mogoče pričakovati tudi bolj socialne in občečloveške teme.

[[Rozinteater]] je repertoarno gledališče, ki načrtno in sistematično skrbi za občinstvo »od dveh let do zadnje ure«. Zanj je značilna izjemno visoka raven postprodukcije: trenutno igra štiri predstave za odrasle in tri za otroke. Ker uživa sloves kakovostnega, prepoznavnega in prodornega gledališča, mu ne manjka gledalcev. S svojimi predstavami nastopa na najprestižnejših nacionalnih in regionalnih gledaliških odrih v Sloveniji ter pri Slovencih v zamejstvu, na alternativnih in amaterskih prizoriščih, po vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, v galerijah in muzejih, in se vključuje v gledališke abonmaje in festivale.

Ustanovitev [[Rozinteater|Rozinteatra]] kot »najmanjšega možnega gledališča« torej nikakor ni bila akt osamitve, temveč ustvarjalna gesta, usmerjena v iskanje možnosti čim bolj konstruktivnega povezovanja ter programskega in poslovnega sodelovanja z različnimi akterji na področjih kulture v trikotniku ustvarjalci, organizatorji in menedžerji ter sistemi javnega financiranja.

Naj omenimo le nekatere od zelo raznovrstnih kulturnih ustanov, s katerimi je [[Rozinteater]] sodeloval oz. sodeluje: [[KUD France Prešeren]], [[SNG Drama Ljubljana]], festival [[Borštnikovo srečanje]], AKC Metelkova mesto, Društvo Bralna značka Slovenije, Zveza Glasbene mladine Slovenije, [[Šentjakobsko gledališče]], K&K center Šentjanž, Avstrija, Klub slovenskih študentov v Celovcu, Kulturni dom Gorica, Italija.

Kar zadeva ustvarjalce, želimo med dosedanjimi stalnimi zunanjimi sodelavci in sodelavkami [[Rozinteater|Rozinteatra]] izpostaviti oblikovalca Radovana Jenka, ki je oblikoval plakate in razglednice za pet predstav za odrasle, gledališke vstopnice, likovno podobo posameznih akcij (»Plakatiranje prekasirano« in »Jaz sem za nič«) ter spletne strani www.roza.si. Dve kostumografki, Marijo Mojco Pungerčar in Meto Sever - ena skrbi za podobo likov v bolj pravljičnih, druga pa v bolj realističnih predstavah. Likovnika in scenografa Andreja Štularja in Marka Kovačiča. Koreografa Sebastijana Stariča. Igralki [[Barbara Bulatović|Barbaro Bulatović]] in [[Mirel Knez]]. Glasbenika in glasbenega opremljevalca Gorana Završnika. Tehnika Matjaža Štirna.

===Kadrovske, prostorske in tehnične zmogljivosti===
Za kontinuiteto delovanja Rozinteatra skrbita [[Andrej Rozman|Andrej Rozman Roza]], ustanovitelj in direktor, ter soustanoviteljica zavoda, pomočnica direktorja, redno zaposlena v Rozinteatru, Alenka Bogovič.

Za pisarno, vaje in hrambo fundusa najema [[Rozinteater]] prostore na Živinozdravski 3, kjer je sedež zavoda, del fundusa pa hrani v KUD France Prešeren. Dosedanje premiere Rozinteatra so bile v Ljubljani, in sicer v [[KUD France Prešeren]], v Cekinovem gradu in v SNG, v Mali drami.

[[Rozinteater]] ima lastna osnovna mobilna sredstva za gledališko osvetljavo in ozvočenje, kar mu omogoča nastope tudi na gledališko neopremljenih lokacijah, ter avtomobil.

==Predstave==
===Za odrasle===
*2007 ''[[Najemnina ali We Are The Nation On The Best Location]]''
*2006 ''Skopuh - najbolj skopa izvedba''
*2004 ''Obisk - od monodrame do cestnega spetktakla''
*2002 ''Kabareté Simplozij''

===Za otroke===

*2007 ''Resnica o kravi, ki jo je pasel Mihec''
*2002 ''Balon Velikon''

==Zunanje povezave==
[http://www.roza.si/ Roza & Rozinteater]

Rozinteater

2016-05-11T08:04:24Z

MitjaS:

<div style="float: right">[[Slika:Rozinteater.png‎‎|170px|Rozinteater]]</div>
[[Kategorija:Zvrsti|Rozinteater]][[Kategorija:Dramsko gledališče|Rozinteater]][[Kategorija:Organiziranost|Rozinteater]][[Kategorija:Nevladne organizacije|Rozinteater]]
==Opis==
Gledališče [[Andrej Rozman|Andreja Rozmana Roze]] deluje pod imenom [[Rozinteater]] od marca 2003. Takrat je bilo samostojna produkcijska enota znotraj [[KUD France Prešeren]], Ljubljana, njegov ustanovitelj pa je zanj izbral to ime zato, da bi izpostavil temeljno dejstvo in na prvi pogled najopaznejšo posebnost [[Rozinteater|Rozinteatra]], in sicer, da temelji na gledališki ustvarjalnosti enega človeka, ki je avtor, režiser in igralec vseh dosedanjih predstav. [[Rozinteater]] je v svojo produkcijo v okviru [[KUD France Prešeren]] ves čas vlagal tudi lastna sredstva.

Kot pravna oseba, zasebni zavod za kulturno dejavnost, [[Rozinteater]] obstaja od aprila 2008. Status zasebnega zavoda, ki deluje v javnem interesu, ima od leta 2010.

[[Andrej Rozman|Rozman]] je [[Rozinteater]] ustanovil s ciljem, da bi skozenj uresničeval nekatere svoje specifične zamisli in umetniška hotenja ter se hkrati čimbolj ustvarjalno in učinkovito spoprijemal z neizogibnimi razvojnimi izzivi: [[Rozinteater]] je gledališče, ki skuša biti čimbolj prilagodljivo in mobilno, utemeljenost na konkretnem ustvarjalcu, ki opravlja vse funkcije, ki so za dramsko gledališče nujne, pa zagotavlja sposobnost preživetja tudi v najtrših pogojih. Če so razmere družbenokritičnemu gledališču bolj naklonjene, pa si [[Rozinteater]] z veseljem privošči sodelovanje s kar je mogoče veliko sodelavci.

Kot gledališčnik, pesnik in pisatelj je [[Andrej Rozman|Rozman]] že od samega začetka zavezan vrhunski ustvarjalnosti in ves čas izkazuje inovativnosti na vseh ravneh svojega delovanja. Temeljno gibalo njegovega gledališča je nenehno iskanje novih načinov, kako najti stik z otroškim in odraslim občinstvom, pritegniti njegovo pozornost in mu dati misliti o aktualnih temah sveta, v katerem živimo. Bistveno za [[Rozinteater]] je namreč njegovo ukvarjanje z aktualnimi problemi na humoren način. Pri predstavah za odrasle je to dolgo časa pomenilo predvsem ukvarjanje s slovensko identiteto in jezikom. V naslednjih letih je mogoče pričakovati tudi bolj socialne in občečloveške teme.

[[Rozinteater]] je repertoarno gledališče, ki načrtno in sistematično skrbi za občinstvo »od dveh let do zadnje ure«. Zanj je značilna izjemno visoka raven postprodukcije: trenutno igra štiri predstave za odrasle in tri za otroke. Ker uživa sloves kakovostnega, prepoznavnega in prodornega gledališča, mu ne manjka gledalcev. S svojimi predstavami nastopa na najprestižnejših nacionalnih in regionalnih gledaliških odrih v Sloveniji ter pri Slovencih v zamejstvu, na alternativnih in amaterskih prizoriščih, po vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, v galerijah in muzejih, in se vključuje v gledališke abonmaje in festivale.

Ustanovitev [[Rozinteater|Rozinteatra]] kot »najmanjšega možnega gledališča« torej nikakor ni bila akt osamitve, temveč ustvarjalna gesta, usmerjena v iskanje možnosti čim bolj konstruktivnega povezovanja ter programskega in poslovnega sodelovanja z različnimi akterji na področjih kulture v trikotniku ustvarjalci, organizatorji in menedžerji ter sistemi javnega financiranja.

Naj omenimo le nekatere od zelo raznovrstnih kulturnih ustanov, s katerimi je [[Rozinteater]] sodeloval oz. sodeluje: [[KUD France Prešeren]], [[SNG Drama Ljubljana]], festival [[Borštnikovo srečanje]], AKC Metelkova mesto, Društvo Bralna značka Slovenije, Zveza Glasbene mladine Slovenije, [[Šentjakobsko gledališče]], K&K center Šentjanž, Avstrija, Klub slovenskih študentov v Celovcu, Kulturni dom Gorica, Italija.

Kar zadeva ustvarjalce, želimo med dosedanjimi stalnimi zunanjimi sodelavci in sodelavkami [[Rozinteater|Rozinteatra]] izpostaviti oblikovalca Radovana Jenka, ki je oblikoval plakate in razglednice za pet predstav za odrasle, gledališke vstopnice, likovno podobo posameznih akcij (»Plakatiranje prekasirano« in »Jaz sem za nič«) ter spletne strani www.roza.si. Dve kostumografki, Marijo Mojco Pungerčar in Meto Sever - ena skrbi za podobo likov v bolj pravljičnih, druga pa v bolj realističnih predstavah. Likovnika in scenografa Andreja Štularja in Marka Kovačiča. Koreografa Sebastijana Stariča. Igralki [[Barbara Bulatović|Barbaro Bulatović]] in [[Mirel Knez]]. Glasbenika in glasbenega opremljevalca Gorana Završnika. Tehnika Matjaža Štirna.

===Kadrovske, prostorske in tehnične zmogljivosti===
Za kontinuiteto delovanja Rozinteatra skrbita [[Andrej Rozman|Andrej Rozman Roza]], ustanovitelj in direktor, ter soustanoviteljica zavoda, pomočnica direktorja, redno zaposlena v Rozinteatru, Alenka Bogovič.

Za pisarno, vaje in hrambo fundusa najema [[Rozinteater]] prostore na Živinozdravski 3, kjer je sedež zavoda, del fundusa pa hrani v KUD France Prešeren. Dosedanje premiere Rozinteatra so bile v Ljubljani, in sicer v [[KUD France Prešeren]], v Cekinovem gradu in v SNG, v Mali drami.

[[Rozinteater]] ima lastna osnovna mobilna sredstva za gledališko osvetljavo in ozvočenje, kar mu omogoča nastope tudi na gledališko neopremljenih lokacijah, ter avtomobil.

==Predstave==
===Za odrasle===
*2007 ''[[Najemnina ali We Are The Nation On The Best Location]]''
*2006 ''Skopuh - najbolj skopa izvedba''
*2004 ''Obisk - od monodrame do cestnega spetktakla''
*2002 ''Kabareté Simplozij''

===Za otroke===

*2007 ''Resnica o kravi, ki jo je pasel Mihec''
*2002 ''Balon Velikon''

==Zunanje povezave==
[http://www.roza.si/ Roza & Rozinteater]

Mini teater Ljubljana

2016-05-11T08:03:26Z

MitjaS:

[[Kategorija:Organiziranost|Mini teater Ljubljana]]
[[Kategorija:Zgodovina|Mini teater Ljubljana]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mini teater Ljubljana]]
[[Kategorija:Nevladne organizacije|Mini teater Ljubljana]]
[[Kategorija:Izobraževanje|Mini teater Ljubljana]]
[[Kategorija:Delavnice, seminarji|Mini teater Ljubljana]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Mini teater Ljubljana]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja]]
[[Kategorija:Začetek 21. stoletja]]
[[Kategorija:Zgodovina]]
[[Kategorija:Lutkovno gledališče]]

[[Kategorija:Zvrsti]]
==Predstavitev==
*<nowiki>Ustanovitelja:</nowiki>[[Robert Waltl]] in [[Ivica Buljan]]
*<nowiki>Leto ustanovitve:</nowiki>1999
*<nowiki>Oblika organiziranosti:</nowiki>zasebni zavod za promocijo in izvedbo lutkovnih in gledaliških predstav
*Prireja '''[[Mini poletje za otroke]]''', '''[[Festival srednjeveške in renesančne glasbe in gledališča]]'''
*<nowiki>Direktor in umetniški vodja:</nowiki>Robert Waltl

==Video==
{{ #embed:youtube| R5G1YhGQXfI }}
==Predstavitev gledališča ==
Mini teater s sloganom MI(NI)SMOMINI je zagotovo eno najaktivnejših in najuspešnejših gledališč v našem prostoru. Je prepoznavno slovensko mesto kreacije s tako doma kot tudi v tujini večkrat nagrajenimi predstavami, ustvarjalci in izvajalci - od Marka Mandića, Pie Zemljič, Igorja Samoborja, Milene Zupančič, Primoža Pirnata, Jureta Henigmana, Janje Majzelj, Polone Juh, Saše Tabakovića, Aljaža Jovanovića, Nine Ivanišin, Domna Valiča in Josa do Jurija Součka, Polone Vetrih, Janeza Starine, Sandija Pavlina, Nika Goršiča, Radka Poliča in Jožice Avbelj, če naštejemo res le nekatere od izjemnih igralcev skoraj 150-članskega “mini” ansambla. Kakovostne gledališke in otroške predstave pa soustvarjajo tudi umetniki in ustvarjalci iz tujine (od Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Slovaške in Belorusije do Združenih držav Amerike, Rusije in Čada).

Ne, Mini teater zagotovo ni mini. Poleg dvorane na Ljubljanskem gradu ima tudi dvorano in popolnoma prenovljen rezidenčni center na Križevniški ulici 1, ki je prav s prihodom Mini teatra doživela preporod. Okoli Mini teatra pa se je spletla tudi nova kulturna četrt prestolnice, Križevniška, ki povezuje tako ustvarjalce in obiskovalce predstav, Ljubljančane in obiskovalce mesta.

===Osnovna dejavnost Mini teatra===
Zasebna gledališča v Sloveniji niso več redkost, repertoarno-umetniška pač. Mini teater je eno redkih gledališč, ki svojo prepoznavnost gradi na programu in kakovosti. Vse to dokazujejo nagrade in želja po povezovanju s podobnimi idejami v širšem evropskem prostoru.

Mini teater je prepoznavno slovensko mesto kreacije. Naše predstave so večkrat nagrajene na številnih domačih in tujih festivalih, enako ustvarjalci in izvajalci naših predstav. Je umetniško gledališče, javno gledališče in k temu je usmerjen tudi program, ki ga soustvarjajo številni priznani domači in tuji ustvarjalci. Vabila na številne festivale v letu 2012 in aktivna vpetost v projekte EU Kultura, kjer že leta sodelujemo, pa dokazujejo, da je kvaliteta naših programov prepoznavna tudi v okviru evropskih programov kulture.

Cilj Mini teatra je predvsem kakovostno gledališče za vse starostne skupine, v gledališče privabiti več publike, ciljna skupina pa so tako otroci in družine kot tudi mladi, študentje, odrasla publika in strokovna javnost.

Privilegij Mini teatra je eksperimentiranje z različnimi oblikami, po čemer se ločimo od drugih repertoarnih gledališč. Naš končni cilj ni ustvarjanje klasičnih predstav, temveč raziskovanje nečesa novega in podajanje na ozemlje zahtevnejših gledaliških form.

Umetnost, za kakršno si prizadeva Mini teater, je tista, pri kateri se ustvarjalci posvečajo kreiranju dramskih napetosti, emocionalni môči, subverzivnemu potencialu, poeziji v njeni mnogopomenskosti. Ta heterogenost vključuje najrazličnejše forme raziskovanja. Mini teater preizprašuje nove oblike monodrame, performansa, dialoga, fizičnega gledališča, živega branja romana, interpretacijo neznanih besedil, navzočnost političnega, rodnega, teoretičnega diskurza. Mini teater se upira tistemu, čemur Ariane Mnouchkine pravi »literatura v kostumih«.

Naše poslanstvo gre v smeri gledališča, zasnovanega na delu, na improvizaciji in osvajanju tistega najglobljega v igralčevem telesu. Mini teater neguje duh skupine, kakršno so razvili Peter Brook, Tadeus Kantor, Grotowski, Living Theatre. Igralca vključujemo v skupino, sozvočje celote, velikodušnosti do partnerja v ustvarjanju in do občinstva.

===Uspešnost===

Predstave Mini teatra so hitro prerasle začetno zasnovo predvsem po zahtevnosti. Pravi preboj se je najprej zgodil v tujini, kjer so že zgodaj prišle tudi nagrade in vabila na pomembne festivale. Doma pa se je odprlo z nagradami na Borštnikovih srečanjih, začenši s Schneewittchen After Party, kasneje z Macbethom po Shakespearu in nato še s predstavo Bartleby, pisar.

Program Mini teatra ustvarjajo najpomembnejši slovenski in tuji ustvarjalci ter najbolj eminentni režiserji. Umetniški vodja postdramskega programa, večkrat nagrajeni režiser in dramaturg ter letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, Ivica Buljan, otroškega programa pa Robert Walti, oba tudi mednarodno uveljavljena umetnika, pa sta zagotovo zagotovilo ne le kakovostno zastavljenega programa, ampak tudi njegove izvedbe in mednarodne odmevnosti.

Poleg odličnih odzivov strokovne kritike, javnosti in gostovanja na številnih uglednih festivalih doma in v tujini, pa že zdaj zavidanja vredni kvantiteti naše letne produkcije nikakor ni mogoče očitati zdrsa v neustvarjalno preigravanje ustaljenih in videnih gledaliških prijemov. Večina produkcije Mini teatra izžareva kreativno željo po raziskovanju mej tako lutkovne kot dramske govorice, celotni program pa je zasnovan na programski pestrosti, premišljeni starostni segmentaciji publike, pestrem in kvalitetnem izboru sodelujočih avtorjev in ustvarjalcev ter razviti mreži koproducentov.

Da smo v naši produkciji tako lutkovnih kot gledaliških predstav izjemno uspešni, ne dokazuje le statistika, ki govori o več kot 400 odigranih predstavah letno, o obisku več kot 50 tisoč obiskovalcev letno, pač pa predvsem številna vabila na prestižne mednarodne gledališke festivale, kjer se v zadnjih letih nahajamo v družbi najzanimivejših svetovnih gledališč in režiserjev kot so, Robert Wilson, Robert Lepage, Jan Fabre, Kristijan Lupa, Ellen Stuart, Pekinška opera, in številni drugi, po drugi strani pa smo prejemniki številnih nagrad tudi na domačih gledaliških festivalih (Borštnikovo srečanje) in lutkovnem bienalu slovenskih ustvarjalcev, kjer smo na zadnjih dveh festivalih prejeli najvišja priznanja, med drugim letos tudi gran prix za Pravljico o carju Saltanu, za najboljšo predstavo v celoti.
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

===Mednarodno sodelovanje===
Do sedaj smo realizirali plodno sodelovanje z lutkovnimi umetniki iz znanih gledaliških šol iz Moskve, Prage, Sofije, Jeruzalema, Anglije in Nemčije. Trenutno zelo aktivno sodelujemo predvsem z gledališkimi in lutkovnimi umetniki iz znanih šol Rusije in Belorusije, umetniki iz Češke in Hrvaške.

Tako je v pri nas ustvarjal Puškinovega Carja Saltana režiser ene najznamenitejših gledališč in akademij, Anatolija Vasilijeva, Aleksander Anurov, Puškinove tragedije je režiral profesor in režiser iz Minska, Aleksej Leljauski, januarja 2007 je v našem gledališču ustvarjal mladi diplomant akademije Piotra Fomenka GITIS iz Moskve, Vasilij Sennin s svojim pogledom na Oscarja Wildea. Pomemben je tudi izbor mladinske literature kot predloge za naše predstave, tako smo se ukvarjali z deli Aleksandra Sergejeviča Puškina, Ivane Brlić Mažuranić, Hansa Christiana Andersena, Oscarja Wilda, Wilhelma Hauffa, Toona Tellegena, Jana Grabowskega in bratov Grimm.

Režiserji, ki ustvarjajo pri nas, so zagotovo intrigantni ne le v ožjem kulturnem prostoru ampak imajo svojo veljavo tudi v tujini, naj omenimo samo Ivico Buljana, Slavča Malenova, Aleksandra Anurova, Ivana Talijančića, Pavla Polaka, Mareka Bečko. Pa tudi Roberta Waltla, ki je za svoje režije predstav v tujini že prejel več nagrad, Ivano Djilas in Nicka Upperja.

Pomembne aktivnosti Mini teatra pa so povezane tudi s sodelovanjem s tujino in mednarodna gostovanja ter festivali. Naši kontakti s festivali, gledališči in umetniki so intenzivni in številni.

Mini teater je v osmih letih obstoja gostoval na številnih uglednih mednarodnih gledaliških in lutkovnih festivalih: Rusija, Belorusija, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Avstrija, Belgija, Italija, Iran, Venezuela, Egipt, Albanija, Bolgarija, Srbija in Črna Gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Pakistan,Nizozemska, ZDA, Velika Britanija, Danska, Kuba, Španija, Francija.

====Mednarodna gostovanja Mini teatra v letu 2012====
Budimpešta (Madžarska), Trst (Italija), Zagreb (Hrvaška), Beograd (Srbija), Szeged (Madžarska), Subotica (Srbija), Talin (Estonija), Novi Sad (Srbija), Lomža (Poljska), Erfurt (Nemčija), Zadar (Hrvaška), Banja Luka (BIH), Moskva (Rusija)

====Mednarodna gostovanja Mini teatra v letu 2011====
New York (ZDA), Budimpešta (Madžarska), Armenija, Zagreb (Hrvaška), Gorica in Trst (Italija), Praga (Češka), Srbija, Črna Gora, Makedonija ter Bosna in Hercegovina.)

====Mednarodna gostovanja Mini teatra v letu 2010====

Tujina: Zagreb (Hrvaška)- večje število gostovanj z različnimi predstavami, Minsk (Belorusija), Trst (Italija), Armenija, Praga (Češka), Seul (Južna Koreja), Beveren (Belgija), Banja Luka (BIH), Skopje (Makedonija), Šentjanž (Avstrija), Ankara (Turčija)

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

===Prisotnost slovenskih besedil===
V našem programu je seveda izredno pomembna tudi prisotnost slovenskih besedil. Tako smo posegli po slovenski ljudski zakladnici in koledniškem izročilu v predelavah sodobnih slovenskih avtorjev, kot sta pesnici [[Lili Novy]] in [[Vida Taufer]], [[Josip Ribičič]], pa [[Kristina Brenkova]] in [[Marija Vogelnik]], pa tudi pesnik in dramatik [[Andrej Rozman Roza]], in sodobni slovenski avtorji [[Ana Duša]], [[Dea Volarič]] in [[Rok Vilčnik]].

Leta 2009 smo premierno uprizorili gledališko-lutkovno predstavo Medvedek zleze vase po kultni radijski igri Franeta Puntarja, enega osrednjih avtorjev slovenske mladinske igre. Leta 2011 nadaljevanje uspešnice Svetlane Makarovič ''Sapramiška 2 - Sapramišja sreča'' in leta 2012 kultno ''Pekarno Mišmaš''. Letošnja noviteta pa je tudi vsem dobro znana ''Zvezdica Zaspanka'' Franeta Milčinskega - Ježka.

===Postdramsko gledališče===
Druga linija Mini teatra, tako imenovano Post-dramsko gledališče, pa se intenzivno ukvarja s promocijo sodobne svetovne dramske literature ter afirmacijo modernih režijskih praks.

Mini teater je prvi v Sloveniji izvedel danes kultnega Roberta Walserja, z opaznimi odmevi v svetu. Prvi smo izvedli ''Noč čisto na robu gozdov'' Bernard-Marie Koltesa in prvi v Sloveniji objavili prevode njegovih dram. Prvi na svetu pa smo izvedli njegovi mladostni deli ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu'' in ''Marš - Visoka pesem''.

V petnajstih letih je Mini teater ustvaril številne, tako s strani občinstva kot tudi stroke, priznane predstave. Poleg treh velikih Borštnikovih nagrajenk Schneewittchen After Party, Macbeth po Shakespearu in Bartleby, pisar so tukaj tudi kolaž besedil J. D. Salingerja in B.-M. Koltèsa Ma and Al, Medeja material, monodrama Roberta Waltla ''Noč čisto na robu gozdov'' ali V samoti bombaževih polj z Markom Mandićem in Robertom Waltlom v režiji Ivice Buljana, ''Persona'' Janeza Pipana z Janjo Majzelj, Polono Juh, Pio Zemljič in Jožico Avbelj, pripredba Cankarjevega ''Kurenta'' z Jurijem Součkom, ''Stol(čk)i'' Nika Goršiča po E. Ionescu, zgodba večnih ljubimcev ''Tristana in Izolde'' v angleškem jeziku v režiji Zoltana Balázsa, preplet kriminalističnega romana in metadrame, slovenska praizvedba ''Splendida'' Jeana Geneta in Senke Bulić ter ''Divjad'', prvi gledališki projekt Nejca Gazvode, in ''Zapiranje Ljubezni'' s Pio Zemljič in Markom Mandićem v režiji Ivice Buljana, ki ju pripravljamo za jesen, če izpostavimo le nekatere.

===Gostovanja v Sloveniji===
Izjemno pomembna usmeritev Mini teatra je tudi pokrivanje Slovenije s kvalitetnimi lutkovnimi in gledališkimi predstavami. Predstave Mini teatra so tako danes sestavni del skoraj vseh otroških abonmajev v Sloveniji, hkrati pa skoraj ni malo večjega mesta v Sloveniji, kjer še nismo gostovali. Naše predstave gostujejo po vsej Sloveniji in tujini, z veseljem se bomo odzvali tudi vašemu vabilu in vas obiskali.

===Gostovanja v Zamejstvu===
Pomembna pa so tudi gostovanja Mini teatra pri Slovencih izven matične domovine. Tako smo v tesnih stikih s Slovenci v Avstriji (Šmihel, Železna kaplja, Šentjanž, Celovec), v Italiji ( Trst, Devin, Stara Gorica), na Madžarskem (Števanovci) in na Hrvaškem (Slovensko društvo Triglav iz Splita, Reka, Pula, Zagreb). Verjamemo anamreč, da tudi z našimi predstavami krepimo zavest o slovenstvu in pomagamo pri kulturnem razvoju naše manjšine v tujini.

====Gostovanja Mini Teatra v letu 2012====
Trbovlje, Nova Gorica, Škofja Loka, Koper, Slovenj Gradec, Medvode, Grosuplje, Žalec, Ptuj, Kočevje, Šentjernej, Radovljica, Trebnje, Maribor, Kamnik, Krško, Dovje-Mojstrana, Domžale, Ljutomer, Velenje, Kranj, Murska Sobota

====Gostovanja Mini Teatra v letu 2011====
Kranj, Ajdovščina, Domžale, Idrija, Slovenj Gradec, Trbovlje, Nova Gorica, Škofja Loka, Koper, Grosuplje in Žalec

====Gostovanja Mini Teatra v letu 2010====
Ajdovščina, Koper, Kranj, Domžale, Nova Gorica, Slovenj Gradec, Ptuj, Vrhnika, Črnomelj, Ravne na Koroškem, Grosuplje, Dobrna, Krško, Lendava, Trbovlje, Rogaška Slatina, Kozje, Portorož, Žalec, Maribor, Velenje, Idrija, Šmihel, Mežica, Murska Sobota, Tolmin, Novo Mesto

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

===Koprodukcije===
Tudi koprodukcije so pravilo Mini teatra, tako so naše predstave nastale oz. nastajajo v koprodukcijah s [[Cankarjev dom|Cankarjevim domom]], [[Gledališče Glej|Gledališčem Glej]], [[festival Ljubljana|Festivalom Ljubljana]], Hrvaškim narodnim gledališčem I. pl. Zajca Rijeka, Mladinskim kulturnim centrom Maribor, ARL Dubrovnik, Novim kazalištem Zagreb, Kazalištem Hotel Bulić, Teatrom ITD, [[Freyer teater|Freyer teatrom]], [[Gledališče jaz in ti|Gledališčem Jaz in ti]], [[Globalni teater|Globalnim teatrom]], WaxFactory iz New Yorka, [[Festival Ex ponto|Festivalom Ex Ponto]], [[UNIMA Slovenija,]] [[Exodos|Exodosom]], Mestnim gledališčem Žar ptica iz Zagreba in Dječjim kazalištem Osijek,[[Slovensko stalno gledališče Trst|Stalno slovensko gledališče iz Trsta]], [[mestno gledališče Ptuj|Mestno gledališče Ptuj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]].
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
===Festivali===

====Mini poletje, mednarodni festival za otroke====
Pomembna produkcija Mini teatra je tudi mednarodni lutkovni festival [[Mini poletje za otroke]], ki ga že petnajsto leto z izjemnim uspehom pripravljamo v Ljubljani.

Že 15. mednarodni festival za otroke, Mini poletje Mini teatra, bo tudi letos poskrbel za nove nepozabne poletne mesece in pritegnil mnoge Ljubljančane, obiskovalce prestolnice in turiste. Čakajo nas odlične predstave Mini teatra, na gostovanje v Ljubljano pa pridejo tudi zanimive predstave iz tujine. Poleg nepozabnih lutkovnih predstav pa bo Mini teater v sodelovanju s KUD-om Sredina ob poletnih nedeljah organiziral tudi za ustvarjalne delavnice za otroke!

Mini poletje je torej festival, ki združuje vse generacije - od najmlajših in mladine do njihovih staršev in starih staršev, ki si skupaj ne le ogledajo predstave, pač pa z otroki tudi ustvarjajo in se skozi kreativnost povezujejo.

Festival vsako leto nadgrajujemo, s kvalitetno predstavitvijo mednarodnih lutkovnih in gledaliških predstav ter gledališč pa bomo nadaljevali tudi v vseh naslednjih letih. Ljubljanskemu občinstvu bodo tako predstavljena gledališča iz Slovaške, Češke, Madžarske, Belgije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije, če naštejemo le nekatere izmed gostujočih držav. Festival pa bomo dodatno nadgradili tudi z didaktičnimi ustvarjalnimi vsebinami in tematsko orientacijo na izrazitejšo predstavitev posamezne nacionalne umetnosti za otroke.

====Srednjeveški dnevi v Ljubljani in Festival srednjeveške in renesančne glasbe====

V letu 2014 bo Mini teater ob pomoči Turizma Ljubljana in MOL-a že petjastič pripravil Srednjeveške dneve v Ljubljani in že desetič zapored mini Festival srednjeveške in renesančne glasbe, ki se bo odvijal na Križevniški ulici in drugih lokacijah po Ljubljani. V preteklih letih se je pokazalo, da ta festival spada med pomembnejše glasbene predstavitve srednjeveške glasbe v Sloveniji, Srednjeveški dnevi pa med največjo in najbolj atraktivno turistično prireditev v Ljubljani. Z velikim veseljem namreč ocenjujemo, da se je lanskoletnega dogodka udeležilo več kot 5.000 ljudi.

Kostumirani srednjeveški plemiči, dame, vitezi in metalci zastav bodo tudi letos pritegnili veliko pozornosti, vsi, željni potovanja v preteklost, pa bodo zagotovo uživali. Na lokacijah od Križevniške ulice do Magistrata in Tromostovja ter Kongresnega trga in Trga francoske revolucije, v programu z več kot 200 nastopajočimi brez dvoma ne bo dolgčas nikomur. Med mečevanjem, postavitvijo viteškega tabora in številnimi družabnimi igrami, pa seveda ne bosta manjkala niti srednjeveška glasba in ples

====Nedeljski lutkovni popoldnevi in nedeljski grajski lutkovni popoldnevi====
pa so unikat v slovenskem kulturnem prostoru, saj ni gledališča, kjer bi se že petnajst let nepretrgoma odvijale lutkovne predstave ali gledališke predstave nasploh.

===Kulturna četrt Križevniška===

Mini teater je tudi pobudnik nove kulturne četrti Križevniška kot povezovalnega elementa vseh ustvarjalcev in ponudnikov umetniških in kulturnih vsebin na levem bregu Ljubljanice. Križevniška namreč povezuje vse, ki danes tukaj ustvarjajo in delajo ter združuje umetnike, ustvarjalce in stanovalce, takoj pa je naletela tudi na veliko zadovoljstvo in zanimanje obiskovalcev in turistov.

Na Križevniški ulici so postavljene tudi domiselne klopi, namenjene druženju in prijetnemu počitku. Popisane so z imeni in kratkimi opisi “križevniških” ustvarjalcev in opremljene s knjižicami, pripetimi ob strani, ki zgodovino ulice in četrti predstavijo tako v slovenščini kot v angleščini. V samokolnicah ob njih lahko iz črk sestavljamo misli, drevesa in rože na oknih pa ustvarjajo sproščujoče vzdušje v strogem centru mesta. Križevniška četrt je v sklopu projekta Urbane intervencije in ozelenitve opremljena tudi z malimi likovnimi instalacijami, novimi napisi in označevalnimi tablami, postavitev urbane opreme in ozelenitev ulice pa je takoj naletela na veliko zadovoljstvo in zanimanje stanovalcev, obiskovalcev in turistov. ''»Ali postaja slovensko glavno mesto zato kaj bolj prijazno do svojih prebivalcev? Prav gotovo. To dokazujejo tudi nekatere spremembe v obnašanju. Prebivalci oživljenih predelov Ljubljane se med seboj poznajo in tudi pozdravljajo . Kot včasih na vasi ali v manjših mestih. V hitrih in trpkih časih pa take geste štejejo precej več, kot je videti na prvi pogled,«'' je v članku za Adria In-flight Magazine zapisal tudi Matjaž Potokar.

Otvoritev kulturne četrti Križevniška in projekt ozelenitve, ki je pomenil eno redkih urbanih intervencij v središču Ljubljane ter obenem novo možnost kulturne revitalizacije mesta, avgusta 2011, je potekala pod taktirko Mini teatra. ''»S prireditvami želimo Ljubljančane zvabiti na ulico, da se družijo in so ponosni na izročilo Križevniške. Postavili smo klopi, posadili drevje in rože. Šalamunova sedemdesetletnica je bila idealna priložnost, da se z Ivico oddolživa temu velikemu svetovljanu. Performans pa je pomagal odkriti vse skrite kotičke, ki jih ponuja Križevniška z okolico. Morda je še bolj pomembno, da se tudi danes življenje in kultura nista umaknila z ulice. Želja snovalcev, prenesti energijo življenja iz gledališča na ulico, se uresničuje. Običajno pa se dogajanje najbolj razmahne poleti,«'' pojasni Robert Waltl, direktor Mini teatra.

===Abonma Transferzala===
V naslednjo sezono bo Mini teater vstopil tudi z novim abonmajem TRANSFERZALA. Popotnikom TRANSFERZALE, ki bodo z abonmajem spoznavali ljubljanske neodvisne odre, bo Mini teater ponudil veliko Boršnikovo nagrajenko 2011, predstavo Bartleby, pisar z Igorjem Samoborjem ter dve noviteti naslednje sezone – avtorski projekt odličnega mladega pisatelja in režiserja Nejca Gazvode s šestimi izjemnimi mladimi igralci, Divjad, ter Zapiranje Ljubezni s Pio Zemljič in Markom Mandićem v režiji Ivice Buljana.

Abonma TRANSFERZALA je gledališko-plesni abonma, ki združuje izbor predstav petih ljubljanskih neodvisnih odrov - Gledališča Glej, Mini teatra, Plesnega Teatra Ljubljana, Stare mestne elektrarne - Elektro Ljubljana in Centra kulture Španski borci.

V sezoni 2013/2014 ponujamo vrhunske produkcije drznih ustvarjalcev, ki nastajajo na naših odrih. Pri sestavi abonmaja pa se boste ravnali zgolj in le po svojem okusu in času, ki ga imate na voljo - odvisni boste samo od sebe, torej neodvisni. Kot mi.

Vaš abonma bo potovanje, »transferzala« po petih kulturnih postojankah. Nudi vam petnajst različnih predstav, med katerimi si boste izbrali po eno z vsakega odra. Petim predstavam po vaši izbiri pa bo sledil zaključni dogodek s programskim presenečenjem in zabavo, na kateri se boste spoznali med sabo, z nami in z umetniki.

Vaša pot po Transferzali ne bo v breme ne vašemu telesu ne vašemu žepu. Sezonska izkaznica za gledališko-plesno potovanje je namreč le 25 evrov, ogled ostalih predstav iz abonmajske ponudbe pa vam bo omogočila s kar 50% popustom.

Abonma TRANSFERZALA 2013/2014 - prvo potovanje po petih združenih neodvisnih odrih Ljubljane!

5 neodvisnih odrov
15 predstav
Tvoj izbor.
Tvoja pot.
Abonma Transferzala.

Več tudi na spletni strani www.transferzala.si

==Direktorji in umetniški vodje==
*1999 - [[Robert Waltl]], direktor in umetniški vodja
* 1999 - [[Ivica Buljan]], umetniški vodja postdramskega gledališča

==Seznam režiserjev ==
*[[Andrej Adamek]] - ''Take ljudske''
*[[Aleksander Anurov]] - ''Pravljica o carju Saltanu''
*[[Marek Bečka ]] - ''Obuti maček'', 'Sneguljčica', 'Mizica, pogrni se'', 'Pogumna Molly''
*[[Luis Zornoza boy]] - ''Srečni kraljevič''
*[[Barbara Bulatović]] - ''Črna kuhna''
* Senka Bulić - Splendid
*[[Ivica Buljan]] - ''Kvartet'', ''Marš - Visoka pesem'', ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu'', ''Medeja material'', ''Schneewittchen After Party, Noč čisto na robu gozdov, Josep, Sallinger, Jackie, Kiklop, Mojca Pokrajculja, Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča, Mala morska deklica, 'Ma and Al, Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker, Macbeth po Shakespearu, V samoti bombaževih polj''
* Zoltán Balázs - ''Tristan in Izolda''
*[[Ivana Djilas]] - ''Drugačen'', ''Ko nihče ni imel kaj početi''
* [[Nejc Gazvoda]] - Divjad
*[[Janez Lapajne]]- ''Razsutje''
*[[Aleksej Leljavski]] - Puškin - "male tragedije"
*[[Edi Majaron]] - ''Osel Nazarenski''
*[[Slavčo Malev]] - ''Žabji kralj'', ''Začarani štorklji'', ''Kalif štrk''
*[[Ivan Peternelj]] - ''Avgusta''
*[[Pavel Polak]] - ''Rdeča kapica'', ''Trije prašički'' in ''Palček''
* Mirko Rajas - Morrison in štirje letni časi
*[[Vasilij Senin]] - ''Ribič in njegova duša''
*[[Nina Skrbinšek]] - ''Čudežna skrinjica'', ''Čarobni prah''
Peter Srpčič - Mahmud
*[[Ivan Talijančić]] - ''...She said''
*[[Eka Vogelnik]] - ''O miški, ki si je trebušček raztrgala''
*[[Jasna Vombek]] - ''Moderato cantabile''
*[[Robert Waltl]] - ''Miškolin'', ''Palčica'', ''Janko in Metka'', ''Mojca Pokrajculja'', ''Volk in kozlički'', ''Prebrisani zajec Sparky'' in ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'', 'Palčica'', ''Sapramiška 2 - Sapramišja sreča, Pekarna Mišmaš, Zvezdica Zaspanka''
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Seznam igralcev ==
*MIHA ARH - Trije prašički, Palček, Mojca Pokrajculja
*IVA BABIĆ - Razsutje
*SENKA BULIĆ - Medeja material, Marš - Visoka pesem
*SEBASTIJAN CAVAZZA - Razsutje
*DAMJANA ČERNE - Avgusta
*DION DOULIS - ...She said
*IVANA DJILAS - Ko nihče ni imel kaj početi
*JURIJ DREVENŠEK - Macbeth after Shakespeare, Divjad
*PRIMOŽ EKART - Razsutje
*VERONIKA DROLC - Dan umorov v zgodbi o Hamletu, Schneewittchen After Party,Mojca Pokrajculja, Ribič in njegova duša
*NIKO GORŠIČ - Schneewittchen After Party, Marš - Visoka pesem, Stol(čk)i
*SUZANA GRAU - Rdeča kapica
*LUCIJA GRM - Prebrisani zajec Sparky, Deklica s culico
*GREGOR GRUDEN - Mala morska deklica
*DITKA HABERL - Medeja material, Marš - Visoka pesem, Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker
*AKIRA HASEGAWA - Pravljica o carju Saltanu, Avgusta
*NINA IVANIČ - Čudežna skrinjica, Čarobni prah
*GAŠPER JARNI - Trije prašički, Puškin - Gostija v času kuge, Mozart in Salieri, Skopi vitez in Kamniti gost, Obuti maček
*VESNA JEVNIKAR - Prebrisani zajec Sparky
*JOSE - Dan umorov v zgodbi o Hamletu, Marš - Visoka pesem, Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker, Obuti maček, Ribič in njegova duša, Sneguljčica, Mizica, pogrni se, Morrison in štirje letni časi, Pogumna Molly, Kako ujeti zvezdo
*ALJAŽ JOVANOVIĆ - Sneguljčica, Pekarna Mišmaš, Mizica, pogrni se, Divjad
*EMIR JUŠIČ PIBER - Miškolin, O miški, ki si je trebušček raztrgala, Osel Nazarenski
*OLGA KACJAN - Janko in Metka, Marš - Visoka pesem
*MAŠA KAGAO KNEZ - Marš - Visoka pesem, Ribič in njegova duša
*ASJA KAHRIMANOVIĆ - Rdeča kapica
*ANA KARIĆ - Schneewittchen After Party, Marš - Visoka pesem, Kvartet / *KARIN KOMLJANEC - Miškolin
*MAJA KONČAR - Čarobni prah, Čudežna skrinjica
*BARBARA KUKOVEC- Avgusta, Janko in Metka, Drugačen
*ERIKA LATTA - ...She said
*MINCA LORENCI - Dan umorov v zgodbi o Hamletu
*VESNA LUBEJ - Volk in kozlički
*MARUŠA MAJER - Zvezdica zaspanka, Morrison in štirje letni časi, Divjad
*MARKO MANDIĆ - Medeja material, Marš - Visoka pesem, Macbeth po Shakespearu, Ma and Al, Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker, V samoti bombaževih polj, Zapiranje ljubezni
*NATAŠA MATJAŠEC -Pravljica o carju Saltanu
*DRAGO MILINOVIĆ - Razsutje
*ANDREJ MURENC - Rdeča kapica
*IVAN PETERNELJ - Avgusta
*TOMAŽ PIPAN - Volk in kozlički, Prebrisani zajec Sparky
*TADEJ PIŠEK - Sapramiška 2 - Sapramišja sreča, Pekarna Mišmaš, Tristan in Izolda, Zvezdica Zaspanka, Žabji kralj, Kako ujeti zvezdo
*MATEJ PUC - Rdeča kapica, Divjad
*MATEJA PUCKO - Drugačen
*BOŠTJAN GORENC PIŽAMA - Črna kuhna
*NINA SKRBINŠEK - Volk in kozlički, Ko nihče ni imel kaj početi
*VESNA SLAPAR - Miškolin
*JURIJ SOUČEK - Janko in Metka, Miškolin
*PETRA STARE - Take ljudske
*KATARINA STEGNAR - ...She said
*AJDA SMREKAR - Sapramiška 2 - Sapramišja sreča, Divjad
*EDO STRAH - Osel Nazarenski
*ROMANA ŠALEHAR - Razsutje
*IGOR ŠTAMULAK - Puškin - Gostija v času kuge, Mozart in Salieri, Skopi vitez in Kamniti gost, Miškolin, Zvezdica Zaspanka
*MILAN ŠTEFE - Začarani štorklji, Pravljica o carju Saltanu, Volk in kozlički,Ko nihč ni imel kaj početi, Mojca Pokrajculja, Prebrisani zajec Sparky
*ANDREJ ŠTULAR - Take ljudske
*ALJOŠA TERNOVŠEK - Janko in Metka
*VIOLETA TOMIČ - Mojca Pokrajculja, Sapramiška 2 - Sapramišja sreča, Pekarna Mišmaš
*TOMISLAV TOMŠIČ - Rdeča kapica, Začarani štorklji
*BRINA SAJE VOGELNIK- O miški, ki si je trebušček raztrgala
*TINA VRBNJAK - Divjad
*ROBERT WALTL - Kvartet, Dan umorov v zgodbi o Hamletu, Schneewittchen After Party, Noč čisto na robu gozdov, Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča, Žabji kralj, Kalif Štrk, Srečni kraljevič, Osel Nazarenski in Palčica
*PIA ZEMLJIČ - Marš - Visoka pesem, Mala morska deklica, Zapiranje ljubezni
*TJAŠA ŽELEZNIK - Trije prašički, Palček
*ROBERT KOROŠEC - Tristan in Izolda, Troglavi zmaj in princeske, Pogumna Molly, Kako ujeti zvezdo
*JERNEJ ČAMPELJ - Tristan in Izolda
*ROK KUNAVER - Tristan in Izolda
*VESNA VONČINA – Ali Baba in štirideset razbojnikov, Trije prašički, Sneguljčica
*VESNA KUZMIČ – Tristan in Izolda
*ANA URBANC – Tristan in Izolda
*JERNEJ GAŠPERIN – Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker, Na vrtu sebičnega velikana
*ANŽE ZEVNIK – Ali baba in štirideset razbojnikov, Macbeth po Shakespearu
*TINA POTOČNIK – Palček
*MARKO PLANTAN – Palček, Puškin - Gostija v času kuge, Mozart in Salieri, Skopi vitez in Kamniti gost
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Nagrajene uprizoritve==
===Nagrade Mini Teatra 2015===
* Nagrada Prešernovega sklada 2015 Pii Zemljič za vlogo Pie; Februar 2015
* Nagrada za predstavo Sneguljčica za najboljšo predstavo v celoti na 21. Festivalu ekološkega pozorišta za decu i mlade v Bački Palanki (Srbija); Avgust 2015
* Nagrada za predstavo Pekarna Mišmaš za najboljšo predstavo 8. Bugojnskega lutkovnega bienala; September 2015
* Kolektivna nagrada za igralski kolektiv Mini teatra v predstavi Jurček in trije razbojniki (Vesna Vončina, Tadej Pišek, Marko Ujc, Tines Špik in Marko Brdnik) na 14. mednarodnem festivalu poklicnih gledališč v Banja Luki (Bosna in Hercegovina); Oktober 2015

===Nagrade Mini Teatra 2014===
* Nagrada za najboljšo igro in animacijo Violeti Tomič na 21. mednarodnem festivalu otroškega gledališča v Subotici (Srbija); September 2014
* Nagrada Robertu Smoliku za najboljšo scenografijo na 21. mednarodnem festivalu otroškega gledališča v Subotici (Srbija); September 2014
===Nagrade Mini Teatra 2013===
* Nagrada Zlata iskra za najboljšo predstavo 15. Mednarodnega lutkarskega festivala Zlata iskra v Kragujevcu (Srbija) za Sneguljčico; Maj 2013
* Nagrada igralcu Joseu v predstavi Sneguljčica za najboljšo igro 15. Mednarodnega lutkarskega festivala Zlata iskra v Kragujevcu (Srbija); Maj 2013
* Nagrada Robertu Smoliku za lutke in sceno za predstavo Sneguljčica 15. Mednarodnega lutkarskega festivala Zlata iskra v Kragujevcu (Srbija); Maj 2013
* -Nagrada za najboljšo predstavo na 4. festivalu mreže NETA (Nova Evropska Teatrska Akcija), Vratsa (Bolgarija); Maj 2013
* Nagrada Maruši Majer za najboljšo igralko 20. mednarodnega festivala otroškega gledališča Subotica (Srbija) za predstavo Zvezdica Zaspanka; Maj 2013
* Nagrada Mini teatru za Stol(čk)e Nika Goršiča na mednarodnem gledališkem Festivalu evropskega igralca v Makedoniji (Festival Actor of Europe) . Nagrada za najboljšo predstavo Stol(čk)i v izvedbi in režiji Nika Goršiča!. Predstava je bila prepoznana kot najboljši avtorski projekt prikazan na festivalu v vseh segmentih, igra, režija, tekst, dramaturgija in vizualnost predstave; Julij 2013
* Nagrada Mareku Bečki za najboljšo režijo na Drugem mednarodnem festivalu v Podgorici (Črna gora); September 2013
* Nagrada Robertu Smoliku za najboljšo scenografijona Drugem mednarodnem festivalu v Podgorici (Črna gora); September 2013
* Nagrada najboljšo predstavo otroške žirije zana Drugem mednarodnem festivalu v Podgorici (Črna gora); September 2013
* Velika igralska nagrada Risto Šiškov za najvišji igralski dosežek Niku Goršiču za Stol(čk)e Mini teatra, 21. mednarodni festival komornega gledališča Risto Šiškov v Makedoniji; September 2013
*Igralska nagrada ansamblu predstave Pekarna Mišmaš (Violeti Tomič, Tadeju Pišku in Joseu) 12. Mednarodnega festivala poklicnih otroških gledališč Banja Luka (Bosna in Hercegovina); Oktober 2013
*Severjeva nagrada 2013 Pii Zemljič za vlogo Pie v Zapiranju ljubezni (P. Rambert/režija Ivica Buljan); December 2013

===Nagrade Mini Teatra 2012===
*Nagrada Prešernovega sklada, [[Ivica Buljan]]
* Nagrada festivala SKUP' 2012 Marku Mandiću v predstavi ''Ma and Al'' (Ptuj, Slovenija)
* Grand Prix festivala za najboljšo uprizoritev v celoti 19. mednarodnega festivala otroškega gledališča Subotica (Srbija) za ''Sneguljčico''; Maj 2012
* Nagrada za najboljšo režijo 19. mednarodnega festivala otroškega gledališča Subotica (Srbija) režiserju Mareku Bečki za ''Sneguljčico''; Maj 2012
* Nagrada Maček iz žaklja otroške žirije 23. mednarodnega lutkovnega festivala Poletni lutkovni pristan 2012 (Maribor, Slovenija) za ''Sneguljčico''; September 2012
* Grand Prix za najboljšo uprizoritev v celoti Mednarodnega festivala poklicnih otroških gledališč v Banja Luki (Bosna in Hercegovina) za ''Sneguljčico''; Oktober 2012

===Nagrade Mini Teatra 2011===
*Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev na 46. Festivalu Borštnikovo srečanje (Herman Melville ''Bartleby, pisar'', r. Miloš Lolić)
*Borštnikova nagrada za najboljšo moško igro na 46. Festivalu Borštnikovo srečanje: Igor Samobor (Herman Melville ''Bartleby, pisar'', r. Miloš Lolić)
*Borštnikova nagrada za adaptacijo besedila na 46. Festivalu Borštnikovo srečanje:Miloš Lolić (Herman Melville ''Bartleby, pisar'', r. Miloš Lolić)
*Borštnikova nagrada za oblikovanje zvoka na 46. Festivalu Borštnikovo srečanje: Luka Ivanović (Herman Melville ''Bartleby, pisar'', r. Miloš Lolić)

*Vélika nagrada za najboljšo predstavo festivala "Male scene" v Reki, Hrvaška (''Kiklop'', r. [[Ivica Buljan]])
*Nagrada za scenografijo in nagrada za kostumografijo predstavi ''Kiklop''
, mednarodni gledališki festival Brez prevoda, Užice, Srbija (r. [[Ivica Buljan]])
*Nagrada Judita [[Marko Mandić|Marku Mandiću]] na Splitskem poletnem festivalu za vlogo v predstavi ''Ma&Al'', (r. [[Ivica Buljan]])
*nagrada [[Marek Bečka|Mareku Bečki]] za najboljšega režiserja Bienala slovenskih lutkovnih ustvarjalcev 2011 za predstavo ''Sneguljčica''
*Nagrada [[Elena Volpi|Eleni Volpi]] za najboljšo igralko in animatorko Bienala slovenskih lutkovnih ustvarjalcev 2011 v predstavi ''Sneguljčica''
*Nagrada [[Aljaž Jovanović|Aljažu Jovanoviću]] za najboljšega igralca in animatorja Bienala slovenskih lutkovnih ustvarjalcev 2011 v predstavi ''Sneguljčica''
*Nagrada Zlata paličica za posebni umetniški dosežek je prejel tandem son:DA (Metka Golec, Miha Horvat) za vizualno podobo v predstavi ''Sapramiška 2 – Sapramišja sreča'' v režiji [[Robert Waltl|Roberta Waltla]].

===Nagrade Mini teatra 2010===

*Nagrada Glavnega mesta Ljubljane za umetniške dosežke [[Robert Waltl|Robertu Waltlu]]. (Robert Waltl je sicer tudi prejemnik Župančičeve nagrade, nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije, več nagrad Združenja dramskih umetnikov Hrvaške, Assiteja Hrvaške in dobitnik številnih nagrad na mednaodnih festivalih v Sloveniji, Iranu, na Hrvaškem, Bosni, Srbiji, Poljskem, ....)
* [[Sanja Jurca Avci]] je na Mednarodnem otroškem gledališkem festivalu Pozorište Zvezdarište v Beogradu 2011 prejela nagrado za najboljšo scenografijo. ([[Andrej Rozman]]: ''Janko in Metka'')
*Nagrada 17. Mednarodnega festivala otroškega gledališča v Subotici igralcem [[Nika Rozman|Niki Rozman]], Anžetu Zevniku in [[Peter Harl|Petru Harlu]] za igralsko animatorsko mojstrovino (H.C. Andersen: ''Grdi raček'', r. [[Robert Waltl]])
*Nagrada Zlatka Šugmana [[Robert Waltl|Robertu Waltlu]] decembra 2010 za uprizoritev Monologa iz predstave ''Noč čisto na robu gozdov'' v režiji [[Ivica Buljan|Ivice Buljana]]
*Na festivalu Monodrama Ptuj 2010 so za najboljšo monodramo zadnjih dveh sezon razglasili predstavo ''Noč čisto na robu gozdov'' v režiji [[Ivica Buljan|Ivice Buljana]].
*Gran Prix za najboljšo predstavo na mednarodnem gledališkem festivalu Skupifest v Skopju v Makedoniji predstavi ''Ma&Al'' v produkciji Mini teatra (r. [[Ivica Buljan]])
*Nagrada [[Primož Pirnat|Primožu Pirnatu]] za vlogo v predstavi ''Medvedek zleze vase'' na Otroškem gledališču RS v Banjaluki.
*Premio Villenueva - Critica Cubana; nagrada kubanskih kritikov in pisateljev za najboljšo tujo predstavo, prikazano na Kubi v letu 2009 (''Macbeth po Shakespearu'', r. [[Ivica Buljan]])

==Izobraževanje==
Mini teater poleg umetniške produkcije organizira izobraževalne dejavnosti, ki potekajo znotraj projekta Puppet Nomad Academy 3. Gre za serijo potujočih delavnic in tečajev z namenom združevanja velikih mojstrov lutkarstva in prenašanja njihovih znanj na mlajše generacije. Drugi del projekta je uporaba teh znanj pri ustvarjanju predstav ali manjših projektov v različnih državah ter organizacija delavnic za najmlajše občinstvo.

==Viri in literatura ==

==Multimedia ==
* [http://www.youtube.com/watch?v=Oep2cpaSlLc Macbeth po Shakespearu]
* [http://www.youtube.com/watch?v=ejG8zxbzX8A Ma and Al]
* [http://www.youtube.com/watch?v=xGOEu0BVels Bartleby, pisar]
* [http://www.youtube.com/watch?v=y0bkgyk0cio Splendid]
* [http://www.youtube.com/watch?v=eD8Mp_JlnAc Tristan in Izolda]

* [http://www.youtube.com/watch?v=OS2ccDoZ8HE Morrison in štirje letni časi]
* [http://www.youtube.com/watch?v=cd4TsNeq1VQ Pekarna Mišmaš]
* [http://www.youtube.com/watch?v=_gGP_17y3fI Sapramiška 2 - Sapramišja sreča]
* [http://www.youtube.com/watch?v=mEzp6akqI7A Troglavi zmaj in princeske]

==Zunanje povezave==
*[http://www.mini-teater.si/client.si/index.php Mini teater]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/nagrada-za-igralsko-mojstrstvo-mini-teatru Nagrada za igralsko mojstrstvo Mini teatru - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/mini-teater-na-festivalu-v-belorusiji Mini teater na festivalu v Belorusiji - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/mini-teater-ljubljana-v-subotici Mini teater Ljubljana v Subotici - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/salon-mini-teatra-in-dobra-literatura Salon Mini teatra in dobra literatura - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/mini-teater-v-javnem-interesu Mini teater v javnem interesu - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/replike-mini-teater Replike: Mini teater - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/mini-teater/stran/1 Kritike uprizoritev - www.sigledal.org]

Mini teater Ljubljana

2016-05-11T08:02:40Z

MitjaS:

[[Kategorija:Organiziranost|Mini teater Ljubljana]]
[[Kategorija:Zgodovina|Mini teater Ljubljana]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mini teater Ljubljana]]
[[Kategorija:Nevladne organizacije|Mini teater Ljubljana]]
[[Kategorija:Izobraževanje|Mini teater Ljubljana]]
[[Kategorija:Delavnice, seminarji|Mini teater Ljubljana]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Mini teater Ljubljana]]
*<nowiki>Ustanovitelja:</nowiki>[[Robert Waltl]] in [[Ivica Buljan]]
*<nowiki>Leto ustanovitve:</nowiki>1999
*<nowiki>Oblika organiziranosti:</nowiki>zasebni zavod za promocijo in izvedbo lutkovnih in gledaliških predstav
*Prireja '''[[Mini poletje za otroke]]''', '''[[Festival srednjeveške in renesančne glasbe in gledališča]]'''
*<nowiki>Direktor in umetniški vodja:</nowiki>Robert Waltl

[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja]]
[[Kategorija:Začetek 21. stoletja]]
[[Kategorija:Zgodovina]]
[[Kategorija:Lutkovno gledališče]]

[[Kategorija:Zvrsti]]

==Video==
{{ #embed:youtube| R5G1YhGQXfI }}
==Predstavitev gledališča ==
Mini teater s sloganom MI(NI)SMOMINI je zagotovo eno najaktivnejših in najuspešnejših gledališč v našem prostoru. Je prepoznavno slovensko mesto kreacije s tako doma kot tudi v tujini večkrat nagrajenimi predstavami, ustvarjalci in izvajalci - od Marka Mandića, Pie Zemljič, Igorja Samoborja, Milene Zupančič, Primoža Pirnata, Jureta Henigmana, Janje Majzelj, Polone Juh, Saše Tabakovića, Aljaža Jovanovića, Nine Ivanišin, Domna Valiča in Josa do Jurija Součka, Polone Vetrih, Janeza Starine, Sandija Pavlina, Nika Goršiča, Radka Poliča in Jožice Avbelj, če naštejemo res le nekatere od izjemnih igralcev skoraj 150-članskega “mini” ansambla. Kakovostne gledališke in otroške predstave pa soustvarjajo tudi umetniki in ustvarjalci iz tujine (od Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Slovaške in Belorusije do Združenih držav Amerike, Rusije in Čada).

Ne, Mini teater zagotovo ni mini. Poleg dvorane na Ljubljanskem gradu ima tudi dvorano in popolnoma prenovljen rezidenčni center na Križevniški ulici 1, ki je prav s prihodom Mini teatra doživela preporod. Okoli Mini teatra pa se je spletla tudi nova kulturna četrt prestolnice, Križevniška, ki povezuje tako ustvarjalce in obiskovalce predstav, Ljubljančane in obiskovalce mesta.

===Osnovna dejavnost Mini teatra===
Zasebna gledališča v Sloveniji niso več redkost, repertoarno-umetniška pač. Mini teater je eno redkih gledališč, ki svojo prepoznavnost gradi na programu in kakovosti. Vse to dokazujejo nagrade in želja po povezovanju s podobnimi idejami v širšem evropskem prostoru.

Mini teater je prepoznavno slovensko mesto kreacije. Naše predstave so večkrat nagrajene na številnih domačih in tujih festivalih, enako ustvarjalci in izvajalci naših predstav. Je umetniško gledališče, javno gledališče in k temu je usmerjen tudi program, ki ga soustvarjajo številni priznani domači in tuji ustvarjalci. Vabila na številne festivale v letu 2012 in aktivna vpetost v projekte EU Kultura, kjer že leta sodelujemo, pa dokazujejo, da je kvaliteta naših programov prepoznavna tudi v okviru evropskih programov kulture.

Cilj Mini teatra je predvsem kakovostno gledališče za vse starostne skupine, v gledališče privabiti več publike, ciljna skupina pa so tako otroci in družine kot tudi mladi, študentje, odrasla publika in strokovna javnost.

Privilegij Mini teatra je eksperimentiranje z različnimi oblikami, po čemer se ločimo od drugih repertoarnih gledališč. Naš končni cilj ni ustvarjanje klasičnih predstav, temveč raziskovanje nečesa novega in podajanje na ozemlje zahtevnejših gledaliških form.

Umetnost, za kakršno si prizadeva Mini teater, je tista, pri kateri se ustvarjalci posvečajo kreiranju dramskih napetosti, emocionalni môči, subverzivnemu potencialu, poeziji v njeni mnogopomenskosti. Ta heterogenost vključuje najrazličnejše forme raziskovanja. Mini teater preizprašuje nove oblike monodrame, performansa, dialoga, fizičnega gledališča, živega branja romana, interpretacijo neznanih besedil, navzočnost političnega, rodnega, teoretičnega diskurza. Mini teater se upira tistemu, čemur Ariane Mnouchkine pravi »literatura v kostumih«.

Naše poslanstvo gre v smeri gledališča, zasnovanega na delu, na improvizaciji in osvajanju tistega najglobljega v igralčevem telesu. Mini teater neguje duh skupine, kakršno so razvili Peter Brook, Tadeus Kantor, Grotowski, Living Theatre. Igralca vključujemo v skupino, sozvočje celote, velikodušnosti do partnerja v ustvarjanju in do občinstva.

===Uspešnost===

Predstave Mini teatra so hitro prerasle začetno zasnovo predvsem po zahtevnosti. Pravi preboj se je najprej zgodil v tujini, kjer so že zgodaj prišle tudi nagrade in vabila na pomembne festivale. Doma pa se je odprlo z nagradami na Borštnikovih srečanjih, začenši s Schneewittchen After Party, kasneje z Macbethom po Shakespearu in nato še s predstavo Bartleby, pisar.

Program Mini teatra ustvarjajo najpomembnejši slovenski in tuji ustvarjalci ter najbolj eminentni režiserji. Umetniški vodja postdramskega programa, večkrat nagrajeni režiser in dramaturg ter letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, Ivica Buljan, otroškega programa pa Robert Walti, oba tudi mednarodno uveljavljena umetnika, pa sta zagotovo zagotovilo ne le kakovostno zastavljenega programa, ampak tudi njegove izvedbe in mednarodne odmevnosti.

Poleg odličnih odzivov strokovne kritike, javnosti in gostovanja na številnih uglednih festivalih doma in v tujini, pa že zdaj zavidanja vredni kvantiteti naše letne produkcije nikakor ni mogoče očitati zdrsa v neustvarjalno preigravanje ustaljenih in videnih gledaliških prijemov. Večina produkcije Mini teatra izžareva kreativno željo po raziskovanju mej tako lutkovne kot dramske govorice, celotni program pa je zasnovan na programski pestrosti, premišljeni starostni segmentaciji publike, pestrem in kvalitetnem izboru sodelujočih avtorjev in ustvarjalcev ter razviti mreži koproducentov.

Da smo v naši produkciji tako lutkovnih kot gledaliških predstav izjemno uspešni, ne dokazuje le statistika, ki govori o več kot 400 odigranih predstavah letno, o obisku več kot 50 tisoč obiskovalcev letno, pač pa predvsem številna vabila na prestižne mednarodne gledališke festivale, kjer se v zadnjih letih nahajamo v družbi najzanimivejših svetovnih gledališč in režiserjev kot so, Robert Wilson, Robert Lepage, Jan Fabre, Kristijan Lupa, Ellen Stuart, Pekinška opera, in številni drugi, po drugi strani pa smo prejemniki številnih nagrad tudi na domačih gledaliških festivalih (Borštnikovo srečanje) in lutkovnem bienalu slovenskih ustvarjalcev, kjer smo na zadnjih dveh festivalih prejeli najvišja priznanja, med drugim letos tudi gran prix za Pravljico o carju Saltanu, za najboljšo predstavo v celoti.
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

===Mednarodno sodelovanje===
Do sedaj smo realizirali plodno sodelovanje z lutkovnimi umetniki iz znanih gledaliških šol iz Moskve, Prage, Sofije, Jeruzalema, Anglije in Nemčije. Trenutno zelo aktivno sodelujemo predvsem z gledališkimi in lutkovnimi umetniki iz znanih šol Rusije in Belorusije, umetniki iz Češke in Hrvaške.

Tako je v pri nas ustvarjal Puškinovega Carja Saltana režiser ene najznamenitejših gledališč in akademij, Anatolija Vasilijeva, Aleksander Anurov, Puškinove tragedije je režiral profesor in režiser iz Minska, Aleksej Leljauski, januarja 2007 je v našem gledališču ustvarjal mladi diplomant akademije Piotra Fomenka GITIS iz Moskve, Vasilij Sennin s svojim pogledom na Oscarja Wildea. Pomemben je tudi izbor mladinske literature kot predloge za naše predstave, tako smo se ukvarjali z deli Aleksandra Sergejeviča Puškina, Ivane Brlić Mažuranić, Hansa Christiana Andersena, Oscarja Wilda, Wilhelma Hauffa, Toona Tellegena, Jana Grabowskega in bratov Grimm.

Režiserji, ki ustvarjajo pri nas, so zagotovo intrigantni ne le v ožjem kulturnem prostoru ampak imajo svojo veljavo tudi v tujini, naj omenimo samo Ivico Buljana, Slavča Malenova, Aleksandra Anurova, Ivana Talijančića, Pavla Polaka, Mareka Bečko. Pa tudi Roberta Waltla, ki je za svoje režije predstav v tujini že prejel več nagrad, Ivano Djilas in Nicka Upperja.

Pomembne aktivnosti Mini teatra pa so povezane tudi s sodelovanjem s tujino in mednarodna gostovanja ter festivali. Naši kontakti s festivali, gledališči in umetniki so intenzivni in številni.

Mini teater je v osmih letih obstoja gostoval na številnih uglednih mednarodnih gledaliških in lutkovnih festivalih: Rusija, Belorusija, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Avstrija, Belgija, Italija, Iran, Venezuela, Egipt, Albanija, Bolgarija, Srbija in Črna Gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Pakistan,Nizozemska, ZDA, Velika Britanija, Danska, Kuba, Španija, Francija.

====Mednarodna gostovanja Mini teatra v letu 2012====
Budimpešta (Madžarska), Trst (Italija), Zagreb (Hrvaška), Beograd (Srbija), Szeged (Madžarska), Subotica (Srbija), Talin (Estonija), Novi Sad (Srbija), Lomža (Poljska), Erfurt (Nemčija), Zadar (Hrvaška), Banja Luka (BIH), Moskva (Rusija)

====Mednarodna gostovanja Mini teatra v letu 2011====
New York (ZDA), Budimpešta (Madžarska), Armenija, Zagreb (Hrvaška), Gorica in Trst (Italija), Praga (Češka), Srbija, Črna Gora, Makedonija ter Bosna in Hercegovina.)

====Mednarodna gostovanja Mini teatra v letu 2010====

Tujina: Zagreb (Hrvaška)- večje število gostovanj z različnimi predstavami, Minsk (Belorusija), Trst (Italija), Armenija, Praga (Češka), Seul (Južna Koreja), Beveren (Belgija), Banja Luka (BIH), Skopje (Makedonija), Šentjanž (Avstrija), Ankara (Turčija)

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

===Prisotnost slovenskih besedil===
V našem programu je seveda izredno pomembna tudi prisotnost slovenskih besedil. Tako smo posegli po slovenski ljudski zakladnici in koledniškem izročilu v predelavah sodobnih slovenskih avtorjev, kot sta pesnici [[Lili Novy]] in [[Vida Taufer]], [[Josip Ribičič]], pa [[Kristina Brenkova]] in [[Marija Vogelnik]], pa tudi pesnik in dramatik [[Andrej Rozman Roza]], in sodobni slovenski avtorji [[Ana Duša]], [[Dea Volarič]] in [[Rok Vilčnik]].

Leta 2009 smo premierno uprizorili gledališko-lutkovno predstavo Medvedek zleze vase po kultni radijski igri Franeta Puntarja, enega osrednjih avtorjev slovenske mladinske igre. Leta 2011 nadaljevanje uspešnice Svetlane Makarovič ''Sapramiška 2 - Sapramišja sreča'' in leta 2012 kultno ''Pekarno Mišmaš''. Letošnja noviteta pa je tudi vsem dobro znana ''Zvezdica Zaspanka'' Franeta Milčinskega - Ježka.

===Postdramsko gledališče===
Druga linija Mini teatra, tako imenovano Post-dramsko gledališče, pa se intenzivno ukvarja s promocijo sodobne svetovne dramske literature ter afirmacijo modernih režijskih praks.

Mini teater je prvi v Sloveniji izvedel danes kultnega Roberta Walserja, z opaznimi odmevi v svetu. Prvi smo izvedli ''Noč čisto na robu gozdov'' Bernard-Marie Koltesa in prvi v Sloveniji objavili prevode njegovih dram. Prvi na svetu pa smo izvedli njegovi mladostni deli ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu'' in ''Marš - Visoka pesem''.

V petnajstih letih je Mini teater ustvaril številne, tako s strani občinstva kot tudi stroke, priznane predstave. Poleg treh velikih Borštnikovih nagrajenk Schneewittchen After Party, Macbeth po Shakespearu in Bartleby, pisar so tukaj tudi kolaž besedil J. D. Salingerja in B.-M. Koltèsa Ma and Al, Medeja material, monodrama Roberta Waltla ''Noč čisto na robu gozdov'' ali V samoti bombaževih polj z Markom Mandićem in Robertom Waltlom v režiji Ivice Buljana, ''Persona'' Janeza Pipana z Janjo Majzelj, Polono Juh, Pio Zemljič in Jožico Avbelj, pripredba Cankarjevega ''Kurenta'' z Jurijem Součkom, ''Stol(čk)i'' Nika Goršiča po E. Ionescu, zgodba večnih ljubimcev ''Tristana in Izolde'' v angleškem jeziku v režiji Zoltana Balázsa, preplet kriminalističnega romana in metadrame, slovenska praizvedba ''Splendida'' Jeana Geneta in Senke Bulić ter ''Divjad'', prvi gledališki projekt Nejca Gazvode, in ''Zapiranje Ljubezni'' s Pio Zemljič in Markom Mandićem v režiji Ivice Buljana, ki ju pripravljamo za jesen, če izpostavimo le nekatere.

===Gostovanja v Sloveniji===
Izjemno pomembna usmeritev Mini teatra je tudi pokrivanje Slovenije s kvalitetnimi lutkovnimi in gledališkimi predstavami. Predstave Mini teatra so tako danes sestavni del skoraj vseh otroških abonmajev v Sloveniji, hkrati pa skoraj ni malo večjega mesta v Sloveniji, kjer še nismo gostovali. Naše predstave gostujejo po vsej Sloveniji in tujini, z veseljem se bomo odzvali tudi vašemu vabilu in vas obiskali.

===Gostovanja v Zamejstvu===
Pomembna pa so tudi gostovanja Mini teatra pri Slovencih izven matične domovine. Tako smo v tesnih stikih s Slovenci v Avstriji (Šmihel, Železna kaplja, Šentjanž, Celovec), v Italiji ( Trst, Devin, Stara Gorica), na Madžarskem (Števanovci) in na Hrvaškem (Slovensko društvo Triglav iz Splita, Reka, Pula, Zagreb). Verjamemo anamreč, da tudi z našimi predstavami krepimo zavest o slovenstvu in pomagamo pri kulturnem razvoju naše manjšine v tujini.

====Gostovanja Mini Teatra v letu 2012====
Trbovlje, Nova Gorica, Škofja Loka, Koper, Slovenj Gradec, Medvode, Grosuplje, Žalec, Ptuj, Kočevje, Šentjernej, Radovljica, Trebnje, Maribor, Kamnik, Krško, Dovje-Mojstrana, Domžale, Ljutomer, Velenje, Kranj, Murska Sobota

====Gostovanja Mini Teatra v letu 2011====
Kranj, Ajdovščina, Domžale, Idrija, Slovenj Gradec, Trbovlje, Nova Gorica, Škofja Loka, Koper, Grosuplje in Žalec

====Gostovanja Mini Teatra v letu 2010====
Ajdovščina, Koper, Kranj, Domžale, Nova Gorica, Slovenj Gradec, Ptuj, Vrhnika, Črnomelj, Ravne na Koroškem, Grosuplje, Dobrna, Krško, Lendava, Trbovlje, Rogaška Slatina, Kozje, Portorož, Žalec, Maribor, Velenje, Idrija, Šmihel, Mežica, Murska Sobota, Tolmin, Novo Mesto

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

===Koprodukcije===
Tudi koprodukcije so pravilo Mini teatra, tako so naše predstave nastale oz. nastajajo v koprodukcijah s [[Cankarjev dom|Cankarjevim domom]], [[Gledališče Glej|Gledališčem Glej]], [[festival Ljubljana|Festivalom Ljubljana]], Hrvaškim narodnim gledališčem I. pl. Zajca Rijeka, Mladinskim kulturnim centrom Maribor, ARL Dubrovnik, Novim kazalištem Zagreb, Kazalištem Hotel Bulić, Teatrom ITD, [[Freyer teater|Freyer teatrom]], [[Gledališče jaz in ti|Gledališčem Jaz in ti]], [[Globalni teater|Globalnim teatrom]], WaxFactory iz New Yorka, [[Festival Ex ponto|Festivalom Ex Ponto]], [[UNIMA Slovenija,]] [[Exodos|Exodosom]], Mestnim gledališčem Žar ptica iz Zagreba in Dječjim kazalištem Osijek,[[Slovensko stalno gledališče Trst|Stalno slovensko gledališče iz Trsta]], [[mestno gledališče Ptuj|Mestno gledališče Ptuj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]].
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
===Festivali===

====Mini poletje, mednarodni festival za otroke====
Pomembna produkcija Mini teatra je tudi mednarodni lutkovni festival [[Mini poletje za otroke]], ki ga že petnajsto leto z izjemnim uspehom pripravljamo v Ljubljani.

Že 15. mednarodni festival za otroke, Mini poletje Mini teatra, bo tudi letos poskrbel za nove nepozabne poletne mesece in pritegnil mnoge Ljubljančane, obiskovalce prestolnice in turiste. Čakajo nas odlične predstave Mini teatra, na gostovanje v Ljubljano pa pridejo tudi zanimive predstave iz tujine. Poleg nepozabnih lutkovnih predstav pa bo Mini teater v sodelovanju s KUD-om Sredina ob poletnih nedeljah organiziral tudi za ustvarjalne delavnice za otroke!

Mini poletje je torej festival, ki združuje vse generacije - od najmlajših in mladine do njihovih staršev in starih staršev, ki si skupaj ne le ogledajo predstave, pač pa z otroki tudi ustvarjajo in se skozi kreativnost povezujejo.

Festival vsako leto nadgrajujemo, s kvalitetno predstavitvijo mednarodnih lutkovnih in gledaliških predstav ter gledališč pa bomo nadaljevali tudi v vseh naslednjih letih. Ljubljanskemu občinstvu bodo tako predstavljena gledališča iz Slovaške, Češke, Madžarske, Belgije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije, če naštejemo le nekatere izmed gostujočih držav. Festival pa bomo dodatno nadgradili tudi z didaktičnimi ustvarjalnimi vsebinami in tematsko orientacijo na izrazitejšo predstavitev posamezne nacionalne umetnosti za otroke.

====Srednjeveški dnevi v Ljubljani in Festival srednjeveške in renesančne glasbe====

V letu 2014 bo Mini teater ob pomoči Turizma Ljubljana in MOL-a že petjastič pripravil Srednjeveške dneve v Ljubljani in že desetič zapored mini Festival srednjeveške in renesančne glasbe, ki se bo odvijal na Križevniški ulici in drugih lokacijah po Ljubljani. V preteklih letih se je pokazalo, da ta festival spada med pomembnejše glasbene predstavitve srednjeveške glasbe v Sloveniji, Srednjeveški dnevi pa med največjo in najbolj atraktivno turistično prireditev v Ljubljani. Z velikim veseljem namreč ocenjujemo, da se je lanskoletnega dogodka udeležilo več kot 5.000 ljudi.

Kostumirani srednjeveški plemiči, dame, vitezi in metalci zastav bodo tudi letos pritegnili veliko pozornosti, vsi, željni potovanja v preteklost, pa bodo zagotovo uživali. Na lokacijah od Križevniške ulice do Magistrata in Tromostovja ter Kongresnega trga in Trga francoske revolucije, v programu z več kot 200 nastopajočimi brez dvoma ne bo dolgčas nikomur. Med mečevanjem, postavitvijo viteškega tabora in številnimi družabnimi igrami, pa seveda ne bosta manjkala niti srednjeveška glasba in ples

====Nedeljski lutkovni popoldnevi in nedeljski grajski lutkovni popoldnevi====
pa so unikat v slovenskem kulturnem prostoru, saj ni gledališča, kjer bi se že petnajst let nepretrgoma odvijale lutkovne predstave ali gledališke predstave nasploh.

===Kulturna četrt Križevniška===

Mini teater je tudi pobudnik nove kulturne četrti Križevniška kot povezovalnega elementa vseh ustvarjalcev in ponudnikov umetniških in kulturnih vsebin na levem bregu Ljubljanice. Križevniška namreč povezuje vse, ki danes tukaj ustvarjajo in delajo ter združuje umetnike, ustvarjalce in stanovalce, takoj pa je naletela tudi na veliko zadovoljstvo in zanimanje obiskovalcev in turistov.

Na Križevniški ulici so postavljene tudi domiselne klopi, namenjene druženju in prijetnemu počitku. Popisane so z imeni in kratkimi opisi “križevniških” ustvarjalcev in opremljene s knjižicami, pripetimi ob strani, ki zgodovino ulice in četrti predstavijo tako v slovenščini kot v angleščini. V samokolnicah ob njih lahko iz črk sestavljamo misli, drevesa in rože na oknih pa ustvarjajo sproščujoče vzdušje v strogem centru mesta. Križevniška četrt je v sklopu projekta Urbane intervencije in ozelenitve opremljena tudi z malimi likovnimi instalacijami, novimi napisi in označevalnimi tablami, postavitev urbane opreme in ozelenitev ulice pa je takoj naletela na veliko zadovoljstvo in zanimanje stanovalcev, obiskovalcev in turistov. ''»Ali postaja slovensko glavno mesto zato kaj bolj prijazno do svojih prebivalcev? Prav gotovo. To dokazujejo tudi nekatere spremembe v obnašanju. Prebivalci oživljenih predelov Ljubljane se med seboj poznajo in tudi pozdravljajo . Kot včasih na vasi ali v manjših mestih. V hitrih in trpkih časih pa take geste štejejo precej več, kot je videti na prvi pogled,«'' je v članku za Adria In-flight Magazine zapisal tudi Matjaž Potokar.

Otvoritev kulturne četrti Križevniška in projekt ozelenitve, ki je pomenil eno redkih urbanih intervencij v središču Ljubljane ter obenem novo možnost kulturne revitalizacije mesta, avgusta 2011, je potekala pod taktirko Mini teatra. ''»S prireditvami želimo Ljubljančane zvabiti na ulico, da se družijo in so ponosni na izročilo Križevniške. Postavili smo klopi, posadili drevje in rože. Šalamunova sedemdesetletnica je bila idealna priložnost, da se z Ivico oddolživa temu velikemu svetovljanu. Performans pa je pomagal odkriti vse skrite kotičke, ki jih ponuja Križevniška z okolico. Morda je še bolj pomembno, da se tudi danes življenje in kultura nista umaknila z ulice. Želja snovalcev, prenesti energijo življenja iz gledališča na ulico, se uresničuje. Običajno pa se dogajanje najbolj razmahne poleti,«'' pojasni Robert Waltl, direktor Mini teatra.

===Abonma Transferzala===
V naslednjo sezono bo Mini teater vstopil tudi z novim abonmajem TRANSFERZALA. Popotnikom TRANSFERZALE, ki bodo z abonmajem spoznavali ljubljanske neodvisne odre, bo Mini teater ponudil veliko Boršnikovo nagrajenko 2011, predstavo Bartleby, pisar z Igorjem Samoborjem ter dve noviteti naslednje sezone – avtorski projekt odličnega mladega pisatelja in režiserja Nejca Gazvode s šestimi izjemnimi mladimi igralci, Divjad, ter Zapiranje Ljubezni s Pio Zemljič in Markom Mandićem v režiji Ivice Buljana.

Abonma TRANSFERZALA je gledališko-plesni abonma, ki združuje izbor predstav petih ljubljanskih neodvisnih odrov - Gledališča Glej, Mini teatra, Plesnega Teatra Ljubljana, Stare mestne elektrarne - Elektro Ljubljana in Centra kulture Španski borci.

V sezoni 2013/2014 ponujamo vrhunske produkcije drznih ustvarjalcev, ki nastajajo na naših odrih. Pri sestavi abonmaja pa se boste ravnali zgolj in le po svojem okusu in času, ki ga imate na voljo - odvisni boste samo od sebe, torej neodvisni. Kot mi.

Vaš abonma bo potovanje, »transferzala« po petih kulturnih postojankah. Nudi vam petnajst različnih predstav, med katerimi si boste izbrali po eno z vsakega odra. Petim predstavam po vaši izbiri pa bo sledil zaključni dogodek s programskim presenečenjem in zabavo, na kateri se boste spoznali med sabo, z nami in z umetniki.

Vaša pot po Transferzali ne bo v breme ne vašemu telesu ne vašemu žepu. Sezonska izkaznica za gledališko-plesno potovanje je namreč le 25 evrov, ogled ostalih predstav iz abonmajske ponudbe pa vam bo omogočila s kar 50% popustom.

Abonma TRANSFERZALA 2013/2014 - prvo potovanje po petih združenih neodvisnih odrih Ljubljane!

5 neodvisnih odrov
15 predstav
Tvoj izbor.
Tvoja pot.
Abonma Transferzala.

Več tudi na spletni strani www.transferzala.si

==Direktorji in umetniški vodje==
*1999 - [[Robert Waltl]], direktor in umetniški vodja
* 1999 - [[Ivica Buljan]], umetniški vodja postdramskega gledališča

==Seznam režiserjev ==
*[[Andrej Adamek]] - ''Take ljudske''
*[[Aleksander Anurov]] - ''Pravljica o carju Saltanu''
*[[Marek Bečka ]] - ''Obuti maček'', 'Sneguljčica', 'Mizica, pogrni se'', 'Pogumna Molly''
*[[Luis Zornoza boy]] - ''Srečni kraljevič''
*[[Barbara Bulatović]] - ''Črna kuhna''
* Senka Bulić - Splendid
*[[Ivica Buljan]] - ''Kvartet'', ''Marš - Visoka pesem'', ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu'', ''Medeja material'', ''Schneewittchen After Party, Noč čisto na robu gozdov, Josep, Sallinger, Jackie, Kiklop, Mojca Pokrajculja, Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča, Mala morska deklica, 'Ma and Al, Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker, Macbeth po Shakespearu, V samoti bombaževih polj''
* Zoltán Balázs - ''Tristan in Izolda''
*[[Ivana Djilas]] - ''Drugačen'', ''Ko nihče ni imel kaj početi''
* [[Nejc Gazvoda]] - Divjad
*[[Janez Lapajne]]- ''Razsutje''
*[[Aleksej Leljavski]] - Puškin - "male tragedije"
*[[Edi Majaron]] - ''Osel Nazarenski''
*[[Slavčo Malev]] - ''Žabji kralj'', ''Začarani štorklji'', ''Kalif štrk''
*[[Ivan Peternelj]] - ''Avgusta''
*[[Pavel Polak]] - ''Rdeča kapica'', ''Trije prašički'' in ''Palček''
* Mirko Rajas - Morrison in štirje letni časi
*[[Vasilij Senin]] - ''Ribič in njegova duša''
*[[Nina Skrbinšek]] - ''Čudežna skrinjica'', ''Čarobni prah''
Peter Srpčič - Mahmud
*[[Ivan Talijančić]] - ''...She said''
*[[Eka Vogelnik]] - ''O miški, ki si je trebušček raztrgala''
*[[Jasna Vombek]] - ''Moderato cantabile''
*[[Robert Waltl]] - ''Miškolin'', ''Palčica'', ''Janko in Metka'', ''Mojca Pokrajculja'', ''Volk in kozlički'', ''Prebrisani zajec Sparky'' in ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'', 'Palčica'', ''Sapramiška 2 - Sapramišja sreča, Pekarna Mišmaš, Zvezdica Zaspanka''
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Seznam igralcev ==
*MIHA ARH - Trije prašički, Palček, Mojca Pokrajculja
*IVA BABIĆ - Razsutje
*SENKA BULIĆ - Medeja material, Marš - Visoka pesem
*SEBASTIJAN CAVAZZA - Razsutje
*DAMJANA ČERNE - Avgusta
*DION DOULIS - ...She said
*IVANA DJILAS - Ko nihče ni imel kaj početi
*JURIJ DREVENŠEK - Macbeth after Shakespeare, Divjad
*PRIMOŽ EKART - Razsutje
*VERONIKA DROLC - Dan umorov v zgodbi o Hamletu, Schneewittchen After Party,Mojca Pokrajculja, Ribič in njegova duša
*NIKO GORŠIČ - Schneewittchen After Party, Marš - Visoka pesem, Stol(čk)i
*SUZANA GRAU - Rdeča kapica
*LUCIJA GRM - Prebrisani zajec Sparky, Deklica s culico
*GREGOR GRUDEN - Mala morska deklica
*DITKA HABERL - Medeja material, Marš - Visoka pesem, Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker
*AKIRA HASEGAWA - Pravljica o carju Saltanu, Avgusta
*NINA IVANIČ - Čudežna skrinjica, Čarobni prah
*GAŠPER JARNI - Trije prašički, Puškin - Gostija v času kuge, Mozart in Salieri, Skopi vitez in Kamniti gost, Obuti maček
*VESNA JEVNIKAR - Prebrisani zajec Sparky
*JOSE - Dan umorov v zgodbi o Hamletu, Marš - Visoka pesem, Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker, Obuti maček, Ribič in njegova duša, Sneguljčica, Mizica, pogrni se, Morrison in štirje letni časi, Pogumna Molly, Kako ujeti zvezdo
*ALJAŽ JOVANOVIĆ - Sneguljčica, Pekarna Mišmaš, Mizica, pogrni se, Divjad
*EMIR JUŠIČ PIBER - Miškolin, O miški, ki si je trebušček raztrgala, Osel Nazarenski
*OLGA KACJAN - Janko in Metka, Marš - Visoka pesem
*MAŠA KAGAO KNEZ - Marš - Visoka pesem, Ribič in njegova duša
*ASJA KAHRIMANOVIĆ - Rdeča kapica
*ANA KARIĆ - Schneewittchen After Party, Marš - Visoka pesem, Kvartet / *KARIN KOMLJANEC - Miškolin
*MAJA KONČAR - Čarobni prah, Čudežna skrinjica
*BARBARA KUKOVEC- Avgusta, Janko in Metka, Drugačen
*ERIKA LATTA - ...She said
*MINCA LORENCI - Dan umorov v zgodbi o Hamletu
*VESNA LUBEJ - Volk in kozlički
*MARUŠA MAJER - Zvezdica zaspanka, Morrison in štirje letni časi, Divjad
*MARKO MANDIĆ - Medeja material, Marš - Visoka pesem, Macbeth po Shakespearu, Ma and Al, Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker, V samoti bombaževih polj, Zapiranje ljubezni
*NATAŠA MATJAŠEC -Pravljica o carju Saltanu
*DRAGO MILINOVIĆ - Razsutje
*ANDREJ MURENC - Rdeča kapica
*IVAN PETERNELJ - Avgusta
*TOMAŽ PIPAN - Volk in kozlički, Prebrisani zajec Sparky
*TADEJ PIŠEK - Sapramiška 2 - Sapramišja sreča, Pekarna Mišmaš, Tristan in Izolda, Zvezdica Zaspanka, Žabji kralj, Kako ujeti zvezdo
*MATEJ PUC - Rdeča kapica, Divjad
*MATEJA PUCKO - Drugačen
*BOŠTJAN GORENC PIŽAMA - Črna kuhna
*NINA SKRBINŠEK - Volk in kozlički, Ko nihče ni imel kaj početi
*VESNA SLAPAR - Miškolin
*JURIJ SOUČEK - Janko in Metka, Miškolin
*PETRA STARE - Take ljudske
*KATARINA STEGNAR - ...She said
*AJDA SMREKAR - Sapramiška 2 - Sapramišja sreča, Divjad
*EDO STRAH - Osel Nazarenski
*ROMANA ŠALEHAR - Razsutje
*IGOR ŠTAMULAK - Puškin - Gostija v času kuge, Mozart in Salieri, Skopi vitez in Kamniti gost, Miškolin, Zvezdica Zaspanka
*MILAN ŠTEFE - Začarani štorklji, Pravljica o carju Saltanu, Volk in kozlički,Ko nihč ni imel kaj početi, Mojca Pokrajculja, Prebrisani zajec Sparky
*ANDREJ ŠTULAR - Take ljudske
*ALJOŠA TERNOVŠEK - Janko in Metka
*VIOLETA TOMIČ - Mojca Pokrajculja, Sapramiška 2 - Sapramišja sreča, Pekarna Mišmaš
*TOMISLAV TOMŠIČ - Rdeča kapica, Začarani štorklji
*BRINA SAJE VOGELNIK- O miški, ki si je trebušček raztrgala
*TINA VRBNJAK - Divjad
*ROBERT WALTL - Kvartet, Dan umorov v zgodbi o Hamletu, Schneewittchen After Party, Noč čisto na robu gozdov, Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča, Žabji kralj, Kalif Štrk, Srečni kraljevič, Osel Nazarenski in Palčica
*PIA ZEMLJIČ - Marš - Visoka pesem, Mala morska deklica, Zapiranje ljubezni
*TJAŠA ŽELEZNIK - Trije prašički, Palček
*ROBERT KOROŠEC - Tristan in Izolda, Troglavi zmaj in princeske, Pogumna Molly, Kako ujeti zvezdo
*JERNEJ ČAMPELJ - Tristan in Izolda
*ROK KUNAVER - Tristan in Izolda
*VESNA VONČINA – Ali Baba in štirideset razbojnikov, Trije prašički, Sneguljčica
*VESNA KUZMIČ – Tristan in Izolda
*ANA URBANC – Tristan in Izolda
*JERNEJ GAŠPERIN – Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker, Na vrtu sebičnega velikana
*ANŽE ZEVNIK – Ali baba in štirideset razbojnikov, Macbeth po Shakespearu
*TINA POTOČNIK – Palček
*MARKO PLANTAN – Palček, Puškin - Gostija v času kuge, Mozart in Salieri, Skopi vitez in Kamniti gost
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Nagrajene uprizoritve==
===Nagrade Mini Teatra 2015===
* Nagrada Prešernovega sklada 2015 Pii Zemljič za vlogo Pie; Februar 2015
* Nagrada za predstavo Sneguljčica za najboljšo predstavo v celoti na 21. Festivalu ekološkega pozorišta za decu i mlade v Bački Palanki (Srbija); Avgust 2015
* Nagrada za predstavo Pekarna Mišmaš za najboljšo predstavo 8. Bugojnskega lutkovnega bienala; September 2015
* Kolektivna nagrada za igralski kolektiv Mini teatra v predstavi Jurček in trije razbojniki (Vesna Vončina, Tadej Pišek, Marko Ujc, Tines Špik in Marko Brdnik) na 14. mednarodnem festivalu poklicnih gledališč v Banja Luki (Bosna in Hercegovina); Oktober 2015

===Nagrade Mini Teatra 2014===
* Nagrada za najboljšo igro in animacijo Violeti Tomič na 21. mednarodnem festivalu otroškega gledališča v Subotici (Srbija); September 2014
* Nagrada Robertu Smoliku za najboljšo scenografijo na 21. mednarodnem festivalu otroškega gledališča v Subotici (Srbija); September 2014
===Nagrade Mini Teatra 2013===
* Nagrada Zlata iskra za najboljšo predstavo 15. Mednarodnega lutkarskega festivala Zlata iskra v Kragujevcu (Srbija) za Sneguljčico; Maj 2013
* Nagrada igralcu Joseu v predstavi Sneguljčica za najboljšo igro 15. Mednarodnega lutkarskega festivala Zlata iskra v Kragujevcu (Srbija); Maj 2013
* Nagrada Robertu Smoliku za lutke in sceno za predstavo Sneguljčica 15. Mednarodnega lutkarskega festivala Zlata iskra v Kragujevcu (Srbija); Maj 2013
* -Nagrada za najboljšo predstavo na 4. festivalu mreže NETA (Nova Evropska Teatrska Akcija), Vratsa (Bolgarija); Maj 2013
* Nagrada Maruši Majer za najboljšo igralko 20. mednarodnega festivala otroškega gledališča Subotica (Srbija) za predstavo Zvezdica Zaspanka; Maj 2013
* Nagrada Mini teatru za Stol(čk)e Nika Goršiča na mednarodnem gledališkem Festivalu evropskega igralca v Makedoniji (Festival Actor of Europe) . Nagrada za najboljšo predstavo Stol(čk)i v izvedbi in režiji Nika Goršiča!. Predstava je bila prepoznana kot najboljši avtorski projekt prikazan na festivalu v vseh segmentih, igra, režija, tekst, dramaturgija in vizualnost predstave; Julij 2013
* Nagrada Mareku Bečki za najboljšo režijo na Drugem mednarodnem festivalu v Podgorici (Črna gora); September 2013
* Nagrada Robertu Smoliku za najboljšo scenografijona Drugem mednarodnem festivalu v Podgorici (Črna gora); September 2013
* Nagrada najboljšo predstavo otroške žirije zana Drugem mednarodnem festivalu v Podgorici (Črna gora); September 2013
* Velika igralska nagrada Risto Šiškov za najvišji igralski dosežek Niku Goršiču za Stol(čk)e Mini teatra, 21. mednarodni festival komornega gledališča Risto Šiškov v Makedoniji; September 2013
*Igralska nagrada ansamblu predstave Pekarna Mišmaš (Violeti Tomič, Tadeju Pišku in Joseu) 12. Mednarodnega festivala poklicnih otroških gledališč Banja Luka (Bosna in Hercegovina); Oktober 2013
*Severjeva nagrada 2013 Pii Zemljič za vlogo Pie v Zapiranju ljubezni (P. Rambert/režija Ivica Buljan); December 2013

===Nagrade Mini Teatra 2012===
*Nagrada Prešernovega sklada, [[Ivica Buljan]]
* Nagrada festivala SKUP' 2012 Marku Mandiću v predstavi ''Ma and Al'' (Ptuj, Slovenija)
* Grand Prix festivala za najboljšo uprizoritev v celoti 19. mednarodnega festivala otroškega gledališča Subotica (Srbija) za ''Sneguljčico''; Maj 2012
* Nagrada za najboljšo režijo 19. mednarodnega festivala otroškega gledališča Subotica (Srbija) režiserju Mareku Bečki za ''Sneguljčico''; Maj 2012
* Nagrada Maček iz žaklja otroške žirije 23. mednarodnega lutkovnega festivala Poletni lutkovni pristan 2012 (Maribor, Slovenija) za ''Sneguljčico''; September 2012
* Grand Prix za najboljšo uprizoritev v celoti Mednarodnega festivala poklicnih otroških gledališč v Banja Luki (Bosna in Hercegovina) za ''Sneguljčico''; Oktober 2012

===Nagrade Mini Teatra 2011===
*Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev na 46. Festivalu Borštnikovo srečanje (Herman Melville ''Bartleby, pisar'', r. Miloš Lolić)
*Borštnikova nagrada za najboljšo moško igro na 46. Festivalu Borštnikovo srečanje: Igor Samobor (Herman Melville ''Bartleby, pisar'', r. Miloš Lolić)
*Borštnikova nagrada za adaptacijo besedila na 46. Festivalu Borštnikovo srečanje:Miloš Lolić (Herman Melville ''Bartleby, pisar'', r. Miloš Lolić)
*Borštnikova nagrada za oblikovanje zvoka na 46. Festivalu Borštnikovo srečanje: Luka Ivanović (Herman Melville ''Bartleby, pisar'', r. Miloš Lolić)

*Vélika nagrada za najboljšo predstavo festivala "Male scene" v Reki, Hrvaška (''Kiklop'', r. [[Ivica Buljan]])
*Nagrada za scenografijo in nagrada za kostumografijo predstavi ''Kiklop''
, mednarodni gledališki festival Brez prevoda, Užice, Srbija (r. [[Ivica Buljan]])
*Nagrada Judita [[Marko Mandić|Marku Mandiću]] na Splitskem poletnem festivalu za vlogo v predstavi ''Ma&Al'', (r. [[Ivica Buljan]])
*nagrada [[Marek Bečka|Mareku Bečki]] za najboljšega režiserja Bienala slovenskih lutkovnih ustvarjalcev 2011 za predstavo ''Sneguljčica''
*Nagrada [[Elena Volpi|Eleni Volpi]] za najboljšo igralko in animatorko Bienala slovenskih lutkovnih ustvarjalcev 2011 v predstavi ''Sneguljčica''
*Nagrada [[Aljaž Jovanović|Aljažu Jovanoviću]] za najboljšega igralca in animatorja Bienala slovenskih lutkovnih ustvarjalcev 2011 v predstavi ''Sneguljčica''
*Nagrada Zlata paličica za posebni umetniški dosežek je prejel tandem son:DA (Metka Golec, Miha Horvat) za vizualno podobo v predstavi ''Sapramiška 2 – Sapramišja sreča'' v režiji [[Robert Waltl|Roberta Waltla]].

===Nagrade Mini teatra 2010===

*Nagrada Glavnega mesta Ljubljane za umetniške dosežke [[Robert Waltl|Robertu Waltlu]]. (Robert Waltl je sicer tudi prejemnik Župančičeve nagrade, nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije, več nagrad Združenja dramskih umetnikov Hrvaške, Assiteja Hrvaške in dobitnik številnih nagrad na mednaodnih festivalih v Sloveniji, Iranu, na Hrvaškem, Bosni, Srbiji, Poljskem, ....)
* [[Sanja Jurca Avci]] je na Mednarodnem otroškem gledališkem festivalu Pozorište Zvezdarište v Beogradu 2011 prejela nagrado za najboljšo scenografijo. ([[Andrej Rozman]]: ''Janko in Metka'')
*Nagrada 17. Mednarodnega festivala otroškega gledališča v Subotici igralcem [[Nika Rozman|Niki Rozman]], Anžetu Zevniku in [[Peter Harl|Petru Harlu]] za igralsko animatorsko mojstrovino (H.C. Andersen: ''Grdi raček'', r. [[Robert Waltl]])
*Nagrada Zlatka Šugmana [[Robert Waltl|Robertu Waltlu]] decembra 2010 za uprizoritev Monologa iz predstave ''Noč čisto na robu gozdov'' v režiji [[Ivica Buljan|Ivice Buljana]]
*Na festivalu Monodrama Ptuj 2010 so za najboljšo monodramo zadnjih dveh sezon razglasili predstavo ''Noč čisto na robu gozdov'' v režiji [[Ivica Buljan|Ivice Buljana]].
*Gran Prix za najboljšo predstavo na mednarodnem gledališkem festivalu Skupifest v Skopju v Makedoniji predstavi ''Ma&Al'' v produkciji Mini teatra (r. [[Ivica Buljan]])
*Nagrada [[Primož Pirnat|Primožu Pirnatu]] za vlogo v predstavi ''Medvedek zleze vase'' na Otroškem gledališču RS v Banjaluki.
*Premio Villenueva - Critica Cubana; nagrada kubanskih kritikov in pisateljev za najboljšo tujo predstavo, prikazano na Kubi v letu 2009 (''Macbeth po Shakespearu'', r. [[Ivica Buljan]])

==Izobraževanje==
Mini teater poleg umetniške produkcije organizira izobraževalne dejavnosti, ki potekajo znotraj projekta Puppet Nomad Academy 3. Gre za serijo potujočih delavnic in tečajev z namenom združevanja velikih mojstrov lutkarstva in prenašanja njihovih znanj na mlajše generacije. Drugi del projekta je uporaba teh znanj pri ustvarjanju predstav ali manjših projektov v različnih državah ter organizacija delavnic za najmlajše občinstvo.

==Viri in literatura ==

==Multimedia ==
* [http://www.youtube.com/watch?v=Oep2cpaSlLc Macbeth po Shakespearu]
* [http://www.youtube.com/watch?v=ejG8zxbzX8A Ma and Al]
* [http://www.youtube.com/watch?v=xGOEu0BVels Bartleby, pisar]
* [http://www.youtube.com/watch?v=y0bkgyk0cio Splendid]
* [http://www.youtube.com/watch?v=eD8Mp_JlnAc Tristan in Izolda]

* [http://www.youtube.com/watch?v=OS2ccDoZ8HE Morrison in štirje letni časi]
* [http://www.youtube.com/watch?v=cd4TsNeq1VQ Pekarna Mišmaš]
* [http://www.youtube.com/watch?v=_gGP_17y3fI Sapramiška 2 - Sapramišja sreča]
* [http://www.youtube.com/watch?v=mEzp6akqI7A Troglavi zmaj in princeske]

==Zunanje povezave==
*[http://www.mini-teater.si/client.si/index.php Mini teater]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/nagrada-za-igralsko-mojstrstvo-mini-teatru Nagrada za igralsko mojstrstvo Mini teatru - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/mini-teater-na-festivalu-v-belorusiji Mini teater na festivalu v Belorusiji - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/mini-teater-ljubljana-v-subotici Mini teater Ljubljana v Subotici - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/salon-mini-teatra-in-dobra-literatura Salon Mini teatra in dobra literatura - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/mini-teater-v-javnem-interesu Mini teater v javnem interesu - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/replike-mini-teater Replike: Mini teater - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/mini-teater/stran/1 Kritike uprizoritev - www.sigledal.org]

Flota

2016-05-11T08:00:40Z

MitjaS:

[[Kategorija:Zvrsti|Flota]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Flota]]
[[Kategorija:Plesno gledališče|Flota]]
[[Kategorija:Nevladne organizacije|Flota]]
[[Kategorija:Organiziranost|Flota]]
<div style="right">[[Slika:Flota-logo.png‎ |LOGO Flota, oblikovanje: Boris Balant]]</div>
==Predstavitev==
Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev.

Flota, zavod, Murska Sobota je bil ustanovljen leta 2001, z namenom povezati vrhunsko ustvarjalnost in izobraževanje mladih talentov s področja sodobnega plesa. V tem času je v produkciji zavoda nastala vrsta odmevnih in priznanih plesnih produkcij. Produkcijsko vodstvo zavoda sestavljajo ustvarjalci in organizatorji, ki so svoje izkušnje pridobivali v kulturnih inštitucijah kot je Cankarjev dom Ljubljana in pri realizaciji vrste »neodvisnih« projektov.

Zavod Flota beleži tudi bogato mednarodno sodelovanje, saj so do sedaj njegove produkcije gostovale v naslednjih državah: Litvi, Rusiji, Poljski, Švedski, Franciji, Italiji, Hrvaški, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, Egiptu, Nemčiji in Avstriji.

Zavod Flota je v letih svojega delovanja postal ena vidnejših in najaktivnejših produkcijskih hiš na področju uprizoritvenih umetnosti v Sloveniji, ki ob redni produkciji avtorskih projektov [[Matjaž Farič|Matjaža Fariča]] vzgaja in spodbuja tudi ustvarjalnost mladih koreografov in plesalcev. V okviru programa Nova sila generacije mladih koreografov ustvarjajo svoje projekte. Zavod Flota za ustvarjanje zagotovi produkcijsko-organizacijsko podporo, po želji pa tudi umetniško mentorstvo.

Od leta 2004 se zavod še bolj aktivno vključuje na mednarodnem področju tudi s sodelovanjem in organizacijo mednarodnih festivalov - organizacija in produkcija predstav v okviru panevropske platforme SEAS – festival SEAS Box Live v Ljubljani leta 2004, vključno s produkcijo predstave M. Fariča Bari ter SEAS festival v Kopru leta 2005.

Od leta 2006 konec avgusta v Murski Soboti poteka pod umetniškim vodstvom Matjaža Fariča mednarodni festival [[Fronta sodobnega plesa|Front@ sodobnega plesa]]. Festival iz leta v leto pridobiva na odmevnosti tako pri publiki kot tudi v strokovnih krogih. Leta 2008 festival nadgradijo z vzpostavitvijo mednarodne mreže plesnih ustvarjalcev in producentov Beyond Front@. Preko mreže se domet in aktivnosti festivala širijo na širše področje srednje Evrope, Mursko Soboto pa postavlja kot presečišče ustvarjanja v sodobnem plesu v srednji Evropi ter festival Front@ vzpostavlja kot referenčni dogodek.

*Umetniški vodja: [[Matjaž Farič]]
*Projektni vodja: Ksenija Kaučič

==Festivali==
*'''[[Fronta sodobnega plesa]]'''

==Projekti==

===Mednarodna mreža Beyond Front@===

Skupaj z Mariborom in drugimi mesti v severovzhodnem področju Slovenije je bila Murska Sobota leta 2012 sestavni del Kulturne prestolnice Evrope. Pomemben cilj projekta Dance [[Beyond Fronta|Explorations Beyond Front@]] je bil, da postane vrhunska sodobna umetnost bolj opazna in da se poveča potreba po njej, hkrati pa tudi izboljša podlaga za nadaljnji razvoj kulturnih in umetniških dejavnosti.

Projekt Dance Explorations Beyond Front@ - Beyond Front@ plesno raziskovanje s spodbujanjem podpira produkcijo in predstavitev sodobnega plesa za umetnike in občinstvo na obmejnih področjih severnovzhodne Slovenije, jugovzhodne Avstrije, zahodne Madžarske in severnovzhodne Hrvaške. Šest glavnih sodelujočih organizatorjev, Flota (Murska Sobota, SLO), Dance Week Festival (Zagreb, HR), Pro Progressione (Budimpešta, HU), Dance Identity/D.ID (Pinkafeld, AT), OHO (Oberwart, AT) in [[Plesni Teater Ljubljana]] (Ljubljana, SLO), združuje strokovnost in izkušnje z lokalnimi in mednarodnimi umetniki in občinstvi, da bi ustvarili novi skupni podvig v sodobnem plesu. Organizatorji projekta Dance Explorations Beyond Front@ (Beyond Front@ plesno raziskovanje) so izkušeni umetniki, producenti in kulturni vodje s številnimi izkušnjami pri pomembnih projektih na področju sodobnih umetnosti in z dobrim poznavanjem medkulturnih okvirov.

Cilji projekta: predstaviti visokokakovostne profesionalne predstave sodobnega plesa; povečati dostop in mobilnost občinstva do kulture; vzpodbuditi dialog in zanimanje za pereče probleme sodobnega plesa; organsko razvijati nova sodelovanja med mladimi profesionalnimi plesalci in umetniki; pospeševati nove medkulturne koprodukcije.

V ključno namero Dance Explorations Beyond Front@ (Beyond Front@ plesno raziskovanje) pa spada tudi uresničitev relevantnih in ustvarjalnih odnosov med plesalci in drugimi umetniki, kulturnimi vodji, kritiki, teoretiki ter občinstvi in to predvsem z zagotavljanjem dostopa do visokokakovostne kulturne ponudbe državljanom na podeželju in mestnih področjih. Projekt je mišljen kot način razvijanja plesnih občinstev iz štirih sosednjih držav (Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije) ter njihovemu opogumljanju, da ne iščejo kulturnih dejavnosti samo v svojih domačih deželah, temveč tudi čez mejo. Projekt z oblikovanjem boljšega dostopa in mobilnosti občinstva ter širšim usmerjanjem v večjo medkulturno interakcijo stremi k razvijanju novih občinstev, pri tem pa predvsem apelira na mlajšo generacijo.

Sodobne prakse različnih uprizoritvenih umetnosti, likovnih umetnosti, oblikovanja in uporabnih umetnosti, književnosti, filma in videa, arhitekture in novih medijev se pogosto same povežejo z interdisciplinarno naravo sodobnega plesa. Mladi plesalci bodo prišli v stik z novimi sodelavci s teh področij in bodo tako izpostavljeni novim načinom mišljenja. Pospešile se bodo medpanožne povezave v kulturni dediščini, kulturnem turizmu, storitvenih dejavnostih, kreativnem gospodarstvu/ekonomskemu razvoju, mladinski kulturi in razvoju.

Dostopnost visokokakovostnim umetniškim dosežkov je med pomembnimi pokazatelji resnične stopnje demokracije. Ker je razdelitev na urbano in podeželsko občinstvo že dolgo tega podcenjevalo potrebe stika sodobnega plesa z občinstvom v bolj oddaljenih področjih, so visokokakovostni dosežki na področju sodobne umetnosti v tem delu Evrope povezani predvsem s predstavami v velikih urbanih centrih. Čeprav so potencialni obiskovalci, predvsem mladi, dobro obveščeno o kulturnih dogodkih v velikih centrih preko medijev, je dejanska možnost dostopnosti takim dogodkom pogosto majhna.

V projektu se ustvarja tudi mehanizem, ki vzpodbuja nova sodelovanja med ustvarjalci in producenti. DCL (izgovarja se »diesel«, kar je kratica za Dance Communication Lab – Laboratorij za plesno komunikacijo) se usmerja tako v proces kot v produkcijo in vzpostavlja niz dogodkov, ki raziskujejo gib in improvizacijo. Ustvarjalci teh dogodkov so plesalci, koreografi, scenografi, kostumografi ter glasbeniki iz osrednjih držav projekta - Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske - pa tudi Anglije, Finske, Švice in Poljske.

Projekt podpirajo: EU – program Kultura 2007-2013, European Cultural Foundation, Ministrstvo za kulturo RS

''VIR: Gledališki list 3. Mednarodnega festivala Fronta sodobnega plesa, avgust 2008, Zavod Flota''
* [http://www.flota.si/network/network.html www.flota.si - Beyond Fronta]

==Produkcije in koprodukcije==
*2009 ''KAPITAL'', Tina Dobaj Eder in Gregor Kamnikar
*2009 ''Srh'', Matjaž Farič in Milko Lazar
*2008 ''Tiho telo'', kor. Snježana Premuš
*2008 ''3NITI'', kor. Milan Tomášik
*2007 ''KORE WA TADA NO SEN DESU'', kor. Martina Dobaj Eder
*2006 ''Veliko življenje je nekaj drugega'', kor. Ana Štefanec in Anais Romeo
*2006 ''Sama'', kor. Matjaž Farič
*2006 ''ZAKAJBIMEKDOUSTAVIL'', kor. Matjaž Farič
*2006 ''NEMOTELONEMEPESMI'', kor. Matjaž Farič
*2005 ''Ring'', kor. Tina Dobaj Eder
*2005 Raymond Cousse ''Otročarije'', r. [[Dejan Pevčević]]
*2004 ''Dilema'', kor. Matevž Česen
*2004 ''Bari'', kor. [[Matjaž Farič]]
*2003 ''Krog v telesu – kvadrat v glavi'', kor. Matjaž Farič
*2002 ''Govori mi svoje telo'', kor. Matjaž Farič
*2002 ''3.oLo'', kor. Matjaž Farič
*2001 ''Pohujšanje'', kor. Matjaž Farič
*2000 ''10 stopinj pod 0'', kor. Matjaž Farič
*1999 ''Terminal'', kor. [[Matjaž Farič]]

==Kontakti==
* '''FLOTA, Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev, Murska Sobota''', Kopališka ulica 2, 9000 Murska Sobota
* '''Zavod FLOTA''', Puhova 14, 1000 Ljubljana (pisarna)
* tel.: 01 5302 255 begin_of_the_skype_highlighting 01 5302 255 end_of_the_skype_highlighting begin_of_the_skype_highlighting 01 5302 255 end_of_the_skype_highlighting, faks: 01 5302 254
* e-mail: '''flota@flota.si'''

==Zunanje povezave==
*[http://www.flota.si/ Flota]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/fronta-sodobnega-plesa-2008-formalno-omre%C5%BEena FRONTA SODOBNEGA PLESA 2008: Formalno omrežena - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/koreo-klepet-matja%C5%BE-fari%C4%8D KOREO-KLEPET: Matjaž Farič - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/flota-s-premierama-creation-beyond-front-ii-in-iii-na-dveh-mednarodnih-festivalih Flota s premierama, Creation Beyond Front@ II in III, na dveh mednarodnih festivalih - www.sigledal.org]

E.P.I. center

2016-05-11T07:59:29Z

MitjaS:

[[Kategorija:Organiziranost|E.P.I. center]]
[[Kategorija:Nevladne organizacije|E.P.I. center]]
[[Kategorija:Zvrsti]][[Kategorija:Dramsko gledališče]]
<div style="float: right">[[Slika:EPI_logo.jpg|400px|logotip E.P.I center]]</div>
==Predstavitev==
'''E.P.I. center''' je bil ustanovljen leta 1997 v Ljubljani kot neinstitucionalni kulturni zavod, ki se ukvarja s produciranjem neodvisne gledališke produkcije.

Zgodba o '''E.P.I. centru''' se začne s predstavo ''Elizabeth''. Skupina gledaliških ustvarjalcev (režiser [[Sebastijan Horvat]], scenografka [[Petra Veber]] in igralka [[Nataša Matjašec]]) ustanovi Elizabeth Projektno Idejni center, ki hoče delovati v skladu izhodišč prve predstave: minimalizem, redukcija, omejevanje gledališkega izraza. Verbalni in likovni jezik sta enakovredna: vsak projekt se ukvarja z literarno predlogo in vizualnim konceptom, ki sta ustvarjena na novo. Leta 1998 nastane predstava ''ION'', ki postane zaščitna znamka '''E.P.I. centra'''.

'''E.P.I. center''' vztraja na poti gledališke raziskave in tveganja pri ustvarjanju in konceptualni zasnovi svojih produkcij.
'''E.P.I. center''' je namenjen iskanjem in natančnejšim definicijam polj interesa in moči sodobne scenske umetnosti: konflikti med dramskim, plesnim in vizualnim telesom; iskanje obrazov scenskega, telesnega in dramskega izraza, njihove političnosti in kam naprej...
'''E.P.I. center''' je produkcijski center, ki omogoča svežim in novim ustvarjalcem na področju uprizoritvenih umetnosti realizacijo idej. Zanima nas ponovno preverjanje temeljnih elementov gledališke predstave, pri čemer na prvo mesto postavljamo idejo, ki ni več koncept kako neko dramsko delo uprizoriti oz. uprostoriti, ampak ideja – smisel – vzrok iz katere/ga vse izhaja. Program '''E.P.I. centra''' se profilira z nosilci posameznih projektov.

==Produkcije==

*gledališki projekt: ''Filozofija v budoarju: gledališki dogodek v treh nadaljevanjih'', [[Španski borci]], Ljubljana
*gledališki projekt: ''Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva'', premiera: 17.12.2007 na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega (koproducent), Ljubljana
*gledališki projekt: ''Raztrganci'', premiera: 14. 10. 2007 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani (koproducent) in 17.10.2007 v [[Mestno gledališče Ptuj|Mestnem gledališču Ptuj]] (koproducent), režija: [[Sebastijan Horvat]]
*gledališki projekt: ''Predtem/potem'', premiera: 1.12.2006 v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana, režija: [[Sebastijan Horvat]]
*plesni projekt: ''Zgodbe o telesu 2'', premiera: 4.10. na Mali sceni [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]] (koproducent), koreografija: [[Snježana Premuš]]
*gledališki projekt: ''Devetnajsto'', premiera: 30.9. do 8.10. 2006 ([[KUD France Prešeren]], Grad Kodeljevo, Jazz klub Gajo, Kavarna Union, Casa dell Papa v Ljubljani), režija: [[Jure Novak]]
*gledališki projekt: ''Kvartet'', premiera 6.1.2006 na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega (koproducent), režija: [[Sebastijan Horvat]]
*gledališki projekt: ''Richard 2'', premiera: 30.12.2005 v Gledališču Glej v Ljubljani (koproducent), režija: [[Dejan Sarič]]
*gledališki projekt: ''Študija za zadnjo egoistično predstavo'', premiera: 18.12.2005 v [[Škuc gledališče|galeriji ŠKUC]] Ljubljana, režiser in avtor: [[Mare Bulc]]
*gledališki projekt: ''MISFITS (Z) Mi snemamo film in ti si zvezda'', premiera: 9.3. 2005 v Gledališču Glej v Ljubljani (koproducent), režija: Sebastijan Horvat
*gledališki projekt: ''Caesar'', premiera: 15.7. 2004 na [[Primorski poletni festival|Primorskem Poletnem Festivalu]] v Kopru (koproducent) in 25.9. 2004 na Mali sceni [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]]
*gledališka inštalacija: ''War'', premiera: 15.4.2004, dvorana Duše Počkaj v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] v Ljubljani (koproducent), režija: [[Ivana Djilas]]
*gledališki projekt: ''Get famous or die trying.Elizabeth 2'', premiera: 20.01.2004 v Jazzbini (Kolizej) v Ljubljani, režija: [[Sebastijan Horvat]]
*gledališki projekt: Tihožitje (projekt Cioran), premiera: 17.01.2004 v Gledališču Glej v Ljubljani(koproducent), režija: [[Jernej Lorenci]]
*plesni projekt: ''Zanka (From Scratch # 4.1)'', premiera: 11.10.2003 v [[Plesni teater Ljubljana|Plesnem teatru Ljubljana]] (koproducent), koreografija: [[Snježana Premuš]]
*gledališki projekt: ''Šolski zvezek'', premiera: 13.6. 2003 na odru Male drame, [[SNG Drama Ljubljana]] (koproducent), režija: [[Ivana Djilas]]
*gledališki projekt: ''Zgodba O O, work in progress'', 1.faza: 25.9.2002 in 15.3. 2003 v [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]] v Ljubljani (koproducent), režija: Sebastijan Horvat
*gledališko plesni projekt: ''Nevarno razmerje'', premiera: 28.3.2001 v avli Pošte center Ljubljana, režija: Sebastijan Horvat
*gledališki projekt: ''Juliette Justine'', premiera: 24.1.2000 v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]] v Ljubljani (koproducent), režija: [[Sebastijan Horvat]]
*gledališki projekt: ''ION'', premiera: 29.6. 1998 v [[SNG Maribor|Drami SNG Maribor]] (koproducent), režija: [[Sebastijan Horvat]]
*gledališki projekt: ''Elizabeth'', premiera: 20.4.1997 v [[Mestno gledališče Ptuj|Mestnem gledališču Ptuj]] (koproducent), režija: [[Sebastijan Horvat]]

==Ekipa==
*[[Sebastijan Horvat]], Režiser
*[[Petra Veber]], Scenografka
*[[Nataša Matjašec]], Igralka

==Nagrade==
*2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo srečanje]], ''Raztrganci''
*2007 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrada Prešernovega sklada]] [[Sebastijan Horvat|Sebastijanu Horvatu]] za gledališke režije zadnjih dveh let
*2006 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikove nagrade]] za igro (Nataši Matjašec in [[Radko Polič|Radku Poliču]]) in kostumografijo (Belindi Radulović) za predstavo ''Kvartet''
*2005 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrada Prešernovega sklada]] [[Nataša Matjašec|Nataši Matjašec]] za igro in soavtorstvo besedila ''Elizabeth 2''
*2004 Glavna nagrada [[Nataša Matjašec|Nataši Matjašec]] na [[Festival monodrame|Festivalu monodrame Ptuj]] za predstavo ''Elizabeth 2''
*1999 Velika nagrada na [[Teden slovenske drame|29. Tednu slovenske drame]] v Kranju za predstavo ''Ion'' [[Sebastijan Horvat|Sebastijanu Horvatu]]

==Zunanje povezave==

Choregie

2016-05-11T07:58:51Z

MitjaS:

<div style="float: right">[[Slika:Logo_choregie.jpg|300px|Choregie]]</div>

[[Kategorija:Organiziranost|Choregie]]
[[Kategorija:Nevladne organizacije|Choregie]]
[[Kategorija:Glasbeno gledališče|Choregie]]

[[Kategorija:Zvrsti|Choregie]]

==Predstavitev==
Zavod za novoglasbeno gledališče, ustanovljeno leta 2010 v Mariboru, se ukvarja z interdisciplinarnimi odrskimi stvaritvami, katerih temelj je enakovredno povezovanje glasbe in gledališča. Novoglasbeno gledališče '''Choregie''' pod idejnim in umetniškim vodstvom mednarodno priznane glasbene umetnice [[Karmina Šilec|Karmine Šilec]] uvaja v slovenski prostor novo umetniško platformo, ki temelji na vključevanju glasbe, giba, igre in drugih odrskih elementov.

Ustanovitev zavoda '''Choregie''' je posledica prepoznanja potrebe po novem ustvarjalnem konceptu ter po instituciji, ki se bo ukvarjala s produkcijo in promocijo takega koncepta, pa tudi z razmislekom o njej. '''Choregie''' - Novoglasbeno gledališče je tako poskus vzpostavitve novega kreativnega prostora, ki bo v performativnem izvajanju sodobne in zgodnje glasbe sledil trendu kompleksnih in večzvrstnih umetniških dogodkov. Novoglasbeno gledališče je odprto za srečevanje širokega spektra izraznih sredstev, ki naj začrtajo nove načine glasbeno-scenskega ustvarjanja. Medtem ko je mesto in veljava take produkcije znotraj mednarodnega umetniškega prostora že dodobra utrjena, v slovenskem prostoru sodobne oblike novega glasbenega gledališča še niso umeščene oziroma uveljavljene.

Zavod ima v načrtu izvedbe glasbeno-scenskih projektov, komornih oper, glasbeno-plesnega gledališča, novi cirkus in drugo. '''Choregie''' se predstavlja z lastno produkcijo, s koprodukcijskimi projekti ter z mednarodnim bienalnim festivalom glasbenega gledališča '''Choregie'''. Cilj festivala, ki je prvič potekal od 31. 5. 2010 do 3. 6. 2010 v [[SNG Maribor]] in na katerem so sodelovale predstave iz lastne produkcije ter izbrane gostujoče predstave iz domače in mednarodne produkcije, je bil v prvi vrsti predstaviti produkcije, ki v svet glasbe in gledališča vnašajo svežino, prepričljivosti, intenzivnosti doživljanja in komunikacije. Festival je zamišljen tudi kot križišče za srečevanja in izmenjevanja izkušenj med različnimi, domačimi in tujimi umetniki, s tem pa tudi priložnost za izpraševanje možnosti, ki jih ima novo ustvarjanje na področju glasbenega gledališča.

V snovanju projektov se je [[Karmina Šilec]] v svoji umetniški poti vedno znova izkazala kot provokativna in drzna ustvarjalka. V izvajanje vokalne glasbe je s svojimi projekti z zborom ''Carmina Slovenica'' ter vokalnim ansamblom ''!Kebataola!'' vnesla svežino in odprla nove prostore kreativnega izraza, obenem pa je s svojimi idejnimi zasnovami razbijala tako glasbene kot družbene tabuje.

==Festivali==
*'''[[Choregie aka Choregie|'''Festival Choregie aka Choregie''']]'''

==Produkcije v Choregie konceptu==

*'''''Spixody/Stripsody 3'''''

<div style="float: up">[[Slika:Spixody.jpg|125px|Spixody/Stripsody 3]]</div>
Avtorica projekta: [[Karmina Šilec]]
Izvajalci: Ansambel !Kebataola!
Klavir: Bojan Gorišek
Avtorji glasbe in zvočne poezije: John Cage, Ernst Jandl, Kurt Schwitters, Georges Aperghis, Wilfried Hiller, Erik Satie, Kathy Berberien, Claude Lenners, Henry Nigl, Robert Wilson, Morton Feldman

*'''''Stripsody'''''

<div style="float: up">[[Slika:Stripsody.jpg|125px|Stripsody]]</div>
Avtorica projekta: Karmina Šilec
Izvajalci: Ansambel !Kebataola!
Klavir: Bojan Gorišek
Glasba: Cage, Feldman, Hölszky, Reich, Bergman, Marsh, Satie, Berberian
Besedila: Plath, Joyce, Geneza, Rilke, Rumi, Morgenstern
Projekt Stripsody navdihuje in vodi izvajalce in poslušalce bodisi v napetost ali v kontemplativno razpoloženje – v simultana razpoloženja, inspirirana z izzivi našega časa.

*'''''Ansambel !Kebataola!'''''
<div style="float: up">[[Slika:Ansambel.jpg|125px|Ansambel !Kebataola!]]</div>
!Kebataola! je ansambel, ki se je v zadnjih letih profiliral kot zanimiv poustvarjalec predvsem sodobne, pa tudi srednjeveške glasbe. Z glasbeno-scenskimi projekti Stripsody 1, Stripsody 2, Spixsody in drugimi je vnesel svež pristop k izvajanju vokalnih del in na slovenskih odrih doslej še neizvajano sodobno glasbeno literaturo in zvočno poezijo.
!Kebataola! raziskuje nove zvoke, nove vokalne tehnike, nove oblike izraza.
Z idejo “choregie – vokalno gledališče ali gledališče glasov” !Kebataola! prinaša svežino v odpiranju novih prostorov izraznosti, prepričljivosti, intenzivnosti izkušenj in komuniciranja v svet glasbenega gledališča.
Ansambel !Kebatola! pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec sestavljajo izkušeni ustvarjalci, ki sicer delujejo na različnih področjih operne, dramske, zborovske, etnične, rok in džezovske glasbe.
!Kebataola! spodbuja novo in obuja staro. V svojih izvedbah odraža intenzivno konfrontacijo različnih estetskih meril kot osnovo avtentičnih izvedb starega in novega. Cilj tega pristopa je uspešna postavitev nove glasbe v javno glasbeno življenje, ki naj nadomesti tradicionalne hierarhične strukture iz vsakodnevnih glasbenih praks.
Z uporabo razširjenih vokalnih tehnik in v zbiranju repertoarja je glas razumljen kot instrument, kot prepričljiv, zgovoren, eklatanten, otipljiv jezik sam zase, ki širi meje vokalne koncertne predstave in ustvarja zvočne pokrajine.

==Zunanje povezave==
*[http://www.choregie.si/ Choregie]
*[http://www.veza.sigledal.org/fotografije/choregie Fotogalerija]
*[http://www.veza.sigledal.org/posnetki/choregie/stran/1 Video galerija]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zmagala-je-zvezdana-novakovi%C4%87 Zmagala je Zvezdana Novaković - www.sigledal.org]
*[http://tvslo.si/#ava2.133575038;; Opus z gostjo Karmino Šilec]

Anton Podbevšek Teater

2016-05-11T07:57:32Z

MitjaS:

<div style="float: right">[[Slika:Logo_APT.jpg|230px|avtor logotipa skupina NOVI KOLEKTIVIZEM]]</div>
[[Kategorija:Organiziranost|Anton Podbevšek Teater]]
[[Kategorija:Zvrsti|Anton Podbevšek Teater]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Anton Podbvešek Teater]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Anton Podbevšek Teater]]
[[Kategorija:Zgodovina|Anton Podbevšek Teater]]
[[Kategorija:Začetek 21. stoletja |Anton Podbevšek Teater]]
[[Kategorija:Izobraževanje|Anton Podbevšek Teater]][[Kategorija:Delavnice, seminarji|Anton Podbevšek Teater]][[Kategorija:Srednješolska raven|Anton Podbevšek Teater]]
[[Kategorija:Mejne oblike gledaliških praks]][[Kategorija:Plesno gledališče]]

;'''Ustanoviteljica'''<nowiki>:</nowiki> Mestna občina Novo mesto
;'''Prizorišča:''' ''Dvorana novomeške pomladi'';
;'''Število sedežev: 140'''

==Predstavitev==
'''Anton Podbevšek Teater''' je najmlajše slovensko profesionalno gledališče, ki je programsko začelo delovati v junijskih dneh leta 2006. Ambicija tega vizualnega inštituta, ki je nastal na spominskem odsevu prve slovenske umetniške avantgarde (novomeška pomlad), je vzpostavljanja razmerij med teorijo in epistemološko prakso sodobne umetnosti, zato je v okviru gledaliških projektov (''Galileo Galilei'', ''Badiou'', ''Brecht'') nastala cela serija predavanj, soarej oz. simpozijev, na katerih so sodelovali vodilni slovenski teoretiki. Najbolj odmeven je bil zagotovo koprodukcijski simpozij z založbo Studia Humanitatis, ki je rezultiral s knjigo ''Čas je za Brechta!''.

Programska izhodišča APTa temeljijo na angažiranem in reflektiranem zastavljanju tistih civilizacijski vprašanj po XX.stoletju, ki merijo na etiko depsihologizacije subjekta. Programska struktura postdramskega, otroškega, glasbenega in plesnega gledališča presega ozke žanrske delitve, hkrati pa evocira vse tisto, o čemer je govoril Artaud, ko je govoril o totalnem gledališču.Le-to misli dramatično in organsko povezavo med gledalno in igralno površino: mizanscensko, tematsko, estetsko, ontološko. Prostori APTa niso zgolj Dvorana novomeške pomladi, ampak tudi velodrom Češča vas, Grad Otočec, samostanska cerkev v Kostanjevici, itd. Šele v odprtem in (gledališko) razbremenjenem prostoru je moč iskati novo, sublimno in angažirano.

V premierah tega gledališča avtorji različno in razlikovalno tematsko razvijajo in komentirajo antagonizme družb XX.stoletja: utopije, izpovedi, terorizem, ideološke masakre, gledališke kanone, dialektiko gospodarja in hlapca, kritiko mentalitet, pojem singularnega, »strast do realnega« (termin je Badioujev), čas kot kriterij gledališkega in fizikalnega…

==Zgodovina==

Občinski svet mestne občine Novo mesto je spomladi leta 2005 dokončno sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda ''Gledališče Novo mesto''. Novembra 2006 je bilo s spremembo ustanovitvenega odloka ''Gledališče Novo mesto'' preimenovano v '''''Anton Podbevšek Teater'''''.

Prva uprizoritev najmlajšega poklicnega gledališča na Slovenskem je bila 21. 12. 2006, in sicer Brechtov ''Galileo Galilei'' v režiji [[Matjaž Berger|Matjaža Bergerja]], v naslovni vlogi pa je nastopil [[Pavle Ravnohrib]]. Skupina '''IRWIN''' pa je bila prva, ki je otvorila Fotogalerijo APT z razstavo ''NSK straže''.

== Uprizoritve in projekti ==
*2014 BETON Ltd. ''16 mm'' (delovni naslov)
*2014 ''Witkacy'' (delovni naslov), r. [[Magdalena Reiter]]
*2014 Blažka Müller Pograjc ''Amor omnia vincit*,'' r. [[Matjaž Pograjc]]
*2014 ''Marina Abramović ali Kako sem izgubil pot do Antigone'' (Marina Abramović, Alain Badiou, Alenka Zupančič, Mladen Dolar, Slavoj Žižek, Jacques Lacan, Dominik Smole, G.W.F. Hegel, Srečko Kosovel, Sofokles), r. [[Matjaž Berger]], Anton Podbevšek Teater in [[SNG Drama Ljubljana]]
*2013 ''Vzgoja stoika'', r. Kaja Tokuhisa
*2013 Beton Ltd. ''Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli'', Anton Podbevšek Teater in [[Bunker|Bunker, Ljubljana]]
*2013 Slavoj Žižek ''Dobrodošli v duhovnem živalskem kraljestvu'', r. [[Matjaž Berger]]
*2013 Eduard Bass / Blažka Müller Pograjc ''Nepremagljiva enajsterica'', r. [[Matjaž Pograjc]]
*2012 [[Gregor Luštek]] in [[Rosana Hribar]] ''Korak v dvoje po Pii in Pinu'', Anton Podbevšek Teater in [[Flota|Flota, Ljubljana]]
*2012 Beton Ltd. ''Rečem, kar mi rečejo, naj rečem'', Anton Podbevšek Teater in [[Bunker|Bunker, Ljubljana]]
*2012 [[Dominik Smole]], Boštjan Hladnik, [[Nana Milčinski]] ''Ples v dežju'', r. [[Matjaž Berger]], Anton Podbevšek Teater
in [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*2012 Rudyard Kipling ''Knjiga o džungli'', r. [[Nana Milčinski]], [[Matjaž Berger]]
*2011 ''Dom za igralce'', r. [[Matjaž Farič]]
*2011 ''Od-ločitev v Mukdenu'' / Bertolt Brecht: ''Dajevec. Nejevec in Ukrep'', r. [[Matjaž Berger]]
*2011 Jana Menger ''V postopku''
*2011 Janez Janša ''Zid objokovanja - solzedajalska akcija'', Anton Podbevšek Teater, [[Maska|Maska Ljubljana]] in Huis en Festival a/d Werf, Utrecht, Nizozemska/ Netherlands
*2010 ''Paradigma Italo Calvino - smer: nevidna mesta* / uprizoritveno-glasbeni gestus'', kolektivno delo
*2010 William Shakespeare ''Kralj Lear'', r. [[Matjaž Berger]], Anton Podbevšek Teater in [[Slovensko mladinsko gledališče]]
*2010 Nana Milčinski / Siddharta ''Livingstonov poslednji poljub'', r. [[Nana Milčinski]]
*2010 Ivan Cankar (Blaise Pascal, Étienne de la Boétie, G. W. F. Hegel, Luis Althusser) ''Hlapci / Komentirana izdaja'', r. [[Matjaž Berger]], koprodukcija s [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovim gledališčem Kranj]]
*2009 Jorge Luis Borges ''Zgodovina večnosti'', projekt posvečen Claudu Lévi-Straussu, r. [[Matjaž Berger]]
*2009 ''10 minut vzhodno - plesna predstava'', [[En-knap|EN KNAP]], Anton Podbevšek Teater, [[SNG Maribor|SNG Maribor opera in balet]], Workshop Foundation in Zagrebački Plesni Ansambl
*2009 ''Spovedi'', avtorski projekt [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]]
* 2009 Henry James ''Portret neke gospe'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2008 ''Levi terorizem'', koncept in koreografija [[Marko Mlačnik]]
* 2008 Beckett, Eluard, Sartre, Pavić ''Kadmopolis / Udaljeni pogled'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2008 Bertolt Brecht ''Me-ti / Knjiga obratov'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2008 William Shakespeare - Nana Milčinski ''Hamlet (60 minut)'', r. [[Nana Milčinski]]
*2008 ''Neskončnost je večnost / Infinity is eternity'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2007 W. A. Mozart – [[Nebojša Pop Tasić]] ''Requiem ali Otrok, ki je ustvaril svet'', r. [[Jernej Lorenci]]
* 2007 Alain Badiou ''XX. stoletje'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2007 Sergej Prokofijev ''Peter in Volk'', r. [[Nana Milčinski]] in [[Matjaž Berger]]
* 2007 ''Kons BE 60'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2007 ''Sun City'', avtor: [[Goran Bogdanovski]], koprodukcija [[APT]] in [[FIČO balet]]
* 2006 Bertolt Brecht ''Galileo Galilei'', r. [[Matjaž Berger]]

==Ravnatelj==
*[[Matjaž Berger]]

==Kolokviji in simpoziji==
*2009 Predstavitev knjig ''Čas je za Brechta'' in ''Brecht - Benjamin'', Cankarjev dom (Knjižni sejem 2009), Studio Humanitatis in APT
*2008 ''Teorija potujitvenega učinka'', ob 110-letnici rojstva Bertolta Brechta, simpozij
*2007 ''XX. stoletje'', kolokvij
*2006 ''Galileo Galilei'', kolokvij

==Izobraževanje==
APT je ustanovil tudi lastno akademijo, ki jo sestavljajo na eni strani kolokviji in simpoziji, vezani na gledališke projekte, na drugi strani pa izobraževanje novomeških dijakov.
===Akademija APT===
'''Akademija APT''' je zastavljena kot širši izobraževalni proces. Mladim iz novomeške občine skozi mentorske seminarje in predavanja širi znanja o performensu, sodobnem plesu, retoriki, režijskih pristopih in branju dramskih tekstov. Praktično pa se lotevajo predvsem vsebin gledališke teorije in prakse 20. stoletja.

'''Akademija APT''' obenem organizira in vodi tudi strokovne kolokvije in seminarje, ki potekajo sočasno z določeno uprizoritvijo in se nanašajo na teme, vprašanja in dileme, ki izhajajo iz samih aktualnih dramskih predlog.

===Projekti===
*2009/2010 film ''Klic'', produkcija APT Akademija pod vodstvom Nejca Gazvode
*2008 Samuel Beckett ''Med kostmi in kožo'', r. Jurij Smrke

==Art kino Krka==
Art kino Krka ima ambicijo postaviti umetniški film ob uprizoritvene umetnosti, hkrati pa razviti filmski program, ki bo skozi avtorski podpis Mojstrov (Hitchcocka, Fellinija, Kurosave, Bertoluccija, Leana, Douglasa Sirka, Fassbinderja, Kubricka, Tarkovskega in drugih) spominjal na slogovne prelome v filmski umetnosti, ki so spreminjali pogled na svetove, zgodbe in estetike.

==Fotogalerija APT==
===Razstave===
*2006 ''NSK straže'', avtor: IRWIN
*2007 ''Camera obscura II'', avtor: SofijaSilvia
*2007 ''Places'', avtor: Ilya Rabinovich

==Viri in literatura==
*Spletna stran [http://www.antonpodbevsekteater.si/si/ Anton Podbevšek teater]
==Zunanje povezave==
*[http://www.antonpodbevsekteater.si Anton Podbevšek Teater]
*[http://www.park-on.net/?p=197 APT - Teater z bombami, 07.12.2006]
*[http://www.dnevnik.si/kultura/utopija-upor-eticne-geste-moske-fantazije-in-zenska-zelja Utopija, upor, etične geste, moške fantazije in ženska Želja - www.dnevnik.si, 11.02.2014]
*[http://ava.rtvslo.si/predvajaj/anton-podbevsek-teater/ava2.174273508/ Anton Podbevšek teater, Arsov Forum - www.rtvslo.si, 30.04.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/umetnost-igre/174398038 10 let Anton Podbevšek Teatra, oddaja Umetnost igre - www.rtvslo.si, 04.04.2016]

Anton Podbevšek Teater

2016-05-11T07:57:03Z

MitjaS:

<div style="float: right">[[Slika:Logo_APT.jpg|230px|avtor logotipa skupina NOVI KOLEKTIVIZEM]]</div>
[[Kategorija:Organiziranost|Anton Podbevšek Teater]]
[[Kategorija:Zvrsti|Anton Podbevšek Teater]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Anton Podbvešek Teater]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Anton Podbevšek Teater]]
[[Kategorija:Zgodovina|Anton Podbevšek Teater]]
[[Kategorija:Začetek 21. stoletja |Anton Podbevšek Teater]]
[[Kategorija:Izobraževanje|Anton Podbevšek Teater]][[Kategorija:Delavnice, seminarji|Anton Podbevšek Teater]][[Kategorija:Srednješolska raven|Anton Podbevšek Teater]]

;'''Ustanoviteljica'''<nowiki>:</nowiki> Mestna občina Novo mesto
;'''Prizorišča:''' ''Dvorana novomeške pomladi'';
;'''Število sedežev: 140'''

[[Kategorija:Mejne oblike gledaliških praks]][[Kategorija:Plesno gledališče]]
==Predstavitev==
'''Anton Podbevšek Teater''' je najmlajše slovensko profesionalno gledališče, ki je programsko začelo delovati v junijskih dneh leta 2006. Ambicija tega vizualnega inštituta, ki je nastal na spominskem odsevu prve slovenske umetniške avantgarde (novomeška pomlad), je vzpostavljanja razmerij med teorijo in epistemološko prakso sodobne umetnosti, zato je v okviru gledaliških projektov (''Galileo Galilei'', ''Badiou'', ''Brecht'') nastala cela serija predavanj, soarej oz. simpozijev, na katerih so sodelovali vodilni slovenski teoretiki. Najbolj odmeven je bil zagotovo koprodukcijski simpozij z založbo Studia Humanitatis, ki je rezultiral s knjigo ''Čas je za Brechta!''.

Programska izhodišča APTa temeljijo na angažiranem in reflektiranem zastavljanju tistih civilizacijski vprašanj po XX.stoletju, ki merijo na etiko depsihologizacije subjekta. Programska struktura postdramskega, otroškega, glasbenega in plesnega gledališča presega ozke žanrske delitve, hkrati pa evocira vse tisto, o čemer je govoril Artaud, ko je govoril o totalnem gledališču.Le-to misli dramatično in organsko povezavo med gledalno in igralno površino: mizanscensko, tematsko, estetsko, ontološko. Prostori APTa niso zgolj Dvorana novomeške pomladi, ampak tudi velodrom Češča vas, Grad Otočec, samostanska cerkev v Kostanjevici, itd. Šele v odprtem in (gledališko) razbremenjenem prostoru je moč iskati novo, sublimno in angažirano.

V premierah tega gledališča avtorji različno in razlikovalno tematsko razvijajo in komentirajo antagonizme družb XX.stoletja: utopije, izpovedi, terorizem, ideološke masakre, gledališke kanone, dialektiko gospodarja in hlapca, kritiko mentalitet, pojem singularnega, »strast do realnega« (termin je Badioujev), čas kot kriterij gledališkega in fizikalnega…

==Zgodovina==

Občinski svet mestne občine Novo mesto je spomladi leta 2005 dokončno sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda ''Gledališče Novo mesto''. Novembra 2006 je bilo s spremembo ustanovitvenega odloka ''Gledališče Novo mesto'' preimenovano v '''''Anton Podbevšek Teater'''''.

Prva uprizoritev najmlajšega poklicnega gledališča na Slovenskem je bila 21. 12. 2006, in sicer Brechtov ''Galileo Galilei'' v režiji [[Matjaž Berger|Matjaža Bergerja]], v naslovni vlogi pa je nastopil [[Pavle Ravnohrib]]. Skupina '''IRWIN''' pa je bila prva, ki je otvorila Fotogalerijo APT z razstavo ''NSK straže''.

== Uprizoritve in projekti ==
*2014 BETON Ltd. ''16 mm'' (delovni naslov)
*2014 ''Witkacy'' (delovni naslov), r. [[Magdalena Reiter]]
*2014 Blažka Müller Pograjc ''Amor omnia vincit*,'' r. [[Matjaž Pograjc]]
*2014 ''Marina Abramović ali Kako sem izgubil pot do Antigone'' (Marina Abramović, Alain Badiou, Alenka Zupančič, Mladen Dolar, Slavoj Žižek, Jacques Lacan, Dominik Smole, G.W.F. Hegel, Srečko Kosovel, Sofokles), r. [[Matjaž Berger]], Anton Podbevšek Teater in [[SNG Drama Ljubljana]]
*2013 ''Vzgoja stoika'', r. Kaja Tokuhisa
*2013 Beton Ltd. ''Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli'', Anton Podbevšek Teater in [[Bunker|Bunker, Ljubljana]]
*2013 Slavoj Žižek ''Dobrodošli v duhovnem živalskem kraljestvu'', r. [[Matjaž Berger]]
*2013 Eduard Bass / Blažka Müller Pograjc ''Nepremagljiva enajsterica'', r. [[Matjaž Pograjc]]
*2012 [[Gregor Luštek]] in [[Rosana Hribar]] ''Korak v dvoje po Pii in Pinu'', Anton Podbevšek Teater in [[Flota|Flota, Ljubljana]]
*2012 Beton Ltd. ''Rečem, kar mi rečejo, naj rečem'', Anton Podbevšek Teater in [[Bunker|Bunker, Ljubljana]]
*2012 [[Dominik Smole]], Boštjan Hladnik, [[Nana Milčinski]] ''Ples v dežju'', r. [[Matjaž Berger]], Anton Podbevšek Teater
in [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*2012 Rudyard Kipling ''Knjiga o džungli'', r. [[Nana Milčinski]], [[Matjaž Berger]]
*2011 ''Dom za igralce'', r. [[Matjaž Farič]]
*2011 ''Od-ločitev v Mukdenu'' / Bertolt Brecht: ''Dajevec. Nejevec in Ukrep'', r. [[Matjaž Berger]]
*2011 Jana Menger ''V postopku''
*2011 Janez Janša ''Zid objokovanja - solzedajalska akcija'', Anton Podbevšek Teater, [[Maska|Maska Ljubljana]] in Huis en Festival a/d Werf, Utrecht, Nizozemska/ Netherlands
*2010 ''Paradigma Italo Calvino - smer: nevidna mesta* / uprizoritveno-glasbeni gestus'', kolektivno delo
*2010 William Shakespeare ''Kralj Lear'', r. [[Matjaž Berger]], Anton Podbevšek Teater in [[Slovensko mladinsko gledališče]]
*2010 Nana Milčinski / Siddharta ''Livingstonov poslednji poljub'', r. [[Nana Milčinski]]
*2010 Ivan Cankar (Blaise Pascal, Étienne de la Boétie, G. W. F. Hegel, Luis Althusser) ''Hlapci / Komentirana izdaja'', r. [[Matjaž Berger]], koprodukcija s [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovim gledališčem Kranj]]
*2009 Jorge Luis Borges ''Zgodovina večnosti'', projekt posvečen Claudu Lévi-Straussu, r. [[Matjaž Berger]]
*2009 ''10 minut vzhodno - plesna predstava'', [[En-knap|EN KNAP]], Anton Podbevšek Teater, [[SNG Maribor|SNG Maribor opera in balet]], Workshop Foundation in Zagrebački Plesni Ansambl
*2009 ''Spovedi'', avtorski projekt [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]]
* 2009 Henry James ''Portret neke gospe'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2008 ''Levi terorizem'', koncept in koreografija [[Marko Mlačnik]]
* 2008 Beckett, Eluard, Sartre, Pavić ''Kadmopolis / Udaljeni pogled'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2008 Bertolt Brecht ''Me-ti / Knjiga obratov'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2008 William Shakespeare - Nana Milčinski ''Hamlet (60 minut)'', r. [[Nana Milčinski]]
*2008 ''Neskončnost je večnost / Infinity is eternity'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2007 W. A. Mozart – [[Nebojša Pop Tasić]] ''Requiem ali Otrok, ki je ustvaril svet'', r. [[Jernej Lorenci]]
* 2007 Alain Badiou ''XX. stoletje'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2007 Sergej Prokofijev ''Peter in Volk'', r. [[Nana Milčinski]] in [[Matjaž Berger]]
* 2007 ''Kons BE 60'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2007 ''Sun City'', avtor: [[Goran Bogdanovski]], koprodukcija [[APT]] in [[FIČO balet]]
* 2006 Bertolt Brecht ''Galileo Galilei'', r. [[Matjaž Berger]]

==Ravnatelj==
*[[Matjaž Berger]]

==Kolokviji in simpoziji==
*2009 Predstavitev knjig ''Čas je za Brechta'' in ''Brecht - Benjamin'', Cankarjev dom (Knjižni sejem 2009), Studio Humanitatis in APT
*2008 ''Teorija potujitvenega učinka'', ob 110-letnici rojstva Bertolta Brechta, simpozij
*2007 ''XX. stoletje'', kolokvij
*2006 ''Galileo Galilei'', kolokvij

==Izobraževanje==
APT je ustanovil tudi lastno akademijo, ki jo sestavljajo na eni strani kolokviji in simpoziji, vezani na gledališke projekte, na drugi strani pa izobraževanje novomeških dijakov.
===Akademija APT===
'''Akademija APT''' je zastavljena kot širši izobraževalni proces. Mladim iz novomeške občine skozi mentorske seminarje in predavanja širi znanja o performensu, sodobnem plesu, retoriki, režijskih pristopih in branju dramskih tekstov. Praktično pa se lotevajo predvsem vsebin gledališke teorije in prakse 20. stoletja.

'''Akademija APT''' obenem organizira in vodi tudi strokovne kolokvije in seminarje, ki potekajo sočasno z določeno uprizoritvijo in se nanašajo na teme, vprašanja in dileme, ki izhajajo iz samih aktualnih dramskih predlog.

===Projekti===
*2009/2010 film ''Klic'', produkcija APT Akademija pod vodstvom Nejca Gazvode
*2008 Samuel Beckett ''Med kostmi in kožo'', r. Jurij Smrke

==Art kino Krka==
Art kino Krka ima ambicijo postaviti umetniški film ob uprizoritvene umetnosti, hkrati pa razviti filmski program, ki bo skozi avtorski podpis Mojstrov (Hitchcocka, Fellinija, Kurosave, Bertoluccija, Leana, Douglasa Sirka, Fassbinderja, Kubricka, Tarkovskega in drugih) spominjal na slogovne prelome v filmski umetnosti, ki so spreminjali pogled na svetove, zgodbe in estetike.

==Fotogalerija APT==
===Razstave===
*2006 ''NSK straže'', avtor: IRWIN
*2007 ''Camera obscura II'', avtor: SofijaSilvia
*2007 ''Places'', avtor: Ilya Rabinovich

==Viri in literatura==
*Spletna stran [http://www.antonpodbevsekteater.si/si/ Anton Podbevšek teater]
==Zunanje povezave==
*[http://www.antonpodbevsekteater.si Anton Podbevšek Teater]
*[http://www.park-on.net/?p=197 APT - Teater z bombami, 07.12.2006]
*[http://www.dnevnik.si/kultura/utopija-upor-eticne-geste-moske-fantazije-in-zenska-zelja Utopija, upor, etične geste, moške fantazije in ženska Želja - www.dnevnik.si, 11.02.2014]
*[http://ava.rtvslo.si/predvajaj/anton-podbevsek-teater/ava2.174273508/ Anton Podbevšek teater, Arsov Forum - www.rtvslo.si, 30.04.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/umetnost-igre/174398038 10 let Anton Podbevšek Teatra, oddaja Umetnost igre - www.rtvslo.si, 04.04.2016]

Mirko Zupančič

2016-05-11T07:53:52Z

MitjaS:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Zupančič, Mirko]]
[[Kategorija:Dramatika|Zupančič, Mirko]]
[[Kategorija:Avtorji|Zupančič, Mirko]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Zupančič, Mirko]]
<div style="float: right">[[Slika:Mirko_Zupančič_foto_wiki.jpg|200px|Foto: Wikipedija]]</div>
==Življenjepis==
(1925 - 2014) Življenje Mirka Zupančiča je neločljivo speto z umetnostjo, še posebej z gledališčem. Že zgodaj - kot otrok je začel igrati na amaterskem odru v Logatcu, blizu Borovnice, njegovega rojstnega kraja. Po genocidni svetovni moriji se je kmalu kot igralec včlanil v novoustanovljeno [[Mestno gledališče ljubljansko]] in študiral primerjalno književnost pri prof. Antonu Ocvirku na Filozofski fakulteti. V [[MGL]] je v letih od 1949 do 1959 oblikoval kar 43 vlog, med pomembnejšimi so bile med drugim Klikot v ''Dogodku v mestu Gogi'' Slavka Gruma, San v ''Pisani žogi'' Igorja Torkarja in Trepljev v ''Utvi'' Antona Pavloviča Čehova. Igral je tudi v slovenskih filmih.

Za Zupančičevo dramsko ustvarjanje je značilna usmerjenost v intimizem, udejanjena v lirično alegorični ali v realistični obliki po ibsenovskem vzoru. Med Zupančičeve najbolj reprezentativne drame sodijo ''Rombino'' (1960), ''Hiša na robu mesta'' (1962), ''Dolina neštetih radosti'' (1965), ''Elektrino maščevanje'' (1988) in ''Čarobnice'' (1996). Poleg dramskih besedil je objavil tudi tri pesniške zbirke ''Pogovori s Kandidom'', ''Časi'' in ''Ko pride čas''.

Po diplomi je bil nekaj časa direktor Prosvetnega servisa, nato pa se je najprej kot asistent in kasneje kot profesor zaposlil na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]], kjer je predaval zgodovino drame. Leta 1969 je v Zagrebu doktoriral z razpravo o predromantičnih prvinah v Linhartovih prvencih.

Prav tako bogata in obširna je njegova teoretska, dramatska in publicistično strokovna dejavnost. Napisal je vrsto študij, razprav in esejev. Posvečal se je tako literaturi kot gledališki zgodovini, spremljal živo gledališko dogajanje ter sodobno dramatiko, pisal predgovore k izdajam Shakespeara, urejal gledališke liste in ocenjeval knjige. Svoje prispevke je redno objavljal v časopisih, gledaliških listih, revijah, pa tudi v knjižnih izdajah. Pri zgodovinsko-teoretičnem in esejističnem delu se je ob Linhartu posvečal tudi ustvarjanju Henrika Ibsena, Williama Shakespeara in Avgusta Strindberga.

==Dramska besedila==
*1960 ''[[Rombino, žalostni klovn]]''
*1962 ''[[Hiša na robu mesta]]''
*1965 ''[[Dolina neštetih radosti]]''
*1988 ''[[Elektrino maščevanje]]''
*1996 ''[[Čarobnice]]''
* ''[[Potovalci]]''
* ''[[Iz take smo snovi kot kranjski komedijanti]]''
* ''[[Situacije]]''
* ''[[Od jutra do jutra]]''

==Dramska besedila v tujih jezikih==
* ''[[Hiša na robu mesta]]'' (češčina)
* ''[[Rombino, žalostni klovn]]'' (italijanščina)

==Nagrade==
*1996 Srebrni častni znak svobode RS

==Viri in literatura==
*STA
==Zunanje povezave==
*[http://www.delo.si/kultura/oder/mirko-zupancic-1925ndash-2014.html Mirko Zupančič (1925–2014) - www.delo.si, 16.04.2014]

Severni sij

2016-05-11T07:53:05Z

MitjaS:

[[Kategorija:Dramatika|Severi sij]]
[[Kategorija:Drame|Severni sij]]

<div style="float: right">[[Slika:sij-fotka.jpg|150 px|Severni sij, foto: Sandra Požun]]</div>

==Info==
:Avtor: [[Drago Jančar]]
:Leto nastanka: 2005
:Žanr: Drama
:Krstna uprizoritev: 7. oktober 2005, [[SNG Maribor]], režija: [[Mile Korun]]
:Opomba: Dramatizacija lastnega romana.
:Število moških vlog: 16
:Število ženskih vlog: 8
==Vsebina==
»Takrat sem pomislil, da bi kar odšel iz tega mesta, da bi se obrnil in odšel.«
Na mariborski železniški postaji na prvi dan v letu 1938 izstopi Joseph Erdman, prodajalec laboratorijske opreme. V mestu, kjer se je rodil, namerava počakati poslovnega partnerja in se nato odpraviti naprej. A nekaj se zalomi, nekaj ne poteka tako, kot bi moralo. Poslovnega partnerja ne more priklicati, hiše, kjer raste debeli fižol, ne najde, modra žoga, ki se je spominja iz otroštva, se mu izmika. Usodno se zaplete z Marjetico, ženo inženirja Franja Samse, in v rojstnem mestu ujame veličasten trenutek severnega sija. Severni sij je zgodba o tujcu, ki nekje izstopi iz vlaka, da bi morda ostal, a postane le dokončni tujec.

===Prostor in čas===
Mesto Maribor leta 1938.
===Osebe===
Jančarjevi junaki so iz mesa in krvi, v njih se na eksploziven način mešata živalski nagon po preživetju in napol blazno zalezovanje metafizičnih odmevov.
:Josef Erdmann, trgovski zastopnik
:Marjetica Samsa, mlada dama
:Franjo Samsa, inženir
:Boris Valentan, časnikar
:Ivan Glavina, brezposelni delavec
:Fedjatin, ruski emigrant
:Bukovski, patolog
:Leopold Markoni, trgovec in veleposestnik
:Polde Markoni, njegov sin
:Liselote, njegova žena
:Tondichter, skladatelj
:Samo Benedičič, policijski ravnatelj
:Benedičičeva žena
:Gretica, delavka
:Katica, šivilja
:Ondra, češki trgovec
:Svengali, čarovnik
:Njegova pomočnica
:Kosmata ženska z Bornea
:Prva gospodična
:Druga gospodična
:Srbski oficir
:Hrvaški trgovec
:Krčmar na Lentu
:Moški, Bolnik
:Receptor
:Duhovnik

===Dogajanje po dejanjih===
==Nastanek drame==
»Gradivo se mi je oblikovalo ob branju časopisov iz tistega časa, ob pogovoru z ljudmi, ki so takrat živeli. Predvsem me je seveda zanimala situacija, ki se v kakem prostoru pojavi pred katastrofo, kakršno je Evropa potem doživela in ki jo je to mesto močno občutilo. Danes seveda ni težko obnavljati vzdušja, ki je pripeljalo do tistega, do česar je, vendar pa ob današnji človekovi izročenosti vsem mogočim ideologijam, političnim pritiskom, ki jih doživljamo dan za dnem ob tem, kar se dogaja okrog nas in po svetu, začutimo neko podobno drhtenje tal pod nogami, začutimo, da ne moremo obvladati svojega položaja v zgodovini. Ko sem pisal Severni sij, sem čutil, kako se pojavlja čas, ki bo podoben letu 1938. In nekaj podobnega dejansko visi v zraku. Levi in desni manifesti so na pohodu, tok političnega nasilja in ponujenih najboljših dokončnih rešitev pronica v človeške duše. Takšno stanje opisuje roman Severni sij, ki se dogaja v nekem času, ki mu ni manjkalo odrešenikov, norcev in morilcev vseh vrst. Kljub temu je Severni sij intimen roman. Patologija družbe in katastrofa, ki se nakazuje, sta samo ozadje, ki po sili razmer vpliva na človeškega posameznika." Drago Jančar; Intervju Helene Grandovec, Iz pravega lesa za prozaista, Večer, Maribor, 8. november 1984
==Interpretacije besedila==
»Danes je seveda lahko reči, da so osemintridesetega leta ljudje živeli na robu brezna, da so tam brali svoje politične časopise, v kavarnah polemizirali, ideologizirali ali pač samo greli svoj debeli fižol v vlažnem stanovanju. In da ob vsem tem nihče ni videl na dno votline, kjer se bodo čez nekaj let isti ljudje vse počez z okrvavljenimi očmi držali za goltance. (…) Zakaj pripoved o zelo različnih ljudeh, ki se med novim letom in veliko nočjo leta osemintrideset počasi spreminjajo v čuden klobčič, nerazvozljiv in smrtno nevaren; takšna pripoved je pač najbližja občutku negotovosti, relativnosti dobrega in zlega, rahli blaznosti, ki gre čez naš svet, ki je veliko bolj kaotičen in veliko manj pregleden in razumljiv, kot si to moremo misliti.«
Drago Jančar; Beseda avtorja, Delo, Ljubljana, 27. septembra 1984

==Dosedanje uprizoritve==
* 2005 [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]] (krstna), r. Mile Korun

==Posebni članki==
*[[Teatralna Aurora Borealis]], seminarska naloga, 2006

==Vir==
* Cobiss

==Literatura==
*Premiernik, sezona 2005/2006, št. 2, [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]], oktober 2005
==Zunanje povezave==
[http://www.sng-mb.si/index.php?id=708 Severni sij]

Severni sij

2016-05-11T07:52:48Z

MitjaS:

[[Kategorija:Dramatika|Severi sij]]
[[Kategorija:Drame|Severni sij]]

<div style="float: right">[[Slika:sij-fotka.jpg|150 px|Severni sij, foto: Sandra Požun]]</div>

==Info==
:Avtor: [[Drago Jančar]]
:Leto nastanka: 2005
:Žanr: Drama
:Krstna uprizoritev: 7. oktober 2005, [[SNG Maribor]], režija: [[Mile Korun]]
:Opomba: Dramatizacija lastnega romana.
:Število moških vlog: 16
:Število ženskih vlog: 8

==Vsebina==
»Takrat sem pomislil, da bi kar odšel iz tega mesta, da bi se obrnil in odšel.«
Na mariborski železniški postaji na prvi dan v letu 1938 izstopi Joseph Erdman, prodajalec laboratorijske opreme. V mestu, kjer se je rodil, namerava počakati poslovnega partnerja in se nato odpraviti naprej. A nekaj se zalomi, nekaj ne poteka tako, kot bi moralo. Poslovnega partnerja ne more priklicati, hiše, kjer raste debeli fižol, ne najde, modra žoga, ki se je spominja iz otroštva, se mu izmika. Usodno se zaplete z Marjetico, ženo inženirja Franja Samse, in v rojstnem mestu ujame veličasten trenutek severnega sija. Severni sij je zgodba o tujcu, ki nekje izstopi iz vlaka, da bi morda ostal, a postane le dokončni tujec.

===Prostor in čas===
Mesto Maribor leta 1938.
===Osebe===
Jančarjevi junaki so iz mesa in krvi, v njih se na eksploziven način mešata živalski nagon po preživetju in napol blazno zalezovanje metafizičnih odmevov.
:Josef Erdmann, trgovski zastopnik
:Marjetica Samsa, mlada dama
:Franjo Samsa, inženir
:Boris Valentan, časnikar
:Ivan Glavina, brezposelni delavec
:Fedjatin, ruski emigrant
:Bukovski, patolog
:Leopold Markoni, trgovec in veleposestnik
:Polde Markoni, njegov sin
:Liselote, njegova žena
:Tondichter, skladatelj
:Samo Benedičič, policijski ravnatelj
:Benedičičeva žena
:Gretica, delavka
:Katica, šivilja
:Ondra, češki trgovec
:Svengali, čarovnik
:Njegova pomočnica
:Kosmata ženska z Bornea
:Prva gospodična
:Druga gospodična
:Srbski oficir
:Hrvaški trgovec
:Krčmar na Lentu
:Moški, Bolnik
:Receptor
:Duhovnik

===Dogajanje po dejanjih===
==Nastanek drame==
»Gradivo se mi je oblikovalo ob branju časopisov iz tistega časa, ob pogovoru z ljudmi, ki so takrat živeli. Predvsem me je seveda zanimala situacija, ki se v kakem prostoru pojavi pred katastrofo, kakršno je Evropa potem doživela in ki jo je to mesto močno občutilo. Danes seveda ni težko obnavljati vzdušja, ki je pripeljalo do tistega, do česar je, vendar pa ob današnji človekovi izročenosti vsem mogočim ideologijam, političnim pritiskom, ki jih doživljamo dan za dnem ob tem, kar se dogaja okrog nas in po svetu, začutimo neko podobno drhtenje tal pod nogami, začutimo, da ne moremo obvladati svojega položaja v zgodovini. Ko sem pisal Severni sij, sem čutil, kako se pojavlja čas, ki bo podoben letu 1938. In nekaj podobnega dejansko visi v zraku. Levi in desni manifesti so na pohodu, tok političnega nasilja in ponujenih najboljših dokončnih rešitev pronica v človeške duše. Takšno stanje opisuje roman Severni sij, ki se dogaja v nekem času, ki mu ni manjkalo odrešenikov, norcev in morilcev vseh vrst. Kljub temu je Severni sij intimen roman. Patologija družbe in katastrofa, ki se nakazuje, sta samo ozadje, ki po sili razmer vpliva na človeškega posameznika." Drago Jančar; Intervju Helene Grandovec, Iz pravega lesa za prozaista, Večer, Maribor, 8. november 1984
==Interpretacije besedila==
»Danes je seveda lahko reči, da so osemintridesetega leta ljudje živeli na robu brezna, da so tam brali svoje politične časopise, v kavarnah polemizirali, ideologizirali ali pač samo greli svoj debeli fižol v vlažnem stanovanju. In da ob vsem tem nihče ni videl na dno votline, kjer se bodo čez nekaj let isti ljudje vse počez z okrvavljenimi očmi držali za goltance. (…) Zakaj pripoved o zelo različnih ljudeh, ki se med novim letom in veliko nočjo leta osemintrideset počasi spreminjajo v čuden klobčič, nerazvozljiv in smrtno nevaren; takšna pripoved je pač najbližja občutku negotovosti, relativnosti dobrega in zlega, rahli blaznosti, ki gre čez naš svet, ki je veliko bolj kaotičen in veliko manj pregleden in razumljiv, kot si to moremo misliti.«
Drago Jančar; Beseda avtorja, Delo, Ljubljana, 27. septembra 1984

==Dosedanje uprizoritve==
* 2005 [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]] (krstna), r. Mile Korun

==Posebni članki==
*[[Teatralna Aurora Borealis]], seminarska naloga, 2006

==Vir==
* Cobiss

==Literatura==
*Premiernik, sezona 2005/2006, št. 2, [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]], oktober 2005
==Zunanje povezave==
[http://www.sng-mb.si/index.php?id=708 Severni sij]

Severni sij

2016-05-11T07:51:58Z

MitjaS:

[[Kategorija:Dramatika|Severi sij]]
[[Kategorija:Drame|Severni sij]]

<div style="float: right">[[Slika:sij-fotka.jpg|150 px|Severni sij, foto: Sandra Požun]]</div>
==Vsebina==
»Takrat sem pomislil, da bi kar odšel iz tega mesta, da bi se obrnil in odšel.«

Na mariborski železniški postaji na prvi dan v letu 1938 izstopi Joseph Erdman, prodajalec laboratorijske opreme. V mestu, kjer se je rodil, namerava počakati poslovnega partnerja in se nato odpraviti naprej. A nekaj se zalomi, nekaj ne poteka tako, kot bi moralo. Poslovnega partnerja ne more priklicati, hiše, kjer raste debeli fižol, ne najde, modra žoga, ki se je spominja iz otroštva, se mu izmika. Usodno se zaplete z Marjetico, ženo inženirja Franja Samse, in v rojstnem mestu ujame veličasten trenutek severnega sija. Severni sij je zgodba o tujcu, ki nekje izstopi iz vlaka, da bi morda ostal, a postane le dokončni tujec.

===Prostor in čas===
Mesto Maribor leta 1938.
===Osebe===
Jančarjevi junaki so iz mesa in krvi, v njih se na eksploziven način mešata živalski nagon po preživetju in napol blazno zalezovanje metafizičnih odmevov.
:Josef Erdmann, trgovski zastopnik
:Marjetica Samsa, mlada dama
:Franjo Samsa, inženir
:Boris Valentan, časnikar
:Ivan Glavina, brezposelni delavec
:Fedjatin, ruski emigrant
:Bukovski, patolog
:Leopold Markoni, trgovec in veleposestnik
:Polde Markoni, njegov sin
:Liselote, njegova žena
:Tondichter, skladatelj
:Samo Benedičič, policijski ravnatelj
:Benedičičeva žena
:Gretica, delavka
:Katica, šivilja
:Ondra, češki trgovec
:Svengali, čarovnik
:Njegova pomočnica
:Kosmata ženska z Bornea
:Prva gospodična
:Druga gospodična
:Srbski oficir
:Hrvaški trgovec
:Krčmar na Lentu
:Moški, Bolnik
:Receptor
:Duhovnik

===Dogajanje po dejanjih===
==Nastanek drame==
»Gradivo se mi je oblikovalo ob branju časopisov iz tistega časa, ob pogovoru z ljudmi, ki so takrat živeli. Predvsem me je seveda zanimala situacija, ki se v kakem prostoru pojavi pred katastrofo, kakršno je Evropa potem doživela in ki jo je to mesto močno občutilo. Danes seveda ni težko obnavljati vzdušja, ki je pripeljalo do tistega, do česar je, vendar pa ob današnji človekovi izročenosti vsem mogočim ideologijam, političnim pritiskom, ki jih doživljamo dan za dnem ob tem, kar se dogaja okrog nas in po svetu, začutimo neko podobno drhtenje tal pod nogami, začutimo, da ne moremo obvladati svojega položaja v zgodovini. Ko sem pisal Severni sij, sem čutil, kako se pojavlja čas, ki bo podoben letu 1938. In nekaj podobnega dejansko visi v zraku. Levi in desni manifesti so na pohodu, tok političnega nasilja in ponujenih najboljših dokončnih rešitev pronica v človeške duše. Takšno stanje opisuje roman Severni sij, ki se dogaja v nekem času, ki mu ni manjkalo odrešenikov, norcev in morilcev vseh vrst. Kljub temu je Severni sij intimen roman. Patologija družbe in katastrofa, ki se nakazuje, sta samo ozadje, ki po sili razmer vpliva na človeškega posameznika." Drago Jančar; Intervju Helene Grandovec, Iz pravega lesa za prozaista, Večer, Maribor, 8. november 1984
==Interpretacije besedila==
»Danes je seveda lahko reči, da so osemintridesetega leta ljudje živeli na robu brezna, da so tam brali svoje politične časopise, v kavarnah polemizirali, ideologizirali ali pač samo greli svoj debeli fižol v vlažnem stanovanju. In da ob vsem tem nihče ni videl na dno votline, kjer se bodo čez nekaj let isti ljudje vse počez z okrvavljenimi očmi držali za goltance. (…) Zakaj pripoved o zelo različnih ljudeh, ki se med novim letom in veliko nočjo leta osemintrideset počasi spreminjajo v čuden klobčič, nerazvozljiv in smrtno nevaren; takšna pripoved je pač najbližja občutku negotovosti, relativnosti dobrega in zlega, rahli blaznosti, ki gre čez naš svet, ki je veliko bolj kaotičen in veliko manj pregleden in razumljiv, kot si to moremo misliti.«
Drago Jančar; Beseda avtorja, Delo, Ljubljana, 27. septembra 1984

==Dosedanje uprizoritve==
* 2005 [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]] (krstna), r. Mile Korun

==Posebni članki==
*[[Teatralna Aurora Borealis]], seminarska naloga, 2006

==Vir==
* Cobiss

==Literatura==
*Premiernik, sezona 2005/2006, št. 2, [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]], oktober 2005
==Zunanje povezave==
[http://www.sng-mb.si/index.php?id=708 Severni sij]

Severni sij

2016-05-11T07:51:38Z

MitjaS:

[[Kategorija:Dramatika|Severi sij]]
[[Kategorija:Drame|Severni sij]]

<div style="float: right">[[Slika:sij-fotka.jpg|150 px|Severni sij, foto: Sandra Požun]]</div>
:Avtor: [[Drago Jančar]]
:Leto nastanka: 2005
:Žanr: Drama
:Krstna uprizoritev: 7. oktober 2005, [[SNG Maribor]], režija: [[Mile Korun]]
:Opomba: Dramatizacija lastnega romana.
:Število moških vlog: 16
:Število ženskih vlog: 8

==Vsebina==
»Takrat sem pomislil, da bi kar odšel iz tega mesta, da bi se obrnil in odšel.«

Na mariborski železniški postaji na prvi dan v letu 1938 izstopi Joseph Erdman, prodajalec laboratorijske opreme. V mestu, kjer se je rodil, namerava počakati poslovnega partnerja in se nato odpraviti naprej. A nekaj se zalomi, nekaj ne poteka tako, kot bi moralo. Poslovnega partnerja ne more priklicati, hiše, kjer raste debeli fižol, ne najde, modra žoga, ki se je spominja iz otroštva, se mu izmika. Usodno se zaplete z Marjetico, ženo inženirja Franja Samse, in v rojstnem mestu ujame veličasten trenutek severnega sija. Severni sij je zgodba o tujcu, ki nekje izstopi iz vlaka, da bi morda ostal, a postane le dokončni tujec.

===Prostor in čas===
Mesto Maribor leta 1938.
===Osebe===
Jančarjevi junaki so iz mesa in krvi, v njih se na eksploziven način mešata živalski nagon po preživetju in napol blazno zalezovanje metafizičnih odmevov.
:Josef Erdmann, trgovski zastopnik
:Marjetica Samsa, mlada dama
:Franjo Samsa, inženir
:Boris Valentan, časnikar
:Ivan Glavina, brezposelni delavec
:Fedjatin, ruski emigrant
:Bukovski, patolog
:Leopold Markoni, trgovec in veleposestnik
:Polde Markoni, njegov sin
:Liselote, njegova žena
:Tondichter, skladatelj
:Samo Benedičič, policijski ravnatelj
:Benedičičeva žena
:Gretica, delavka
:Katica, šivilja
:Ondra, češki trgovec
:Svengali, čarovnik
:Njegova pomočnica
:Kosmata ženska z Bornea
:Prva gospodična
:Druga gospodična
:Srbski oficir
:Hrvaški trgovec
:Krčmar na Lentu
:Moški, Bolnik
:Receptor
:Duhovnik

===Dogajanje po dejanjih===
==Nastanek drame==
»Gradivo se mi je oblikovalo ob branju časopisov iz tistega časa, ob pogovoru z ljudmi, ki so takrat živeli. Predvsem me je seveda zanimala situacija, ki se v kakem prostoru pojavi pred katastrofo, kakršno je Evropa potem doživela in ki jo je to mesto močno občutilo. Danes seveda ni težko obnavljati vzdušja, ki je pripeljalo do tistega, do česar je, vendar pa ob današnji človekovi izročenosti vsem mogočim ideologijam, političnim pritiskom, ki jih doživljamo dan za dnem ob tem, kar se dogaja okrog nas in po svetu, začutimo neko podobno drhtenje tal pod nogami, začutimo, da ne moremo obvladati svojega položaja v zgodovini. Ko sem pisal Severni sij, sem čutil, kako se pojavlja čas, ki bo podoben letu 1938. In nekaj podobnega dejansko visi v zraku. Levi in desni manifesti so na pohodu, tok političnega nasilja in ponujenih najboljših dokončnih rešitev pronica v človeške duše. Takšno stanje opisuje roman Severni sij, ki se dogaja v nekem času, ki mu ni manjkalo odrešenikov, norcev in morilcev vseh vrst. Kljub temu je Severni sij intimen roman. Patologija družbe in katastrofa, ki se nakazuje, sta samo ozadje, ki po sili razmer vpliva na človeškega posameznika." Drago Jančar; Intervju Helene Grandovec, Iz pravega lesa za prozaista, Večer, Maribor, 8. november 1984
==Interpretacije besedila==
»Danes je seveda lahko reči, da so osemintridesetega leta ljudje živeli na robu brezna, da so tam brali svoje politične časopise, v kavarnah polemizirali, ideologizirali ali pač samo greli svoj debeli fižol v vlažnem stanovanju. In da ob vsem tem nihče ni videl na dno votline, kjer se bodo čez nekaj let isti ljudje vse počez z okrvavljenimi očmi držali za goltance. (…) Zakaj pripoved o zelo različnih ljudeh, ki se med novim letom in veliko nočjo leta osemintrideset počasi spreminjajo v čuden klobčič, nerazvozljiv in smrtno nevaren; takšna pripoved je pač najbližja občutku negotovosti, relativnosti dobrega in zlega, rahli blaznosti, ki gre čez naš svet, ki je veliko bolj kaotičen in veliko manj pregleden in razumljiv, kot si to moremo misliti.«
Drago Jančar; Beseda avtorja, Delo, Ljubljana, 27. septembra 1984

==Dosedanje uprizoritve==
* 2005 [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]] (krstna), r. Mile Korun

==Posebni članki==
*[[Teatralna Aurora Borealis]], seminarska naloga, 2006

==Vir==
* Cobiss

==Literatura==
*Premiernik, sezona 2005/2006, št. 2, [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]], oktober 2005
==Zunanje povezave==
[http://www.sng-mb.si/index.php?id=708 Severni sij]

Severni sij

2016-05-11T07:51:19Z

MitjaS:

<div style="float: right">[[Slika:sij-fotka.jpg|150 px|Severni sij, foto: Sandra Požun]]</div>
[[Kategorija:Dramatika|Severi sij]]
[[Kategorija:Drame|Severni sij]]

:Avtor: [[Drago Jančar]]
:Leto nastanka: 2005
:Žanr: Drama
:Krstna uprizoritev: 7. oktober 2005, [[SNG Maribor]], režija: [[Mile Korun]]
:Opomba: Dramatizacija lastnega romana.
:Število moških vlog: 16
:Število ženskih vlog: 8

==Vsebina==
»Takrat sem pomislil, da bi kar odšel iz tega mesta, da bi se obrnil in odšel.«

Na mariborski železniški postaji na prvi dan v letu 1938 izstopi Joseph Erdman, prodajalec laboratorijske opreme. V mestu, kjer se je rodil, namerava počakati poslovnega partnerja in se nato odpraviti naprej. A nekaj se zalomi, nekaj ne poteka tako, kot bi moralo. Poslovnega partnerja ne more priklicati, hiše, kjer raste debeli fižol, ne najde, modra žoga, ki se je spominja iz otroštva, se mu izmika. Usodno se zaplete z Marjetico, ženo inženirja Franja Samse, in v rojstnem mestu ujame veličasten trenutek severnega sija. Severni sij je zgodba o tujcu, ki nekje izstopi iz vlaka, da bi morda ostal, a postane le dokončni tujec.

===Prostor in čas===
Mesto Maribor leta 1938.
===Osebe===
Jančarjevi junaki so iz mesa in krvi, v njih se na eksploziven način mešata živalski nagon po preživetju in napol blazno zalezovanje metafizičnih odmevov.
:Josef Erdmann, trgovski zastopnik
:Marjetica Samsa, mlada dama
:Franjo Samsa, inženir
:Boris Valentan, časnikar
:Ivan Glavina, brezposelni delavec
:Fedjatin, ruski emigrant
:Bukovski, patolog
:Leopold Markoni, trgovec in veleposestnik
:Polde Markoni, njegov sin
:Liselote, njegova žena
:Tondichter, skladatelj
:Samo Benedičič, policijski ravnatelj
:Benedičičeva žena
:Gretica, delavka
:Katica, šivilja
:Ondra, češki trgovec
:Svengali, čarovnik
:Njegova pomočnica
:Kosmata ženska z Bornea
:Prva gospodična
:Druga gospodična
:Srbski oficir
:Hrvaški trgovec
:Krčmar na Lentu
:Moški, Bolnik
:Receptor
:Duhovnik

===Dogajanje po dejanjih===
==Nastanek drame==
»Gradivo se mi je oblikovalo ob branju časopisov iz tistega časa, ob pogovoru z ljudmi, ki so takrat živeli. Predvsem me je seveda zanimala situacija, ki se v kakem prostoru pojavi pred katastrofo, kakršno je Evropa potem doživela in ki jo je to mesto močno občutilo. Danes seveda ni težko obnavljati vzdušja, ki je pripeljalo do tistega, do česar je, vendar pa ob današnji človekovi izročenosti vsem mogočim ideologijam, političnim pritiskom, ki jih doživljamo dan za dnem ob tem, kar se dogaja okrog nas in po svetu, začutimo neko podobno drhtenje tal pod nogami, začutimo, da ne moremo obvladati svojega položaja v zgodovini. Ko sem pisal Severni sij, sem čutil, kako se pojavlja čas, ki bo podoben letu 1938. In nekaj podobnega dejansko visi v zraku. Levi in desni manifesti so na pohodu, tok političnega nasilja in ponujenih najboljših dokončnih rešitev pronica v človeške duše. Takšno stanje opisuje roman Severni sij, ki se dogaja v nekem času, ki mu ni manjkalo odrešenikov, norcev in morilcev vseh vrst. Kljub temu je Severni sij intimen roman. Patologija družbe in katastrofa, ki se nakazuje, sta samo ozadje, ki po sili razmer vpliva na človeškega posameznika." Drago Jančar; Intervju Helene Grandovec, Iz pravega lesa za prozaista, Večer, Maribor, 8. november 1984
==Interpretacije besedila==
»Danes je seveda lahko reči, da so osemintridesetega leta ljudje živeli na robu brezna, da so tam brali svoje politične časopise, v kavarnah polemizirali, ideologizirali ali pač samo greli svoj debeli fižol v vlažnem stanovanju. In da ob vsem tem nihče ni videl na dno votline, kjer se bodo čez nekaj let isti ljudje vse počez z okrvavljenimi očmi držali za goltance. (…) Zakaj pripoved o zelo različnih ljudeh, ki se med novim letom in veliko nočjo leta osemintrideset počasi spreminjajo v čuden klobčič, nerazvozljiv in smrtno nevaren; takšna pripoved je pač najbližja občutku negotovosti, relativnosti dobrega in zlega, rahli blaznosti, ki gre čez naš svet, ki je veliko bolj kaotičen in veliko manj pregleden in razumljiv, kot si to moremo misliti.«
Drago Jančar; Beseda avtorja, Delo, Ljubljana, 27. septembra 1984

==Dosedanje uprizoritve==
* 2005 [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]] (krstna), r. Mile Korun

==Posebni članki==
*[[Teatralna Aurora Borealis]], seminarska naloga, 2006

==Vir==
* Cobiss

==Literatura==
*Premiernik, sezona 2005/2006, št. 2, [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]], oktober 2005
==Zunanje povezave==
[http://www.sng-mb.si/index.php?id=708 Severni sij]

Žarko Petan

2016-05-11T07:50:54Z

MitjaS:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Petan, Žarko]]
[[Kategorija:Režiserji|Petan, Žarko]]
[[Kategorija:Dramatika|Petan, Žarko]]
[[Kategorija:Avtorji|Petan, Žarko]]
<div style="float: right">[[Slika:Žarko_petan.jpg|300px|Foto: Daniel Novakovič/STA]]</div>
==Življenjepis==
(27.03.1929 - 02.05.2014)
Žarko Petan se je rodil v Ljubljani, 27. marca 1929, nato je deset let živel na Hrvaškem, pretežno v Zagrebu, do konca druge svetovne vojne v Trstu, pozneje pa v Mariboru, kjer je končal srednjo šolo. Po življenjski zgodbi družine Petan - njegov oče je bil lastnik znane mariborske Kavarne Astorija - je Jože Pogačnik leta 1989 posnel istoimenski film.

V Ljubljani je leta 1957 diplomiral na Ekonomski fakulteti, leta 1977 pa še na [[AGRFT|Akademiji za igralsko umetnost]] v Ljubljani. Leta 1959 je bil na vojaškem sodišču v Beogradu obsojen na sedem let zapora, a so ga leta 1961 zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Kot je nekoč dejal, so takrat nastali prvi aforizmi. "V letu in pol, kolikor sem bil zaprt, sem se jih učil na pamet, ker nisem imel papirja. Pozneje sem izdal svojo prvo zbirko aforizmov," je dejal pred leti.

Med leti 1966 in 1971 je bil stalni režiser v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]], med leti 1972 in 1994 pa v [[MGL]], potem pa je bil še dve leti generalni direktor RTV Slovenija. Režiral je v večini slovenskih gledališč, odmevne pa so bile njegove uprizoritve modernih dramatikov. Režiral in pisal je tudi radijske igre in se uveljavil tudi kot literat.

Kot režiser se je v domačih in tujih gledališčih, kot piše na njegovi osebni spletni strani, podpisal pod 120 predstav, odmevna so bila predvsem dela modernih dramatikov, kot so [[Primož Kozak]], [[Dušan Jovanović]], Eugene Ionesco.

Uveljavil se je tudi kot literat. Njegov opus je izjemno obsežen. Osrednja elementa njegovega pisateljevanja sta humor in satira. Poleg aforizmov, ki jih je napisal skoraj 10.000, piše tudi romane, novele, gledališke, radijske in televizijske igre, pesmi in eseje. Piše tudi za otroke. Njegovo prvo otroško delo - ''Pravljice za Jasmino'' (1962) - je bilo posvečeno njegovi, lani preminuli, hčerki, pri poznejših delih pa sta bila navdih in pobudnika njegova vnuka.

Petanova dela so bila prevedena v 27 jezikov, samostojno je izšlo 40 njegovih knjig, zastopan je v številnih tujih antologijah proze, poezije, dramskih iger in aforizmov.

Za svoje delo je prejel vrsto, pretežno tujih nagrad. Med slovenskimi je tudi [[nagrada Prešernovega sklada]] leta 1966, zlati red za zasluge leta 2004 ter nagrada mesta Maribor - [[Glazerjeva nagrada|Glazerjeva nagrada za življenjsko delo]], ki jo je prejel leta 2007.

==Režije==
*2000 Žarko Petan ''[[Hoja za očetom]]'', SNG Drama Ljubljana
*2000 Žarko Petan ''Don Juan in Leporella'', Drama [[SNG Maribor]]
*1999 Žarko Petan ''Od jutri do včeraj'', Mestno gledališče ljubljansko
*1998 Yasmina Reza ''Art'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1994 Arthur Miller ''Smrt trgovskega potnika'', Mestno gledališče ljubljansko
*1993 George Tabori ''Goldbergove variacije'', Mestno gledališče ljubljansko
*1992 Aldo Nicolaj ''Hamlet v pikantni omaki'', [[SSG Trst]]
*1992 Žarko Petan ''[[Don Juan in Leporella]]'', MGL
*1992 Ariano Suassuna ''Testament blagega psa'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1991 Vladimir Kunin ''Intergirl'', [[MGL]]
===1981-1990===
*1990 Klaus Mann ''Mefisto'', [[MGL]]
*1990 Fedor Mihajlovič Dostoevskij/Andrzej Wajda ''Zločin in kazen'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Alexandre Dumas ''Dama s kamelijami'', [[MGL]]
*1989 George Tabori ''Mein Kampf'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1989 Hermann Broch ''Povest služkinje Zerline'', [[SSG Trst]]
*1988 Žarko Petan ''[[Dachauski procesi]]'', [[MGL]]
*1988 Slawomir Mrožek ''Kontrakt'', SNG Drama Ljubljana
*1987 William Shakespeare ''Ukročena trmoglavka'', [[MGL]]
*1987 ''Pismo Vuka Stefanovića Karadžića Knezu Milošu'', [[MGL]]
*1987 Patrick Süskind ''Kontrabas'', [[SSG Trst]]
*1987 Žarko Petan/[[Ervin Fritz]]/Urban Koder ''U slovenačkim gorama'',[[MGL]]
*1986 Ivo Brešan ''Hidrocentrala v Suhem dolu'', [[MGL]]
*1985 Rainer Werner Fassbinder ''Grenke solze Petre von Kant'', [[MGL]]
*1984 Eduardo De Filippo ''Umetnost komedije'', [[MGL]]
*1983 Ödön von Horvath ''Kazimir in Karolina'', [[MGL]]
*1982 Ivo Brešan ''Hudič na filozofski fakulteti'', [[MGL]]
*1980/1981 Peter Hacks, ''Mir'', [[MGL]]
*1980/1981 [[Matjaž Kmecl]], ''Marjetica ali Smrt dolgo po umiranju'', [[MGL]]

===1971-1980===
*1979/1980 [[Matjaž Kmecl]], ''Friderik z Veroniko ali Grof Celjski danes in nikdar več'', [[MGL]]
*1978/1979 Mihail Afanasjevič Bulgakov – Žarko Petan, ''Pasje srce'', [[MGL]]
*1977/1978 Dušan Jovanović, ''Generacije'', [[MGL]]
*1976/1977 Roger Vitrac, ''Viktor ali Otroci imajo besedo'', [[MGL]]
*1975/1976 Ivan Cankar, ''Pohujšanje v dolini šentflorjanski'', [[MGL]]
*1974/1975 Tennessee Williams, ''Tramvaj Poželenje'', [[MGL]]
*1973/1974 Ödön von Horváth, ''Pripovedke iz Dunajskega gozda'', [[MGL]]
*1973/1974 Georges Feydeau, ''Bolha v ušesu'', [[MGL]]
*1972/1973 Tennessee Williams, ''Obdobje prilagajanja'', [[MGL]]
*1971/1972 Georges Feydeau, ''Dama iz Maxima'', [[MGL]]
*1970/1971 William Douglas Home, ''Igra v štirih – kdo dobi'', [[MGL]]

===1961-1970===
*1969/1970 Robert Anderson, ''Veš, da te ne slišim, če teče voda (Jaz sem Herbert)'', [[MGL]]
*1967/1968 René de Obaldia, ''Veter v vejah sasafrasa'', [[MGL]]
*1966/1967 Friedrich Dürrenmatt, ''Meteor'', [[MGL]]

==(So)avtorstva==

===1991-2000===
*1999 Žarko Petan ''Od jutri do včeraj'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1992 Žarko Petan ''Don Juan in Leporella'', r. Žarko Petan, [[MGL]]

===1981-1990===
*1990 Žarko Petan ''Avdicija'', r. [[Katja Pegan]], [[MGL]]
*1989 Žarko Petan, Alexandre sin Dumas ''Dama s kamelijami'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1988 Žarko Petan ''Dachauski procesi'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1987 Žarko Petan, [[Ervin Fritz]], Urban Koder ''U slovenačkim gorama'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1983 Žarko Petan ''Obrekovalnica'', r. [[Aleš Jan]], [[MGL]]

===1971-1980===
*1980 Žarko Petan ''Zaspana Trnjulčica in krmežljavi Matjažek'', r. [[Tone Peršak]], [[MGL]]
* 1979 Žarko Petan, Mihail Afanasjevič Bulgakov ''Pasje srce'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1971 Žarko Petan ''Raj ni razprodan ali Reforma v paradižu'', r. [[Miran Herzog]], [[MGL]]
*1970 Eugene Labiche, [[Ervin Fritz]], Žarko Petan ''Gospod Evstahij iz Šiške'', r. [[Miran Herzog]], [[MGL]]
*1966 Žarko Petan ''Beseda ni konj'', r. [[Jože Babič]], [[MGL]]

==Dramska besedila==
* ''[[Plača po učinku]]''
* ''[[Obrekovalnica]]''
* ''[[Dachauski proces]]''
* ''[[Igralec]]''
* ''[[Maščevanje je grenko]]''
* ''[[Votli cekini ali Potovanje od očeta in nazaj]]''
* ''[[Zmagoslav Sloven, diktator de luxe]]''
* ''[[Avdicija]]''
* ''[[Koncert za igralca in igralko]]''
* ''[[TV Sneguljčica]]''
* ''[[Duša]]''
* ''[[Don Juan in Leporella]]''
* ''[[Starši na prodaj]]''
* ''[[Obtoženi volk]]''
* ''[[Fatalna komedija]]''
* ''[[Metka in Janko]]''
* ''[[Kako sta se Jaka in Grega naučila kitajščino]]''
* ''[[Pet Pepelk]]''
* ''[[Klinika na robu Devete dežele]]''
* ''[[Cirkus z Divjega zahoda]]''
* ''[[Dežela vetrnic]]''
* ''[[Vojak z zlato glavo]]''
* ''[[Poslednja vojna Njegovega Veličanstva]]''
* ''[[Beseda ni konj]]''
* ''[[Raj ni razprodan ali Reforma v paradižu]]''
* ''[[Žalost onkraj sanj]]''
* ''[[Zaspana Trnjulčica in kremžljavi Matjažek]]''
* ''[[Koncert za trikotnik]]''
* ''[[Mrtvi so svobodni]]''

==Dramatizacije==
* ''[[U slovenačkim gorama]]''
* ''[[Povest služkinje Zerline]]''
* ''[[Plešoči osliček]]''
* ''[[Margerita Gautier]]''
* ''[[Gospod Evstahij iz Šiške]]''

==Radijske igre==
* ''[[Don Juan in Leporella]]''
* ''[[Obtoženi volk]]''

==Dramska besedila v tujih jezikih==
* ''[[Don Juan in Leporella]]'' (nemščina)
* ''[[Obtoženi volk]]'' (nemščina, francoščina)

==Kostumografije==
*1988 Žarko Petan ''[[Dachauski procesi]]'', r. Žarko Petan, [[MGL]]

==Nagrade==
*2007 [[Glazerjeva nagrada|Nagrada mesta Maribor - Glazerjeva nagrada za življenjsko delo]]
*2004 Zlati red za zasluge
*1966 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrada Prešernovega sklada]]

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*STA

==Zunanje povezave==
*[http://www.pogledi.si/ljudje/zarko-petan-1929-2014 Žarko Petan, 1929-2014 - www.pogledi.si, 11. 06. 2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/literarni-portret/174275229 V spomin na Žarka Petana, Literarni portret - www.rtvslo.si, 11.05.2014]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/zarko-petan-1929-2014.html Žarko Petan 1929-2014 - www.delo.si, 08.05.2014]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/zarko-petan-iz-kavarne-astoria-na-gledaliske-odre.html Žarko Petan: iz kavarne Astoria na gledališke odre - www.delo.si, 04.05.2014]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/novice/poslovil-se-je-zarko-petan/335990 Poslovil se je Žarko Petan - www.rtvslo.si, 03.05.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174273920 Slovo Žarka Petana - www.rtvslo.si, 03.05.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/literarni-nokturno/64274710 Žarko Petan: Ubežali smo svobodi, Literarni nokturno - www.rtvslo.si, 27.03.2010]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/vecerni-gost/35854767 Žarko Petan: Večerni gost - www.rtvslo.si, 31.05.2009]
*[http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0CB4QFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3Adoc-DVA17ALF%2F5029abda-d46b-4e89-93df-2b364d1390da%2FPDF&ei=7D6YU5ChIpOB7QaejYHwBg&usg=AFQjCNEiC73WYV4BaI78rlweGgSCMfHaQQ&sig2=EGNxaYdOBCnQuXDYIlsupw&bvm=bv.68693194,d.ZGU Meta Kušar z Žarkom Petanom, Pogovori s sodobniki, revija Sodobnost, 2005 - www.dlib.si]

Žarko Petan

2016-05-11T07:50:39Z

MitjaS: Redakcija 42848 uporabnika MitjaS (pogovor) razveljavljena

[[Kategorija:Ustvarjalci|Petan, Žarko]]
[[Kategorija:Režiserji|Petan, Žarko]]
[[Kategorija:Dramatika|Petan, Žarko]]
[[Kategorija:Avtorji|Petan, Žarko]]
<div style="float: right">[[Slika:Žarko_petan.jpg|320px|Foto: Daniel Novakovič/STA]]</div>
==Življenjepis==
(27.03.1929 - 02.05.2014)
Žarko Petan se je rodil v Ljubljani, 27. marca 1929, nato je deset let živel na Hrvaškem, pretežno v Zagrebu, do konca druge svetovne vojne v Trstu, pozneje pa v Mariboru, kjer je končal srednjo šolo. Po življenjski zgodbi družine Petan - njegov oče je bil lastnik znane mariborske Kavarne Astorija - je Jože Pogačnik leta 1989 posnel istoimenski film.

V Ljubljani je leta 1957 diplomiral na Ekonomski fakulteti, leta 1977 pa še na [[AGRFT|Akademiji za igralsko umetnost]] v Ljubljani. Leta 1959 je bil na vojaškem sodišču v Beogradu obsojen na sedem let zapora, a so ga leta 1961 zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Kot je nekoč dejal, so takrat nastali prvi aforizmi. "V letu in pol, kolikor sem bil zaprt, sem se jih učil na pamet, ker nisem imel papirja. Pozneje sem izdal svojo prvo zbirko aforizmov," je dejal pred leti.

Med leti 1966 in 1971 je bil stalni režiser v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]], med leti 1972 in 1994 pa v [[MGL]], potem pa je bil še dve leti generalni direktor RTV Slovenija. Režiral je v večini slovenskih gledališč, odmevne pa so bile njegove uprizoritve modernih dramatikov. Režiral in pisal je tudi radijske igre in se uveljavil tudi kot literat.

Kot režiser se je v domačih in tujih gledališčih, kot piše na njegovi osebni spletni strani, podpisal pod 120 predstav, odmevna so bila predvsem dela modernih dramatikov, kot so [[Primož Kozak]], [[Dušan Jovanović]], Eugene Ionesco.

Uveljavil se je tudi kot literat. Njegov opus je izjemno obsežen. Osrednja elementa njegovega pisateljevanja sta humor in satira. Poleg aforizmov, ki jih je napisal skoraj 10.000, piše tudi romane, novele, gledališke, radijske in televizijske igre, pesmi in eseje. Piše tudi za otroke. Njegovo prvo otroško delo - ''Pravljice za Jasmino'' (1962) - je bilo posvečeno njegovi, lani preminuli, hčerki, pri poznejših delih pa sta bila navdih in pobudnika njegova vnuka.

Petanova dela so bila prevedena v 27 jezikov, samostojno je izšlo 40 njegovih knjig, zastopan je v številnih tujih antologijah proze, poezije, dramskih iger in aforizmov.

Za svoje delo je prejel vrsto, pretežno tujih nagrad. Med slovenskimi je tudi [[nagrada Prešernovega sklada]] leta 1966, zlati red za zasluge leta 2004 ter nagrada mesta Maribor - [[Glazerjeva nagrada|Glazerjeva nagrada za življenjsko delo]], ki jo je prejel leta 2007.

==Režije==
*2000 Žarko Petan ''[[Hoja za očetom]]'', SNG Drama Ljubljana
*2000 Žarko Petan ''Don Juan in Leporella'', Drama [[SNG Maribor]]
*1999 Žarko Petan ''Od jutri do včeraj'', Mestno gledališče ljubljansko
*1998 Yasmina Reza ''Art'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1994 Arthur Miller ''Smrt trgovskega potnika'', Mestno gledališče ljubljansko
*1993 George Tabori ''Goldbergove variacije'', Mestno gledališče ljubljansko
*1992 Aldo Nicolaj ''Hamlet v pikantni omaki'', [[SSG Trst]]
*1992 Žarko Petan ''[[Don Juan in Leporella]]'', MGL
*1992 Ariano Suassuna ''Testament blagega psa'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1991 Vladimir Kunin ''Intergirl'', [[MGL]]
===1981-1990===
*1990 Klaus Mann ''Mefisto'', [[MGL]]
*1990 Fedor Mihajlovič Dostoevskij/Andrzej Wajda ''Zločin in kazen'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Alexandre Dumas ''Dama s kamelijami'', [[MGL]]
*1989 George Tabori ''Mein Kampf'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1989 Hermann Broch ''Povest služkinje Zerline'', [[SSG Trst]]
*1988 Žarko Petan ''[[Dachauski procesi]]'', [[MGL]]
*1988 Slawomir Mrožek ''Kontrakt'', SNG Drama Ljubljana
*1987 William Shakespeare ''Ukročena trmoglavka'', [[MGL]]
*1987 ''Pismo Vuka Stefanovića Karadžića Knezu Milošu'', [[MGL]]
*1987 Patrick Süskind ''Kontrabas'', [[SSG Trst]]
*1987 Žarko Petan/[[Ervin Fritz]]/Urban Koder ''U slovenačkim gorama'',[[MGL]]
*1986 Ivo Brešan ''Hidrocentrala v Suhem dolu'', [[MGL]]
*1985 Rainer Werner Fassbinder ''Grenke solze Petre von Kant'', [[MGL]]
*1984 Eduardo De Filippo ''Umetnost komedije'', [[MGL]]
*1983 Ödön von Horvath ''Kazimir in Karolina'', [[MGL]]
*1982 Ivo Brešan ''Hudič na filozofski fakulteti'', [[MGL]]
*1980/1981 Peter Hacks, ''Mir'', [[MGL]]
*1980/1981 [[Matjaž Kmecl]], ''Marjetica ali Smrt dolgo po umiranju'', [[MGL]]

===1971-1980===
*1979/1980 [[Matjaž Kmecl]], ''Friderik z Veroniko ali Grof Celjski danes in nikdar več'', [[MGL]]
*1978/1979 Mihail Afanasjevič Bulgakov – Žarko Petan, ''Pasje srce'', [[MGL]]
*1977/1978 Dušan Jovanović, ''Generacije'', [[MGL]]
*1976/1977 Roger Vitrac, ''Viktor ali Otroci imajo besedo'', [[MGL]]
*1975/1976 Ivan Cankar, ''Pohujšanje v dolini šentflorjanski'', [[MGL]]
*1974/1975 Tennessee Williams, ''Tramvaj Poželenje'', [[MGL]]
*1973/1974 Ödön von Horváth, ''Pripovedke iz Dunajskega gozda'', [[MGL]]
*1973/1974 Georges Feydeau, ''Bolha v ušesu'', [[MGL]]
*1972/1973 Tennessee Williams, ''Obdobje prilagajanja'', [[MGL]]
*1971/1972 Georges Feydeau, ''Dama iz Maxima'', [[MGL]]
*1970/1971 William Douglas Home, ''Igra v štirih – kdo dobi'', [[MGL]]

===1961-1970===
*1969/1970 Robert Anderson, ''Veš, da te ne slišim, če teče voda (Jaz sem Herbert)'', [[MGL]]
*1967/1968 René de Obaldia, ''Veter v vejah sasafrasa'', [[MGL]]
*1966/1967 Friedrich Dürrenmatt, ''Meteor'', [[MGL]]

==(So)avtorstva==

===1991-2000===
*1999 Žarko Petan ''Od jutri do včeraj'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1992 Žarko Petan ''Don Juan in Leporella'', r. Žarko Petan, [[MGL]]

===1981-1990===
*1990 Žarko Petan ''Avdicija'', r. [[Katja Pegan]], [[MGL]]
*1989 Žarko Petan, Alexandre sin Dumas ''Dama s kamelijami'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1988 Žarko Petan ''Dachauski procesi'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1987 Žarko Petan, [[Ervin Fritz]], Urban Koder ''U slovenačkim gorama'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1983 Žarko Petan ''Obrekovalnica'', r. [[Aleš Jan]], [[MGL]]

===1971-1980===
*1980 Žarko Petan ''Zaspana Trnjulčica in krmežljavi Matjažek'', r. [[Tone Peršak]], [[MGL]]
* 1979 Žarko Petan, Mihail Afanasjevič Bulgakov ''Pasje srce'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1971 Žarko Petan ''Raj ni razprodan ali Reforma v paradižu'', r. [[Miran Herzog]], [[MGL]]
*1970 Eugene Labiche, [[Ervin Fritz]], Žarko Petan ''Gospod Evstahij iz Šiške'', r. [[Miran Herzog]], [[MGL]]
*1966 Žarko Petan ''Beseda ni konj'', r. [[Jože Babič]], [[MGL]]

==Dramska besedila==
* ''[[Plača po učinku]]''
* ''[[Obrekovalnica]]''
* ''[[Dachauski proces]]''
* ''[[Igralec]]''
* ''[[Maščevanje je grenko]]''
* ''[[Votli cekini ali Potovanje od očeta in nazaj]]''
* ''[[Zmagoslav Sloven, diktator de luxe]]''
* ''[[Avdicija]]''
* ''[[Koncert za igralca in igralko]]''
* ''[[TV Sneguljčica]]''
* ''[[Duša]]''
* ''[[Don Juan in Leporella]]''
* ''[[Starši na prodaj]]''
* ''[[Obtoženi volk]]''
* ''[[Fatalna komedija]]''
* ''[[Metka in Janko]]''
* ''[[Kako sta se Jaka in Grega naučila kitajščino]]''
* ''[[Pet Pepelk]]''
* ''[[Klinika na robu Devete dežele]]''
* ''[[Cirkus z Divjega zahoda]]''
* ''[[Dežela vetrnic]]''
* ''[[Vojak z zlato glavo]]''
* ''[[Poslednja vojna Njegovega Veličanstva]]''
* ''[[Beseda ni konj]]''
* ''[[Raj ni razprodan ali Reforma v paradižu]]''
* ''[[Žalost onkraj sanj]]''
* ''[[Zaspana Trnjulčica in kremžljavi Matjažek]]''
* ''[[Koncert za trikotnik]]''
* ''[[Mrtvi so svobodni]]''

==Dramatizacije==
* ''[[U slovenačkim gorama]]''
* ''[[Povest služkinje Zerline]]''
* ''[[Plešoči osliček]]''
* ''[[Margerita Gautier]]''
* ''[[Gospod Evstahij iz Šiške]]''

==Radijske igre==
* ''[[Don Juan in Leporella]]''
* ''[[Obtoženi volk]]''

==Dramska besedila v tujih jezikih==
* ''[[Don Juan in Leporella]]'' (nemščina)
* ''[[Obtoženi volk]]'' (nemščina, francoščina)

==Kostumografije==
*1988 Žarko Petan ''[[Dachauski procesi]]'', r. Žarko Petan, [[MGL]]

==Nagrade==
*2007 [[Glazerjeva nagrada|Nagrada mesta Maribor - Glazerjeva nagrada za življenjsko delo]]
*2004 Zlati red za zasluge
*1966 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrada Prešernovega sklada]]

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*STA

==Zunanje povezave==
*[http://www.pogledi.si/ljudje/zarko-petan-1929-2014 Žarko Petan, 1929-2014 - www.pogledi.si, 11. 06. 2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/literarni-portret/174275229 V spomin na Žarka Petana, Literarni portret - www.rtvslo.si, 11.05.2014]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/zarko-petan-1929-2014.html Žarko Petan 1929-2014 - www.delo.si, 08.05.2014]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/zarko-petan-iz-kavarne-astoria-na-gledaliske-odre.html Žarko Petan: iz kavarne Astoria na gledališke odre - www.delo.si, 04.05.2014]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/novice/poslovil-se-je-zarko-petan/335990 Poslovil se je Žarko Petan - www.rtvslo.si, 03.05.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174273920 Slovo Žarka Petana - www.rtvslo.si, 03.05.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/literarni-nokturno/64274710 Žarko Petan: Ubežali smo svobodi, Literarni nokturno - www.rtvslo.si, 27.03.2010]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/vecerni-gost/35854767 Žarko Petan: Večerni gost - www.rtvslo.si, 31.05.2009]
*[http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0CB4QFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3Adoc-DVA17ALF%2F5029abda-d46b-4e89-93df-2b364d1390da%2FPDF&ei=7D6YU5ChIpOB7QaejYHwBg&usg=AFQjCNEiC73WYV4BaI78rlweGgSCMfHaQQ&sig2=EGNxaYdOBCnQuXDYIlsupw&bvm=bv.68693194,d.ZGU Meta Kušar z Žarkom Petanom, Pogovori s sodobniki, revija Sodobnost, 2005 - www.dlib.si]

Žarko Petan

2016-05-11T07:50:20Z

MitjaS:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Petan, Žarko]]
[[Kategorija:Režiserji|Petan, Žarko]]
[[Kategorija:Dramatika|Petan, Žarko]]
[[Kategorija:Avtorji|Petan, Žarko]]
<div style="float: right">[[Slika:Žarko_petan.jpg|400px|Foto: Daniel Novakovič/STA]]</div>
==Življenjepis==
(27.03.1929 - 02.05.2014)
Žarko Petan se je rodil v Ljubljani, 27. marca 1929, nato je deset let živel na Hrvaškem, pretežno v Zagrebu, do konca druge svetovne vojne v Trstu, pozneje pa v Mariboru, kjer je končal srednjo šolo. Po življenjski zgodbi družine Petan - njegov oče je bil lastnik znane mariborske Kavarne Astorija - je Jože Pogačnik leta 1989 posnel istoimenski film.

V Ljubljani je leta 1957 diplomiral na Ekonomski fakulteti, leta 1977 pa še na [[AGRFT|Akademiji za igralsko umetnost]] v Ljubljani. Leta 1959 je bil na vojaškem sodišču v Beogradu obsojen na sedem let zapora, a so ga leta 1961 zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Kot je nekoč dejal, so takrat nastali prvi aforizmi. "V letu in pol, kolikor sem bil zaprt, sem se jih učil na pamet, ker nisem imel papirja. Pozneje sem izdal svojo prvo zbirko aforizmov," je dejal pred leti.

Med leti 1966 in 1971 je bil stalni režiser v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]], med leti 1972 in 1994 pa v [[MGL]], potem pa je bil še dve leti generalni direktor RTV Slovenija. Režiral je v večini slovenskih gledališč, odmevne pa so bile njegove uprizoritve modernih dramatikov. Režiral in pisal je tudi radijske igre in se uveljavil tudi kot literat.

Kot režiser se je v domačih in tujih gledališčih, kot piše na njegovi osebni spletni strani, podpisal pod 120 predstav, odmevna so bila predvsem dela modernih dramatikov, kot so [[Primož Kozak]], [[Dušan Jovanović]], Eugene Ionesco.

Uveljavil se je tudi kot literat. Njegov opus je izjemno obsežen. Osrednja elementa njegovega pisateljevanja sta humor in satira. Poleg aforizmov, ki jih je napisal skoraj 10.000, piše tudi romane, novele, gledališke, radijske in televizijske igre, pesmi in eseje. Piše tudi za otroke. Njegovo prvo otroško delo - ''Pravljice za Jasmino'' (1962) - je bilo posvečeno njegovi, lani preminuli, hčerki, pri poznejših delih pa sta bila navdih in pobudnika njegova vnuka.

Petanova dela so bila prevedena v 27 jezikov, samostojno je izšlo 40 njegovih knjig, zastopan je v številnih tujih antologijah proze, poezije, dramskih iger in aforizmov.

Za svoje delo je prejel vrsto, pretežno tujih nagrad. Med slovenskimi je tudi [[nagrada Prešernovega sklada]] leta 1966, zlati red za zasluge leta 2004 ter nagrada mesta Maribor - [[Glazerjeva nagrada|Glazerjeva nagrada za življenjsko delo]], ki jo je prejel leta 2007.

==Režije==
*2000 Žarko Petan ''[[Hoja za očetom]]'', SNG Drama Ljubljana
*2000 Žarko Petan ''Don Juan in Leporella'', Drama [[SNG Maribor]]
*1999 Žarko Petan ''Od jutri do včeraj'', Mestno gledališče ljubljansko
*1998 Yasmina Reza ''Art'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1994 Arthur Miller ''Smrt trgovskega potnika'', Mestno gledališče ljubljansko
*1993 George Tabori ''Goldbergove variacije'', Mestno gledališče ljubljansko
*1992 Aldo Nicolaj ''Hamlet v pikantni omaki'', [[SSG Trst]]
*1992 Žarko Petan ''[[Don Juan in Leporella]]'', MGL
*1992 Ariano Suassuna ''Testament blagega psa'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1991 Vladimir Kunin ''Intergirl'', [[MGL]]
===1981-1990===
*1990 Klaus Mann ''Mefisto'', [[MGL]]
*1990 Fedor Mihajlovič Dostoevskij/Andrzej Wajda ''Zločin in kazen'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Alexandre Dumas ''Dama s kamelijami'', [[MGL]]
*1989 George Tabori ''Mein Kampf'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1989 Hermann Broch ''Povest služkinje Zerline'', [[SSG Trst]]
*1988 Žarko Petan ''[[Dachauski procesi]]'', [[MGL]]
*1988 Slawomir Mrožek ''Kontrakt'', SNG Drama Ljubljana
*1987 William Shakespeare ''Ukročena trmoglavka'', [[MGL]]
*1987 ''Pismo Vuka Stefanovića Karadžića Knezu Milošu'', [[MGL]]
*1987 Patrick Süskind ''Kontrabas'', [[SSG Trst]]
*1987 Žarko Petan/[[Ervin Fritz]]/Urban Koder ''U slovenačkim gorama'',[[MGL]]
*1986 Ivo Brešan ''Hidrocentrala v Suhem dolu'', [[MGL]]
*1985 Rainer Werner Fassbinder ''Grenke solze Petre von Kant'', [[MGL]]
*1984 Eduardo De Filippo ''Umetnost komedije'', [[MGL]]
*1983 Ödön von Horvath ''Kazimir in Karolina'', [[MGL]]
*1982 Ivo Brešan ''Hudič na filozofski fakulteti'', [[MGL]]
*1980/1981 Peter Hacks, ''Mir'', [[MGL]]
*1980/1981 [[Matjaž Kmecl]], ''Marjetica ali Smrt dolgo po umiranju'', [[MGL]]

===1971-1980===
*1979/1980 [[Matjaž Kmecl]], ''Friderik z Veroniko ali Grof Celjski danes in nikdar več'', [[MGL]]
*1978/1979 Mihail Afanasjevič Bulgakov – Žarko Petan, ''Pasje srce'', [[MGL]]
*1977/1978 Dušan Jovanović, ''Generacije'', [[MGL]]
*1976/1977 Roger Vitrac, ''Viktor ali Otroci imajo besedo'', [[MGL]]
*1975/1976 Ivan Cankar, ''Pohujšanje v dolini šentflorjanski'', [[MGL]]
*1974/1975 Tennessee Williams, ''Tramvaj Poželenje'', [[MGL]]
*1973/1974 Ödön von Horváth, ''Pripovedke iz Dunajskega gozda'', [[MGL]]
*1973/1974 Georges Feydeau, ''Bolha v ušesu'', [[MGL]]
*1972/1973 Tennessee Williams, ''Obdobje prilagajanja'', [[MGL]]
*1971/1972 Georges Feydeau, ''Dama iz Maxima'', [[MGL]]
*1970/1971 William Douglas Home, ''Igra v štirih – kdo dobi'', [[MGL]]

===1961-1970===
*1969/1970 Robert Anderson, ''Veš, da te ne slišim, če teče voda (Jaz sem Herbert)'', [[MGL]]
*1967/1968 René de Obaldia, ''Veter v vejah sasafrasa'', [[MGL]]
*1966/1967 Friedrich Dürrenmatt, ''Meteor'', [[MGL]]

==(So)avtorstva==

===1991-2000===
*1999 Žarko Petan ''Od jutri do včeraj'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1992 Žarko Petan ''Don Juan in Leporella'', r. Žarko Petan, [[MGL]]

===1981-1990===
*1990 Žarko Petan ''Avdicija'', r. [[Katja Pegan]], [[MGL]]
*1989 Žarko Petan, Alexandre sin Dumas ''Dama s kamelijami'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1988 Žarko Petan ''Dachauski procesi'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1987 Žarko Petan, [[Ervin Fritz]], Urban Koder ''U slovenačkim gorama'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1983 Žarko Petan ''Obrekovalnica'', r. [[Aleš Jan]], [[MGL]]

===1971-1980===
*1980 Žarko Petan ''Zaspana Trnjulčica in krmežljavi Matjažek'', r. [[Tone Peršak]], [[MGL]]
* 1979 Žarko Petan, Mihail Afanasjevič Bulgakov ''Pasje srce'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1971 Žarko Petan ''Raj ni razprodan ali Reforma v paradižu'', r. [[Miran Herzog]], [[MGL]]
*1970 Eugene Labiche, [[Ervin Fritz]], Žarko Petan ''Gospod Evstahij iz Šiške'', r. [[Miran Herzog]], [[MGL]]
*1966 Žarko Petan ''Beseda ni konj'', r. [[Jože Babič]], [[MGL]]

==Dramska besedila==
* ''[[Plača po učinku]]''
* ''[[Obrekovalnica]]''
* ''[[Dachauski proces]]''
* ''[[Igralec]]''
* ''[[Maščevanje je grenko]]''
* ''[[Votli cekini ali Potovanje od očeta in nazaj]]''
* ''[[Zmagoslav Sloven, diktator de luxe]]''
* ''[[Avdicija]]''
* ''[[Koncert za igralca in igralko]]''
* ''[[TV Sneguljčica]]''
* ''[[Duša]]''
* ''[[Don Juan in Leporella]]''
* ''[[Starši na prodaj]]''
* ''[[Obtoženi volk]]''
* ''[[Fatalna komedija]]''
* ''[[Metka in Janko]]''
* ''[[Kako sta se Jaka in Grega naučila kitajščino]]''
* ''[[Pet Pepelk]]''
* ''[[Klinika na robu Devete dežele]]''
* ''[[Cirkus z Divjega zahoda]]''
* ''[[Dežela vetrnic]]''
* ''[[Vojak z zlato glavo]]''
* ''[[Poslednja vojna Njegovega Veličanstva]]''
* ''[[Beseda ni konj]]''
* ''[[Raj ni razprodan ali Reforma v paradižu]]''
* ''[[Žalost onkraj sanj]]''
* ''[[Zaspana Trnjulčica in kremžljavi Matjažek]]''
* ''[[Koncert za trikotnik]]''
* ''[[Mrtvi so svobodni]]''

==Dramatizacije==
* ''[[U slovenačkim gorama]]''
* ''[[Povest služkinje Zerline]]''
* ''[[Plešoči osliček]]''
* ''[[Margerita Gautier]]''
* ''[[Gospod Evstahij iz Šiške]]''

==Radijske igre==
* ''[[Don Juan in Leporella]]''
* ''[[Obtoženi volk]]''

==Dramska besedila v tujih jezikih==
* ''[[Don Juan in Leporella]]'' (nemščina)
* ''[[Obtoženi volk]]'' (nemščina, francoščina)

==Kostumografije==
*1988 Žarko Petan ''[[Dachauski procesi]]'', r. Žarko Petan, [[MGL]]

==Nagrade==
*2007 [[Glazerjeva nagrada|Nagrada mesta Maribor - Glazerjeva nagrada za življenjsko delo]]
*2004 Zlati red za zasluge
*1966 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrada Prešernovega sklada]]

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*STA

==Zunanje povezave==
*[http://www.pogledi.si/ljudje/zarko-petan-1929-2014 Žarko Petan, 1929-2014 - www.pogledi.si, 11. 06. 2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/literarni-portret/174275229 V spomin na Žarka Petana, Literarni portret - www.rtvslo.si, 11.05.2014]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/zarko-petan-1929-2014.html Žarko Petan 1929-2014 - www.delo.si, 08.05.2014]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/zarko-petan-iz-kavarne-astoria-na-gledaliske-odre.html Žarko Petan: iz kavarne Astoria na gledališke odre - www.delo.si, 04.05.2014]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/novice/poslovil-se-je-zarko-petan/335990 Poslovil se je Žarko Petan - www.rtvslo.si, 03.05.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174273920 Slovo Žarka Petana - www.rtvslo.si, 03.05.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/literarni-nokturno/64274710 Žarko Petan: Ubežali smo svobodi, Literarni nokturno - www.rtvslo.si, 27.03.2010]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/vecerni-gost/35854767 Žarko Petan: Večerni gost - www.rtvslo.si, 31.05.2009]
*[http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0CB4QFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3Adoc-DVA17ALF%2F5029abda-d46b-4e89-93df-2b364d1390da%2FPDF&ei=7D6YU5ChIpOB7QaejYHwBg&usg=AFQjCNEiC73WYV4BaI78rlweGgSCMfHaQQ&sig2=EGNxaYdOBCnQuXDYIlsupw&bvm=bv.68693194,d.ZGU Meta Kušar z Žarkom Petanom, Pogovori s sodobniki, revija Sodobnost, 2005 - www.dlib.si]

Žarko Petan

2016-05-11T07:50:07Z

MitjaS:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Petan, Žarko]]
[[Kategorija:Režiserji|Petan, Žarko]]
[[Kategorija:Dramatika|Petan, Žarko]]
[[Kategorija:Avtorji|Petan, Žarko]]
<div style="float: right">[[Slika:Žarko_petan.jpg|320px|Foto: Daniel Novakovič/STA]]</div>
==Življenjepis==
(27.03.1929 - 02.05.2014)
Žarko Petan se je rodil v Ljubljani, 27. marca 1929, nato je deset let živel na Hrvaškem, pretežno v Zagrebu, do konca druge svetovne vojne v Trstu, pozneje pa v Mariboru, kjer je končal srednjo šolo. Po življenjski zgodbi družine Petan - njegov oče je bil lastnik znane mariborske Kavarne Astorija - je Jože Pogačnik leta 1989 posnel istoimenski film.

V Ljubljani je leta 1957 diplomiral na Ekonomski fakulteti, leta 1977 pa še na [[AGRFT|Akademiji za igralsko umetnost]] v Ljubljani. Leta 1959 je bil na vojaškem sodišču v Beogradu obsojen na sedem let zapora, a so ga leta 1961 zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Kot je nekoč dejal, so takrat nastali prvi aforizmi. "V letu in pol, kolikor sem bil zaprt, sem se jih učil na pamet, ker nisem imel papirja. Pozneje sem izdal svojo prvo zbirko aforizmov," je dejal pred leti.

Med leti 1966 in 1971 je bil stalni režiser v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]], med leti 1972 in 1994 pa v [[MGL]], potem pa je bil še dve leti generalni direktor RTV Slovenija. Režiral je v večini slovenskih gledališč, odmevne pa so bile njegove uprizoritve modernih dramatikov. Režiral in pisal je tudi radijske igre in se uveljavil tudi kot literat.

Kot režiser se je v domačih in tujih gledališčih, kot piše na njegovi osebni spletni strani, podpisal pod 120 predstav, odmevna so bila predvsem dela modernih dramatikov, kot so [[Primož Kozak]], [[Dušan Jovanović]], Eugene Ionesco.

Uveljavil se je tudi kot literat. Njegov opus je izjemno obsežen. Osrednja elementa njegovega pisateljevanja sta humor in satira. Poleg aforizmov, ki jih je napisal skoraj 10.000, piše tudi romane, novele, gledališke, radijske in televizijske igre, pesmi in eseje. Piše tudi za otroke. Njegovo prvo otroško delo - ''Pravljice za Jasmino'' (1962) - je bilo posvečeno njegovi, lani preminuli, hčerki, pri poznejših delih pa sta bila navdih in pobudnika njegova vnuka.

Petanova dela so bila prevedena v 27 jezikov, samostojno je izšlo 40 njegovih knjig, zastopan je v številnih tujih antologijah proze, poezije, dramskih iger in aforizmov.

Za svoje delo je prejel vrsto, pretežno tujih nagrad. Med slovenskimi je tudi [[nagrada Prešernovega sklada]] leta 1966, zlati red za zasluge leta 2004 ter nagrada mesta Maribor - [[Glazerjeva nagrada|Glazerjeva nagrada za življenjsko delo]], ki jo je prejel leta 2007.

==Režije==
*2000 Žarko Petan ''[[Hoja za očetom]]'', SNG Drama Ljubljana
*2000 Žarko Petan ''Don Juan in Leporella'', Drama [[SNG Maribor]]
*1999 Žarko Petan ''Od jutri do včeraj'', Mestno gledališče ljubljansko
*1998 Yasmina Reza ''Art'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1994 Arthur Miller ''Smrt trgovskega potnika'', Mestno gledališče ljubljansko
*1993 George Tabori ''Goldbergove variacije'', Mestno gledališče ljubljansko
*1992 Aldo Nicolaj ''Hamlet v pikantni omaki'', [[SSG Trst]]
*1992 Žarko Petan ''[[Don Juan in Leporella]]'', MGL
*1992 Ariano Suassuna ''Testament blagega psa'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1991 Vladimir Kunin ''Intergirl'', [[MGL]]
===1981-1990===
*1990 Klaus Mann ''Mefisto'', [[MGL]]
*1990 Fedor Mihajlovič Dostoevskij/Andrzej Wajda ''Zločin in kazen'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Alexandre Dumas ''Dama s kamelijami'', [[MGL]]
*1989 George Tabori ''Mein Kampf'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1989 Hermann Broch ''Povest služkinje Zerline'', [[SSG Trst]]
*1988 Žarko Petan ''[[Dachauski procesi]]'', [[MGL]]
*1988 Slawomir Mrožek ''Kontrakt'', SNG Drama Ljubljana
*1987 William Shakespeare ''Ukročena trmoglavka'', [[MGL]]
*1987 ''Pismo Vuka Stefanovića Karadžića Knezu Milošu'', [[MGL]]
*1987 Patrick Süskind ''Kontrabas'', [[SSG Trst]]
*1987 Žarko Petan/[[Ervin Fritz]]/Urban Koder ''U slovenačkim gorama'',[[MGL]]
*1986 Ivo Brešan ''Hidrocentrala v Suhem dolu'', [[MGL]]
*1985 Rainer Werner Fassbinder ''Grenke solze Petre von Kant'', [[MGL]]
*1984 Eduardo De Filippo ''Umetnost komedije'', [[MGL]]
*1983 Ödön von Horvath ''Kazimir in Karolina'', [[MGL]]
*1982 Ivo Brešan ''Hudič na filozofski fakulteti'', [[MGL]]
*1980/1981 Peter Hacks, ''Mir'', [[MGL]]
*1980/1981 [[Matjaž Kmecl]], ''Marjetica ali Smrt dolgo po umiranju'', [[MGL]]

===1971-1980===
*1979/1980 [[Matjaž Kmecl]], ''Friderik z Veroniko ali Grof Celjski danes in nikdar več'', [[MGL]]
*1978/1979 Mihail Afanasjevič Bulgakov – Žarko Petan, ''Pasje srce'', [[MGL]]
*1977/1978 Dušan Jovanović, ''Generacije'', [[MGL]]
*1976/1977 Roger Vitrac, ''Viktor ali Otroci imajo besedo'', [[MGL]]
*1975/1976 Ivan Cankar, ''Pohujšanje v dolini šentflorjanski'', [[MGL]]
*1974/1975 Tennessee Williams, ''Tramvaj Poželenje'', [[MGL]]
*1973/1974 Ödön von Horváth, ''Pripovedke iz Dunajskega gozda'', [[MGL]]
*1973/1974 Georges Feydeau, ''Bolha v ušesu'', [[MGL]]
*1972/1973 Tennessee Williams, ''Obdobje prilagajanja'', [[MGL]]
*1971/1972 Georges Feydeau, ''Dama iz Maxima'', [[MGL]]
*1970/1971 William Douglas Home, ''Igra v štirih – kdo dobi'', [[MGL]]

===1961-1970===
*1969/1970 Robert Anderson, ''Veš, da te ne slišim, če teče voda (Jaz sem Herbert)'', [[MGL]]
*1967/1968 René de Obaldia, ''Veter v vejah sasafrasa'', [[MGL]]
*1966/1967 Friedrich Dürrenmatt, ''Meteor'', [[MGL]]

==(So)avtorstva==

===1991-2000===
*1999 Žarko Petan ''Od jutri do včeraj'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1992 Žarko Petan ''Don Juan in Leporella'', r. Žarko Petan, [[MGL]]

===1981-1990===
*1990 Žarko Petan ''Avdicija'', r. [[Katja Pegan]], [[MGL]]
*1989 Žarko Petan, Alexandre sin Dumas ''Dama s kamelijami'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1988 Žarko Petan ''Dachauski procesi'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1987 Žarko Petan, [[Ervin Fritz]], Urban Koder ''U slovenačkim gorama'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1983 Žarko Petan ''Obrekovalnica'', r. [[Aleš Jan]], [[MGL]]

===1971-1980===
*1980 Žarko Petan ''Zaspana Trnjulčica in krmežljavi Matjažek'', r. [[Tone Peršak]], [[MGL]]
* 1979 Žarko Petan, Mihail Afanasjevič Bulgakov ''Pasje srce'', r. Žarko Petan, [[MGL]]
*1971 Žarko Petan ''Raj ni razprodan ali Reforma v paradižu'', r. [[Miran Herzog]], [[MGL]]
*1970 Eugene Labiche, [[Ervin Fritz]], Žarko Petan ''Gospod Evstahij iz Šiške'', r. [[Miran Herzog]], [[MGL]]
*1966 Žarko Petan ''Beseda ni konj'', r. [[Jože Babič]], [[MGL]]

==Dramska besedila==
* ''[[Plača po učinku]]''
* ''[[Obrekovalnica]]''
* ''[[Dachauski proces]]''
* ''[[Igralec]]''
* ''[[Maščevanje je grenko]]''
* ''[[Votli cekini ali Potovanje od očeta in nazaj]]''
* ''[[Zmagoslav Sloven, diktator de luxe]]''
* ''[[Avdicija]]''
* ''[[Koncert za igralca in igralko]]''
* ''[[TV Sneguljčica]]''
* ''[[Duša]]''
* ''[[Don Juan in Leporella]]''
* ''[[Starši na prodaj]]''
* ''[[Obtoženi volk]]''
* ''[[Fatalna komedija]]''
* ''[[Metka in Janko]]''
* ''[[Kako sta se Jaka in Grega naučila kitajščino]]''
* ''[[Pet Pepelk]]''
* ''[[Klinika na robu Devete dežele]]''
* ''[[Cirkus z Divjega zahoda]]''
* ''[[Dežela vetrnic]]''
* ''[[Vojak z zlato glavo]]''
* ''[[Poslednja vojna Njegovega Veličanstva]]''
* ''[[Beseda ni konj]]''
* ''[[Raj ni razprodan ali Reforma v paradižu]]''
* ''[[Žalost onkraj sanj]]''
* ''[[Zaspana Trnjulčica in kremžljavi Matjažek]]''
* ''[[Koncert za trikotnik]]''
* ''[[Mrtvi so svobodni]]''

==Dramatizacije==
* ''[[U slovenačkim gorama]]''
* ''[[Povest služkinje Zerline]]''
* ''[[Plešoči osliček]]''
* ''[[Margerita Gautier]]''
* ''[[Gospod Evstahij iz Šiške]]''

==Radijske igre==
* ''[[Don Juan in Leporella]]''
* ''[[Obtoženi volk]]''

==Dramska besedila v tujih jezikih==
* ''[[Don Juan in Leporella]]'' (nemščina)
* ''[[Obtoženi volk]]'' (nemščina, francoščina)

==Kostumografije==
*1988 Žarko Petan ''[[Dachauski procesi]]'', r. Žarko Petan, [[MGL]]

==Nagrade==
*2007 [[Glazerjeva nagrada|Nagrada mesta Maribor - Glazerjeva nagrada za življenjsko delo]]
*2004 Zlati red za zasluge
*1966 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrada Prešernovega sklada]]

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*STA

==Zunanje povezave==
*[http://www.pogledi.si/ljudje/zarko-petan-1929-2014 Žarko Petan, 1929-2014 - www.pogledi.si, 11. 06. 2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/literarni-portret/174275229 V spomin na Žarka Petana, Literarni portret - www.rtvslo.si, 11.05.2014]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/zarko-petan-1929-2014.html Žarko Petan 1929-2014 - www.delo.si, 08.05.2014]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/zarko-petan-iz-kavarne-astoria-na-gledaliske-odre.html Žarko Petan: iz kavarne Astoria na gledališke odre - www.delo.si, 04.05.2014]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/novice/poslovil-se-je-zarko-petan/335990 Poslovil se je Žarko Petan - www.rtvslo.si, 03.05.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174273920 Slovo Žarka Petana - www.rtvslo.si, 03.05.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/literarni-nokturno/64274710 Žarko Petan: Ubežali smo svobodi, Literarni nokturno - www.rtvslo.si, 27.03.2010]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/vecerni-gost/35854767 Žarko Petan: Večerni gost - www.rtvslo.si, 31.05.2009]
*[http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0CB4QFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3Adoc-DVA17ALF%2F5029abda-d46b-4e89-93df-2b364d1390da%2FPDF&ei=7D6YU5ChIpOB7QaejYHwBg&usg=AFQjCNEiC73WYV4BaI78rlweGgSCMfHaQQ&sig2=EGNxaYdOBCnQuXDYIlsupw&bvm=bv.68693194,d.ZGU Meta Kušar z Žarkom Petanom, Pogovori s sodobniki, revija Sodobnost, 2005 - www.dlib.si]

Nataša Živković

2016-05-11T07:47:44Z

MitjaS:

<div style="float: right">[[Slika:Natasa_Zivkovic.jpg ‎|230px|Nataša Živković, foto osebni arhiv N. Ž.]]</div>
[[Kategorija:Ustvarjalci|Živković, Nataša]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Živković, Nataša]]
==Življenjepis==
[[Nataša Živković]] (1981) je vsestranska umetnica, ki ustvarja v različnih žanrih na področju uprizoritvenih umetnosti, od sodobnega plesa, gledališča do performansa.
Po končani baletni šoli se je preusmerila v sodobni ples in sodelovala s številnimi koreografi in koreografinjami ([[Maja Delak]], Yasmine Hugonnet, Mateja Bučar, Mala Kline, Milan Tomašik, [[Matjaž Farič]] itn.). Čeprav je diplomirala iz primerjalne književnosti in francoskega jezika, deluje kot samozaposlena plesalka in v zadnjem času intenzivno deluje tudi na gledališki sceni, tako na institucionalnih odrih kot v neodvisni produkciji.

Od leta 2006 sodeluje tudi s projektom [[Via Negativa]], ki išče povezave med gledališčem in performansom oz. ustvarja gledališki performans kot razmerje med gledalcem in izvajalcem v realnem času in prostoru. Živkovićeva kot performerka išče vzvode, povezave in organske prehode med estetskim in realnim, visokim in nizkim, notranjim in zunanjim, lepim in grdim.

==Sodelovanje pri gledaliških, performativnih in plesnih projektih==
*2009 ''Pot v Jajce'', r. [[Sebastijan Horvat]], [[SNG Nova Gorica]] in [[SNG Drama Ljubljana]]
*2009 ''Peklenska pomaranča'', r. [[Matjaž Pograjc]], [[Slovensko mladinsko gledališče]]
*2008 ''Hiša Marije Pomočnice'', r. Silvan Omerzu, [[Slovensko mladinsko gledališče]]
*2008 ''Serata artistica giovanile'', koncept [[Maja Delak]]
*2008 ''Out'', r. [[Bojan Jablanovec]] / [[Via Negativa]]
*2007 ''O drugem'', koreografija Yasmine Hugonnet
*2007 ''Drage, Drage'', koncept [[Maja Delak]]
*2007 ''Lunatik'', avtor Borut Bučinel
*2006 ''Re-Play'', koreografija Yasmine Hugonnet
*2006 ''Bratje Karamazovi'', koncept Mateja Bučar
*2006 ''Bakhantke'', r. [[Vito Taufer]], ''SSG Trst'' in [[SNG Nova Gorica|SNG-PDG Nova Gorica]]
*2004 ''Blondinka na mestu'', koncept [[Maja Delak]], Mala Kline
*2003 ''Sirene'', koreografija Uršula Teržan
*2002 ''Soba srečanj'', r. [[Matjaž Pograjc]]/[[Betontanc]]
*2001 ''6Agon'', koncept [[Maja Delak]]
*1999 ''Korak'', koncept [[Matjaž Farič]]
*1998 ''The Ship'', koreografija Ann Papoulis

==Avtorski projekti==
*2014 ''Zavoljoočeta'', performans, koncept: Nataša Živković, koprodukcija: [[Via Negativa]], [[Cankarjev dom]] in [[Mesto žensk]]
*2010 ''Tihožitje'', performans, koncept: Nataša Živković in [[Bojan Jablanovec]]; produkcija: [[Via Negativa]] za Via Novo
*2010 ''Making Medea'', avtorstvo: [[Uroš Kaurin]] in Nataša Živković, Produkcija: [[Flota]], Koprodukcija: [[Plesni Teater Ljubljana]], [[Moment]] Maribor
*2009 ''Prva ljubezen, drugič (Preboleti Naceta Junkarja)''; avtorica: Nataša Živković, Produkcija: [[Mesto žensk]]; Koprodukcija: [[Cankarjev dom]]

==Nagrade==
*2010 nagrada [[Zlata ptica]] za umetniške dosežke v plesno-gledališki predstavi ''Prva ljubezen'', ''drugič (Preboleti Naceta Junkarja)'' ter angažirano in vztrajno delovanje na področju sodobnega plesa

==Viri in literatura==

==Zunanje povezave==
*[http://ski.emanat.si/natasa-zivkovic/ Slovenski koreografski imenik [v nastajanju<nowiki>]</nowiki> - ski.emanat.si]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/v-procesu-sva-se-ugledali-kot-kreativni-osebi V procesu sva se ugledali kot kreativni osebi - www.sigledal.org, 09.12.2010]
*[http://www.siol.net/kultura/oder/2011/05/natasa_zivkovic.aspx?fb_action_ids=857064940989298&fb_action_types=og.likes Nataša Živković: Morda je zdaj čas, da smo malo tiho - www.siol.net, 02.05.2011]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/natasa-zivkovic-ko-ti-ves-zakaj-si-na-odru-ve-to-tudi-gledalec.html Nataša Živković: Ko ti veš zakaj si na odru, ve to tudi gledalec - www.delo.si, 14.12.2012]
*[http://www.dnevnik.si/kultura/oder/sprejemanje-je-lahko-celo-bolj-subverzivno-od-ocitkov Sprejemanje je lahko celo bolj subverzivno od očitkov - www.dnevnik.si, 10.10.2014]

Tjaša Železnik

2016-05-11T07:46:42Z

MitjaS:

<div style="float: right">[[Slika:Tjaša Železnik.jpg|Tjaša Železnik / Foto Mimi Antolović]]</div>
[[Kategorija:Ustvarjalci|Železnik, Tjaša]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Železnik, Tjaša]]
==Življenjepis==
Tjaša Železnik se je rodila 6. maja 1974 v Ljubljani. Leta 1995 se je vpisala na [[AGRFT]] in študirala dramsko igro in umetniško besedo v letniku profesorjev Dušana Mlakarja in Kristijana Mucka. Nastopila je v dveh diplomskih produkcijah: v uprizoritvi ''Susn'' Herberta Achternbuscha je igrala vlogo 1. Susn, v ''Medeji'' Daneta Zajca pa vlogo II. hčere. Že v času študija je igrala tudi na profesionalnih odrih, največ v [[SNG Drama Ljubljana]] in [[SMG]].

Od leta 2003 do 2007 je bila zaposlena v [[SLG Celje]]. Tu je soustvarila avtorski projekt ''Koža'' Jerneja Lorencija, Nebojše Pop-Tasića, Barbare Vidovič, Tjaše Železnik, Mihe Nemca in Branka Jordana ter odigrala več vidnih vlog, med drugim tudi Deklico v ''Blazincu'' Martina McDonagha (r. Aleksandar Popovski), Dojiljo v Evripidovi ''Medeji'' (r. Jernej Lorenci) in Hano v ''Dogodku v mestu Gogi'' Slavka Gruma (r. Aleksandar Popovski). Za vlogi Roberte I in II v enodejankah ''Jacques ali podrejenost'' in ''Prihodnost je v jajcih'' ali ''Kaj vse je treba za en svet'' Eugèna Ionesca (r. Diego de Brea) ter za vlogo Catherine v drami ''Dokaz Davida Auburna'' (r. Janez Lapajne) je leta 2004 prejela [[Nagrada Sklada Staneta Severja|nagrado Sklada Staneta Severja]].

Med njene dosežke v drugih gledališčih sodijo nastopi v projektih ''Su e Sid'' (r. Tomaž Štrucl, Gledališče Glej in Cankarjev dom, 1999), ''Die Traumdeutung'' (r. Matjaž Berger, SMG, 2000) in ''XX. stoletje'' (r. Matjaž Berger, APT Novo mesto, 2007) M. Bergerja ter vloge kraljice Marije v predstavi ''Kralj umira'' Eugèna Ionesca (r. Diego de Brea, PDG Nova Gorica, 2001), Punči v ''Samotnem zahodu'' Martina McDonagha (r. Boris Cavazza, Gledališče Koper, 2002), Vide v ''Raztrgancih'' Mateja Bora (r. Sebastijan Horvat, E. P. I. Center, CD in Mestno gledališče Ptuj, 2007) ter kraljice Elizabete I. v ''Marlowu'' V. Stoisavljevića (r. Dragan Živadinov, Zavod Projekt Atol, 2009).

V [[MGL]] je ustvarila več vidnih vlog: bila je Katarina v predstavi ''Za naše mlade dame'' Drage Potočnjak (r. Tijana Zinajić), Dekle v ''Tanji-Tanji'' Olje Muhine (r. Matjaž Pograjc), Srednja v ''Bobnih v noči'' Bertolta Brechta (r. Matjaž Pograjc) in Nataša v ''Razodetjih'' Dušana Jovanovića (r. Janez Pipan). V predstavi ''Don Juan se vrne iz vojne'' Ödöna von Horvátha (r. Dušan Jovanović) je igrala več vlog. Bila je Mariane v Molièrovem ''Skopuhu'' (r. Boris Kobal), Natalie Voss v Golobih Davida Gieselmanna (r. Tijana Zinajić), Isabella v ''Vitezu čudes'' Lopeja de Vege (r. Luka Martin Škof) in Rebecca Glass v ''Dlje od najdlje'' Zinnie Harris (r. Tijana Zinajić).

Uspešno se uveljavlja tudi na filmu in televiziji. Zaigrala je v štirih celovečernih filmih: bila je Ana v ''Ljubljani'' Igorja Šterka (2002), Olga/Neža/Ajda v ''Kratkih stikih'' Janeza Lapajneta (2006), Tara v ''Lajfu'' Vita Tauferja (2008) in Živa v ''Osebni prtljagi'' Janeza Lapajneta (2009). Za vloge v filmu ''Kratki stiki'' je na 9. Festivalu slovenskega filma v Portorožu leta 2006 prejela nagrado Vesna za najboljšo žensko vlogo. Televizijski gledalci jo poznajo po vlogi Ane/Fane v nadaljevanki ''TV Dober dan'' (POP TV, od 1999 do 2002), po vodenju podelitve viktorjev leta 2003 in razvedrilne oddaje ''NLP'' (RTV Slovenija, od 2007 do 2011). Bila je tudi Adelajda v mladinskem TV filmu ''Bela gospa'' Tamare Doneve (r. Siena Krušič, RTV Slovenija, 2008).

V [[MGL]] je zaposlena od 16. 3. 2009.

==Video==
{{ #embed:youtube| vRC8qteP4OE }}

MGL, Bertolt Brecht ''Bobni v noči'', r. Matjaž Pograjc

==Vloge v gledališču==
===2011-===
*2012 Roberta mati; Eugène Ionesco ''Jacques ali Podrejenost'', r. Miloš Lolić, [[MGL]]
*2012 Rebecca Glass; Zinnie Harris ''Dlje od najdlje'', r. Tijana Zinajić, [[MGL]]
*2012 Isabella; Lope de Vega ''Vitez čudes'', r. [[Luka Martin Škof]], [[MGL]]
*2011 Razpuščeno dekle, Dama, Maska, Ženska; Ödön von Horváth ''Don Juan se vrne iz vojne'', r. [[Dušan Jovanović]], [[MGL]]
*2011 Nataša; [[Dušan Jovanović]] ''Razodetja'', r. [[Janez Pipan]], [[MGL]]

===2001-2010===
*2010 Mariane; Molière ''Skopuh'', r. [[Boris Kobal]], [[MGL]]
*2010 Srednja; Bertolt Brecht ''Bobni v noči'', r. [[Matjaž Pograjc]], [[MGL]]
* 2009 Dekle; Olja Muhina ''Tanja-Tanja'', r. [[Matjaž Pograjc]], [[MGL]]
*2008 Katarina; [[Dragica Potočnjak]] ''[[Za naše mlade dame]]'', r. [[Tijana Zinajić]], [[MGL]]
*2007 Alain Badiou ''XX. stoletje'', r. [[Matjaž Berger]], [[Anton Podbevšek Teater]]
*2007 Vida; [[Matej Bor]] ''[[Raztrganci]]/Učenci in učitelji'', r. [[Sebastijan Horvat]], [[Mestno gledališče Ptuj]], [[E. P. I. Center Ljubljana]] in [[Cankarjev dom Ljubljana]]
*2007 Marcia, Hilary; Patrick Marber ''Howard Katz'', r. [[Matjaž Zupančič]], SLG Celje
*2007 Hana; [[Slavko Grum]] ''[[Dogodek v mestu Gogi]]'', r. [[Aleksandar Popovski]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]
*2006 Nevenka, študentka novinarstva; [[Vinko Möderndorfer]] ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'', r. Vinko Möderndrofer, SLG Celje
*2006 Sylvie; Ray Cooney/John Champman ''Spustite me pod kovter, gospa Markham'', r. Vinko Möderndorfer, SLG Celje
*2006 Tara; [[Tina Kosi]] ''[[To ti je lajf]]'', r. [[Vito Taufer]], SLG Celje
*2005 Medejina dojilja, zbor; Evripid ''Medeja'', r. [[Jernej Lorenci]], SLG Celje
*2005 Ženska, 4. ženska, Stevardesa; Vladimir in Oleg Presnjakov ''Terorizem'', r. [[Mateja Koležnik]], SLG Celje
*2004 Ray Cooney ''Funny Money'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[Špas teater]] Mengeš
*2004 Deklica; Martin McDonagh ''Blazinec'', r. [[Aleksandar Popovski]], SLG Celje
*2004 Trudi, učiteljica; Erich Kästner ''Dvojčici'', r. [[Ivana Djilas]], SLG Celje
*2004 Štirje ljudje, Druga hči, Io, Druga kača, Filomela, Ljudje, Pet ljudi, Mira, Pogrebec, Lakota, Ženska, Filemola; [[Tina Kosi]] ''[[Metamorfoze]]'', r. [Vinko Möderndorfer], SLG Celje
*2004 Catherine; David Auburn ''Dokaz'', r. [[Janez Lapajne]], SLG Celje
*2004 Pavel Polak ''Trije prašički'', r. Pavel Polak, Mini teater Ljubljana
*2003 Lee Hall ''Kitch'n King'', r. Tomaž Štrucl, Gledališče Glej, Ljubljana
*2003 Roberta I.,II.; Eugene Ionesco ''Jacques ali Podrejenost. Prihodnost je v jajcih ali Kaj vse je treba za en svet'', r. [[Diego de Brea]], SLG Celje
*2003 ''[[Koža]]'', r. [[Jernej Lorenci]], [[SLG Celje]]
*2002 Martin McDonagh ''Samotni zahod'', r. [[Boris Cavazza]], [[Gledališče Koper]]
*2002 Jakob in Wilhelm Grimm/Pavel Polak ''Palček'', r. [[Pavel Polak]], [[Mini teater]] Ljubljana
*2001 Kraljica Marija; Eugene Ionesco ''Kralj umira'', r. [[Diego de Brea]], [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*2001 Matjaž Štrucl ''Millenemy'', r. Matjaž Štrucl, Gledališče Glej

===1993-2000===
*2000 Perdita; Howard Barker ''Uršula'', r. [[Janez Pipan]], SNG Drama Ljubljana
*2000 Sigmund Freud/[[Matjaž Berger]] ''Die Traumdeutung'', r. Matjaž Berger, [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
*1999 Tomaž Štrucl ''Su e sid'', r. [[Tomaž Štrucl]], [[Gledališče Glej]] in [[Cankarjev dom]] Ljubljana
*1999 Jerca; [[Anton Tomaž Linhart]] ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', r. [[Vito Taufer]], SNG Drama Ljubljana
*1999 Madmazel Žozefa; [[Andreja Inkret]] ''[[Joža - Nazadek v Mačjem logu]]'', r. [[Meta Hočevar]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1999 Susn 1; Achternbusch Herbert ''Susn'', r. [[Ana Krauthaker]], Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana
*1999 Hčerka; [[Dane Zajc]] ''[[Medeja]],'' r. [[Tijana Zinajić]], AGRFT Ljubljana
*1998 Mlajša deklica; Bertolt Brecht ''Baal'', r.[[ Eduard Miler]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1998 Dvorna dama; Pedro Calderon de la Barca ''Življenje je sen'', r. [[Janusz Kica]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1997 Lulu; Harold Pinter ''Zabava za rojstni dan'', r. [[Galin Stoev]], [[AGRFT]] Ljubljana
*1993 Psiha; [[Emil Filipčič]] ''[[Psiha]]'', r. [[Vito Taufer]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
==Vloge na filmu in televiziji==
*2006 ''Kratki stiki'', r. [[Janez Lapajne]], Triglav film, Ljubljana
*2004 Mama; ''Slozice'', r. [[Aiken Veronika Prosenc]], UL AGRFT, TV Slovenija
*2002 Ana; ''Ljubljana'', r. [[Igor Šterk]], A. A. C. Productions
*2001 Marija; ''Pavle'', r. [[Marko Naberšnik]], UL AGRFT
*2000 Ana/Fana; ''TV Dober dan'', TV nanizanka, r. [[Vojko Anzeljc]], Produkcijska skupina Mangart
*2000 ''Milagros'', r. [[Blaž Švent]], UL AGRFT Ljubljana
*1997 ''Ketna za princa'', r. [[Janez Lapajne]], UL AGRFT Ljubljana
==Nagrade==
*2004 Severjeva nagrada za vlogo Roberte I in II v enodejankah E. Ionesca ''Jacques ali Podrejenost'' ter ''Prihodnost v jajcih ali Kaj vse je treba za en svet'' in za vlogo Chaterine v drami Dokaz D, Auburna, SLG Celje

==Viri in literatura==
*Letopisi Slovenskega filmskega in gledališkega muzeja
* Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)
* Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)
*[http://zdus.si/ ZDUS]

==Zunanje povezave==

Vitomil Zupan

2016-05-11T07:46:01Z

MitjaS:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Zupan, Vitomil]]
[[Kategorija:Dramatika|Zupan, Vitomil]]
[[Kategorija:Avtorji|Zupan, Vitomil]]
<div style="float: right">[[Slika:Vitomil_Zupan.jpg|200px|Foto: Wikipedija]]</div>
==Življenjepis==
Rodil se je 18. januarja 1914 v Ljubljani. Že v najstniških letih se je zapisal boksu. Leta 1932 je bil osumljen umora, a oproščen. Med vojno je bil ujetnik v italijanskem taborišču, po kapitulaciji Italije leta 1943 pa je šel v partizane. V tem času je pisal [[Gledališče_v_NOB|agitacijske drame]]. Po vojni je vodil kulturni program Radia Ljubljana, od 1947 je bil svobodni književnik. Leta 1948 so ga zaprli in obsodili na 18 let ječe. Obtožili so ga nemorale, poskusa posilstva, poskusa umora, sovražne propagande, vohunstva in izdaje domovine. Po sedmih letih je bil izpuščen in po vrnitvi v domovino najprej leta 1959 diplomiral kot gradbeni inženir, potem pa je delal kot samostojni pisatelj. Svoja dela je nekaj časa objavljal pod psevdonimom Langus. Izrazit pisatelj erotičnih prizorov je postal šele po letu 1965, ko so v slovenščino začeli prevajati Henryja Millerja. Umrl je 13. maja 1987 v Ljubljani.

==Dramska besedila==
* 194? ''[[Jelenov žleb]]''
* 1944 ''[[Punt]]''
* 1944 ''[[3 zaostale ure]]''
* 1944 ''[[Aki]]''
* 1945 ''[[Rojstvo v nevihti]]''
* 1947 ''[[Stvar Jurija Trajbasa]]''
* 1962 ''[[Aleksander praznih rok]]''
* 1972 ''[[Ladja brez imena]]''
* 1973 ''[[Preobrazba brez poti nazaj]]''
* 1973 ''[[Bele rakete letijo na Amsterdam]]''
* 1974 ''[[Angeli, ljudje, živali]]''
* 1975 ''[[Zapiski o sistemu]]''
* ''[[Andante patetico]]''
* ''[[Če denar pade na skalo]]''
* ''[[Črvi]]''

==Dramska besedila v tujih jezikih==
* ''[[Noć bez očiju]]'' (hrvaščina)

==Nagrade==
*1947 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernova nagrada]] za dramo Rojstvo v nevihti
*1984 Prešernova nagrada za literarno delo
==Viri in literatura==
*Vesna Milek: Pesmi zoper smrt. ''Sobotna priloga'' 2006, 20. maj. 26–28. [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=227131136]
*[http://slo.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?id=6&izris=izpisiNovico&st_pod=23&jezik=slo&templ=1 Absolventi PefMB]
==Zunanje povezave==
*[http://slo.slohost.net/sem_n_knjiz/24/datoteke/K_IV_-_STVAR_JURIJA_TRAJBASA.doc Življenje in delo Vitomila Zupana]
* [http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/ifigenija-simonovic-se-spominja-vitomila-zupana.html Ifigenija Simonović se spominja Vitomila Zupana - www.delo.si ]
* [http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/vitomil-zupan-lovec-na-izkusnje.html Vitomil Zupan, lovec na izkušnje - www.delo.si ]
*[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27contributor%3dVitomil+Zupan%27 Dela Vitomila Zupana v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije - www.dlib.si]
*[http://ava.rtvslo.si/#ava2.174257182;; Vitomil Zupan(ob 100. obletnici rojstva) - www.rtvslo.si]
*[http://www.mancakosir.com/2014/01/18-januarja-pred-sto-leti-se-je-rodil.html Pred sto leti se je rodil Vitomil Zupan - www.mancakosir.com]
*[http://www.pogledi.si/knjiga/zelo-vazno-je-priti-na-gric »Zelo važno je priti na grič« - www.pogledi.si]
*[http://knjiga.dnevnik.si/sl/Profil/Portret/1574/Vitomil+Zupan%3A+Opus+ki+je+nastal+tudi+za+re%C5%A1etkami+ Vitomil Zupan: Opus, ki je nastal tudi za rešetkami - www.dnevnik.si]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/pozabljeni-dramski-opus-vitomila-zupana.html Pozabljeni dramski opus Vitomila Zupana - www.delo.si, 20.10.2014]
*[http://www.veza.sigledal.org/media/Dokumenti/49fbs/simpozij-predstavitev.docx Znanstveni simpozij ob 100. obletnici rojstva Vitomila Zupana (18. oktober 2014, 49. FBS)]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174302452 Dr. Mateja Pezdirc-Bartol: Dramski opus Vitomila Zupana (poskus sinteze), oddaja Oder - www.rtvslo.si, 21.10.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-portret/174306327 Pogovori o Vitomilu Zupanu, Dokumentarni portret - www.rtvslo.si, 25.11.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/razgledi-in-razmisleki/174334515 Dramatika Vitomila Zupana - Pogovor z dr. Matejo Pezdirc Bartol, oddaja Razgledi in razmisleki - www.rtvslo.si, 07.05.2015]

Pia Zemljič

2016-05-11T07:45:22Z

MitjaS:

<div style="float: right">[[Slika:Zemljic01.jpg|267px|Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje]]</div>
[[Kategorija:Ustvarjalci|Zemljič, Pia]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Zemljič, Pia]]
==Življenjepis==
Slovenska gledališka in filmska igralka Pia Zemljič se je rodila leta 1975 v Slovenj Gradcu. Po končanem izobraževanju v domačem kraju se je vpisala študij dramske igre in umetniške besede na [[AGRFT]] v Ljubljani. Diplomirala je v letniku profesorjev [[Jožica Avbelj|Jožice Avbelj]] in [[Boris Cavazza|Borisa Cavazze]] v uprizoritvi ''Pod mlečnim gozdom'' v režiji [[Dejan Sarič|Dejana Sariča]]. Za več vlog, ki jih je odigrala v omenjeni predstavi je prejela [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|študentsko Prešernovo nagrado.]]

Takoj po študiju, leta 2002 se je zaposlila v Drami [[SNG Maribor]], kjer se je predstavila v dveh spektakelskih predstavah makedonskega režiserja [[Aleksander Popovski|Aleksandra Popovskega]], in sicer ''Don Kihot'' in ''Drakula''. Pravi gledališki preboj pa ji je uspel z vlogama '''Pam''' in '''Popo Martin''' v uprizoritvi ''Debeluhi v krilcih'' Nickeya Silverja v režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. Za omenjeni vlogi je prejela nagrade na Mednarodnem festivalu komornih odrov na Reki in Satira za igro na SKUP-u na Ptuju.

Leta 2008 je zapustila mariborsko Dramo in se posvetila ustvarjanju kot samostojna kulturna delavka ter mati dveh sinov. Delala je v različnih gledališčih in v [[Mini teater|Mini teatru]] pod režijskim vodstvom [[Ivica Buljan|Ivice Buljana]] ustvarila vlogo '''Male morske deklice''', za katero je prejela nagrado Zlata paličica.

Vzporedno z delom v gledališču je kot zelo želen filmski obraz posnela mnogo krajših filmov, v nadaljevanju pa še celovečernih in predvsem televizijskih nadaljevank. Za vlogo '''Bronje''' v filmu ''Petelinji zajtrk'' je bila nagrajena z nazivom Stopova igralka leta, najširši množici gledalcev pa je znana iz televizijskih nadaljevank ( Pod eno streho, Blisk, Za zadnjim vogalom …)

Leta 2010 se je zaposlila v [[SLG Celje]].
==Video==
{{#embed:youtube | w1G0Io97Pew}}
Dokumentarni film "Pia Zemljič. Off the record", r. Mateja Toplak

{{#embed:youtube | o1qjRox3SHM}}
Pascal Rambert: ''Zapiranje ljubezni'', r. Ivica Buljan, koprodukcija Mini teater, Mestno gledališče Ptuj, Novo kazalište Zagreb in Zadar snova, premiera: 23.08.2013

==Vloge v gledališču==
===2011-===
{{#dynamic_content:rep | person | 5218 | roles | 2013-2030}}
*2012 Jane Smart; Dempesey-Rowe ''Čarovnice iz Eastwicka'', r. Stanislav Moša, MGL
{{#dynamic_content:rep | person | 5218 | roles | 2011-2012}}
===2001-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 5218 | roles | 2001-2010}}
===1991-2000===
{{#dynamic_content:rep | person | 5218 | roles | 1991-2000}}

==Vloge na filmu in televiziji==
*2012 Jasna; ''Panika'', r. Barbara Zemljič, RTV SLO
*2012 Mama; ''Duhec'', r. Jure Pervanje, RTV SLO
*2012 Lena; ''Vaje v objemu'', r. M. Pevec, RTV SLO, Vertigo/Emotion film
*2010 Mija; ''Teža neba'', r. Metod Pevec, Vertigo/Emotion film
*2009 Glavanova; ''Tolažnik'', r. Uroš Zavodnik, TV Slovenija
*2009 Evica; ''Marko skače'', r. Boris Jurjaševič, TV Slovenija
*2008 Učiteljica Zora; ''Lasje'', r. Barbara Zemljič, UL AGRFT Ljubljana in TV Slovenija
*2008 ''Morje v času mrka'', r. Jure Prevanje, TV Slovenija, Studio Arkadena
*2007 ''Vučko'', r. Matevž Luzar, UL AGRFT Ljubljana
*2007 Bronja; ''Petelinji zajtrk'', r. Marko Naberšnik, Arsmedia Ljubljana
*2006 ''Totalka'', r. Klemen Dvornik, Zijalo produkcija, Ljubljana
*2006 ''Temna stran lune'', r. Franc Arko, TV Slovenija
*2004 ''Kaj pa gospod Bach?'', r. Polona Sepe, TV Slovenija
*2002 Špela Koren; ''Pod eno streho'', r. Izidor Farič, Produkcijska skupina Mangart
*2002 Žana; ''Varuh meje'', r. Maja Weiss, Bela film Ljubljana, Taris Flmproduktion Solingen, TV Slovenija
*2001 ''Sorodne duše'', r. Marko Naberšnik, UL AGRFT Ljubljana
*2001 ''Obletnica'', r. Marko Naberšnik, UL AGRFT Ljubljana
*2001 Dr. Gloria; ''Zlato srce'', r. Klemen Dvornik, UL AGRFT Ljubljana
*2000 Glas gledalke; ''Obsojena'', kratki igrani TV film, r. Anton Tomašič, TV Slovenija
*2000 ''Cesta'', r. Arne Brejc, UL AGRFT Ljubljana
*1999 Andreja; ''Kaj bi še rad?'', r. Martin Srebotnjak, UL AGRFT Ljubljana
*1999 ''Krt v vrtcu'', TV kratki, r. Varja Močnik, UL AGRFT Ljubljana
*1999 ''Vojna Zvezdič'', kratki film, r. Klemen Dvrnik, UL AGRFT Ljubljana

==Nagrade==
*2015 Nagrada Prešernovega sklada, {{Pdf|2015_Almanah_Presernove_nagrade.30-32.pdf|Obrazložitev}}
*2013 Severjeva nagrada za vloge: '''Meg''' v komediji ''Sleparja v krilu'', '''Vodje''' v drami Krči'', '''Vdove Quin''' v komediji ''Največji frajer zahodnega sveta'' in za vlogo '''Laine''' v Brechtovi ljudski igri ''Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti''
*2013 Žlahtna komedijantka 2013, nagrada festivala 22. Dnevi komedije za vlogo '''Meg''' v komediji Kena Ludwiga ''Sleparja v krilu'' (r. [[Boris Kobal]], [[SLG Celje]])
*2010 Večerova nagrada za vlogi '''Louise''' v Uroku (r.: S.Strelec) in Eve v Jesenski sonati (r.: J.Pipan)
*2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro za vlogo '''Babice''' in '''Evice''' (G. Strniša ''Žabe'', Mestno gledališče Ptuj) [[Pia Zemljič/nagrade 2010|obrazložitev]]
*2009 [[Zlata paličica]] za igro na festivalu Zlata paličica, za vlogo '''Male morske deklice''' ( H.C. Andersen ''Mala morska deklica'', [[Mini teater Ljubljana]])
*2007 Stopova igralka leta za vlogo '''Bronje''' v filmu ''Petelinji zajtrk''
*2004 Nagrada Mediteran časopisa Novi list na Mednarodnem festivalu malih odrov Reka za vlogi '''Pam''' in '''Popo Martin''' (N. Silver ''Debeluhi v krilcih'', Drama SNG Maribor)
*2004 Nagrada Veljko Maričić za epizodno vlogo na Mednarodnem festivalu malih odrov Reka za vlogi '''Pam''' in '''Popo Martin''' (N. Silver ''Debeluhi v krilcih'', Drama SNG Maribor)
*2003 Nagrada za igro za vlogi '''Pam''' in '''Popo Martin''' na 2. Slovenskem festivalu komornega odra na Ptuju (N. Silver ''Debeluhi v krilcih'', Drama SNG Maribor)
*2001 [[Nagrade Prešernovega sklada|Študentska Prešernova nagrada]] za vloge '''Deklica, Gospa Dai Bred druga, Gossamer Beynon''' ( ''Pod mlečnim gozdom'', AGRFT Ljubljana)

==Zunanje povezave==
*[http://www.slg-ce.si/ SLG Celje]
*http://sl.wikipedia.org/wiki/Pia_Zemljič
*[http://www.elle.si/lifestyle/personelle/pia-zemljic/galerija/cbjpg-2/ Pia Zemljič - www.elle.si, 22.12.2007]
*[http://iztokgartner.blog.siol.net/2007/11/22/moj-intervju-pia-zemljic Moj intervju: Pia Zemljič (objavljeno v Direktu) - iztokgartner.blog.siol.net, 22.11.2007]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/ko-se-vse-sestavi Ko se vse sestavi - www.sigledal.org, 15.12.2010]
*[http://www.delo.si/clanek/150244 Pia Zemljič: Na odru sem dobra, ko Pie ni - www.delo.si, 25.04.2011]
*[http://ava.rtvslo.si/predvajaj/pia-in-barbara-zemljic/ava2.119120442/ Pia in Barbara Zemljič, oddaja Družinske zgodbe - www.rtvslo.si, 23.10.2011]
*[http://www.cosmopolitan.si/aktualno/pia-zemljic-v-in-o-carovnicah-iz-eastwicka/ Pia Zemljič v (in o) Čarovnicah iz Eastwicka - www.cosmopolitan.si, 15.05.2012]
*[http://www.siol.net/kultura/oder/2013/01/pia_in_barbara_zemljic.aspx Pia in Barbara Zemljič, igralka in režiserka - www.siol.net, 14.01.2013]
*[http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/barbara-in-pia-zemljic-kadar-se-ne-strinjava-debatirava-pozno-v-noc.html Barbara in Pia Zemljič: Kadar se ne strinjava, debatirava pozno v noč - www.delo.si, 05.05.2013]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/pia-zemljic-in-marko-mandic-v-gledalisce-se-vraca-ljubezen.html Pia Zemljič in Marko Mandić: V gledališče se vrača ljubezen - www.delo.si, 22.08.2013]
*[http://www.lisa.si/intervju/intervju-z-igralcema-pio-zemljic-in-markom-mandicem/ Intervju z igralcema Pio Zemljič in Markom Mandićem - www.lisa.si, 16.09.2013]
*[http://www.mladina.si/154557/pia-zemljic-igralka/ Pia Zemljič, igralka - www.mladina.si, 07.03.2014]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/nagrada-presernovega-sklada-pia-zemljic.html Nagrada Prešernovega sklada: Pia Zemljič - www.delo.si, 07.02.2015]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/portreti-presernovih-nagrajencev/174318780 Portreti Prešernovih nagrajencev - www.rtvslo.si, 08.02.2015]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/pia-zemljic-igralka-lepo-je-ce-je-tvoje-delo-prepoznano-in-videno/357643 Pia Zemljič, igralka: "Lepo je, če je tvoje delo prepoznano in videno" - www.rtvslo.si, 09.02.2015]
*[http://zgodbe.siol.net/presernovi-nagrajenci/pia-zemljic/ Prešernovi nagrajenci: Pia Zemljič - www.zgodbe.siol.net]
*[http://www.pogledi.si/ljudje/operacije-na-odprtem-srcu Operacije na odprtem srcu - www.pogledi.si, 14. 02. 2015]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174320919 Pia Zemljič, oddaja Proti etru - www.rtvslo.si, 20.02.2015]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174327540 Pia Zemljič: Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 28.03.2015]

Zala Dobovšek

2016-05-11T07:44:13Z

MitjaS:

<div style="float: right;">[[Image:Zala_Dobovšek.jpeg|thumb|300px| Foto: Nada Žgank]]</div>
== Življenjepis ==
Zala Dobovšek (1983) je leta 2009 končala študij dramaturgije na [[AGRFT | Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]], v študijskem letu 2008/2009 se je izobraževala na gledališki akademiji DAMU v Pragi (Divadelní fakulta Akademie múzických umění v Praze) na Katedri za alternativno in lutkovno gledališče. Od leta 2005 deluje v Redakciji za kulturo in humanistične vede [[Radio Študent Ljubljana|Radia Študent]] Ljubljana, od leta 2009 do 2014 je delovala kot publicistka in gledališka kritičarka v kulturni redakciji časopisa ''Delo'', od leta 2015 piše za štirinajstdnevnik ''Poglede'' in ''Dnevnik'', objavlja tudi v strokovnih revijah (Maska, Dialogi ...). Bila je članica raznih strokovnih žirij (Festival Borštnikovo srečanje, Teden slovenske drame, Gibanica, Festival MESS Sarajevo, Ministrstvo za kulturo) in selektorica festivalov (Festival MESS Sarajevo 2014 – nacionalna sekcija, Festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica 2013).
Je članica [[Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije|Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]], kot praktična dramaturginja je sodelovala v [[Mini teater|Mini teatru]], [[ŠKUC Gledališče|ŠKUC]] gledališču, [[MGL|Mestnem gledališču ljubljanskem]], [[Zavod Senzorium|Zavodu Senzorium]], [[LG Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], [[LG Maribor|Lutkovnem gledališču Maribor]] in na DAMU v Pragi. Za diplomsko delo je prejela študentsko [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernovo nagrado]]. Vpisana je na doktorski študij na [[AGRFT]], smer Študiji scenskih umetnosti; njeno področje raziskovanja je ''Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih prejšnjega stoletja''. Je asistentka za področje dramaturgije in študijev scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

== Dramaturgije ==
*2015 Ingmar Bergman ''Pogovori na štiri oči'', r. Nikita Milivojević, [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*2015 Collodi/Omerzu ''Ostržek'', r. [[Silvan Omerzu]], Umetniško društvo Konj in [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2014 Preussler/Roijaards ''Krabat'', r. Ulrike Quade, [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in Ulrike Quade Company (NL)
*2014 J. Kajzer/P. Vodička ''Lublana'', r. Uroš Trefalt, [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2014 ''Praktični nasveti za pridne otroke'' (po motivih Marka Twaina), r. Marek Bečka, [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2012 Frane Milčinski - Ježek, ''Zvezdica Zaspanka'', r. [[Robert Waltl]], [[Mini teater]]
*2012 A. S. Puškin ''Sneguljčica in sedem vitezov'', r. [[Saša Jovanović]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2010 Tom Dalton Bidwell ''Družba na poti'', r. [[Alen Jelen]], [[MGL]] in [[Škuc gledališče|ŠKUC gledališče]]
*2010 J. & W. Grimm ''Sneguljčica'', r. [[Marek Bečka]], [[Mini teater]]
* 2009 ''Zoo much'', r. [[Marek Bečka]], produkcija DAMU (Divadelní fakulta Akademie múzických umění), Praga
* 2008 Nigel Williams ''Razredni sovražnik'', r. [[Andrej Jus]], produkcija [[AGRFT]]
* 2007 [[Dane Zajc]] ''[[Medeja]]'', r. [[Jaka Andrej Vojevec]], diplomska predstava [[AGRFT]]
* 2006 (asistenca) Lukas Bärfuss ''Avtobus'', r. [[Samuel Schwarz]], [[Drama SNG Maribor]]
* 2006 ''Odstiranja'', r. [[Barbara Pia Jenič Hernandez|Barbara Pia Jenič]], [[Zavod Senzorium]]

== Nagrade ==
* 2009 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za diplomsko delo ''POTOVANJA IDENTITET: Okolje javnega transporta kot prostor dramskega in filmskega dogajanja'', [[AGRFT]]
* 2006 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za skupinski zbornik ''Dramatična in teatralna devetdeseta?'', [[AGRFT]]

==Zunanje povezave ==
*[http://www.radiostudent.si/ljudje/zala-dobov%C5%A1ek RECENZIJE, KRITIKE, INTERVJUJI: '''Radio Študent Ljubljana''', 2011 -]
*[http://old.radiostudent.si/user.php?op=userinfo&uname=Zala%20Dobov%9Aek ARHIV PRISPEVKOV: '''Radio Študent Ljubljana''', 2005-2012]
*[http://www.delo.si/arhiv/iskalnik/?niz=zala+dobov%C5%A1ek&web=1&interval=7YEARS&print=1&order=issueDateDesc&datefrom=22.12.2013&dateto=22.03.2014 ČLANKI IN GLEDALIŠKE KRITIKE: '''Delo''', 2009-2014]
*[http://www.pogledi.si/avtor/Zala%20Dobov%C5%A1ek/ ČLANKI: '''Pogledi''']
*[https://www.dnevnik.si/iskalnik?q=%22zala+dobov%C5%A1ek%22 GLEDALIŠKE KRITIKE: '''Dnevnik''']
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/a/Zala_Dobov%C5%A1ek,_SiGledal PRISPEVKI: '''Sigledal''']
*[http://slogi.si/upload/pageFiles/File/Amfiteater/Letnik%203_Stevilka1_2/Rec_Dobovsek.pdf Vedeti in čuditi se (Amfiteater, 2015. Recenzija knjige ''Fenomenologija gledališča'', Jens Roselt)]

*[http://www.dgkts.si/ Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174306326 Dramaturška križišča, pogovor z Zalo Dobovšek, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 26.11.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174378563 Konstruirana resničnost kot dokument, pogovor z Zalo Dobovšek, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 22. 12. 2015]

[[Category:Ustvarjalci]] [[Category:Dramaturgi]]

Zala Dobovšek

2016-05-11T07:44:01Z

MitjaS:

<div style="float: right;">[[Image:Zala_Dobovšek.jpeg|thumb|300px|Foto: Nada Žgank]]</div>
== Življenjepis ==
Zala Dobovšek (1983) je leta 2009 končala študij dramaturgije na [[AGRFT | Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]], v študijskem letu 2008/2009 se je izobraževala na gledališki akademiji DAMU v Pragi (Divadelní fakulta Akademie múzických umění v Praze) na Katedri za alternativno in lutkovno gledališče. Od leta 2005 deluje v Redakciji za kulturo in humanistične vede [[Radio Študent Ljubljana|Radia Študent]] Ljubljana, od leta 2009 do 2014 je delovala kot publicistka in gledališka kritičarka v kulturni redakciji časopisa ''Delo'', od leta 2015 piše za štirinajstdnevnik ''Poglede'' in ''Dnevnik'', objavlja tudi v strokovnih revijah (Maska, Dialogi ...). Bila je članica raznih strokovnih žirij (Festival Borštnikovo srečanje, Teden slovenske drame, Gibanica, Festival MESS Sarajevo, Ministrstvo za kulturo) in selektorica festivalov (Festival MESS Sarajevo 2014 – nacionalna sekcija, Festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica 2013).
Je članica [[Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije|Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]], kot praktična dramaturginja je sodelovala v [[Mini teater|Mini teatru]], [[ŠKUC Gledališče|ŠKUC]] gledališču, [[MGL|Mestnem gledališču ljubljanskem]], [[Zavod Senzorium|Zavodu Senzorium]], [[LG Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], [[LG Maribor|Lutkovnem gledališču Maribor]] in na DAMU v Pragi. Za diplomsko delo je prejela študentsko [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernovo nagrado]]. Vpisana je na doktorski študij na [[AGRFT]], smer Študiji scenskih umetnosti; njeno področje raziskovanja je ''Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih prejšnjega stoletja''. Je asistentka za področje dramaturgije in študijev scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

== Dramaturgije ==
*2015 Ingmar Bergman ''Pogovori na štiri oči'', r. Nikita Milivojević, [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*2015 Collodi/Omerzu ''Ostržek'', r. [[Silvan Omerzu]], Umetniško društvo Konj in [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2014 Preussler/Roijaards ''Krabat'', r. Ulrike Quade, [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in Ulrike Quade Company (NL)
*2014 J. Kajzer/P. Vodička ''Lublana'', r. Uroš Trefalt, [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2014 ''Praktični nasveti za pridne otroke'' (po motivih Marka Twaina), r. Marek Bečka, [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2012 Frane Milčinski - Ježek, ''Zvezdica Zaspanka'', r. [[Robert Waltl]], [[Mini teater]]
*2012 A. S. Puškin ''Sneguljčica in sedem vitezov'', r. [[Saša Jovanović]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2010 Tom Dalton Bidwell ''Družba na poti'', r. [[Alen Jelen]], [[MGL]] in [[Škuc gledališče|ŠKUC gledališče]]
*2010 J. & W. Grimm ''Sneguljčica'', r. [[Marek Bečka]], [[Mini teater]]
* 2009 ''Zoo much'', r. [[Marek Bečka]], produkcija DAMU (Divadelní fakulta Akademie múzických umění), Praga
* 2008 Nigel Williams ''Razredni sovražnik'', r. [[Andrej Jus]], produkcija [[AGRFT]]
* 2007 [[Dane Zajc]] ''[[Medeja]]'', r. [[Jaka Andrej Vojevec]], diplomska predstava [[AGRFT]]
* 2006 (asistenca) Lukas Bärfuss ''Avtobus'', r. [[Samuel Schwarz]], [[Drama SNG Maribor]]
* 2006 ''Odstiranja'', r. [[Barbara Pia Jenič Hernandez|Barbara Pia Jenič]], [[Zavod Senzorium]]

== Nagrade ==
* 2009 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za diplomsko delo ''POTOVANJA IDENTITET: Okolje javnega transporta kot prostor dramskega in filmskega dogajanja'', [[AGRFT]]
* 2006 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za skupinski zbornik ''Dramatična in teatralna devetdeseta?'', [[AGRFT]]

==Zunanje povezave ==
*[http://www.radiostudent.si/ljudje/zala-dobov%C5%A1ek RECENZIJE, KRITIKE, INTERVJUJI: '''Radio Študent Ljubljana''', 2011 -]
*[http://old.radiostudent.si/user.php?op=userinfo&uname=Zala%20Dobov%9Aek ARHIV PRISPEVKOV: '''Radio Študent Ljubljana''', 2005-2012]
*[http://www.delo.si/arhiv/iskalnik/?niz=zala+dobov%C5%A1ek&web=1&interval=7YEARS&print=1&order=issueDateDesc&datefrom=22.12.2013&dateto=22.03.2014 ČLANKI IN GLEDALIŠKE KRITIKE: '''Delo''', 2009-2014]
*[http://www.pogledi.si/avtor/Zala%20Dobov%C5%A1ek/ ČLANKI: '''Pogledi''']
*[https://www.dnevnik.si/iskalnik?q=%22zala+dobov%C5%A1ek%22 GLEDALIŠKE KRITIKE: '''Dnevnik''']
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/a/Zala_Dobov%C5%A1ek,_SiGledal PRISPEVKI: '''Sigledal''']
*[http://slogi.si/upload/pageFiles/File/Amfiteater/Letnik%203_Stevilka1_2/Rec_Dobovsek.pdf Vedeti in čuditi se (Amfiteater, 2015. Recenzija knjige ''Fenomenologija gledališča'', Jens Roselt)]

*[http://www.dgkts.si/ Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174306326 Dramaturška križišča, pogovor z Zalo Dobovšek, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 26.11.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174378563 Konstruirana resničnost kot dokument, pogovor z Zalo Dobovšek, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 22. 12. 2015]

[[Category:Ustvarjalci]] [[Category:Dramaturgi]]

Matjaž Višnar

2016-05-11T07:43:09Z

MitjaS:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Višnar, Matjaž]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Višnar, Matjaž]]

<div style="float: right">[[Slika:Matjaž_Višnar.jpg|256px|Foto: Mare Mutić]]</div>
==Življenjepis==
Igralec Matjaž Višnar je v svoji igralski karieri sprva enajst let igral v [[SNG Nova Gorica|novogoriškem gledališču]], od leta 1986 pa je postal član [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj.]] V skoraj tridesetih letih igranja v kranjskem gledališču je odigral najrazličnejše vloge: od karakternih in psihološko zahtevnih prek komičnih in burlesknih pa vse do vlog v številnih otroških predstavah. V zadnjih sezonah je bil Matjaž Višnar eden izmed najbolj pogosto zasedenih igralcev v Prešernovem gledališču.

Še prav posebej se je Matjaž Višnar vtisnil v spomin z vlogami Horacija in Zbora v Müllerjevi ''Eksploziji spomina 3'', Mame v Dahl-Muckovi ''Matildi'', Johna v ''Antigoni v New Yorku'' J. Glowackega (v kateri je navdušil s svojo izjemno igralsko disciplino v obvladovanju telesa) in pred nekaj leti s prav tako podobno telesno in psihično zahtevno osrednjo
vlogo Antonia v Luttmannovem ''Snu''. V paleti likov, ki jih je oblikoval z vsem svojim igralskim šarmom, žarom in poglobljeno studioznostjo, gotovo izstopa vloga šarmantnega ljubimca Giacoma v predstavi ''Benetke'' Jorgeja Accameja, nepozabne pa so tudi njegove pretresljive psihološke interpretacije – Hansa v Schimmelpfennigovem
''PUSH UP 1-3'', Jonatana v ''Nekaj eksplicitnih fotk'' Marka Ravenhila, Predsednika v ''Gospodu Chanceu'' Jerzyja Kosinskega, Maxa Detweilerja v muzikalu ''Moje pesmi moje sanje'', Sobarja v Sartrovih ''Zaprtih vratih'', Krčmarja Jošta, Hudimane Jere in Krčmarja Medveda v ''Rokovnjačih'' Mihe Nemca in Nejca Valentija, Richarda v Pinterjevem ''Praznovanju'' in Marka v Möderndorferjevi igri ''Jaz, Batman''. Z najrazličnejšimi vlogami je vtisnil Prešernovemu gledališču svoj unikatni pečat, prav posebej izstopajoč in igralsko intenziven vtis pa je na publiko in kritiko naredil z nepozabno in pretresljivo interpretacijo ter seveda tudi s svojim avtorskim deležemv projektu ''25.671'' v režiji Oliverja Frljića.

Odigral je tudi pet odmevnih filmskih vlog v v slovenskih filmih ''Paralele, Nobeno sonce, Dediščina, Deseti brat'' in ''Razseljena oseba.''

S koncem sezone 2014/2015 se je upokojil.

==Vloge v gledališču==
===2011-===
*2013 ''25.671 Avtorski projekt'', r. [[Oliver Frljić]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2012 Antonio; Enrico Luttmann ''Sen'', r. [[Mateja Koležnik]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2012 Krčmar Jošt Vlagar, Hudimanova Jera, Krčmar Medved; [[Miha Nemec]], Nejc Valenti, Niet ''Rokovnjači'', r. [[Miha Nemec]], [[SNG Nova Gorica]]
*2012 Ferapont; Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', r. [[Oliver Frljić]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2011 Anton Tomažinčič; [[Vinko Möderndorfer]] ''Limonada slovenica'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2011 Darry Berril, Sean O'Casey ''Konec začetka'', r. [[Matjaž Pograjc]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2011 Sobar; Jean-Paul Sartre ''Zaprta Vrata'', r. [[Mare Bulc]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2011 Moški; Martin Crimp ''Kako jemati njeno življenje'', r. [[Jernej Lorenci]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]

===2001-2010===
*2010 – piratski krmar, Zaljubljeni maček, Snohodec; [[Boris A. Novak]] ''Mala in velika Luna'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[Prešernovo gledališče Kranj]] in [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2010 – Komentator; Ivan Cankar (Blaise Pascal, Étienne de la Boétie, G. W. F. Hegel, Louis Althusser) ''Hlapci/Komentirana izdaja'', r. [[Matjaž Berger]], [[Prešernovo gledališče Kranj]] in [[Anton Podbevšek Teater]] Novo mesto
*2010 Lužar; Ivan Cankar ''Jakob Ruda'', r. [[Sebastijan Horvat]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2009 Pjotr Ivanovič Dobčinski; Nikolaj V. Gogolj ''Revizor'', r. [[Mateja Koležnik]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2009 Leon - Bibin oče, 45 le; [[Desa Muck]] ''[[Blazno resno o seksu]]'', r. [[Katja Pegan]], Prešernovo gledališče Kranj
*2008 Vitez, v Learovi službi; William Shakespeare ''Kralj Lear'', r. [[Tomi Janežič]], Prešernovo gledališče Kranj in [[Gledališče Koper]]
*2008 Tine; Ela Peroci ''Muca Copatarica'', r. [[Katja Pegan]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2007 Sosed 2, Pes; [[Saša Rakef]] ''[[Dom]]'', r. Jan van den Bosch, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Gledališče Glej]] in British Council
*2006 Služabnik; Friedrich Schiller ''Spletkarstvo in ljubezen'', r. [[Eduard Miler]], Prešernovo gledališče Kranj
*2006 Kleščar; ''Nočni azil'', r. Reinhard Hinzpeter, [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2005 Predsednik ZDA; Jerzy Kosinski ''Gospod Chance'', r. [[Ivana Djilas]], Prešernovo gledališče Kranj
*2004 Mož; Bertolt Brecht ''Malomeščanska svatba'', r. [[Taufer Vito]], Prešernovo gledališče Kranj
*2004 Inšpektor; [[Desa Muck]] ''[[Blazno resno zadeti]]'', r. [[Katja Pegan]], Prešernovo gledališče Kranj
*2004 Andrej; [[Marko Kurat]] ''[[Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega]]'', r. [[Jaša Jamnik]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2004 Jonatan; Mark Ravenhill ''Nekaj eksplicitnih fotk'', r. [[Eduard Miler]], Prešernovo gledališče Kranj
*2003 Inocenc; Witold Gombrowicz ''Ivona –princesa Burgundije'', r. [[Vito Taufer]], Prešernovo gledališče Kranj
*2003 Hans; Roland Schimmelpfennig ''Push up 1-3'', r. [[Mateja Koležnik]], Prešernovo gledališče Kranj
*2002 Giacomo; Jorge Accame ''Benetke'', r. Omar Viale, Prešernovo gledališče Kranj
*2002 Kriminalist; Ödön von Horvath ''Vera ljubezen upanje'', r. Eduard Miler, Prešernovo gledališče Kranj
*2001 Brane; Coline Serreau ''Zoki Zajc'', r. [[Matjaž Latin]], Prešernovo gledališče Kranj
*2001 Marsovček; [[Vid Pečjak]]/[[Andrej Rozman]] ''[[Drejček in trije Marsovčki]]'', r. [[Aleš Novak]], Prešernovo gledališče Kranj
*2001 John, njegovi posmrtni ostanki; Janusz Glowacki ''Antigona v New Yorku'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

===1991-2000===
*2000 Matjaž V.; [[Zdenko Kodrič]] ''[[Vlak čez jezero]]'', r. [[Mile Korun]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2000 Veverica; [[Svetlana Makarovič]] ''[[Sapramiška]]'', r. [[Katja Pegan]], Prešernovo gledališče Kranj
*2000 Mladenič; Sanja Ivić ''Prešeren v peklu'', r. Zlatko Bourek, Prešernovo gledališče Kranj
*1999 Medica; Roald Dahl/[[Desa Muck]] ''[[Matilda]]'', r. [[Matjaž Latin]], Prešernovo gledališče Kranj
*1999 Mojster Simon, Komisar; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Skopuh'', r. [[Vito Taufer]], Prešernovo gledališče Kranj
*1999 Heiner Müller ''Eksplozija spomina 3'', r. [[Eduard Miler]], Prešernovo gledališče Kranj
*1998 Zvone Štokerle; [[Svetlana Makarovič]] ''[[Teta Magda]]'', r. [[Dušan Mlakar]], Prešernovo gledališče Kranj
*1998 Kralj, Princ; Jakob in Wilhelm Grimm/[[Janez Vencelj]] ''[[Sneguljčica]]'', r. [[Barbara Hieng Samobor]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1998 General; Slawomir Mrožek ''Policija'', r. [[Jaša Jamnik]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1998 Telegin; Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', r. [[Mile Korun]], Prešernovo gledališče Kranj
*1997 Jeff; Jimmie Chinn ''Takšni in drugačni'', r. [[Zvone Šedlbauer]], Prešernovo gledališče Kranj
*1997 Merriman; Oskar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', r. [[Dušan Mlakar]], Prešernovo gledališče Kranj
*1996 Ivan A. Nižinski; [[Evald Flisar]] ''[[Jutri bo lepše]]'', r. [[Logar Matija]], Prešernovo gledališče Kranj
*1996 Očalnik; [[Leopold Suhodolčan]] ''[[Norčije v gledališču]]'', r. [[Samo M. Strelec]], Prešernovo gledališče Kranj
*1996 Edo Vetrin; [[Andrej Hieng]] ''[[Izgubljeni sin]]'', r. Mile Korun, Prešernovo gledališče Kranj
*1995 Dr. Metamorfoza; [[Matija Logar]] ''[[R. Kapica, žaba in …]]'', r. Logar Matija, Prešernovo gledališče Kranj
*1995 Dr. Mike Connoly; Ray Cooney ''To imamo v družini'', r. [[Marjan Bevk]], Prešernovo gledališče Kranj
*1995 Obtoženi; [[Dominik Smole]] ''[[Zlata čeveljčka]]'', r. [[Matjaž Zupančič]], Prešernovo gledališče Kranj
*1994 George Roper; Johnnie Mortimer/Brian Cooke ''Kadar mačke ni doma'', r. [[Primož Bebler]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1994 [[Matija Logar]] ''[[Špeckahla na kahli]]'', r. [[Jaša Jamnik]], Prešernovo gledališče Kranj
*1994 Franc Bernot; [[Ivan Cankar]] ''[[Kralj na Betajnovi]]'', r. [[Mile Korun]], Prešernovo gledališče Kranj
*1993 Gusti Žandarov; [[Igor Torkar]] ''[[Revizor 93]]'', r. [[Dušan Mlakar]], Prešernovo gledališče Kranj
*1992 Drugi krovec; [[Matjaž Zupančič]] ''[[Slastni mrlič]]'', r. Matjaž Zupančič, Prešernovo gledališče Kranj
*1991 [[Zdravko Zupančič]] ''[[Norčavi striček Frank]]'', r. Jaša Jamnik, Prešernovo gledališče Kranj
*1991 Eloi, Romain de Javail; Georges Feydeau ''Do-re-mi-Feydeau (Najin bodoči ženin, Zaspite, če vam rečem, Ne sprehajaj se no, čisto naga)'', r. [[Vinko Möderndorfer]], Prešernovo gledališče Kranj
*1991 Afanasij I. Trocki; Algirdas Landsbergis ''Idiotiva zgodba'', r. Zvone Šedlbauer, Prešernovo gledališče Kranj<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
===1981-1990===
*1990 Mick; Harold Pinter ''Hišnik'', r. [[Jaša Jamnik]], Prešernovo gledališče Kranj
*1990 Zajček; ''Mojca Pokrajculja'', r. Lojze Domanjko, Prešernovo gledališče Kranj
*1990 Gregor; [[Milan Jesih]] ''[[En sam dotik. Melodramatični pastiš]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], Prešernovo gledališče Kranj
*1989 Zmajček; Jan Malik ''Žogica Marogica'', r. Lojze Domanjko, Prešernovo gledališče Kranj
*1989 Valer; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Tartuffe'', r. Matjaž Zupančič, Prešernovo gledališče Kranj
*1989 Adam; [[Emil Filipčič]] ''[[Božanska tragedija]]'', r. [[Vito Taufer]], Prešernovo gledališče Kranj
*1988 Princ Štefan, Akvan; Nicholas Stuart Gray ''Cesarična in pastir'', r. Lojze Domanjko, Prešernovo gledališče Kranj
*1988 Peter; [[Ema Kurent]] ''[[Pravljica o Vesni]]'', r. [[Barbara Hieng Samobor|Barbara Hieng]], Prešernovo gledališče Kranj
*1988 Haimon; [[Dominik Smole]] ''[[Antigona (Dominik Smole)|Antigona]]'', r. [[Matjaž Zupančič]], Prešernovo gledališče Kranj
*1987 Auguste; Marcel Achard ''A me vzamete zraven?'', r. [[Lojze Domanjko]], Prešernovo gledališče Kranj
*1987 Brindsley Miller; Peter Shaffer ''Črna komedija'', r. [[Marjan Bevk]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1985 Župnik, Petač; Fulvio Tomizza ''Idealist'', r. [[Jože Babič]], [[SNG Nova Gorica]]
*1984 Jožef Tampe, Sajetanov sin; Stanisław Ignacy Witkiewicz ''Čevljarji'', r. [[Jan Skotnicki]], [[SNG Nova Gorica]]
*1984 Tenorio Hernandez; Mihail Afanasjevič Bulgakov ''Don Kihot'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[SNG Nova Gorica]]
*1984 Uradnik; Sean O´Casey ''Uradnik'', r. [[Aleš Jan]], [[SNG Nova Gorica]]
*1984 Študent Peter; [[Matjaž Kmecl]] ''Plebanus Joannes'', r. [[Dušan Mlakar]], [[SNG Nova Gorica]]
*1983 Samsa; Jordan Plevneš ''Erigon'', r. [[Ljubiša Georgievski]], [[SNG Nova Gorica]]
*1983 Lajnar; ''Mandat'', r. [[Jože Babič]], [[SNG Nova Gorica]]
*1983 Diomedes; William Shakespear Troilus in Kresida, r. [[Dino Radojević]], [[SNG Nova Gorica]]
*1982 Aleksej Nikolajevič Beljajev; Ivan Sergejevič Turgenov ''Mesec dni na kmetih'', r. [[Miran Herzog]], [[SNG Nova Gorica]]
*1982 Boris Fedorenko; [[Dimitrij Rupel]] ''Pošljite za naslovnikom'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[SNG Nova Gorica]]
*1982 Moški; Štefan Reisner ''Saj si vendar punca'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[SNG Nova Gorica]]

==Vloge na filmu in televiziji==
==Vloge na radiu==
==Nagrade==
*2009 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za poseben umetniški dosežek, skupinsko igralsko kreacijo, v predstavi ''Muca Copatarica'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]

==Viri in literatura==
*Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
*Prešernovo gledališče Kranj
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Zunanje povezave==

*[http://www.pgk.si Prešernovo gledališče Kranj]
*[http://www.pgk.si/main.php?gr1=actor&id=2005081613180026 Pogovor v Maski (Maska, 70/71, poletje/jesen 2001) - www.pgk.si]

Matjaž Višnar

2016-05-11T07:42:47Z

MitjaS: Redakcija 42838 uporabnika MitjaS (pogovor) razveljavljena

[[Kategorija:Ustvarjalci|Višnar, Matjaž]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Višnar, Matjaž]]

<div style="float: right">[[Slika:Matjaž_Višnar.jpg|Foto: Mare Mutić]]</div>
==Življenjepis==
Igralec Matjaž Višnar je v svoji igralski karieri sprva enajst let igral v [[SNG Nova Gorica|novogoriškem gledališču]], od leta 1986 pa je postal član [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj.]] V skoraj tridesetih letih igranja v kranjskem gledališču je odigral najrazličnejše vloge: od karakternih in psihološko zahtevnih prek komičnih in burlesknih pa vse do vlog v številnih otroških predstavah. V zadnjih sezonah je bil Matjaž Višnar eden izmed najbolj pogosto zasedenih igralcev v Prešernovem gledališču.

Še prav posebej se je Matjaž Višnar vtisnil v spomin z vlogami Horacija in Zbora v Müllerjevi ''Eksploziji spomina 3'', Mame v Dahl-Muckovi ''Matildi'', Johna v ''Antigoni v New Yorku'' J. Glowackega (v kateri je navdušil s svojo izjemno igralsko disciplino v obvladovanju telesa) in pred nekaj leti s prav tako podobno telesno in psihično zahtevno osrednjo
vlogo Antonia v Luttmannovem ''Snu''. V paleti likov, ki jih je oblikoval z vsem svojim igralskim šarmom, žarom in poglobljeno studioznostjo, gotovo izstopa vloga šarmantnega ljubimca Giacoma v predstavi ''Benetke'' Jorgeja Accameja, nepozabne pa so tudi njegove pretresljive psihološke interpretacije – Hansa v Schimmelpfennigovem
''PUSH UP 1-3'', Jonatana v ''Nekaj eksplicitnih fotk'' Marka Ravenhila, Predsednika v ''Gospodu Chanceu'' Jerzyja Kosinskega, Maxa Detweilerja v muzikalu ''Moje pesmi moje sanje'', Sobarja v Sartrovih ''Zaprtih vratih'', Krčmarja Jošta, Hudimane Jere in Krčmarja Medveda v ''Rokovnjačih'' Mihe Nemca in Nejca Valentija, Richarda v Pinterjevem ''Praznovanju'' in Marka v Möderndorferjevi igri ''Jaz, Batman''. Z najrazličnejšimi vlogami je vtisnil Prešernovemu gledališču svoj unikatni pečat, prav posebej izstopajoč in igralsko intenziven vtis pa je na publiko in kritiko naredil z nepozabno in pretresljivo interpretacijo ter seveda tudi s svojim avtorskim deležemv projektu ''25.671'' v režiji Oliverja Frljića.

Odigral je tudi pet odmevnih filmskih vlog v v slovenskih filmih ''Paralele, Nobeno sonce, Dediščina, Deseti brat'' in ''Razseljena oseba.''

S koncem sezone 2014/2015 se je upokojil.

==Vloge v gledališču==
===2011-===
*2013 ''25.671 Avtorski projekt'', r. [[Oliver Frljić]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2012 Antonio; Enrico Luttmann ''Sen'', r. [[Mateja Koležnik]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2012 Krčmar Jošt Vlagar, Hudimanova Jera, Krčmar Medved; [[Miha Nemec]], Nejc Valenti, Niet ''Rokovnjači'', r. [[Miha Nemec]], [[SNG Nova Gorica]]
*2012 Ferapont; Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', r. [[Oliver Frljić]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2011 Anton Tomažinčič; [[Vinko Möderndorfer]] ''Limonada slovenica'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2011 Darry Berril, Sean O'Casey ''Konec začetka'', r. [[Matjaž Pograjc]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2011 Sobar; Jean-Paul Sartre ''Zaprta Vrata'', r. [[Mare Bulc]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2011 Moški; Martin Crimp ''Kako jemati njeno življenje'', r. [[Jernej Lorenci]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]

===2001-2010===
*2010 – piratski krmar, Zaljubljeni maček, Snohodec; [[Boris A. Novak]] ''Mala in velika Luna'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[Prešernovo gledališče Kranj]] in [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2010 – Komentator; Ivan Cankar (Blaise Pascal, Étienne de la Boétie, G. W. F. Hegel, Louis Althusser) ''Hlapci/Komentirana izdaja'', r. [[Matjaž Berger]], [[Prešernovo gledališče Kranj]] in [[Anton Podbevšek Teater]] Novo mesto
*2010 Lužar; Ivan Cankar ''Jakob Ruda'', r. [[Sebastijan Horvat]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2009 Pjotr Ivanovič Dobčinski; Nikolaj V. Gogolj ''Revizor'', r. [[Mateja Koležnik]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2009 Leon - Bibin oče, 45 le; [[Desa Muck]] ''[[Blazno resno o seksu]]'', r. [[Katja Pegan]], Prešernovo gledališče Kranj
*2008 Vitez, v Learovi službi; William Shakespeare ''Kralj Lear'', r. [[Tomi Janežič]], Prešernovo gledališče Kranj in [[Gledališče Koper]]
*2008 Tine; Ela Peroci ''Muca Copatarica'', r. [[Katja Pegan]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2007 Sosed 2, Pes; [[Saša Rakef]] ''[[Dom]]'', r. Jan van den Bosch, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Gledališče Glej]] in British Council
*2006 Služabnik; Friedrich Schiller ''Spletkarstvo in ljubezen'', r. [[Eduard Miler]], Prešernovo gledališče Kranj
*2006 Kleščar; ''Nočni azil'', r. Reinhard Hinzpeter, [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2005 Predsednik ZDA; Jerzy Kosinski ''Gospod Chance'', r. [[Ivana Djilas]], Prešernovo gledališče Kranj
*2004 Mož; Bertolt Brecht ''Malomeščanska svatba'', r. [[Taufer Vito]], Prešernovo gledališče Kranj
*2004 Inšpektor; [[Desa Muck]] ''[[Blazno resno zadeti]]'', r. [[Katja Pegan]], Prešernovo gledališče Kranj
*2004 Andrej; [[Marko Kurat]] ''[[Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega]]'', r. [[Jaša Jamnik]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2004 Jonatan; Mark Ravenhill ''Nekaj eksplicitnih fotk'', r. [[Eduard Miler]], Prešernovo gledališče Kranj
*2003 Inocenc; Witold Gombrowicz ''Ivona –princesa Burgundije'', r. [[Vito Taufer]], Prešernovo gledališče Kranj
*2003 Hans; Roland Schimmelpfennig ''Push up 1-3'', r. [[Mateja Koležnik]], Prešernovo gledališče Kranj
*2002 Giacomo; Jorge Accame ''Benetke'', r. Omar Viale, Prešernovo gledališče Kranj
*2002 Kriminalist; Ödön von Horvath ''Vera ljubezen upanje'', r. Eduard Miler, Prešernovo gledališče Kranj
*2001 Brane; Coline Serreau ''Zoki Zajc'', r. [[Matjaž Latin]], Prešernovo gledališče Kranj
*2001 Marsovček; [[Vid Pečjak]]/[[Andrej Rozman]] ''[[Drejček in trije Marsovčki]]'', r. [[Aleš Novak]], Prešernovo gledališče Kranj
*2001 John, njegovi posmrtni ostanki; Janusz Glowacki ''Antigona v New Yorku'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

===1991-2000===
*2000 Matjaž V.; [[Zdenko Kodrič]] ''[[Vlak čez jezero]]'', r. [[Mile Korun]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2000 Veverica; [[Svetlana Makarovič]] ''[[Sapramiška]]'', r. [[Katja Pegan]], Prešernovo gledališče Kranj
*2000 Mladenič; Sanja Ivić ''Prešeren v peklu'', r. Zlatko Bourek, Prešernovo gledališče Kranj
*1999 Medica; Roald Dahl/[[Desa Muck]] ''[[Matilda]]'', r. [[Matjaž Latin]], Prešernovo gledališče Kranj
*1999 Mojster Simon, Komisar; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Skopuh'', r. [[Vito Taufer]], Prešernovo gledališče Kranj
*1999 Heiner Müller ''Eksplozija spomina 3'', r. [[Eduard Miler]], Prešernovo gledališče Kranj
*1998 Zvone Štokerle; [[Svetlana Makarovič]] ''[[Teta Magda]]'', r. [[Dušan Mlakar]], Prešernovo gledališče Kranj
*1998 Kralj, Princ; Jakob in Wilhelm Grimm/[[Janez Vencelj]] ''[[Sneguljčica]]'', r. [[Barbara Hieng Samobor]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1998 General; Slawomir Mrožek ''Policija'', r. [[Jaša Jamnik]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1998 Telegin; Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', r. [[Mile Korun]], Prešernovo gledališče Kranj
*1997 Jeff; Jimmie Chinn ''Takšni in drugačni'', r. [[Zvone Šedlbauer]], Prešernovo gledališče Kranj
*1997 Merriman; Oskar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', r. [[Dušan Mlakar]], Prešernovo gledališče Kranj
*1996 Ivan A. Nižinski; [[Evald Flisar]] ''[[Jutri bo lepše]]'', r. [[Logar Matija]], Prešernovo gledališče Kranj
*1996 Očalnik; [[Leopold Suhodolčan]] ''[[Norčije v gledališču]]'', r. [[Samo M. Strelec]], Prešernovo gledališče Kranj
*1996 Edo Vetrin; [[Andrej Hieng]] ''[[Izgubljeni sin]]'', r. Mile Korun, Prešernovo gledališče Kranj
*1995 Dr. Metamorfoza; [[Matija Logar]] ''[[R. Kapica, žaba in …]]'', r. Logar Matija, Prešernovo gledališče Kranj
*1995 Dr. Mike Connoly; Ray Cooney ''To imamo v družini'', r. [[Marjan Bevk]], Prešernovo gledališče Kranj
*1995 Obtoženi; [[Dominik Smole]] ''[[Zlata čeveljčka]]'', r. [[Matjaž Zupančič]], Prešernovo gledališče Kranj
*1994 George Roper; Johnnie Mortimer/Brian Cooke ''Kadar mačke ni doma'', r. [[Primož Bebler]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1994 [[Matija Logar]] ''[[Špeckahla na kahli]]'', r. [[Jaša Jamnik]], Prešernovo gledališče Kranj
*1994 Franc Bernot; [[Ivan Cankar]] ''[[Kralj na Betajnovi]]'', r. [[Mile Korun]], Prešernovo gledališče Kranj
*1993 Gusti Žandarov; [[Igor Torkar]] ''[[Revizor 93]]'', r. [[Dušan Mlakar]], Prešernovo gledališče Kranj
*1992 Drugi krovec; [[Matjaž Zupančič]] ''[[Slastni mrlič]]'', r. Matjaž Zupančič, Prešernovo gledališče Kranj
*1991 [[Zdravko Zupančič]] ''[[Norčavi striček Frank]]'', r. Jaša Jamnik, Prešernovo gledališče Kranj
*1991 Eloi, Romain de Javail; Georges Feydeau ''Do-re-mi-Feydeau (Najin bodoči ženin, Zaspite, če vam rečem, Ne sprehajaj se no, čisto naga)'', r. [[Vinko Möderndorfer]], Prešernovo gledališče Kranj
*1991 Afanasij I. Trocki; Algirdas Landsbergis ''Idiotiva zgodba'', r. Zvone Šedlbauer, Prešernovo gledališče Kranj<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
===1981-1990===
*1990 Mick; Harold Pinter ''Hišnik'', r. [[Jaša Jamnik]], Prešernovo gledališče Kranj
*1990 Zajček; ''Mojca Pokrajculja'', r. Lojze Domanjko, Prešernovo gledališče Kranj
*1990 Gregor; [[Milan Jesih]] ''[[En sam dotik. Melodramatični pastiš]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], Prešernovo gledališče Kranj
*1989 Zmajček; Jan Malik ''Žogica Marogica'', r. Lojze Domanjko, Prešernovo gledališče Kranj
*1989 Valer; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Tartuffe'', r. Matjaž Zupančič, Prešernovo gledališče Kranj
*1989 Adam; [[Emil Filipčič]] ''[[Božanska tragedija]]'', r. [[Vito Taufer]], Prešernovo gledališče Kranj
*1988 Princ Štefan, Akvan; Nicholas Stuart Gray ''Cesarična in pastir'', r. Lojze Domanjko, Prešernovo gledališče Kranj
*1988 Peter; [[Ema Kurent]] ''[[Pravljica o Vesni]]'', r. [[Barbara Hieng Samobor|Barbara Hieng]], Prešernovo gledališče Kranj
*1988 Haimon; [[Dominik Smole]] ''[[Antigona (Dominik Smole)|Antigona]]'', r. [[Matjaž Zupančič]], Prešernovo gledališče Kranj
*1987 Auguste; Marcel Achard ''A me vzamete zraven?'', r. [[Lojze Domanjko]], Prešernovo gledališče Kranj
*1987 Brindsley Miller; Peter Shaffer ''Črna komedija'', r. [[Marjan Bevk]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1985 Župnik, Petač; Fulvio Tomizza ''Idealist'', r. [[Jože Babič]], [[SNG Nova Gorica]]
*1984 Jožef Tampe, Sajetanov sin; Stanisław Ignacy Witkiewicz ''Čevljarji'', r. [[Jan Skotnicki]], [[SNG Nova Gorica]]
*1984 Tenorio Hernandez; Mihail Afanasjevič Bulgakov ''Don Kihot'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[SNG Nova Gorica]]
*1984 Uradnik; Sean O´Casey ''Uradnik'', r. [[Aleš Jan]], [[SNG Nova Gorica]]
*1984 Študent Peter; [[Matjaž Kmecl]] ''Plebanus Joannes'', r. [[Dušan Mlakar]], [[SNG Nova Gorica]]
*1983 Samsa; Jordan Plevneš ''Erigon'', r. [[Ljubiša Georgievski]], [[SNG Nova Gorica]]
*1983 Lajnar; ''Mandat'', r. [[Jože Babič]], [[SNG Nova Gorica]]
*1983 Diomedes; William Shakespear Troilus in Kresida, r. [[Dino Radojević]], [[SNG Nova Gorica]]
*1982 Aleksej Nikolajevič Beljajev; Ivan Sergejevič Turgenov ''Mesec dni na kmetih'', r. [[Miran Herzog]], [[SNG Nova Gorica]]
*1982 Boris Fedorenko; [[Dimitrij Rupel]] ''Pošljite za naslovnikom'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[SNG Nova Gorica]]
*1982 Moški; Štefan Reisner ''Saj si vendar punca'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[SNG Nova Gorica]]

==Vloge na filmu in televiziji==
==Vloge na radiu==
==Nagrade==
*2009 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za poseben umetniški dosežek, skupinsko igralsko kreacijo, v predstavi ''Muca Copatarica'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]

==Viri in literatura==
*Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
*Prešernovo gledališče Kranj
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Zunanje povezave==

*[http://www.pgk.si Prešernovo gledališče Kranj]
*[http://www.pgk.si/main.php?gr1=actor&id=2005081613180026 Pogovor v Maski (Maska, 70/71, poletje/jesen 2001) - www.pgk.si]

Matjaž Višnar

2016-05-11T07:42:36Z

MitjaS:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Višnar, Matjaž]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Višnar, Matjaž]]

<div style="float: right">[[Slika:Matjaž_Višnar.jpg|250px|Foto: Mare Mutić]]</div>
==Življenjepis==
Igralec Matjaž Višnar je v svoji igralski karieri sprva enajst let igral v [[SNG Nova Gorica|novogoriškem gledališču]], od leta 1986 pa je postal član [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj.]] V skoraj tridesetih letih igranja v kranjskem gledališču je odigral najrazličnejše vloge: od karakternih in psihološko zahtevnih prek komičnih in burlesknih pa vse do vlog v številnih otroških predstavah. V zadnjih sezonah je bil Matjaž Višnar eden izmed najbolj pogosto zasedenih igralcev v Prešernovem gledališču.

Še prav posebej se je Matjaž Višnar vtisnil v spomin z vlogami Horacija in Zbora v Müllerjevi ''Eksploziji spomina 3'', Mame v Dahl-Muckovi ''Matildi'', Johna v ''Antigoni v New Yorku'' J. Glowackega (v kateri je navdušil s svojo izjemno igralsko disciplino v obvladovanju telesa) in pred nekaj leti s prav tako podobno telesno in psihično zahtevno osrednjo
vlogo Antonia v Luttmannovem ''Snu''. V paleti likov, ki jih je oblikoval z vsem svojim igralskim šarmom, žarom in poglobljeno studioznostjo, gotovo izstopa vloga šarmantnega ljubimca Giacoma v predstavi ''Benetke'' Jorgeja Accameja, nepozabne pa so tudi njegove pretresljive psihološke interpretacije – Hansa v Schimmelpfennigovem
''PUSH UP 1-3'', Jonatana v ''Nekaj eksplicitnih fotk'' Marka Ravenhila, Predsednika v ''Gospodu Chanceu'' Jerzyja Kosinskega, Maxa Detweilerja v muzikalu ''Moje pesmi moje sanje'', Sobarja v Sartrovih ''Zaprtih vratih'', Krčmarja Jošta, Hudimane Jere in Krčmarja Medveda v ''Rokovnjačih'' Mihe Nemca in Nejca Valentija, Richarda v Pinterjevem ''Praznovanju'' in Marka v Möderndorferjevi igri ''Jaz, Batman''. Z najrazličnejšimi vlogami je vtisnil Prešernovemu gledališču svoj unikatni pečat, prav posebej izstopajoč in igralsko intenziven vtis pa je na publiko in kritiko naredil z nepozabno in pretresljivo interpretacijo ter seveda tudi s svojim avtorskim deležemv projektu ''25.671'' v režiji Oliverja Frljića.

Odigral je tudi pet odmevnih filmskih vlog v v slovenskih filmih ''Paralele, Nobeno sonce, Dediščina, Deseti brat'' in ''Razseljena oseba.''

S koncem sezone 2014/2015 se je upokojil.

==Vloge v gledališču==
===2011-===
*2013 ''25.671 Avtorski projekt'', r. [[Oliver Frljić]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2012 Antonio; Enrico Luttmann ''Sen'', r. [[Mateja Koležnik]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2012 Krčmar Jošt Vlagar, Hudimanova Jera, Krčmar Medved; [[Miha Nemec]], Nejc Valenti, Niet ''Rokovnjači'', r. [[Miha Nemec]], [[SNG Nova Gorica]]
*2012 Ferapont; Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', r. [[Oliver Frljić]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2011 Anton Tomažinčič; [[Vinko Möderndorfer]] ''Limonada slovenica'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2011 Darry Berril, Sean O'Casey ''Konec začetka'', r. [[Matjaž Pograjc]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2011 Sobar; Jean-Paul Sartre ''Zaprta Vrata'', r. [[Mare Bulc]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2011 Moški; Martin Crimp ''Kako jemati njeno življenje'', r. [[Jernej Lorenci]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]

===2001-2010===
*2010 – piratski krmar, Zaljubljeni maček, Snohodec; [[Boris A. Novak]] ''Mala in velika Luna'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[Prešernovo gledališče Kranj]] in [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2010 – Komentator; Ivan Cankar (Blaise Pascal, Étienne de la Boétie, G. W. F. Hegel, Louis Althusser) ''Hlapci/Komentirana izdaja'', r. [[Matjaž Berger]], [[Prešernovo gledališče Kranj]] in [[Anton Podbevšek Teater]] Novo mesto
*2010 Lužar; Ivan Cankar ''Jakob Ruda'', r. [[Sebastijan Horvat]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2009 Pjotr Ivanovič Dobčinski; Nikolaj V. Gogolj ''Revizor'', r. [[Mateja Koležnik]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2009 Leon - Bibin oče, 45 le; [[Desa Muck]] ''[[Blazno resno o seksu]]'', r. [[Katja Pegan]], Prešernovo gledališče Kranj
*2008 Vitez, v Learovi službi; William Shakespeare ''Kralj Lear'', r. [[Tomi Janežič]], Prešernovo gledališče Kranj in [[Gledališče Koper]]
*2008 Tine; Ela Peroci ''Muca Copatarica'', r. [[Katja Pegan]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2007 Sosed 2, Pes; [[Saša Rakef]] ''[[Dom]]'', r. Jan van den Bosch, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Gledališče Glej]] in British Council
*2006 Služabnik; Friedrich Schiller ''Spletkarstvo in ljubezen'', r. [[Eduard Miler]], Prešernovo gledališče Kranj
*2006 Kleščar; ''Nočni azil'', r. Reinhard Hinzpeter, [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2005 Predsednik ZDA; Jerzy Kosinski ''Gospod Chance'', r. [[Ivana Djilas]], Prešernovo gledališče Kranj
*2004 Mož; Bertolt Brecht ''Malomeščanska svatba'', r. [[Taufer Vito]], Prešernovo gledališče Kranj
*2004 Inšpektor; [[Desa Muck]] ''[[Blazno resno zadeti]]'', r. [[Katja Pegan]], Prešernovo gledališče Kranj
*2004 Andrej; [[Marko Kurat]] ''[[Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega]]'', r. [[Jaša Jamnik]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2004 Jonatan; Mark Ravenhill ''Nekaj eksplicitnih fotk'', r. [[Eduard Miler]], Prešernovo gledališče Kranj
*2003 Inocenc; Witold Gombrowicz ''Ivona –princesa Burgundije'', r. [[Vito Taufer]], Prešernovo gledališče Kranj
*2003 Hans; Roland Schimmelpfennig ''Push up 1-3'', r. [[Mateja Koležnik]], Prešernovo gledališče Kranj
*2002 Giacomo; Jorge Accame ''Benetke'', r. Omar Viale, Prešernovo gledališče Kranj
*2002 Kriminalist; Ödön von Horvath ''Vera ljubezen upanje'', r. Eduard Miler, Prešernovo gledališče Kranj
*2001 Brane; Coline Serreau ''Zoki Zajc'', r. [[Matjaž Latin]], Prešernovo gledališče Kranj
*2001 Marsovček; [[Vid Pečjak]]/[[Andrej Rozman]] ''[[Drejček in trije Marsovčki]]'', r. [[Aleš Novak]], Prešernovo gledališče Kranj
*2001 John, njegovi posmrtni ostanki; Janusz Glowacki ''Antigona v New Yorku'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

===1991-2000===
*2000 Matjaž V.; [[Zdenko Kodrič]] ''[[Vlak čez jezero]]'', r. [[Mile Korun]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2000 Veverica; [[Svetlana Makarovič]] ''[[Sapramiška]]'', r. [[Katja Pegan]], Prešernovo gledališče Kranj
*2000 Mladenič; Sanja Ivić ''Prešeren v peklu'', r. Zlatko Bourek, Prešernovo gledališče Kranj
*1999 Medica; Roald Dahl/[[Desa Muck]] ''[[Matilda]]'', r. [[Matjaž Latin]], Prešernovo gledališče Kranj
*1999 Mojster Simon, Komisar; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Skopuh'', r. [[Vito Taufer]], Prešernovo gledališče Kranj
*1999 Heiner Müller ''Eksplozija spomina 3'', r. [[Eduard Miler]], Prešernovo gledališče Kranj
*1998 Zvone Štokerle; [[Svetlana Makarovič]] ''[[Teta Magda]]'', r. [[Dušan Mlakar]], Prešernovo gledališče Kranj
*1998 Kralj, Princ; Jakob in Wilhelm Grimm/[[Janez Vencelj]] ''[[Sneguljčica]]'', r. [[Barbara Hieng Samobor]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1998 General; Slawomir Mrožek ''Policija'', r. [[Jaša Jamnik]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1998 Telegin; Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', r. [[Mile Korun]], Prešernovo gledališče Kranj
*1997 Jeff; Jimmie Chinn ''Takšni in drugačni'', r. [[Zvone Šedlbauer]], Prešernovo gledališče Kranj
*1997 Merriman; Oskar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', r. [[Dušan Mlakar]], Prešernovo gledališče Kranj
*1996 Ivan A. Nižinski; [[Evald Flisar]] ''[[Jutri bo lepše]]'', r. [[Logar Matija]], Prešernovo gledališče Kranj
*1996 Očalnik; [[Leopold Suhodolčan]] ''[[Norčije v gledališču]]'', r. [[Samo M. Strelec]], Prešernovo gledališče Kranj
*1996 Edo Vetrin; [[Andrej Hieng]] ''[[Izgubljeni sin]]'', r. Mile Korun, Prešernovo gledališče Kranj
*1995 Dr. Metamorfoza; [[Matija Logar]] ''[[R. Kapica, žaba in …]]'', r. Logar Matija, Prešernovo gledališče Kranj
*1995 Dr. Mike Connoly; Ray Cooney ''To imamo v družini'', r. [[Marjan Bevk]], Prešernovo gledališče Kranj
*1995 Obtoženi; [[Dominik Smole]] ''[[Zlata čeveljčka]]'', r. [[Matjaž Zupančič]], Prešernovo gledališče Kranj
*1994 George Roper; Johnnie Mortimer/Brian Cooke ''Kadar mačke ni doma'', r. [[Primož Bebler]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1994 [[Matija Logar]] ''[[Špeckahla na kahli]]'', r. [[Jaša Jamnik]], Prešernovo gledališče Kranj
*1994 Franc Bernot; [[Ivan Cankar]] ''[[Kralj na Betajnovi]]'', r. [[Mile Korun]], Prešernovo gledališče Kranj
*1993 Gusti Žandarov; [[Igor Torkar]] ''[[Revizor 93]]'', r. [[Dušan Mlakar]], Prešernovo gledališče Kranj
*1992 Drugi krovec; [[Matjaž Zupančič]] ''[[Slastni mrlič]]'', r. Matjaž Zupančič, Prešernovo gledališče Kranj
*1991 [[Zdravko Zupančič]] ''[[Norčavi striček Frank]]'', r. Jaša Jamnik, Prešernovo gledališče Kranj
*1991 Eloi, Romain de Javail; Georges Feydeau ''Do-re-mi-Feydeau (Najin bodoči ženin, Zaspite, če vam rečem, Ne sprehajaj se no, čisto naga)'', r. [[Vinko Möderndorfer]], Prešernovo gledališče Kranj
*1991 Afanasij I. Trocki; Algirdas Landsbergis ''Idiotiva zgodba'', r. Zvone Šedlbauer, Prešernovo gledališče Kranj<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
===1981-1990===
*1990 Mick; Harold Pinter ''Hišnik'', r. [[Jaša Jamnik]], Prešernovo gledališče Kranj
*1990 Zajček; ''Mojca Pokrajculja'', r. Lojze Domanjko, Prešernovo gledališče Kranj
*1990 Gregor; [[Milan Jesih]] ''[[En sam dotik. Melodramatični pastiš]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], Prešernovo gledališče Kranj
*1989 Zmajček; Jan Malik ''Žogica Marogica'', r. Lojze Domanjko, Prešernovo gledališče Kranj
*1989 Valer; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Tartuffe'', r. Matjaž Zupančič, Prešernovo gledališče Kranj
*1989 Adam; [[Emil Filipčič]] ''[[Božanska tragedija]]'', r. [[Vito Taufer]], Prešernovo gledališče Kranj
*1988 Princ Štefan, Akvan; Nicholas Stuart Gray ''Cesarična in pastir'', r. Lojze Domanjko, Prešernovo gledališče Kranj
*1988 Peter; [[Ema Kurent]] ''[[Pravljica o Vesni]]'', r. [[Barbara Hieng Samobor|Barbara Hieng]], Prešernovo gledališče Kranj
*1988 Haimon; [[Dominik Smole]] ''[[Antigona (Dominik Smole)|Antigona]]'', r. [[Matjaž Zupančič]], Prešernovo gledališče Kranj
*1987 Auguste; Marcel Achard ''A me vzamete zraven?'', r. [[Lojze Domanjko]], Prešernovo gledališče Kranj
*1987 Brindsley Miller; Peter Shaffer ''Črna komedija'', r. [[Marjan Bevk]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1985 Župnik, Petač; Fulvio Tomizza ''Idealist'', r. [[Jože Babič]], [[SNG Nova Gorica]]
*1984 Jožef Tampe, Sajetanov sin; Stanisław Ignacy Witkiewicz ''Čevljarji'', r. [[Jan Skotnicki]], [[SNG Nova Gorica]]
*1984 Tenorio Hernandez; Mihail Afanasjevič Bulgakov ''Don Kihot'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[SNG Nova Gorica]]
*1984 Uradnik; Sean O´Casey ''Uradnik'', r. [[Aleš Jan]], [[SNG Nova Gorica]]
*1984 Študent Peter; [[Matjaž Kmecl]] ''Plebanus Joannes'', r. [[Dušan Mlakar]], [[SNG Nova Gorica]]
*1983 Samsa; Jordan Plevneš ''Erigon'', r. [[Ljubiša Georgievski]], [[SNG Nova Gorica]]
*1983 Lajnar; ''Mandat'', r. [[Jože Babič]], [[SNG Nova Gorica]]
*1983 Diomedes; William Shakespear Troilus in Kresida, r. [[Dino Radojević]], [[SNG Nova Gorica]]
*1982 Aleksej Nikolajevič Beljajev; Ivan Sergejevič Turgenov ''Mesec dni na kmetih'', r. [[Miran Herzog]], [[SNG Nova Gorica]]
*1982 Boris Fedorenko; [[Dimitrij Rupel]] ''Pošljite za naslovnikom'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[SNG Nova Gorica]]
*1982 Moški; Štefan Reisner ''Saj si vendar punca'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[SNG Nova Gorica]]

==Vloge na filmu in televiziji==
==Vloge na radiu==
==Nagrade==
*2009 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za poseben umetniški dosežek, skupinsko igralsko kreacijo, v predstavi ''Muca Copatarica'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]

==Viri in literatura==
*Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
*Prešernovo gledališče Kranj
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Zunanje povezave==

*[http://www.pgk.si Prešernovo gledališče Kranj]
*[http://www.pgk.si/main.php?gr1=actor&id=2005081613180026 Pogovor v Maski (Maska, 70/71, poletje/jesen 2001) - www.pgk.si]

Matjaž Višnar

2016-05-11T07:42:11Z

MitjaS:

Matjaž Vipotnik

2016-05-11T07:41:43Z

MitjaS:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Vipotnik, Matjaž]]
[[Kategorija:Kostumografi|Vipotnik, Matjaž]]
[[Kategorija:Scenografi|Vipotnik, Matjaž]]
Foto: Daniel Novakovič/STA, vir: UKOM
<div style="float: right">[[Slika:Matjaz_Vipotnik.jpg|thumb|350px|]]</div>

==Življenjepis==
Matjaž Vipotnik se je rodil v Ljubljani, 29. septembra 1944. Leta 1972 je diplomiral iz slikarstva na akademiji Brera v Milanu in vzporedno študiral grafično oblikovanje na Visoki šoli za industrijsko oblikovanje Castello Sforzesco V Milanu, kjer je deloval v več umetniških skupinah. Po prihodu v Ljubljano je bil najprej svobodni umetnik, član oblikovalske skupine Studio MSSV, ki so jo malo pred tem poleg njega ustanovili Sašo Machtig, Peter in Judita Skalar ter Janez Suhadolc. Pozneje je ustanovil svoj oblikovalski studio.

Ustvaril je obsežen opus plakatov za kulturne dogodke in gledališke predstave, gledališke scenografije, knjige in knjižne zbirke. Oblikoval je tudi celostne grafične podobe za kulturne ustanove in gospodarske organizacije. Njegovo oblikovanje odlikujejo kakovost, ustvarjalna inovativnost, sporočilna moč in svojstven, zelo živ in kultiviran likovni jezik, je pisalo v utemeljitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki jo je prejel leta 2012.

Sodi med najpomembnejše slovenske oblikovalce gledališkega plakata ter celostnih grafičnih podob za gledališča ([[Gledališče Glej|Glej]], [[Pekarna]], [[SMG|Mladinsko gledališče]], [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanska Drama]], Sterijevo pozorje iz Novega Sada...). Imel je več kot 50 samostojnih in skupinskih razstav v sloveniji in tujini, za svoje delo pa je prejel številna domače nagrade in mednarodna priznanja.

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 120 | scenographies}}

==Kostumografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 120 | costume_designs}}
==Nagrade==
*2015 srebrni red za zasluge na civilnem področju za izjemen prispevek k oblikovanju podobe slovenske kulture ter k njeni prepoznavnosti doma in v tujini, {{Pdf|Srebrni_red_za_zasluge_2015.pdf|Obrazložitev}}
*2012 Prešernova nagrada za življenjsko delo
===Za grafiko===
*1966 Abbiategrasso, Milano (zlata medalja)
===Za slikarstvo===
*1966–7 razstava študentov it. akademij, Modena
===Za knjižno opremo===
*domači in mednarodni (Leipzig 1971) sejmi knjig, več Kajuhovih nagrad
===Za oblikovanje===
*1971 BIO 4 (priznanje)
*1972 Župančičeva nagrada (Studio MSSV)
*1973 BIO 5 (zlata medalja Studiu MSSV)
*1975 BIO 6 (2 častni)
*1975 nagrada Prešernovega sklada za oblikovanje plakatov
*1975 Eksperiment 7, Bgd (2. nagrada)
*1977 BIO 7 (zlata medalja)
===Za scenografijo===
*1972 Bienale gledališke scenografije, Novi Sad
===Za plakate===
*1977 trienale gledališkega plakata, Novi Sad (zlata medalja)
*1978 VII. mednarodni bienale plakata, Varšava (častna nagrada)
*1979 II. trienale gledališkega plakata
===Za celostno grafično podobo===
*1977 Skupinska Prešernova nagrada za izvedbo ''Hlapca Jerneja'' na osrednji proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja
*1979 Pulj (za najboljše grafično oblikovanje filmske premierske propagande)

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*STA
*www.slovenska-biografija.si

==Zunanje povezave==
*[http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/presernov-nagrajenec-matjaz-vipotnik.html Prešernov nagrajenec: Matjaž Vipotnik - www.delo.si]
*[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042513883 Intervju iz Dnevnikovega Objektiva: Matjaž Vipotnik - www.dnevnik.si]
*[http://www.siol.net/scena/druzabna_kronika/2012/02/vipotnik_presernova_intervju.aspx Matjaž Vipotnik: Oblikovanje za kulturo me je popolnoma vsrkalo - www.siol.net]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/matjaz-vipotnik-gledaliski-plakat-je-tudi-slaba-vest-dnevne-politike/276373 Matjaž Vipotnik: Gledališki plakat je tudi slaba vest politike - www.rtvslo.si]
*[http://www.pogledi.si/ljudje/aktualnost-paradigme-ujetnikov-svobode Aktualnost paradigme ujetnikov svobode - www.pogledi.si, 08. 02. 2012]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174296737 Matjaž Vipotnik, oddaja Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 27.09.2014]
*[http://www.mladina.si/160829/matjaz-vipotnik/ Matjaž Vipotnik - www.mladina.si, 03.10.2014]

Matjaž Vipotnik

2016-05-11T07:41:26Z

MitjaS:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Vipotnik, Matjaž]]
[[Kategorija:Kostumografi|Vipotnik, Matjaž]]
[[Kategorija:Scenografi|Vipotnik, Matjaž]]

<div style="float: right">[[Slika:Matjaz_Vipotnik.jpg|thumb|350px|]]</div> Foto: Daniel Novakovič/STA, vir: UKOM

==Življenjepis==
Matjaž Vipotnik se je rodil v Ljubljani, 29. septembra 1944. Leta 1972 je diplomiral iz slikarstva na akademiji Brera v Milanu in vzporedno študiral grafično oblikovanje na Visoki šoli za industrijsko oblikovanje Castello Sforzesco V Milanu, kjer je deloval v več umetniških skupinah. Po prihodu v Ljubljano je bil najprej svobodni umetnik, član oblikovalske skupine Studio MSSV, ki so jo malo pred tem poleg njega ustanovili Sašo Machtig, Peter in Judita Skalar ter Janez Suhadolc. Pozneje je ustanovil svoj oblikovalski studio.

Ustvaril je obsežen opus plakatov za kulturne dogodke in gledališke predstave, gledališke scenografije, knjige in knjižne zbirke. Oblikoval je tudi celostne grafične podobe za kulturne ustanove in gospodarske organizacije. Njegovo oblikovanje odlikujejo kakovost, ustvarjalna inovativnost, sporočilna moč in svojstven, zelo živ in kultiviran likovni jezik, je pisalo v utemeljitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki jo je prejel leta 2012.

Sodi med najpomembnejše slovenske oblikovalce gledališkega plakata ter celostnih grafičnih podob za gledališča ([[Gledališče Glej|Glej]], [[Pekarna]], [[SMG|Mladinsko gledališče]], [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanska Drama]], Sterijevo pozorje iz Novega Sada...). Imel je več kot 50 samostojnih in skupinskih razstav v sloveniji in tujini, za svoje delo pa je prejel številna domače nagrade in mednarodna priznanja.

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 120 | scenographies}}

==Kostumografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 120 | costume_designs}}
==Nagrade==
*2015 srebrni red za zasluge na civilnem področju za izjemen prispevek k oblikovanju podobe slovenske kulture ter k njeni prepoznavnosti doma in v tujini, {{Pdf|Srebrni_red_za_zasluge_2015.pdf|Obrazložitev}}
*2012 Prešernova nagrada za življenjsko delo
===Za grafiko===
*1966 Abbiategrasso, Milano (zlata medalja)
===Za slikarstvo===
*1966–7 razstava študentov it. akademij, Modena
===Za knjižno opremo===
*domači in mednarodni (Leipzig 1971) sejmi knjig, več Kajuhovih nagrad
===Za oblikovanje===
*1971 BIO 4 (priznanje)
*1972 Župančičeva nagrada (Studio MSSV)
*1973 BIO 5 (zlata medalja Studiu MSSV)
*1975 BIO 6 (2 častni)
*1975 nagrada Prešernovega sklada za oblikovanje plakatov
*1975 Eksperiment 7, Bgd (2. nagrada)
*1977 BIO 7 (zlata medalja)
===Za scenografijo===
*1972 Bienale gledališke scenografije, Novi Sad
===Za plakate===
*1977 trienale gledališkega plakata, Novi Sad (zlata medalja)
*1978 VII. mednarodni bienale plakata, Varšava (častna nagrada)
*1979 II. trienale gledališkega plakata
===Za celostno grafično podobo===
*1977 Skupinska Prešernova nagrada za izvedbo ''Hlapca Jerneja'' na osrednji proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja
*1979 Pulj (za najboljše grafično oblikovanje filmske premierske propagande)

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*STA
*www.slovenska-biografija.si

==Zunanje povezave==
*[http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/presernov-nagrajenec-matjaz-vipotnik.html Prešernov nagrajenec: Matjaž Vipotnik - www.delo.si]
*[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042513883 Intervju iz Dnevnikovega Objektiva: Matjaž Vipotnik - www.dnevnik.si]
*[http://www.siol.net/scena/druzabna_kronika/2012/02/vipotnik_presernova_intervju.aspx Matjaž Vipotnik: Oblikovanje za kulturo me je popolnoma vsrkalo - www.siol.net]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/matjaz-vipotnik-gledaliski-plakat-je-tudi-slaba-vest-dnevne-politike/276373 Matjaž Vipotnik: Gledališki plakat je tudi slaba vest politike - www.rtvslo.si]
*[http://www.pogledi.si/ljudje/aktualnost-paradigme-ujetnikov-svobode Aktualnost paradigme ujetnikov svobode - www.pogledi.si, 08. 02. 2012]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174296737 Matjaž Vipotnik, oddaja Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 27.09.2014]
*[http://www.mladina.si/160829/matjaz-vipotnik/ Matjaž Vipotnik - www.mladina.si, 03.10.2014]

Matjaž Vipotnik

2016-05-11T07:41:08Z

MitjaS:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Vipotnik, Matjaž]]
[[Kategorija:Kostumografi|Vipotnik, Matjaž]]
[[Kategorija:Scenografi|Vipotnik, Matjaž]]

<div style="float: right">[[Slika:Matjaz_Vipotnik.jpg|thumb|350px|Foto: Daniel Novakovič/STA, vir: UKOM]]</div>

==Življenjepis==
Matjaž Vipotnik se je rodil v Ljubljani, 29. septembra 1944. Leta 1972 je diplomiral iz slikarstva na akademiji Brera v Milanu in vzporedno študiral grafično oblikovanje na Visoki šoli za industrijsko oblikovanje Castello Sforzesco V Milanu, kjer je deloval v več umetniških skupinah. Po prihodu v Ljubljano je bil najprej svobodni umetnik, član oblikovalske skupine Studio MSSV, ki so jo malo pred tem poleg njega ustanovili Sašo Machtig, Peter in Judita Skalar ter Janez Suhadolc. Pozneje je ustanovil svoj oblikovalski studio.

Ustvaril je obsežen opus plakatov za kulturne dogodke in gledališke predstave, gledališke scenografije, knjige in knjižne zbirke. Oblikoval je tudi celostne grafične podobe za kulturne ustanove in gospodarske organizacije. Njegovo oblikovanje odlikujejo kakovost, ustvarjalna inovativnost, sporočilna moč in svojstven, zelo živ in kultiviran likovni jezik, je pisalo v utemeljitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki jo je prejel leta 2012.

Sodi med najpomembnejše slovenske oblikovalce gledališkega plakata ter celostnih grafičnih podob za gledališča ([[Gledališče Glej|Glej]], [[Pekarna]], [[SMG|Mladinsko gledališče]], [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanska Drama]], Sterijevo pozorje iz Novega Sada...). Imel je več kot 50 samostojnih in skupinskih razstav v sloveniji in tujini, za svoje delo pa je prejel številna domače nagrade in mednarodna priznanja.

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 120 | scenographies}}

==Kostumografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 120 | costume_designs}}
==Nagrade==
*2015 srebrni red za zasluge na civilnem področju za izjemen prispevek k oblikovanju podobe slovenske kulture ter k njeni prepoznavnosti doma in v tujini, {{Pdf|Srebrni_red_za_zasluge_2015.pdf|Obrazložitev}}
*2012 Prešernova nagrada za življenjsko delo
===Za grafiko===
*1966 Abbiategrasso, Milano (zlata medalja)
===Za slikarstvo===
*1966–7 razstava študentov it. akademij, Modena
===Za knjižno opremo===
*domači in mednarodni (Leipzig 1971) sejmi knjig, več Kajuhovih nagrad
===Za oblikovanje===
*1971 BIO 4 (priznanje)
*1972 Župančičeva nagrada (Studio MSSV)
*1973 BIO 5 (zlata medalja Studiu MSSV)
*1975 BIO 6 (2 častni)
*1975 nagrada Prešernovega sklada za oblikovanje plakatov
*1975 Eksperiment 7, Bgd (2. nagrada)
*1977 BIO 7 (zlata medalja)
===Za scenografijo===
*1972 Bienale gledališke scenografije, Novi Sad
===Za plakate===
*1977 trienale gledališkega plakata, Novi Sad (zlata medalja)
*1978 VII. mednarodni bienale plakata, Varšava (častna nagrada)
*1979 II. trienale gledališkega plakata
===Za celostno grafično podobo===
*1977 Skupinska Prešernova nagrada za izvedbo ''Hlapca Jerneja'' na osrednji proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja
*1979 Pulj (za najboljše grafično oblikovanje filmske premierske propagande)

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*STA
*www.slovenska-biografija.si

==Zunanje povezave==
*[http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/presernov-nagrajenec-matjaz-vipotnik.html Prešernov nagrajenec: Matjaž Vipotnik - www.delo.si]
*[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042513883 Intervju iz Dnevnikovega Objektiva: Matjaž Vipotnik - www.dnevnik.si]
*[http://www.siol.net/scena/druzabna_kronika/2012/02/vipotnik_presernova_intervju.aspx Matjaž Vipotnik: Oblikovanje za kulturo me je popolnoma vsrkalo - www.siol.net]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/matjaz-vipotnik-gledaliski-plakat-je-tudi-slaba-vest-dnevne-politike/276373 Matjaž Vipotnik: Gledališki plakat je tudi slaba vest politike - www.rtvslo.si]
*[http://www.pogledi.si/ljudje/aktualnost-paradigme-ujetnikov-svobode Aktualnost paradigme ujetnikov svobode - www.pogledi.si, 08. 02. 2012]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174296737 Matjaž Vipotnik, oddaja Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 27.09.2014]
*[http://www.mladina.si/160829/matjaz-vipotnik/ Matjaž Vipotnik - www.mladina.si, 03.10.2014]

Matjaž Vipotnik

2016-05-11T07:40:39Z

MitjaS:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Vipotnik, Matjaž]]
[[Kategorija:Kostumografi|Vipotnik, Matjaž]]
[[Kategorija:Scenografi|Vipotnik, Matjaž]]

<div style="float: right">[[Slika:Matjaz_Vipotnik.jpg|thumb|350px|Podelitev Prešernovih nagrad 2012. Foto: Daniel Novakovič/STA, vir: UKOM]]</div>

==Življenjepis==
Matjaž Vipotnik se je rodil v Ljubljani, 29. septembra 1944. Leta 1972 je diplomiral iz slikarstva na akademiji Brera v Milanu in vzporedno študiral grafično oblikovanje na Visoki šoli za industrijsko oblikovanje Castello Sforzesco V Milanu, kjer je deloval v več umetniških skupinah. Po prihodu v Ljubljano je bil najprej svobodni umetnik, član oblikovalske skupine Studio MSSV, ki so jo malo pred tem poleg njega ustanovili Sašo Machtig, Peter in Judita Skalar ter Janez Suhadolc. Pozneje je ustanovil svoj oblikovalski studio.

Ustvaril je obsežen opus plakatov za kulturne dogodke in gledališke predstave, gledališke scenografije, knjige in knjižne zbirke. Oblikoval je tudi celostne grafične podobe za kulturne ustanove in gospodarske organizacije. Njegovo oblikovanje odlikujejo kakovost, ustvarjalna inovativnost, sporočilna moč in svojstven, zelo živ in kultiviran likovni jezik, je pisalo v utemeljitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki jo je prejel leta 2012.

Sodi med najpomembnejše slovenske oblikovalce gledališkega plakata ter celostnih grafičnih podob za gledališča ([[Gledališče Glej|Glej]], [[Pekarna]], [[SMG|Mladinsko gledališče]], [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanska Drama]], Sterijevo pozorje iz Novega Sada...). Imel je več kot 50 samostojnih in skupinskih razstav v sloveniji in tujini, za svoje delo pa je prejel številna domače nagrade in mednarodna priznanja.

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 120 | scenographies}}

==Kostumografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 120 | costume_designs}}
==Nagrade==
*2015 srebrni red za zasluge na civilnem področju za izjemen prispevek k oblikovanju podobe slovenske kulture ter k njeni prepoznavnosti doma in v tujini, {{Pdf|Srebrni_red_za_zasluge_2015.pdf|Obrazložitev}}
*2012 Prešernova nagrada za življenjsko delo
===Za grafiko===
*1966 Abbiategrasso, Milano (zlata medalja)
===Za slikarstvo===
*1966–7 razstava študentov it. akademij, Modena
===Za knjižno opremo===
*domači in mednarodni (Leipzig 1971) sejmi knjig, več Kajuhovih nagrad
===Za oblikovanje===
*1971 BIO 4 (priznanje)
*1972 Župančičeva nagrada (Studio MSSV)
*1973 BIO 5 (zlata medalja Studiu MSSV)
*1975 BIO 6 (2 častni)
*1975 nagrada Prešernovega sklada za oblikovanje plakatov
*1975 Eksperiment 7, Bgd (2. nagrada)
*1977 BIO 7 (zlata medalja)
===Za scenografijo===
*1972 Bienale gledališke scenografije, Novi Sad
===Za plakate===
*1977 trienale gledališkega plakata, Novi Sad (zlata medalja)
*1978 VII. mednarodni bienale plakata, Varšava (častna nagrada)
*1979 II. trienale gledališkega plakata
===Za celostno grafično podobo===
*1977 Skupinska Prešernova nagrada za izvedbo ''Hlapca Jerneja'' na osrednji proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja
*1979 Pulj (za najboljše grafično oblikovanje filmske premierske propagande)

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*STA
*www.slovenska-biografija.si

==Zunanje povezave==
*[http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/presernov-nagrajenec-matjaz-vipotnik.html Prešernov nagrajenec: Matjaž Vipotnik - www.delo.si]
*[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042513883 Intervju iz Dnevnikovega Objektiva: Matjaž Vipotnik - www.dnevnik.si]
*[http://www.siol.net/scena/druzabna_kronika/2012/02/vipotnik_presernova_intervju.aspx Matjaž Vipotnik: Oblikovanje za kulturo me je popolnoma vsrkalo - www.siol.net]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/matjaz-vipotnik-gledaliski-plakat-je-tudi-slaba-vest-dnevne-politike/276373 Matjaž Vipotnik: Gledališki plakat je tudi slaba vest politike - www.rtvslo.si]
*[http://www.pogledi.si/ljudje/aktualnost-paradigme-ujetnikov-svobode Aktualnost paradigme ujetnikov svobode - www.pogledi.si, 08. 02. 2012]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174296737 Matjaž Vipotnik, oddaja Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 27.09.2014]
*[http://www.mladina.si/160829/matjaz-vipotnik/ Matjaž Vipotnik - www.mladina.si, 03.10.2014]

Matjaž Vipotnik

2016-05-11T07:40:18Z

MitjaS:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Vipotnik, Matjaž]]
[[Kategorija:Kostumografi|Vipotnik, Matjaž]]
[[Kategorija:Scenografi|Vipotnik, Matjaž]]
<div style="float: right">[[Slika:Matjaz_Vipotnik.jpg|thumb|350px|Podelitev Prešernovih nagrad 2012. Foto: Daniel Novakovič/STA, vir: UKOM]]</div>

==Življenjepis==
Matjaž Vipotnik se je rodil v Ljubljani, 29. septembra 1944. Leta 1972 je diplomiral iz slikarstva na akademiji Brera v Milanu in vzporedno študiral grafično oblikovanje na Visoki šoli za industrijsko oblikovanje Castello Sforzesco V Milanu, kjer je deloval v več umetniških skupinah. Po prihodu v Ljubljano je bil najprej svobodni umetnik, član oblikovalske skupine Studio MSSV, ki so jo malo pred tem poleg njega ustanovili Sašo Machtig, Peter in Judita Skalar ter Janez Suhadolc. Pozneje je ustanovil svoj oblikovalski studio.

Ustvaril je obsežen opus plakatov za kulturne dogodke in gledališke predstave, gledališke scenografije, knjige in knjižne zbirke. Oblikoval je tudi celostne grafične podobe za kulturne ustanove in gospodarske organizacije. Njegovo oblikovanje odlikujejo kakovost, ustvarjalna inovativnost, sporočilna moč in svojstven, zelo živ in kultiviran likovni jezik, je pisalo v utemeljitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki jo je prejel leta 2012.

Sodi med najpomembnejše slovenske oblikovalce gledališkega plakata ter celostnih grafičnih podob za gledališča ([[Gledališče Glej|Glej]], [[Pekarna]], [[SMG|Mladinsko gledališče]], [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanska Drama]], Sterijevo pozorje iz Novega Sada...). Imel je več kot 50 samostojnih in skupinskih razstav v sloveniji in tujini, za svoje delo pa je prejel številna domače nagrade in mednarodna priznanja.

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 120 | scenographies}}

==Kostumografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 120 | costume_designs}}
==Nagrade==
*2015 srebrni red za zasluge na civilnem področju za izjemen prispevek k oblikovanju podobe slovenske kulture ter k njeni prepoznavnosti doma in v tujini, {{Pdf|Srebrni_red_za_zasluge_2015.pdf|Obrazložitev}}
*2012 Prešernova nagrada za življenjsko delo
===Za grafiko===
*1966 Abbiategrasso, Milano (zlata medalja)
===Za slikarstvo===
*1966–7 razstava študentov it. akademij, Modena
===Za knjižno opremo===
*domači in mednarodni (Leipzig 1971) sejmi knjig, več Kajuhovih nagrad
===Za oblikovanje===
*1971 BIO 4 (priznanje)
*1972 Župančičeva nagrada (Studio MSSV)
*1973 BIO 5 (zlata medalja Studiu MSSV)
*1975 BIO 6 (2 častni)
*1975 nagrada Prešernovega sklada za oblikovanje plakatov
*1975 Eksperiment 7, Bgd (2. nagrada)
*1977 BIO 7 (zlata medalja)
===Za scenografijo===
*1972 Bienale gledališke scenografije, Novi Sad
===Za plakate===
*1977 trienale gledališkega plakata, Novi Sad (zlata medalja)
*1978 VII. mednarodni bienale plakata, Varšava (častna nagrada)
*1979 II. trienale gledališkega plakata
===Za celostno grafično podobo===
*1977 Skupinska Prešernova nagrada za izvedbo ''Hlapca Jerneja'' na osrednji proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja
*1979 Pulj (za najboljše grafično oblikovanje filmske premierske propagande)

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*STA
*www.slovenska-biografija.si

==Zunanje povezave==
*[http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/presernov-nagrajenec-matjaz-vipotnik.html Prešernov nagrajenec: Matjaž Vipotnik - www.delo.si]
*[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042513883 Intervju iz Dnevnikovega Objektiva: Matjaž Vipotnik - www.dnevnik.si]
*[http://www.siol.net/scena/druzabna_kronika/2012/02/vipotnik_presernova_intervju.aspx Matjaž Vipotnik: Oblikovanje za kulturo me je popolnoma vsrkalo - www.siol.net]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/matjaz-vipotnik-gledaliski-plakat-je-tudi-slaba-vest-dnevne-politike/276373 Matjaž Vipotnik: Gledališki plakat je tudi slaba vest politike - www.rtvslo.si]
*[http://www.pogledi.si/ljudje/aktualnost-paradigme-ujetnikov-svobode Aktualnost paradigme ujetnikov svobode - www.pogledi.si, 08. 02. 2012]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174296737 Matjaž Vipotnik, oddaja Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 27.09.2014]
*[http://www.mladina.si/160829/matjaz-vipotnik/ Matjaž Vipotnik - www.mladina.si, 03.10.2014]

Matjaž Vipotnik

2016-05-11T07:40:05Z

MitjaS:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Vipotnik, Matjaž]]
[[Kategorija:Kostumografi|Vipotnik, Matjaž]]
[[Kategorija:Scenografi|Vipotnik, Matjaž]]
<div style="float: right">[[Slika:Matjaz_Vipotnik.jpg|thumb|350px|Podelitev Prešernovih nagrad 2012. Foto: Daniel Novakovič/STA, vir: UKOM]]</div>
==Življenjepis==
Matjaž Vipotnik se je rodil v Ljubljani, 29. septembra 1944. Leta 1972 je diplomiral iz slikarstva na akademiji Brera v Milanu in vzporedno študiral grafično oblikovanje na Visoki šoli za industrijsko oblikovanje Castello Sforzesco V Milanu, kjer je deloval v več umetniških skupinah. Po prihodu v Ljubljano je bil najprej svobodni umetnik, član oblikovalske skupine Studio MSSV, ki so jo malo pred tem poleg njega ustanovili Sašo Machtig, Peter in Judita Skalar ter Janez Suhadolc. Pozneje je ustanovil svoj oblikovalski studio.

Ustvaril je obsežen opus plakatov za kulturne dogodke in gledališke predstave, gledališke scenografije, knjige in knjižne zbirke. Oblikoval je tudi celostne grafične podobe za kulturne ustanove in gospodarske organizacije. Njegovo oblikovanje odlikujejo kakovost, ustvarjalna inovativnost, sporočilna moč in svojstven, zelo živ in kultiviran likovni jezik, je pisalo v utemeljitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki jo je prejel leta 2012.

Sodi med najpomembnejše slovenske oblikovalce gledališkega plakata ter celostnih grafičnih podob za gledališča ([[Gledališče Glej|Glej]], [[Pekarna]], [[SMG|Mladinsko gledališče]], [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanska Drama]], Sterijevo pozorje iz Novega Sada...). Imel je več kot 50 samostojnih in skupinskih razstav v sloveniji in tujini, za svoje delo pa je prejel številna domače nagrade in mednarodna priznanja.

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 120 | scenographies}}

==Kostumografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 120 | costume_designs}}
==Nagrade==
*2015 srebrni red za zasluge na civilnem področju za izjemen prispevek k oblikovanju podobe slovenske kulture ter k njeni prepoznavnosti doma in v tujini, {{Pdf|Srebrni_red_za_zasluge_2015.pdf|Obrazložitev}}
*2012 Prešernova nagrada za življenjsko delo
===Za grafiko===
*1966 Abbiategrasso, Milano (zlata medalja)
===Za slikarstvo===
*1966–7 razstava študentov it. akademij, Modena
===Za knjižno opremo===
*domači in mednarodni (Leipzig 1971) sejmi knjig, več Kajuhovih nagrad
===Za oblikovanje===
*1971 BIO 4 (priznanje)
*1972 Župančičeva nagrada (Studio MSSV)
*1973 BIO 5 (zlata medalja Studiu MSSV)
*1975 BIO 6 (2 častni)
*1975 nagrada Prešernovega sklada za oblikovanje plakatov
*1975 Eksperiment 7, Bgd (2. nagrada)
*1977 BIO 7 (zlata medalja)
===Za scenografijo===
*1972 Bienale gledališke scenografije, Novi Sad
===Za plakate===
*1977 trienale gledališkega plakata, Novi Sad (zlata medalja)
*1978 VII. mednarodni bienale plakata, Varšava (častna nagrada)
*1979 II. trienale gledališkega plakata
===Za celostno grafično podobo===
*1977 Skupinska Prešernova nagrada za izvedbo ''Hlapca Jerneja'' na osrednji proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja
*1979 Pulj (za najboljše grafično oblikovanje filmske premierske propagande)

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*STA
*www.slovenska-biografija.si

==Zunanje povezave==
*[http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/presernov-nagrajenec-matjaz-vipotnik.html Prešernov nagrajenec: Matjaž Vipotnik - www.delo.si]
*[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042513883 Intervju iz Dnevnikovega Objektiva: Matjaž Vipotnik - www.dnevnik.si]
*[http://www.siol.net/scena/druzabna_kronika/2012/02/vipotnik_presernova_intervju.aspx Matjaž Vipotnik: Oblikovanje za kulturo me je popolnoma vsrkalo - www.siol.net]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/matjaz-vipotnik-gledaliski-plakat-je-tudi-slaba-vest-dnevne-politike/276373 Matjaž Vipotnik: Gledališki plakat je tudi slaba vest politike - www.rtvslo.si]
*[http://www.pogledi.si/ljudje/aktualnost-paradigme-ujetnikov-svobode Aktualnost paradigme ujetnikov svobode - www.pogledi.si, 08. 02. 2012]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174296737 Matjaž Vipotnik, oddaja Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 27.09.2014]
*[http://www.mladina.si/160829/matjaz-vipotnik/ Matjaž Vipotnik - www.mladina.si, 03.10.2014]

Rok Vihar

2016-05-11T07:39:24Z

MitjaS:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Vihar, Rok]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Vihar, Rok]]
<div style="float: right">[[Slika:Rok_Vihar.jpg|250px|Foto:Arhiv Drama Lj]]</div>
==Življenjepis==
V Mariboru leta 1972 rojeni igralec Rok Vihar je študiral na [[AGRFT]] v Ljubljani, kjer je leta 2004 diplomiral. Nastopal je v večini slovenskih poklicnih gledališč, dokler ni postal leta 2007 član ansambla [[SNG Drama Ljubljana]]. V svojem ustvarjalnem opusu, ki zajema več kot štirideset gledaliških vlog, se lahko pohvali z več nagradami (akademijska nagrada Zlatolaska l. 1996 in l. 1997; nagrada občinstva festivala Zlata paličica l. 1998; Zlatni brk Zorana Radmilovića l. 2002; Nagrada ZDUS l. 2002; Žlahtni komedijant l. 2005).
Nastopa tudi v filmih (''Outsider'' Andreja Košaka, ''Ljubljana'' Igorja Šterka ), v filmu ''Šelestenje'' Jureta Lapajneta je upodobil '''Luko''', glavni moški lik.

==Video==
{{#embed:vimeo | 61807219}}

*''Herman Schwarz in Veronika Wald'', r. Marko Čeh, koprodukcija Gledališče Glej in Zavod Margareta Schwarzwald, 2012

==Vloge v gledališču==
===2011-===
*2014 Igor Lukšič; Wolfram Lotz ''Nekaj sporočil za vesolje'', r. [[Sebastijan Horvat]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*2013 Mucij; Albert Camus ''Kaligula'', r. [[Vito Taufer]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*2013 Vasilij Vasiljevič Soljoni, Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', r. [[Janusz Kica]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*2012 ''Herman Schwarz in Veronika Wald'', r. [[Marko Čeh]], koprodukcija [[Gledališče Glej]] in Zavod Margareta Schwarzwald
*2012 Starejši izvedenec za metafore, alt., Drago Jančar ''Veliki briljantni valček'', r. [[Diego de Brea]], [[SNG Drama Ljubljana]], [[Drama SNG Maribor]]
*2012 Četrti prijatelj, Mož, Zbor, ''Zang tumb tuuum'', r. [[Vito Taufer]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*2012 Varnostnik, [[Matjaž Zupančič]] ''Padec evrope'', r. [[Matjaž Zupančič]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*2012 Aleksander, Enej, Evripid Replike iz Antike, [[SNG Drama Ljubljana]]
*2011 Čarovnica, Merjasec, Gostilničar, Vozar, Tomaž, Otfried Preußler, [[Andrej Rozman]] ''Mala čarovnica'', r. [[Diego de Brea]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*2011 Leo Leike Daniel Glattauer ''Proti severnemu vetru'', r. [[Alen Jelen]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mestno gledališče Ptuj]]
*2011 Prodo, Uradnik, Prvi mornar, Pogrebnik, Howard Barker ''Slike iz usmrtitve'', r. Lindy Davies, [[SNG Drama Ljubljana]]
*2011 Graziano, Antonijev prijatelj in Bassanijev prijatelj, William Shakespeare ''Beneški trgovec'', r. [[Eduard Miler]], [[SNG Drama Ljubljana]]

===2001-2010===
*2010 Direktor; Georges Feydeau ''Bumbar'', r. [[Luka Martin Škof]], SNG Drama Ljubljana
*2010 Tajnik; Spiro Scimone ''Kuverta'', r. [[Marko Sosič]], SNG Drama Ljubljana
*2010 Aleš; [[Kristijan Muck]] ''[[Vehikel]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], SNG Drama Ljubljana
*2010 Cicero, M. Emilij Lepid; William Shakespeare ''Julij Cezar'', r. [[Diego de Brea]], SNG Drama Ljubljana
*2009 Jasperino, Blaznež, Bebec; Thomas Middleton/William Rowley ''Premenjave'', r. Lindy Davies, SNG Drama Ljubljana
*2009 Philibert du Croisy, igralec, Pravični čevljar, kraljevi norec, Brat zvestoba; Mihail A. Bulgakov ''Zarota svetohlincev, Molière'', r. [[Tomi Janežič]], SNG Drama Ljubljana
*2009 Ajgist; Ajshil ''Oresteja'', r. [[Jernej Lorenci]], SNG Drama Ljubljana
*2008 Glasnik, Prvi služabnik, Vitez; William Shakespeare ''Kralj Lear'', r. Mile Korun, SNG Drama Ljubljana
*2008 Hiron, Tamorin sin; William Shakespeare ''Tit Andronik'', r. [[Diego de Brea]], SNG Drama Ljubljana
*2008 Joey; Harold Pinter ''Vrnitev domov'', r. [[Matjaž Zupančič]], SNG Drama Ljubljana
*2006 Klement; [[Drago Jančar]] ''[[Klementov padec]]'', r. [[Jaka Ivanc]], [[Gledališče Koper]]
*2006 Lazar in Lazarus; [[Gregor Strniša]] ''[[Žabe ali Prilika o ubogem in bogatem Lazarju]]'', r. [[Jaka Ivanc]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2006 Sylvain, Colladanov sin; Eugene Labiche/Botho Strauss ''Šparovček'', r. [[Martin Kušej]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*2006 Otto, mornariški praporščak; Arthur Schnitzler ''Prostrana dežela'', r. [[Janusz Kica]], SNG Drama Ljubljana
*2005 Tulius Rotundus, Mares; Friedrich Dürrenmatt Romulus Veliki, r. Diego de Brea, SSG Trst
*2005 Kreon, Jokastin brat, Sel iz Korinta, Služabnik na Ojdipovem dvoru; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. [[Vito Taufer]], [[Prešernovo gledališče Kranj]] in [[Gledališče Koper]]
*2004 Ženin; Bertolt Brecht ''Malomeščanska svatba'', r. Taufer Vito, Prešernovo gledališče Kranj
*2004 Helmer 2; [[Evald Flisar]] ''[[Nora Nora]]'', r. [[Dušan Mlakar]], Prešernovo gledališče Kranj
*2004 Janko; [[Marko Kurat]] ''[[Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega]]'', r. [[Jaša Jamnik]], Prešernovo gledališče Kranj
*2004 Tim; Mark Ravenhill ''Nekaj eksplicitnih fotk'', r. [[Eduard Miler]], Prešernovo gledališče Kranj
*2003 Princ Filip; Witold Gombrowicz ''Ivona –princesa Burgundije'', r. Vito Taufer, Prešernovo gledališče Kranj
*2003 Ivan; [[Rokgre]] ''[[Blok]]'', r. Matjaž Latin, [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2002 Stanko; Harold Pinter ''Zabava za rojstni dan'', r. [[Vito Taufer]], Prešernovo gledališče Kranj
*2001 Berti; Coline Serreau ''Zoki Zajc'', r. [[Matjaž Latin]], Prešernovo gledališče Kranj
*2001 Bovhca; Janusz Glowacki ''Antigona v New Yorku'', Prešernovo gledališče Kranj
*2001 Anže; [[Anton Tomaž Linhart]] ''[[Županova Micka]]'', r. [[Vito Taufer]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]

===1991-2000===
*2000 Strahec; [[Svetlana Makarovič]] ''[[Sapramiška]]'', r. [[Katja Pegan]], Prešernovo gledališče Kranj
*1999 Rafko; Roald Dahl/[[Desa Muck]] ''[[Matilda]]'', r. [[Matjaž Latin]], Prešernovo gledališče Kranj
*1999 Blisk; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Skopuh'', r. Vito Taufer, Prešernovo gledališče Kranj
*1998 Dorant; Pierre de Marivaux ''Igra o ljubezni in naključju'', r. [[Janusz Kica]], [[Primorski poletni festival]] Koper
*1998 Sedem palčkov; Jakob in Wilhelm Grimm/[[Janez Vencelj]] ''[[Sneguljčica]]'', r. [[Barbara Hieng Samobor]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1998 Shizofrenik; [[Rudi Šeligo]] ''[[Svatba]]'', r. [[Matija Logar]], SLG Celje
*1997 Biondello; William Shakespeare ''Ukročena trmoglavka'', r. [[Janusz Kica]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]
*1997 Pavlihec; Ben Minoli ''Vilinček z lune'', r. [[Mateja Koležnik]], [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1997 Miki; Nigel Williams ''Razredni sovražnik'', r. [[Vojko Zidar]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], Ljubljana
*1997 Victor; Roger Vitrac ''Victor ali Otroci na oblasti'', r. [[Samo M. Strelec]], [[Mestno gledališče Ptuj]] in AGRFT Ljubljana
*1996 [[Barbara Hieng Samobor]] ''[[Mala Lili]]'', r. Barbara Hieng Smobor, [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1996 Zboristka; Heiner Müller ''Filoktet'', r. Paolo Magelli, [[SNG Drama Ljubljana]]
*1996 Neoptolemovi mornarji; Sofokles ''Filoktet'', r. [[Paolo Magelli]], SNG Drama Ljubljana
*1989 [[Milan Dekleva]] ''[[Zveza diamantnega čuka]]'', r. [[Samo M. Strelec]], Drama SNG Maribor
*1988 Pavlihec; Ben Minoli ''Vilinček z lune'', r. [[Duša Škof]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Drama SNG Maribor]]

==Vloge na filmu in televiziji==
*2009 ''Leteča brata Rusjan'', r. Boris Palčič, Casablanca - Ljubljana
*2006 ''Gverilci'', TV film, r. [[Janez Bitenc]], Visual Productions
*2004 ''C est la vie'', r.[[ Florijan Skubic]], UL AGRFT Ljubljana
*2002 Luka; ''Šelestenje'', r. [[Janez Lapajne]], Triglav film Ljubljan a
*2002 Janez Bogataj; ''Pod eno streho'', TV nadaljevanka, r. [[Izidor Farič]], Produkcijska skupina Mangart
*2000 ''Tišina pred nevihto'', r. [[Klemen Dvornik]], UL AGRFT Ljubljana
*2000 ''Cesta'', r. [[Arne Brejc]], UL AGRFT Ljubljana
*1997 ''Ketna za princa'', r. [[Janez Lapajne]], UL AGRFT Ljubljana

==Nagrade==
*2005 Žlahtni komedijant
*2002 Nagrada ZDUS
*2002 Zlatni brk Zorana Radmilovića
*1998 nagrada občinstva festivala Zlata paličica
*1997 akademijska nagrada Zlatolaska
*1996 akademijska nagrada Zlatolaska

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
* Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)
* Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)
*Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar

==Zunanje povezave==
* [http://www.siol.net/kultura/umetnost_in_oblikovanje/kulturni_jedilnik/2011/10/kulturni_jedilnik_rok_vihar.aspx Rok Vihar: ''V teater ne zaidem, tam kar sem'', www.siol.net]
*[http://radiostudent.si/kultura/rkhv-intervju/proti-severnemu-vetru Pogovor z Rokom Viharjem in Vesno Pernarčič o predstavi Proti severnemu vetru, www.radiostudent.si]

Rok Vihar

2016-05-11T07:39:14Z

MitjaS:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Vihar, Rok]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Vihar, Rok]]
<div style="float: right">[[Slika:Rok_Vihar.jpg|300px|Foto:Arhiv Drama Lj]]</div>
==Življenjepis==
V Mariboru leta 1972 rojeni igralec Rok Vihar je študiral na [[AGRFT]] v Ljubljani, kjer je leta 2004 diplomiral. Nastopal je v večini slovenskih poklicnih gledališč, dokler ni postal leta 2007 član ansambla [[SNG Drama Ljubljana]]. V svojem ustvarjalnem opusu, ki zajema več kot štirideset gledaliških vlog, se lahko pohvali z več nagradami (akademijska nagrada Zlatolaska l. 1996 in l. 1997; nagrada občinstva festivala Zlata paličica l. 1998; Zlatni brk Zorana Radmilovića l. 2002; Nagrada ZDUS l. 2002; Žlahtni komedijant l. 2005).
Nastopa tudi v filmih (''Outsider'' Andreja Košaka, ''Ljubljana'' Igorja Šterka ), v filmu ''Šelestenje'' Jureta Lapajneta je upodobil '''Luko''', glavni moški lik.

==Video==
{{#embed:vimeo | 61807219}}

*''Herman Schwarz in Veronika Wald'', r. Marko Čeh, koprodukcija Gledališče Glej in Zavod Margareta Schwarzwald, 2012

==Vloge v gledališču==
===2011-===
*2014 Igor Lukšič; Wolfram Lotz ''Nekaj sporočil za vesolje'', r. [[Sebastijan Horvat]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*2013 Mucij; Albert Camus ''Kaligula'', r. [[Vito Taufer]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*2013 Vasilij Vasiljevič Soljoni, Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', r. [[Janusz Kica]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*2012 ''Herman Schwarz in Veronika Wald'', r. [[Marko Čeh]], koprodukcija [[Gledališče Glej]] in Zavod Margareta Schwarzwald
*2012 Starejši izvedenec za metafore, alt., Drago Jančar ''Veliki briljantni valček'', r. [[Diego de Brea]], [[SNG Drama Ljubljana]], [[Drama SNG Maribor]]
*2012 Četrti prijatelj, Mož, Zbor, ''Zang tumb tuuum'', r. [[Vito Taufer]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*2012 Varnostnik, [[Matjaž Zupančič]] ''Padec evrope'', r. [[Matjaž Zupančič]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*2012 Aleksander, Enej, Evripid Replike iz Antike, [[SNG Drama Ljubljana]]
*2011 Čarovnica, Merjasec, Gostilničar, Vozar, Tomaž, Otfried Preußler, [[Andrej Rozman]] ''Mala čarovnica'', r. [[Diego de Brea]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*2011 Leo Leike Daniel Glattauer ''Proti severnemu vetru'', r. [[Alen Jelen]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mestno gledališče Ptuj]]
*2011 Prodo, Uradnik, Prvi mornar, Pogrebnik, Howard Barker ''Slike iz usmrtitve'', r. Lindy Davies, [[SNG Drama Ljubljana]]
*2011 Graziano, Antonijev prijatelj in Bassanijev prijatelj, William Shakespeare ''Beneški trgovec'', r. [[Eduard Miler]], [[SNG Drama Ljubljana]]

===2001-2010===
*2010 Direktor; Georges Feydeau ''Bumbar'', r. [[Luka Martin Škof]], SNG Drama Ljubljana
*2010 Tajnik; Spiro Scimone ''Kuverta'', r. [[Marko Sosič]], SNG Drama Ljubljana
*2010 Aleš; [[Kristijan Muck]] ''[[Vehikel]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], SNG Drama Ljubljana
*2010 Cicero, M. Emilij Lepid; William Shakespeare ''Julij Cezar'', r. [[Diego de Brea]], SNG Drama Ljubljana
*2009 Jasperino, Blaznež, Bebec; Thomas Middleton/William Rowley ''Premenjave'', r. Lindy Davies, SNG Drama Ljubljana
*2009 Philibert du Croisy, igralec, Pravični čevljar, kraljevi norec, Brat zvestoba; Mihail A. Bulgakov ''Zarota svetohlincev, Molière'', r. [[Tomi Janežič]], SNG Drama Ljubljana
*2009 Ajgist; Ajshil ''Oresteja'', r. [[Jernej Lorenci]], SNG Drama Ljubljana
*2008 Glasnik, Prvi služabnik, Vitez; William Shakespeare ''Kralj Lear'', r. Mile Korun, SNG Drama Ljubljana
*2008 Hiron, Tamorin sin; William Shakespeare ''Tit Andronik'', r. [[Diego de Brea]], SNG Drama Ljubljana
*2008 Joey; Harold Pinter ''Vrnitev domov'', r. [[Matjaž Zupančič]], SNG Drama Ljubljana
*2006 Klement; [[Drago Jančar]] ''[[Klementov padec]]'', r. [[Jaka Ivanc]], [[Gledališče Koper]]
*2006 Lazar in Lazarus; [[Gregor Strniša]] ''[[Žabe ali Prilika o ubogem in bogatem Lazarju]]'', r. [[Jaka Ivanc]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2006 Sylvain, Colladanov sin; Eugene Labiche/Botho Strauss ''Šparovček'', r. [[Martin Kušej]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*2006 Otto, mornariški praporščak; Arthur Schnitzler ''Prostrana dežela'', r. [[Janusz Kica]], SNG Drama Ljubljana
*2005 Tulius Rotundus, Mares; Friedrich Dürrenmatt Romulus Veliki, r. Diego de Brea, SSG Trst
*2005 Kreon, Jokastin brat, Sel iz Korinta, Služabnik na Ojdipovem dvoru; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. [[Vito Taufer]], [[Prešernovo gledališče Kranj]] in [[Gledališče Koper]]
*2004 Ženin; Bertolt Brecht ''Malomeščanska svatba'', r. Taufer Vito, Prešernovo gledališče Kranj
*2004 Helmer 2; [[Evald Flisar]] ''[[Nora Nora]]'', r. [[Dušan Mlakar]], Prešernovo gledališče Kranj
*2004 Janko; [[Marko Kurat]] ''[[Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega]]'', r. [[Jaša Jamnik]], Prešernovo gledališče Kranj
*2004 Tim; Mark Ravenhill ''Nekaj eksplicitnih fotk'', r. [[Eduard Miler]], Prešernovo gledališče Kranj
*2003 Princ Filip; Witold Gombrowicz ''Ivona –princesa Burgundije'', r. Vito Taufer, Prešernovo gledališče Kranj
*2003 Ivan; [[Rokgre]] ''[[Blok]]'', r. Matjaž Latin, [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2002 Stanko; Harold Pinter ''Zabava za rojstni dan'', r. [[Vito Taufer]], Prešernovo gledališče Kranj
*2001 Berti; Coline Serreau ''Zoki Zajc'', r. [[Matjaž Latin]], Prešernovo gledališče Kranj
*2001 Bovhca; Janusz Glowacki ''Antigona v New Yorku'', Prešernovo gledališče Kranj
*2001 Anže; [[Anton Tomaž Linhart]] ''[[Županova Micka]]'', r. [[Vito Taufer]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]

===1991-2000===
*2000 Strahec; [[Svetlana Makarovič]] ''[[Sapramiška]]'', r. [[Katja Pegan]], Prešernovo gledališče Kranj
*1999 Rafko; Roald Dahl/[[Desa Muck]] ''[[Matilda]]'', r. [[Matjaž Latin]], Prešernovo gledališče Kranj
*1999 Blisk; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Skopuh'', r. Vito Taufer, Prešernovo gledališče Kranj
*1998 Dorant; Pierre de Marivaux ''Igra o ljubezni in naključju'', r. [[Janusz Kica]], [[Primorski poletni festival]] Koper
*1998 Sedem palčkov; Jakob in Wilhelm Grimm/[[Janez Vencelj]] ''[[Sneguljčica]]'', r. [[Barbara Hieng Samobor]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1998 Shizofrenik; [[Rudi Šeligo]] ''[[Svatba]]'', r. [[Matija Logar]], SLG Celje
*1997 Biondello; William Shakespeare ''Ukročena trmoglavka'', r. [[Janusz Kica]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]
*1997 Pavlihec; Ben Minoli ''Vilinček z lune'', r. [[Mateja Koležnik]], [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1997 Miki; Nigel Williams ''Razredni sovražnik'', r. [[Vojko Zidar]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], Ljubljana
*1997 Victor; Roger Vitrac ''Victor ali Otroci na oblasti'', r. [[Samo M. Strelec]], [[Mestno gledališče Ptuj]] in AGRFT Ljubljana
*1996 [[Barbara Hieng Samobor]] ''[[Mala Lili]]'', r. Barbara Hieng Smobor, [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1996 Zboristka; Heiner Müller ''Filoktet'', r. Paolo Magelli, [[SNG Drama Ljubljana]]
*1996 Neoptolemovi mornarji; Sofokles ''Filoktet'', r. [[Paolo Magelli]], SNG Drama Ljubljana
*1989 [[Milan Dekleva]] ''[[Zveza diamantnega čuka]]'', r. [[Samo M. Strelec]], Drama SNG Maribor
*1988 Pavlihec; Ben Minoli ''Vilinček z lune'', r. [[Duša Škof]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Drama SNG Maribor]]

==Vloge na filmu in televiziji==
*2009 ''Leteča brata Rusjan'', r. Boris Palčič, Casablanca - Ljubljana
*2006 ''Gverilci'', TV film, r. [[Janez Bitenc]], Visual Productions
*2004 ''C est la vie'', r.[[ Florijan Skubic]], UL AGRFT Ljubljana
*2002 Luka; ''Šelestenje'', r. [[Janez Lapajne]], Triglav film Ljubljan a
*2002 Janez Bogataj; ''Pod eno streho'', TV nadaljevanka, r. [[Izidor Farič]], Produkcijska skupina Mangart
*2000 ''Tišina pred nevihto'', r. [[Klemen Dvornik]], UL AGRFT Ljubljana
*2000 ''Cesta'', r. [[Arne Brejc]], UL AGRFT Ljubljana
*1997 ''Ketna za princa'', r. [[Janez Lapajne]], UL AGRFT Ljubljana

==Nagrade==
*2005 Žlahtni komedijant
*2002 Nagrada ZDUS
*2002 Zlatni brk Zorana Radmilovića
*1998 nagrada občinstva festivala Zlata paličica
*1997 akademijska nagrada Zlatolaska
*1996 akademijska nagrada Zlatolaska

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
* Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)
* Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)
*Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar

==Zunanje povezave==
* [http://www.siol.net/kultura/umetnost_in_oblikovanje/kulturni_jedilnik/2011/10/kulturni_jedilnik_rok_vihar.aspx Rok Vihar: ''V teater ne zaidem, tam kar sem'', www.siol.net]
*[http://radiostudent.si/kultura/rkhv-intervju/proti-severnemu-vetru Pogovor z Rokom Viharjem in Vesno Pernarčič o predstavi Proti severnemu vetru, www.radiostudent.si]

Rok Vihar

2016-05-11T07:38:57Z

MitjaS:

Borut Veselko

2016-05-11T07:38:28Z

MitjaS:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Veselko, Burut]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Veselko, Borut]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Veselko, Borut]]

<div style="float: right">[[Slika:Borut_Veselko.jpg|256px|Foto: Mare Mutić ]]</div>
==Življenjepis==
Dramski igralec Borut Veselko se je rodil 27. oktobra 1959 v Črni na Koroškem. Po srednji šoli se je vpisal na študij medicine in ga tudi uspešno končal, nato pa ga je pot vodila na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] in postal je igralec.

Nekaj časa je bil zaposlen v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]], kasneje pa je zaslovel kot voditelj oddaje ''Odklop'', za katero je prejel štiri viktorje, in sicer za najboljšega televizijskega voditelja (leta 1998 in 1999), najboljšo televizijsko zabavno oddajo (1998) in najboljšo televizijsko kulturno umetniško dokumentarno ali igrano oddajo (1999). Igral je tudi v nekaj slovenskih filmih, leta 1991 je na Slovenskem filmskem maratonu v Pororožu za filmske vloge prejel naziv igralec leta, leta 2001 pa na Festivalu slovenskega filma nagrado ''Vesna'' za najboljšega igralca.

Od leta 2001 do 2011 je bil direktor [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešenovega gledališča Kranj]], kot igralec pa nastopa tako v predstavah domačega gledališča, kot tudi v ostalih slovenskih gledališčih.

==Video==
{{#embed:youtube | NVW_d_flVwc}}
Borut Veselko kot Matt v predstavi Harolda Pinterja ''Praznovanje'', r. [[Matjaž Zupančič]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], 2013

==Vloge v gledališču==
===2011-===
*2014 Sveti Tadej; [[Svetlana Makarovič]] ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2013 Oče, Pero; [[Vinko Möderndorfer]] ''Jaz, Batman'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2013 Matt; Harold Pinter ''Praznovanje'', r. [[Matjaž Zupančič]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2013 Metzgerjackl, Ansambel Fleißer; ''Močan rod'', r. [[Ivica Buljan]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2013 ''25.671.''Avtorski projekt, r. [[Oliver Frljić]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2012 Oče Brendan Flynn; John Patrick Shanley ''Dvom'', r. [[Alen Jelen]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2012 Zdravnik; Enrico Luttmann ''Sen'', r. [[Mateja Koležnik]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2012 Srečko Kosovel, Anton Podbevšek ''Človeka z bombami. De-tonacija'', r. [[Matjaž Berger]], [[Anton Podbevšek Teater]]
*2012 Veršinin Aleksander Ignatjevič; Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', r. [[Oliver Frljić]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2011 Dr. France Počivavšek; [[Vinko Möderndorfer]] ''Limonada slovenica'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]

===2001-2010===
*2010 Župnik; [[Ivan Cankar]] ''Halpci / Komentirana izdaja'', r. [[Matjaž Berger]], [[Prešernovo gledališče Kranj]] in [[Anton Podbevšek Teater]]
*2009 Gilbert Osmond; Henry James ''Portret neke gospe'', r. [[Matjaž Berger]], [[Anton Podbevšek Teater]] Novo mesto
*2008 Stotnik Georg von Trapp, Herr Zeller (alternacija); R. Rodgers, O. Hammerstein II, H. Lindsay, R. Crouse ''Moje pesmi moje sanje'', r. [[Matjaž Pograjc]], Delavnica Musiké in Prešernovo gledališče Kranj
*2008 Grof Kent; William Shakespeare ''Kralj Lear'', r. [[Tomi Janežič]], Prešernovo gledališče Kranj in [[Gledališče Koper]]
*2007 Andrej, sekretar na ministrstvu za okolje; [[Tone Partljič]] ''[[Partnerski odnosi]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], Prešernovo gledališče Kranj
*2005 Jake Quinn; Marie Jones ''Kamni v žepih'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2004 Helmer 1; [[Evald Flisar]] ''[[Nora Nora]]'', r. [[Dušan Mlakar]], Prešernovo gledališče Kranj
*2003 Komornik; Witold Gombrowicz ''Ivona –princesa Burgundije'', r. [[Vito Taufer]], Prešernovo gledališče Kranj
*2002 Goldberg; Harold Pinter ''Zabava za rojstni dan'', r. Vito Taufer, [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2002 Policaj – Alfonz Klostermayer; Ödön von Horvath ''Vera ljubezen upanje'', r. [[Eduard Miler]], Prešernovo gledališče Kranj
*2001 Policist; Janusz Glowacki ''Antigona v New Yorku'', Prešernovo gledališče Kranj

===1991-2000===
*2000 Gabriele; Ettore Scola/Ruggero Maccari/Gigliola Fantoni ''Poseben dan'', r. [[Dušan Mlakar]], [[SSG Trst]]
*1999 Malko; Eugene Ionesco ''Makbet'', r. [[Sebastijan Horvat]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Drama SNG Maribor]]
*1997 Kaligula; Albert Camus ''Kaligula'', r. [[Sebastijan Horvat]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*1997 Algernon Moncrieff; Oskar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', r. [[Dušan Mlakar]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1996 Martin Dysart; Peter Shaffer ''Equus'', r. [[Tomi Janežič]], [[MGL]]
*1996 Možganozdruzka; Alfred Jarry ''Kralj Ubu'', r. [[Bojan Jablanovec]], MGL
*1995 Kozmokinetični kabinet Noordung ''[[Naseljena skulptura ena proti ena.]]'', r. [[Dragan Živadinov]], [[Slovensko mladinsko gledališče]] in [[Gledališče Živadinova]]
*1995 Andrej Smole; [[Evald Flisar]] ''[[Iztrohnjeno srce]]'', r. Zvone Šedlbauer, MGL
*1994 Dave Trueman; John Godber ''Na smučišču'', r. [[Jaša Jamnik]], MGL
*1994 Gospod Gabor; Frank Wedekind ''Pomladno prebujenje'', r. [[Sebastijan Horvat]], [[MGL]]
*1994 Boris A Trigorin, Semjon S. Medvedenko; Anton Pavlovič Čehov ''Galeb'', r. [[Dušan Jovanović]], Mestno gledališče ljubljansko
*1993 Robert; Marc Camoletti ''Pridi gola na večerjo'', r. [[Zvone Šedlbauer]], Mestno gledališče ljubljansko
*1992 Dr. Roberts; [[Evald Flisar]] ''[[Kaj pa Leonardo]]'', r. Dušan Mlakar, [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]
*1992 Sir Francis Wildlove; Mary Pix ''Nedolžna ljubica'', r. Janine Wünsche, MGL
*1992 Kočjaž; Johann Wolfgang Goethe ''Stella'', r. [[Janez Pipan]], MGL
*1991 Glas; Aleksandr Sergeevič Puškin ''Mozart in Salieri'', r. [[Igor Štromajer]], MGL
*1991 Geron; [[Vili Ravnjak]] ''[[Tugomer ali Tisti, ki meri žalost]]'', r. [[Mira Erceg]], MGL
*1991 Edward Larsson; Vladimir Kunin ''Intergirl'', r. Žarko Petan, MGL

===1981-1990===
*1990 Oko postave; [[Dane Zajc]] ''[[Potohodec]]'', r. Mile Korun, MGL
*1990 Smrt; [[Žarko Petan]] ''[[Avdicija]]'', r. [[Katja Pegan]], MGL
*1990 Pomet; Marin Držić ''Dundo Maroje'', r. ''Radoslav Zlatan Dorić'', MGL
*1990 Mercutio; William Shakespeare ''Romeo in Julija'', r. [[Barbara Hieng Samobor]], MGL
*1989 Admiral Samo Strel; [[Dušan Jovanović]] ''[[Viktor ali Dan mladosti]]'', r. Janez Pipan, MGL
*1989 Marko; [[Tone Partljič]] ''[[Pesnikova žena]]'', r. Mile Korun, MGL
*1989 O'Kelly; Friedrich Schiller ''Marija Stuart'', r. [[Dušan Mlakar]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1988 Pilad; [[Mirko Zupančič]] ''[[Elektrino maščevanje]]'', r. [[Mile Korun]], MGL
*1988 Plesalec; [[Drago Jančar]] ''[[Klementov padec]]'', r. [[Janez Pipan]], [[MGL]]

==Vloge na filmu in televiziji==
*2010 ''Obletnica''
*2010 ''Darilo''
* 2006 ''Mokuš''
* 2001 ''Poker''
* 2000 ''Vrt''
* 2000 ''Nepopisan list''
* 1997 ''Balkanska ruleta''
* 1997 ''Steber''
* 1996 ''Peter in Petra''
* 1995 ''radio.doc''
* 1995 ''Betonski človek''
* 1993 ''Morana''
* 1993 ''Nasmeh pod pajčolanom''
* 1991 ''Operacija Cartier''
* 1989 ''Kavarna Astoria''
* 1988 ''Nekje živi Cenka''

==Nagrade==
*2001 nagrada Vesna za najboljšega igralca leta

==Viri==
* Spletna stran Prešernovega gledališča Kranj (www.pgk.si)
* Wikipedia (sl.wikipedia.org)

==Fotogalerija==
<gallery>

Slika:Borut_veselko.JPG|Herr Zeller; ''Moje pesmi, moje sanje'', <small><small>foto Arhiv Prešernovega gledališča Kranj>

Slika:hlapciki.jpg|Župnik; ''Hlapci / Komentirana izdaja'', <small>foto Arhiv Prešernovega gledališča Kranj</small>

Slika:po.jpg|Andrej; ''Partnerski odnosi'', <small><small>foto Arhiv Prešernovega gledališča Kranj</small></small>

</gallery>

==Zunanje povezave==
*[http://www.pgk.si/ Prešernovo gledališče Kranj]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/o-pretekli-in-prihodnji-gledali%C5%A1ki-sezoni-borut-veselko O pretekli in prihodnji gledališki sezoni: Borut Veselko - www.sigledal.org]
*[http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/borut-veselko-nosili-smo-oprijete-majcke-in-hlace-na-zvonec/241732 Borut Veselko: "Nosili smo oprijete majčke in hlače na zvonec" - www.rtvslo.si]
*[http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/borut-veselko-odklop-me-je-na-nek-nacin-oznacil.html Borut Veselko: "Odklop me je na nek način označil" - www.24ur.com]
*[http://www.siol.net/scena/estrada/intervju/2011/03/borut_veselko.aspx "Vsaka predstava je borba, prijetna borba" - www.siol.net]

Borut Veselko

2016-05-11T07:38:16Z

MitjaS:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Veselko, Burut]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Veselko, Borut]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Veselko, Borut]]

<div style="float: right">[[Slika:Borut_Veselko.jpg|280px|Foto: Mare Mutić ]]</div>
==Življenjepis==
Dramski igralec Borut Veselko se je rodil 27. oktobra 1959 v Črni na Koroškem. Po srednji šoli se je vpisal na študij medicine in ga tudi uspešno končal, nato pa ga je pot vodila na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] in postal je igralec.

Nekaj časa je bil zaposlen v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]], kasneje pa je zaslovel kot voditelj oddaje ''Odklop'', za katero je prejel štiri viktorje, in sicer za najboljšega televizijskega voditelja (leta 1998 in 1999), najboljšo televizijsko zabavno oddajo (1998) in najboljšo televizijsko kulturno umetniško dokumentarno ali igrano oddajo (1999). Igral je tudi v nekaj slovenskih filmih, leta 1991 je na Slovenskem filmskem maratonu v Pororožu za filmske vloge prejel naziv igralec leta, leta 2001 pa na Festivalu slovenskega filma nagrado ''Vesna'' za najboljšega igralca.

Od leta 2001 do 2011 je bil direktor [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešenovega gledališča Kranj]], kot igralec pa nastopa tako v predstavah domačega gledališča, kot tudi v ostalih slovenskih gledališčih.

==Video==
{{#embed:youtube | NVW_d_flVwc}}
Borut Veselko kot Matt v predstavi Harolda Pinterja ''Praznovanje'', r. [[Matjaž Zupančič]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], 2013

==Vloge v gledališču==
===2011-===
*2014 Sveti Tadej; [[Svetlana Makarovič]] ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2013 Oče, Pero; [[Vinko Möderndorfer]] ''Jaz, Batman'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2013 Matt; Harold Pinter ''Praznovanje'', r. [[Matjaž Zupančič]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2013 Metzgerjackl, Ansambel Fleißer; ''Močan rod'', r. [[Ivica Buljan]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2013 ''25.671.''Avtorski projekt, r. [[Oliver Frljić]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2012 Oče Brendan Flynn; John Patrick Shanley ''Dvom'', r. [[Alen Jelen]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2012 Zdravnik; Enrico Luttmann ''Sen'', r. [[Mateja Koležnik]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2012 Srečko Kosovel, Anton Podbevšek ''Človeka z bombami. De-tonacija'', r. [[Matjaž Berger]], [[Anton Podbevšek Teater]]
*2012 Veršinin Aleksander Ignatjevič; Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', r. [[Oliver Frljić]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2011 Dr. France Počivavšek; [[Vinko Möderndorfer]] ''Limonada slovenica'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]

===2001-2010===
*2010 Župnik; [[Ivan Cankar]] ''Halpci / Komentirana izdaja'', r. [[Matjaž Berger]], [[Prešernovo gledališče Kranj]] in [[Anton Podbevšek Teater]]
*2009 Gilbert Osmond; Henry James ''Portret neke gospe'', r. [[Matjaž Berger]], [[Anton Podbevšek Teater]] Novo mesto
*2008 Stotnik Georg von Trapp, Herr Zeller (alternacija); R. Rodgers, O. Hammerstein II, H. Lindsay, R. Crouse ''Moje pesmi moje sanje'', r. [[Matjaž Pograjc]], Delavnica Musiké in Prešernovo gledališče Kranj
*2008 Grof Kent; William Shakespeare ''Kralj Lear'', r. [[Tomi Janežič]], Prešernovo gledališče Kranj in [[Gledališče Koper]]
*2007 Andrej, sekretar na ministrstvu za okolje; [[Tone Partljič]] ''[[Partnerski odnosi]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], Prešernovo gledališče Kranj
*2005 Jake Quinn; Marie Jones ''Kamni v žepih'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2004 Helmer 1; [[Evald Flisar]] ''[[Nora Nora]]'', r. [[Dušan Mlakar]], Prešernovo gledališče Kranj
*2003 Komornik; Witold Gombrowicz ''Ivona –princesa Burgundije'', r. [[Vito Taufer]], Prešernovo gledališče Kranj
*2002 Goldberg; Harold Pinter ''Zabava za rojstni dan'', r. Vito Taufer, [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2002 Policaj – Alfonz Klostermayer; Ödön von Horvath ''Vera ljubezen upanje'', r. [[Eduard Miler]], Prešernovo gledališče Kranj
*2001 Policist; Janusz Glowacki ''Antigona v New Yorku'', Prešernovo gledališče Kranj

===1991-2000===
*2000 Gabriele; Ettore Scola/Ruggero Maccari/Gigliola Fantoni ''Poseben dan'', r. [[Dušan Mlakar]], [[SSG Trst]]
*1999 Malko; Eugene Ionesco ''Makbet'', r. [[Sebastijan Horvat]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Drama SNG Maribor]]
*1997 Kaligula; Albert Camus ''Kaligula'', r. [[Sebastijan Horvat]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*1997 Algernon Moncrieff; Oskar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', r. [[Dušan Mlakar]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1996 Martin Dysart; Peter Shaffer ''Equus'', r. [[Tomi Janežič]], [[MGL]]
*1996 Možganozdruzka; Alfred Jarry ''Kralj Ubu'', r. [[Bojan Jablanovec]], MGL
*1995 Kozmokinetični kabinet Noordung ''[[Naseljena skulptura ena proti ena.]]'', r. [[Dragan Živadinov]], [[Slovensko mladinsko gledališče]] in [[Gledališče Živadinova]]
*1995 Andrej Smole; [[Evald Flisar]] ''[[Iztrohnjeno srce]]'', r. Zvone Šedlbauer, MGL
*1994 Dave Trueman; John Godber ''Na smučišču'', r. [[Jaša Jamnik]], MGL
*1994 Gospod Gabor; Frank Wedekind ''Pomladno prebujenje'', r. [[Sebastijan Horvat]], [[MGL]]
*1994 Boris A Trigorin, Semjon S. Medvedenko; Anton Pavlovič Čehov ''Galeb'', r. [[Dušan Jovanović]], Mestno gledališče ljubljansko
*1993 Robert; Marc Camoletti ''Pridi gola na večerjo'', r. [[Zvone Šedlbauer]], Mestno gledališče ljubljansko
*1992 Dr. Roberts; [[Evald Flisar]] ''[[Kaj pa Leonardo]]'', r. Dušan Mlakar, [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]
*1992 Sir Francis Wildlove; Mary Pix ''Nedolžna ljubica'', r. Janine Wünsche, MGL
*1992 Kočjaž; Johann Wolfgang Goethe ''Stella'', r. [[Janez Pipan]], MGL
*1991 Glas; Aleksandr Sergeevič Puškin ''Mozart in Salieri'', r. [[Igor Štromajer]], MGL
*1991 Geron; [[Vili Ravnjak]] ''[[Tugomer ali Tisti, ki meri žalost]]'', r. [[Mira Erceg]], MGL
*1991 Edward Larsson; Vladimir Kunin ''Intergirl'', r. Žarko Petan, MGL

===1981-1990===
*1990 Oko postave; [[Dane Zajc]] ''[[Potohodec]]'', r. Mile Korun, MGL
*1990 Smrt; [[Žarko Petan]] ''[[Avdicija]]'', r. [[Katja Pegan]], MGL
*1990 Pomet; Marin Držić ''Dundo Maroje'', r. ''Radoslav Zlatan Dorić'', MGL
*1990 Mercutio; William Shakespeare ''Romeo in Julija'', r. [[Barbara Hieng Samobor]], MGL
*1989 Admiral Samo Strel; [[Dušan Jovanović]] ''[[Viktor ali Dan mladosti]]'', r. Janez Pipan, MGL
*1989 Marko; [[Tone Partljič]] ''[[Pesnikova žena]]'', r. Mile Korun, MGL
*1989 O'Kelly; Friedrich Schiller ''Marija Stuart'', r. [[Dušan Mlakar]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1988 Pilad; [[Mirko Zupančič]] ''[[Elektrino maščevanje]]'', r. [[Mile Korun]], MGL
*1988 Plesalec; [[Drago Jančar]] ''[[Klementov padec]]'', r. [[Janez Pipan]], [[MGL]]

==Vloge na filmu in televiziji==
*2010 ''Obletnica''
*2010 ''Darilo''
* 2006 ''Mokuš''
* 2001 ''Poker''
* 2000 ''Vrt''
* 2000 ''Nepopisan list''
* 1997 ''Balkanska ruleta''
* 1997 ''Steber''
* 1996 ''Peter in Petra''
* 1995 ''radio.doc''
* 1995 ''Betonski človek''
* 1993 ''Morana''
* 1993 ''Nasmeh pod pajčolanom''
* 1991 ''Operacija Cartier''
* 1989 ''Kavarna Astoria''
* 1988 ''Nekje živi Cenka''

==Nagrade==
*2001 nagrada Vesna za najboljšega igralca leta

==Viri==
* Spletna stran Prešernovega gledališča Kranj (www.pgk.si)
* Wikipedia (sl.wikipedia.org)

==Fotogalerija==
<gallery>

Slika:Borut_veselko.JPG|Herr Zeller; ''Moje pesmi, moje sanje'', <small><small>foto Arhiv Prešernovega gledališča Kranj>

Slika:hlapciki.jpg|Župnik; ''Hlapci / Komentirana izdaja'', <small>foto Arhiv Prešernovega gledališča Kranj</small>

Slika:po.jpg|Andrej; ''Partnerski odnosi'', <small><small>foto Arhiv Prešernovega gledališča Kranj</small></small>

</gallery>

==Zunanje povezave==
*[http://www.pgk.si/ Prešernovo gledališče Kranj]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/o-pretekli-in-prihodnji-gledali%C5%A1ki-sezoni-borut-veselko O pretekli in prihodnji gledališki sezoni: Borut Veselko - www.sigledal.org]
*[http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/borut-veselko-nosili-smo-oprijete-majcke-in-hlace-na-zvonec/241732 Borut Veselko: "Nosili smo oprijete majčke in hlače na zvonec" - www.rtvslo.si]
*[http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/borut-veselko-odklop-me-je-na-nek-nacin-oznacil.html Borut Veselko: "Odklop me je na nek način označil" - www.24ur.com]
*[http://www.siol.net/scena/estrada/intervju/2011/03/borut_veselko.aspx "Vsaka predstava je borba, prijetna borba" - www.siol.net]

Breda Varl

2016-05-11T07:37:31Z

MitjaS:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Varl, Breda]]
[[Kategorija:Kostumografi|Varl, Breda]]
[[Kategorija:Scenografi|Varl, Breda]]
[[Kategorija:Režiserji|Varl, Breda]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Varl, Breda]]
<div style="float: right">[[Slika:Varl-Breda_b.jpg|230px|Foto: Arhiv SNG Maribor]]</div>
==Življenjepis==
Oblikovalka lutk, scenografka, kostumografka Breda Varl se je rodila 16. januarja 1949 v Mariboru. Leta 1974 je diplomirala na FA v Ljubljani in leta 1999 magistrirala v Pragi na Akademiji lepih umetnosti. Bila je likovna urednica pri Založbi Obzorja v Mariboru, od leta 1983 vodja delavnic in oblikovalka lutk Lutkovnega gledališča Maribor. Medl leti 2002 in 2009 pa je bila direktorica tega gledališča, ki je uspela izboriti izgradnjo novega gledališča. Je arhitektka, oblikovalka lutk, scenografka in kostumografka. Že med študijem arhitekture je oblikovala lutke in sceno za predstave amaterskih odrov, najbolj opazne za Lutkovno gledališče Kobanci iz Kamnice z lutkami raznih tehnik in inovativnih materialov.
Na PEF v Mb je predavala o lutkarstvu, scenografiji in vizualnih komunikacijah. V svojih stvaritvah razvija prepoznavni slog preprostih oblik in duhovitih kombinacij tehnologije in pogosto neobičajnih materialov.
Oblikovala je čez 50 celovitih likovnih zasnov za [[Lutkovno gledališče Maribor|LG Maribor]], nekaj za LG Ljubljana, za več pomembnih predstav [[SNG Maribor]], za [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]] ter za avstrijske poklicne skupine. Za koroške Slovence je likovno opremila blizu 50 lutkovnih in dramskih predstav. Prepoznaven je njen likovni delež pri televizijskih nanizankah ''Zverinice iz Rezije'' in ''Igrajmo se gledališče'' za TV Slovenija, ''Mihec Mahec'' za slovenski program ORF Celovec ter Pravljica o celovškem zmaju za SAT 3. Vodi seminarje lutkovnega oblikovanja doma in v tujini. Razstavljala je skice in lutke v Mariboru, Ljubljani, Celovcu in Wiesu. Piše tudi strokovne članke in knjige o oblikovanju in izdelavi lutk.

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 848 | scenographies}}

==Kostumografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 848 | costume_designs}}

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 848 | directings}}
==Nagrade==
*2011 Zlata plaketa JSKD za življenjsko delo na področju ljubiteljskih kultur (skupaj s Tinetom Varlom)
*2010 [[Pengova nagrada]] za poseben prispevek slovenski lutkovni umetnosti

==Zunanje povezave==
*[http://tvslo.si/predvajaj/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/ava2.84332158/#ava2.94544066;; Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 22.01.2011]
*[http://www.rts.si/breda-varl-v-monitorju.html Breda Varl v Monitorju - http://www.rts.si, 16.09.2010]
*[http://ava.rtvslo.si/predvajaj/breda-varl-priznana-slovenska-lutkarica/ava2.132061969/ Breda Varl, priznana slovenska lutkarica, oddaja Intervju - www.rtvslo.si, 21.03.2012]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi/174378135 Družina Varl - Življenje z lutkami, oddaja Sledi - www.rtvslo.si, 20.12.2015]