https://sigledal.org/w/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=NatasaGeslo - Prispevki uporabnika [sl]2026-05-07T05:50:18ZPrispevki uporabnikaMediaWiki 1.39.11https://sigledal.org/w/index.php?title=Metuljev_ples&diff=14979Metuljev ples2007-04-19T19:53:56Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Dramatika|Metuljev ples]]<br />
[[Kategorija:Drame|Metuljev ples]]<br />
<br />
<br />
;Avtor<nowiki>:</nowiki> [[Draga Potočnjak]] <br />
;Leto nastanka<nowiki>:</nowiki> 1996<br />
;Žanr<nowiki>:</nowiki> Drama<br />
;Krstna uprizoritev<nowiki>:</nowiki> 13. 12. 1996, r. [[Boris Cavazza]], producent Edo Kocmur, SNG Drama Ljubljana<br />
;Dostopnost besedila<nowiki>:</nowiki> Gledališki list, Slovensko narodno gledališče, Ljubljana, 1996 <br />
;2 moški, 4 ženske vloge<br />
<br />
==Vsebina==<br />
<br />
===Čas in prostor===<br />
Glede časa, prostora in dejanja je drama lep primerek klasicistične enotnosti drame, saj so čas, prostor in dejanje enotni. Vse se zgodi v enem (poznem) večeru, ko se osebe že odpravljajo (ali pa so se že) spat. Prostor dogajanja je ves čas meščanska vila, ki ni opremljena po najnovejši modi. Podrobneje je opisana jedilnica, kjer se odvija večina dogajanja. Poudarjeno je, da je pohištvo staro in da je nekdaj lepa luč nad njo poškodovana. Zato vse skupaj deluje zanemarjeno. Lahko bi rekli, da morda že sama »scena« napoveduje, da je v družini nekaj narobe. Podatke o času in prostoru najdemo tako v didaskalijah kot tudi v dialogu samem. Že sam podnaslov (meščanska drama) nam pove, da se bo dogajanje odvijalo v mestnem okolju.<br />
<br />
===Osebe===<br />
Adela - Ada: 38-letna kirurginja, ki je po letih zakona zapustila moža Davida in se s hčerjo vrnila domov. Je umirjena, resna in zrela oseba. Moževo varanje jo je globoko prizadelo. Počuti se staro in utrujeno. Poročila se je z nekdanjim fantom svoje sestre dvojčice Ane, ki jo ima kljub vsem napakam zelo rada. Zdi se nenavadno in težko razumljivo, zakaj ji ne zameri, ko ji Ana pove, da še vedno spi z njenim možem. Dozdeva se, da sestrske vezi ne more pretrgati naklonjenost do istega moškega in da za nastalo težavo krivi predvsem Davida. Hčer Leno ima rada, do nje je materinsko stroga in zaščitniška, česar pa slednja vedno ne razume in se zato zelo naveže na teto Ano, ki je materino popolno nasprotje. To je razlog za Adelin strah, da ji bo sestra prevzela hčer. Adela je tudi tista, ki ne mara sprememb v hiši in si želi, da bi bilo vse tako, kot je bilo pred njeno poroko. To nam da misliti, da se je po poroki stanje znatno poslabšalo in si želi vrnitve v ta (zanjo srečni) čas. Polna je tudi skrbi za očeta, ki si po materini smrti ni nikoli opomogel. <br />
<br />
Ana: 38-letna trenutno brezposelna novinarka, lahkotnejša polovica sester dvojčic, ki deluje vedro, brezskrbno, a pod ometom veselja se skriva cinizem, ki kaže, da vse le ni tako rožnato. Ana namreč hrepeni po nasmehih, plesu, veselju, ljubezni … Je nestanovitna, vihrava. Hitro najde prijatelje, a jih ne zna obdržati. Čeprav poskuša živeti kot mlado dekle, se zaveda, da to ni. V sestri dvojčici namreč vidi svoj odsev. Na Adelo je zelo navezana, a je to ne ovira pri ljubimkanju z njenim možem Davidom, svojim nekdanjim fantom, ki se ga je naveličala in ga zavrgla. Zna biti tudi kruta, kar se izkaže, ko sestri pove, da je bila z njenim možem in da ni bilo slabo. Za bralca je to primer krutosti brez meja. Namerno je prizadela osebo, ki ji je najbližja. Če se vprašamo zakaj, bi lahko odgovorili, da si je hotela olajšati vest, ki jo je mučila ob prevari sestre. Nečakinjo Leno ima rada, a se do nje obnaša neodgovorno, bolj ji je prijateljica kot teta. Zato se tudi zgodi, da Lena pride do njenih mamil, to pa povzroči tragedijo.<br />
<br />
Agata: 50-letna učiteljica, v svojih besedah in dejanjih zmerna, skrbna in po svoje nesrečna. Njeno življenje je po smrti (pred leti) moža prazno. Otrok nista imela in ni popolnoma jasno, zakaj ne (mislimo si, da jih nista mogla imeti). Zato si zdaj zaželi vzeti v rejo dečka (v ospredje pride stereotipni negativni odziv sester, ko izvesta, da je deček musliman). Ker ji Adela oporeka, se rahlo spreta. Adela ji pove kruto resnico, ki je sama ne upa izgovoriti. In sicer se Agata boji ostati sama. Druga resnica pa je, da svoje žalosti in strahu ni pripravljena deliti s svojimi domačimi. Tako Adeli reče: »Ti bo laže, ko me boš gledala, kako trpim? Bo potem tvoja nesreča manjša?« Gre torej za osamljeno žensko, ki se iz srednjih let počasi pomika v starost in se ob tem zaveda, da življenje teče mimo nje – ona pa ostaja praznih rok in brez izpolnitve svojih mladostnih želja in idealov. Pa vendar konec drame s prihodom dečka zanjo odpira možnosti za svetlo prihodnost.<br />
<br />
Ante: 75-letni oče, ki je postal po smrti žene in matere svojih treh hčera rahlo čudaški. Pogosto se namreč pogovarja z namišljenimi golobi in jih hrani s kamenčki. Tudi izgublja se, zato so hčere v skrbeh zanj in ga samega ne pustijo iz hiše. Preko dialogov izvemo, da se je njegova žena obesila – in to prav na obletnico njune poroke. In čeprav se o tem ne pogovarjajo (gre za družinsko tabutemo), zgleda, da je moralo biti nekaj hudo narobe. Ante v dialogu pove, da morda ni dovolj pokazal svoje ljubezni do žene in otrok in tega mu je žal. Vsi pa se čutijo krive za tragedijo, saj vsak išče krivca v sebi. Zato do odprtega pogovora o tem ne pride. Ves čas drame deluje zmedeno. Hčeram in vnukinji poskuša ugajati, kar se opazi tudi na jezikovni ravni (npr. v pogovoru z vnukinjo uporablja slengovske izraze). Tudi zanj se drama konča pozitivno z upanjem na boljšo prihodnost, kolikor je še ima.<br />
<br />
Lena: 15-letna Adelina in Davidova hči, gimnazijka, ki deluje mladostno razigrano, a hkrati je globoko ranjena ob prihajajoči ločitvi staršev. Za vse skupaj krivi mater. Očita ji, da se obnaša kot stara baba in da ni čudno, da je oče ni več maral. Po tej strani se postavi izrazito na stran očeta. Zdi se, da si želi mater, kot je njena teta Ana, ki je nikoli ne omejuje in ne krega. In še mladostna in privlačna ženska je. Vendar kljub temu, da deluje kot mlada dama, ki se že zaveda odnosov med partnerjema in jih celo vrednoti, v trenutku stiske (prepir tete in očeta) reagira kot otrok in se za prebroditev krize posluži prvega sredstva (mamila), ki ga ima pri roki. Njena prihodnost – njeno življenje tako na koncu drame visi na nitki in ni jasno, kaj jo čaka, če jo sploh kaj.<br />
<br />
David: 40-letni policist, Adelin mož, ki nikoli ni prebolel mladostne ljubezni Ane in se je zato v zameno poročil z njeno sestro dvojčico. Vendar pa Adela ni in nikoli ne bo Ana, zato njuna zveza ni uspešna in ženo vara. Ana je v dialogu omenila, da vsi vedo, koga je ljubil in koga poročil. Izjava nakazuje, da je bil ljubezenski trikotnik jasen vsem, zato so vsi vpleteni krivi za nastalo situacijo. Pravi tudi, da se je z Adelo poročil zato, da bo na poti v njeno spalnico lahko videl Ano. To pa vodi v nesrečo. Gre za enostransko ljubezen, ljubezen po sili, ki je še bolj zapletena zaradi povezanosti med sestrama. Konec – potem ko v navalu besa ustreli Ano, ki je dala njegovi hčeri mamilo – je zanj negativen. Ne vemo, zato pa predvidevamo, da gre v zapor in tako za zmeraj izgubi ženo in hčer. Zanimivo je, da si kljub dejstvu, da žene ne ljubi, želi njeno vrnitev domov. A ne iz ljubezni. Pogreša namreč gospodinjo, perico, skratka vdano ženo, ki je zanj storila vse. Dodaten plus je seveda hči Lena, na katero se spomni v trenutku, ko jo skoraj (ali pa jo?) izgubi. Takrat se iz »mačota«, ljubimca, nezvestega moža prelevi v skrbnega in prestrašenega očeta in temu (ne)primerno odreagira. Tragično je, da z ubojem Ane dokončno izgubi ženo in hčer – torej osebi, ki ju je poskušal vrniti v svoje življenje na rahlo čuden način (pijan in z revolverjem). David je zato tragična oseba, ki se ni znal in mogel spopasti z ljubezenskim razočaranjem iz mladosti. To pa zaznamuje njegovo nadaljnje življenje.<br />
<br />
===Dogajanje po dejanjih===<br />
;1. Dejanje: Ante je sam doma in se pogovarja z namišljenimi golobi, ki jih med klepetom hrani s kamenčki. Pride vnukinja Lena in malo poklepeta z njim. Dedek ji razlaga o babici, pogovor pa prekine prihod Agate in Adele. Lena dedka pošlje spat, sama pa teto in mamo pričaka v kuhinji. Razvije se buren prepir, saj se Adela na Leno jezi, ker le-ta še ni šla spat. V prepir se vključi še Agata. Lena ju zapusti, onidve pa pogovor nadaljujeta. Kmalu pride domov še njuna sestra Ana. Zaslišujeta jo, kje in s kom je bila, ter se nanjo jezita, ker je pustila bolnega očeta samega. Nato gresta spat, Ana pa še posedi in si skrivaj pripravlja mamilo. Zmoti jo oče, ki jo zaplete v pogovor o materi, ljubezni, družini. Nato gre oče spat.<br />
;2. Dejanje: Lena in Ana se pogovarjata. Ana med pogovorom kadi. Pozvoni in Ana gre odpret. Prišel je David, Adelin mož, ki se je prišel s pištolo pogovorit z ženo in jo poskusit prepričat, da se s hčerjo vrneta domov (zapustila ga je, ker jo je varal, in se vrnila domov). Zaplete se v prepir z Ano, vmes pa jo nagovarja k ljubimkanju. Prepir se stopnjuje, v kuhinjo pridejo še Adela, Agata in Ante. V pogovoru se razkrije nekaj družinskih resnic, o katerih se sicer ne govori. Dogajanje doseže vrh, ko se Lena, ki je skrita za vrati opazovala dogajanje, zgrudi. Vzela je namreč tetino mamilo. Ko David ugotovi vzrok hčerinega stanja, ustreli Ano, Adela pa hčer odpelje v bolnišnico. Hiša se izprazni. Ostaneta le Agata in Ante, na vrata pa potrka deček, ki ga je Agata vzela v rejo. Agata ga v solzah objame. S tem se drama konča, in sicer napol odprto. Kaj se zgodi z Leno, Adelo in Davidom, ne vemo.<br />
<br />
===Jezik===<br />
V drami se pojavljajo različne jezikovne zvrsti in – kot je omenila Tatjana Stanič v svojem prispevku v gledališkem listu – bi lahko rekli, da gre v drami za ples jezikovnih zvrsti. Že naslov in podnaslov kažeta jezikovno dvojnost: poetičnemu, metaforičnemu naslovu (Metuljev ples) sledi podnaslov (meščanska igra), ki nas prenese na realistična tla sodobnega sveta. Gre za prepletanje visoke, ritmizirane in pogosto tudi rimane govorice ter vsakdanjega, pogovornega in pogosto celo vulgarnega jezika. Osnova, tj. govorna podlaga, vseh oseb je t. i. splošni pogovorni jezik. Jezik pa je tudi pokazatelj karakternih lastnosti oseb. Tako nam Anina patetična govorica, ki deluje privzdignjeno in odmaknjeno, kaže njeno obrambo, Adelina govorna eksaktnost, zbranost pa je sredstvo ironije. Ante v redkih trenutkih jasne zavesti uporablja moralistični slog govorjenja, ko postaja zmeden, se niža tudi njegov jezik; pogosto pa se jezikovno z uporabo slengizmov približa govoru Lene in Ane. Agatino moralno poslanstvo vpliva tudi na izbor jezikovnih sredstev; David pa kot primer moškega šovinizma govori le s kratkimi in enostavnimi enopomenskimi stavki nizkega jezikovnega standarda. Lena kot pripadnica najstniške generacije uporablja seveda sleng, ki pa je malo prilagojen govornemu položaju z odraslimi.<br />
<br />
==Interpretacija==<br />
Meščanska drama Metuljev ples je prikaz, kaj storita bolečina in groza neizgovorjenega, odrinjenega in nepredelanega v družini. Zgodi se samomor, ki pusti močne posledice prizadetim družinskim članom, pojavi pa se tudi nezadovoljstvo s samim seboj in svojim življenjem, ki ga poskušajo sestre (in tudi oče) reševati vsaka na svoj način. Drama se ne konča pomirljivo, ampak se čustvena napetost stopnjuje do konca. Naslov Metuljev ples moramo razumeti metaforično. Lahko bi rekli, da predstavlja neko lahkotnost, brezskrbnost, svobodo in srečo, ki je v tej družini ni. Ali pa morda hrepenenje po begu iz teme k luči. Oče dosledno kliče hčere in vnukinjo metuljček, a že same se zavedajo, da so metulji brez kril. Ana tudi pove, da si želi biti kot metulj. Pravi, da hoče sanjati, se ljubiti, prepevati in plesati dneve in noči … kot metulj. A se zaveda, da tega ne bo dosegla, naj se še tako trudi. Vseh spon se ne bo rešila. Didaskalije napovedujejo, da se bo pri uprizoritvi v ozadju igrala glasba Metuljev ples. <br />
Drama je po temi in načinu obdelave značilna za avtoričino poetiko. Tudi tu se namreč avtorica zateče v okrilje družinske tematike, v okviru katere nakaže, da družina ni vselej tisto najlepše, najnežnejše na tem svetu, ki da njenim članom zavetje in toplino. Družina je pri Dragi Potočnjak vedno okrnjena, v neki točki ohromljena. V tej drami pride do izraza pomen preteklosti – zlasti družinske, ki lahko usodno zaznamuje sedanjost. Še huje je, če se o njej ne govori. Avtorica potrjuje, da brez dodelane, jasne preteklosti ne moremo v prihodnost.<br />
Vrlina drame je tudi v dialogih, skozi katere avtorica lepo prikaže družinske odnose, razmerja med osebami pa nam razkrije v njihovi večplastnosti. Ljubezen je združena s sovraštvom, nesreča z upanjem, skrb z brezskrbnostjo. <br />
<br />
==Dosedanje uprizoritve==<br />
* 1996 SNG Drama Ljubljana, krstna, r. [[Boris Cavazza]]<br />
<br />
==Knjižne izdaje==<br />
*Gledališki list, Slovensko narodno gledališče, Ljubljana, 1996<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
*[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
*[http://www.drama.si/ SNG Drama Ljubljana]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Metuljev_ples&diff=14978Metuljev ples2007-04-19T19:48:46Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Dramatika|Metuljev ples]]<br />
[[Kategorija:Drame|Metuljev ples]]<br />
<br />
<br />
;Avtor<nowiki>:</nowiki> [[Draga Potočnjak]] <br />
;Leto nastanka<nowiki>:</nowiki> 1996<br />
;Žanr<nowiki>:</nowiki> Drama<br />
;Krstna uprizoritev<nowiki>:</nowiki> 13. 12. 1996, r. [[Boris Cavazza]], producent Edo Kocmur, SNG Drama Ljubljana<br />
;Dostopnost besedila<nowiki>:</nowiki> Gledališki list, Slovensko narodno gledališče, Ljubljana, 1996 <br />
;2 moški, 4 ženske vloge<br />
<br />
==Vsebina==<br />
<br />
===Čas in prostor===<br />
Glede časa, prostora in dejanja je drama lep primerek klasicistične enotnosti drame, saj so čas, prostor in dejanje enotni. Vse se zgodi v enem (poznem) večeru, ko se osebe že odpravljajo (ali pa so se že) spat. Prostor dogajanja je ves čas meščanska vila, ki ni opremljena po najnovejši modi. Podrobneje je opisana jedilnica, kjer se odvija večina dogajanja. Poudarjeno je, da je pohištvo staro in da je nekdaj lepa luč nad njo poškodovana. Zato vse skupaj deluje zanemarjeno. Lahko bi rekli, da morda že sama »scena« napoveduje, da je v družini nekaj narobe. Podatke o času in prostoru najdemo tako v didaskalijah kot tudi v dialogu samem. Že sam podnaslov (meščanska drama) nam pove, da se bo dogajanje odvijalo v mestnem okolju.<br />
<br />
===Osebe===<br />
Adela - Ada: 38-letna kirurginja, ki je po letih zakona zapustila moža Davida in se s hčerjo vrnila domov. Je umirjena, resna in zrela oseba. Moževo varanje jo je globoko prizadelo. Počuti se staro in utrujeno. Poročila se je z nekdanjim fantom svoje sestre dvojčice Ane, ki jo ima kljub vsem napakam zelo rada. Zdi se nenavadno in težko razumljivo, zakaj ji ne zameri, ko ji Ana pove, da še vedno spi z njenim možem. Dozdeva se, da sestrske vezi ne more pretrgati naklonjenost do istega moškega in da za nastalo težavo krivi predvsem Davida. Hčer Leno ima rada, do nje je materinsko stroga in zaščitniška, česar pa slednja vedno ne razume in se zato zelo naveže na teto Ano, ki je materino popolno nasprotje. To je razlog za Adelin strah, da ji bo sestra prevzela hčer. Adela je tudi tista, ki ne mara sprememb v hiši in si želi, da bi bilo vse tako, kot je bilo pred njeno poroko. To nam da misliti, da se je po poroki stanje znatno poslabšalo in si želi vrnitve v ta (zanjo srečni) čas. Polna je tudi skrbi za očeta, ki si po materini smrti ni nikoli opomogel. <br />
<br />
Ana: 38-letna trenutno brezposelna novinarka, lahkotnejša polovica sester dvojčic, ki deluje vedro, brezskrbno, a pod ometom veselja se skriva cinizem, ki kaže, da vse le ni tako rožnato. Ana namreč hrepeni po nasmehih, plesu, veselju, ljubezni … Je nestanovitna, vihrava. Hitro najde prijatelje, a jih ne zna obdržati. Čeprav poskuša živeti kot mlado dekle, se zaveda, da to ni. V sestri dvojčici namreč vidi svoj odsev. Na Adelo je zelo navezana, a je to ne ovira pri ljubimkanju z njenim možem Davidom, svojim nekdanjim fantom, ki se ga je naveličala in ga zavrgla. Zna biti tudi kruta, kar se izkaže, ko sestri pove, da je bila z njenim možem in da ni bilo slabo. Za bralca je to primer krutosti brez meja. Namerno je prizadela osebo, ki ji je najbližja. Če se vprašamo zakaj, bi lahko odgovorili, da si je hotela olajšati vest, ki jo je mučila ob prevari sestre. Nečakinjo Leno ima rada, a se do nje obnaša neodgovorno, bolj ji je prijateljica kot teta. Zato se tudi zgodi, da Lena pride do njenih mamil, to pa povzroči tragedijo.<br />
<br />
Agata: 50-letna učiteljica, v svojih besedah in dejanjih zmerna, skrbna in po svoje nesrečna. Njeno življenje je po smrti (pred leti) moža prazno. Otrok nista imela in ni popolnoma jasno, zakaj ne (mislimo si, da jih nista mogla imeti). Zato si zdaj zaželi vzeti v rejo dečka (v ospredje pride stereotipni negativni odziv sester, ko izvesta, da je deček musliman). Ker ji Adela oporeka, se rahlo spreta. Adela ji pove kruto resnico, ki je sama ne upa izgovoriti. In sicer se Agata boji ostati sama. Druga resnica pa je, da svoje žalosti in strahu ni pripravljena deliti s svojimi domačimi. Tako Adeli reče: »Ti bo laže, ko me boš gledala, kako trpim? Bo potem tvoja nesreča manjša?« Gre torej za osamljeno žensko, ki se iz srednjih let počasi pomika v starost in se ob tem zaveda, da življenje teče mimo nje – ona pa ostaja praznih rok in brez izpolnitve svojih mladostnih želja in idealov. Pa vendar konec drame s prihodom dečka zanjo odpira možnosti za svetlo prihodnost.<br />
<br />
Ante: 75-letni oče, ki je postal po smrti žene in matere svojih treh hčera rahlo čudaški. Pogosto se namreč pogovarja z namišljenimi golobi in jih hrani s kamenčki. Tudi izgublja se, zato so hčere v skrbeh zanj in ga samega ne pustijo iz hiše. Preko dialogov izvemo, da se je njegova žena obesila – in to prav na obletnico njune poroke. In čeprav se o tem ne pogovarjajo (gre za družinsko tabutemo), zgleda, da je moralo biti nekaj hudo narobe. Ante v dialogu pove, da morda ni dovolj pokazal svoje ljubezni do žene in otrok in tega mu je žal. Vsi pa se čutijo krive za tragedijo, saj vsak išče krivca v sebi. Zato do odprtega pogovora o tem ne pride. Ves čas drame deluje zmedeno. Hčeram in vnukinji poskuša ugajati, kar se opazi tudi na jezikovni ravni (npr. v pogovoru z vnukinjo uporablja slengovske izraze). Tudi zanj se drama konča pozitivno z upanjem na boljšo prihodnost, kolikor je še ima.<br />
<br />
Lena: 15-letna Adelina in Davidova hči, gimnazijka, ki deluje mladostno razigrano, a hkrati je globoko ranjena ob prihajajoči ločitvi staršev. Za vse skupaj krivi mater. Očita ji, da se obnaša kot stara baba in da ni čudno, da je oče ni več maral. Po tej strani se postavi izrazito na stran očeta. Zdi se, da si želi mater, kot je njena teta Ana, ki je nikoli ne omejuje in ne krega. In še mladostna in privlačna ženska je. Vendar kljub temu, da deluje kot mlada dama, ki se že zaveda odnosov med partnerjema in jih celo vrednoti, v trenutku stiske (prepir tete in očeta) reagira kot otrok in se za prebroditev krize posluži prvega sredstva (mamila), ki ga ima pri roki. Njena prihodnost – njeno življenje tako na koncu drame visi na nitki in ni jasno, kaj jo čaka, če jo sploh kaj.<br />
<br />
David: 40-letni policist, Adelin mož, ki nikoli ni prebolel mladostne ljubezni Ane in se je zato v zameno poročil z njeno sestro dvojčico. Vendar pa Adela ni in nikoli ne bo Ana, zato njuna zveza ni uspešna in ženo vara. Ana je v dialogu omenila, da vsi vedo, koga je ljubil in koga poročil. Izjava nakazuje, da je bil ljubezenski trikotnik jasen vsem, zato so vsi vpleteni krivi za nastalo situacijo. Pravi tudi, da se je z Adelo poročil zato, da bo na poti v njeno spalnico lahko videl Ano. To pa vodi v nesrečo. Gre za enostransko ljubezen, ljubezen po sili, ki je še bolj zapletena zaradi povezanosti med sestrama. Konec – potem ko v navalu besa ustreli Ano, ki je dala njegovi hčeri mamilo – je zanj negativen. Ne vemo, zato pa predvidevamo, da gre v zapor in tako za zmeraj izgubi ženo in hčer. Zanimivo je, da si kljub dejstvu, da žene ne ljubi, želi njeno vrnitev domov. A ne iz ljubezni. Pogreša namreč gospodinjo, perico, skratka vdano ženo, ki je zanj storila vse. Dodaten plus je seveda hči Lena, na katero se spomni v trenutku, ko jo skoraj (ali pa jo?) izgubi. Takrat se iz »mačota«, ljubimca, nezvestega moža prelevi v skrbnega in prestrašenega očeta in temu (ne)primerno odreagira. Tragično je, da z ubojem Ane dokončno izgubi ženo in hčer – torej osebi, ki ju je poskušal vrniti v svoje življenje na rahlo čuden način (pijan in z revolverjem). David je zato tragična oseba, ki se ni znal in mogel spopasti z ljubezenskim razočaranjem iz mladosti. To pa zaznamuje njegovo nadaljnje življenje.<br />
<br />
===Dogajanje po dejanjih===<br />
1. Dejanje: Ante je sam doma in se pogovarja z namišljenimi golobi, ki jih med klepetom hrani s kamenčki. Pride vnukinja Lena in malo poklepeta z njim. Dedek ji razlaga o babici, pogovor pa prekine prihod Agate in Adele. Lena dedka pošlje spat, sama pa teto in mamo pričaka v kuhinji. Razvije se buren prepir, saj se Adela na Leno jezi, ker le-ta še ni šla spat. V prepir se vključi še Agata. Lena ju zapusti, onidve pa pogovor nadaljujeta. Kmalu pride domov še njuna sestra Ana. Zaslišujeta jo, kje in s kom je bila, ter se nanjo jezita, ker je pustila bolnega očeta samega. Nato gresta spat, Ana pa še posedi in si skrivaj pripravlja mamilo. Zmoti jo oče, ki jo zaplete v pogovor o materi, ljubezni, družini. Nato gre oče spat.<br />
2. Dejanje: Lena in Ana se pogovarjata. Ana med pogovorom kadi. Pozvoni in Ana gre odpret. Prišel je David, Adelin mož, ki se je prišel s pištolo pogovorit z ženo in jo poskusit prepričat, da se s hčerjo vrneta domov (zapustila ga je, ker jo je varal, in se vrnila domov). Zaplete se v prepir z Ano, vmes pa jo nagovarja k ljubimkanju. Prepir se stopnjuje, v kuhinjo pridejo še Adela, Agata in Ante. V pogovoru se razkrije nekaj družinskih resnic, o katerih se sicer ne govori. Dogajanje doseže vrh, ko se Lena, ki je skrita za vrati opazovala dogajanje, zgrudi. Vzela je namreč tetino mamilo. Ko David ugotovi vzrok hčerinega stanja, ustreli Ano, Adela pa hčer odpelje v bolnišnico. Hiša se izprazni. Ostaneta le Agata in Ante, na vrata pa potrka deček, ki ga je Agata vzela v rejo. Agata ga v solzah objame. S tem se drama konča, in sicer napol odprto. Kaj se zgodi z Leno, Adelo in Davidom, ne vemo.<br />
<br />
===Jezik===<br />
V drami se pojavljajo različne jezikovne zvrsti in – kot je omenila Tatjana Stanič v svojem prispevku v gledališkem listu – bi lahko rekli, da gre v drami za ples jezikovnih zvrsti. Že naslov in podnaslov kažeta jezikovno dvojnost: poetičnemu, metaforičnemu naslovu (Metuljev ples) sledi podnaslov (meščanska igra), ki nas prenese na realistična tla sodobnega sveta. Gre za prepletanje visoke, ritmizirane in pogosto tudi rimane govorice ter vsakdanjega, pogovornega in pogosto celo vulgarnega jezika. Osnova, tj. govorna podlaga, vseh oseb je t. i. splošni pogovorni jezik. Jezik pa je tudi pokazatelj karakternih lastnosti oseb. Tako nam Anina patetična govorica, ki deluje privzdignjeno in odmaknjeno, kaže njeno obrambo, Adelina govorna eksaktnost, zbranost pa je sredstvo ironije. Ante v redkih trenutkih jasne zavesti uporablja moralistični slog govorjenja, ko postaja zmeden, se niža tudi njegov jezik; pogosto pa se jezikovno z uporabo slengizmov približa govoru Lene in Ane. Agatino moralno poslanstvo vpliva tudi na izbor jezikovnih sredstev; David pa kot primer moškega šovinizma govori le s kratkimi in enostavnimi enopomenskimi stavki nizkega jezikovnega standarda. Lena kot pripadnica najstniške generacije uporablja seveda sleng, ki pa je malo prilagojen govornemu položaju z odraslimi.<br />
<br />
==Interpretacija==<br />
Meščanska drama Metuljev ples je prikaz, kaj storita bolečina in groza neizgovorjenega, odrinjenega in nepredelanega v družini. Zgodi se samomor, ki pusti močne posledice prizadetim družinskim članom, pojavi pa se tudi nezadovoljstvo s samim seboj in svojim življenjem, ki ga poskušajo sestre (in tudi oče) reševati vsaka na svoj način. Drama se ne konča pomirljivo, ampak se čustvena napetost stopnjuje do konca. Naslov Metuljev ples moramo razumeti metaforično. Lahko bi rekli, da predstavlja neko lahkotnost, brezskrbnost, svobodo in srečo, ki je v tej družini ni. Ali pa morda hrepenenje po begu iz teme k luči. Oče dosledno kliče hčere in vnukinjo metuljček, a že same se zavedajo, da so metulji brez kril. Ana tudi pove, da si želi biti kot metulj. Pravi, da hoče sanjati, se ljubiti, prepevati in plesati dneve in noči … kot metulj. A se zaveda, da tega ne bo dosegla, naj se še tako trudi. Vseh spon se ne bo rešila. Didaskalije napovedujejo, da se bo pri uprizoritvi v ozadju igrala glasba Metuljev ples. <br />
Drama je po temi in načinu obdelave značilna za avtoričino poetiko. Tudi tu se namreč avtorica zateče v okrilje družinske tematike, v okviru katere nakaže, da družina ni vselej tisto najlepše, najnežnejše na tem svetu, ki da njenim članom zavetje in toplino. Družina je pri Dragi Potočnjak vedno okrnjena, v neki točki ohromljena. V tej drami pride do izraza pomen preteklosti – zlasti družinske, ki lahko usodno zaznamuje sedanjost. Še huje je, če se o njej ne govori. Avtorica potrjuje, da brez dodelane, jasne preteklosti ne moremo v prihodnost.<br />
Vrlina drame je tudi v dialogih, skozi katere avtorica lepo prikaže družinske odnose, razmerja med osebami pa nam razkrije v njihovi večplastnosti. Ljubezen je združena s sovraštvom, nesreča z upanjem, skrb z brezskrbnostjo. <br />
<br />
==Dosedanje uprizoritve==<br />
* 1996 SNG Drama Ljubljana, krstna, r. [[Boris Cavazza]]<br />
<br />
==Knjižne izdaje==<br />
*Gledališki list, Slovensko narodno gledališče, Ljubljana, 1996<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
*[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
*[http://www.drama.si/ SNG Drama Ljubljana]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14933Dragica Draga Potočnjak2007-04-19T19:45:33Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in [[eksperimentalno gledališče|eksperimentalnih gledališčih]] po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[Gledališka in lutkovna šola|GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala je pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Trenutno zaključuje specialistični študij [[dramska terapija|dramske terapije]] na PF v Ljubljani.<br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
==Drame==<br />
* 2006 ''[[Za naše mlade dame]]''<br />
* 2006 ''[[Vse lepo in prav]]''<br />
* 2005 ''[[Che Guevara]]'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''[[Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink]]'' <br />
* 2004 ''[[Kekec]]'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''[[Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen]]''<br />
* 2001 ''[[La noche de Casandra]]''(več avtorjev)<br />
* 2002 ''[[Kalea]]''<br />
* 2000 ''[[Alisa, Alica]]''<br />
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''<br />
* 1996 ''[[Sanje in strah]]'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah'', ''Metuljev ples'', ''Alisa, Alica'', ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]]. Za dramo ''Za naše mlade dame'' je leta 2006 prejela Grumovo nagrado.<br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
*{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''NAGRADA SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
*{{Doc|Vse_lepo_in_prav.doc-_januar_2007.doc|Vse lepo in prav}}<br />
*{{Doc|Hrup_slovenski.doc|Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen}}<br />
*{{Doc|Kalea.doc_december_2006.doc|Kalea}}<br />
*{{Doc|METULJ-1.doc|Metulj}}<br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] ali v literarnih revijah [[Sodobnost]], [[Dialogi]], [[Drugačnik]].<br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. <br />
<br />
Tako je v drami ''Slepe miši'' prikazala bolesten odnos med materjo in hčerjo, v katerem je mati projicirala na hčer svoje želje in nekako skozi njo živela. Nanjo se je vsesala kot pijavka. Oblastniško vedenje matere se je po smrti očeta še stopnjevalo. Konec je tragičen. Mati postane alkoholičarka, hči pa propadla igralka, ki živi v samoti in čaka, da mine čas.<br />
<br />
V drami ''Alisa, Alica'' je izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. <br />
<br />
V drami ''Kalea'' je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se kljub pevskemu talentu želi izobraziti, a se mu ne uspe iztrgati usodi in uiti iz začaranega kroga bede – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. <br />
<br />
V drami ''Metuljev ples'' imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. <br />
<br />
Drama ''Vse lepo in prav'' je vsebinsko ravno diagonalno nasprotje naslova. Nič ni lepo in prav in na to nas poleg besed skozi celotno dogajanje napeljujejo namizne in stenske fotografije, ki dogajanje tudi usmerjajo. Doktor Bernard (psihiater) namesto da bi zdravil, zadaja bolečine in je še sam potreben terapije. Pojavijo se težave iz preteklosti. Doktor je bil sam žrtev nesrečnega otroštva in je zato nesposoben ustvariti pristen stik s človekom. Svojega otroka Filipa ne sprejme – njegovo mater je v nosečnosti zapustil; ni ji verjel, da je otrok njegov. Ko ga sin najde, doktor sprva meni, da je sin nor – to je namreč lažje sprejeti kot davno potlačeno resnico.<br />
<br />
Zadnja avtoričina drama ''Za naše mlade dame'' posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. Drama je zlasti zanimiva zato, ker je avtorica vanjo vpletla precej fantastičnih, nerealnih prizorov.<br />
<br />
Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je besedilo, ki sem ga predstavila (Metuljev ples). Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. <br />
<br />
Za Dragico Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je lepo vidno v drami ''Alisa, Alica'', kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. <br />
<br />
Zdi se, da želi Dragica Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
==Nagrade==<br />
* 2007 [[Nagrada Slavka Gruma]], [[Dragica Draga Potočnjak/Nagrada Slavka Gruma 2007, obrazložite žirije|obrazložitev]]<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 [[Zlati lev]] – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 [[Župančičeva nagrada]] (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* Metuljev ples. Gledališki list. SNG Drama Ljubljana, sezona 1996/97. <br />
*življenjepis (avtoričin lastni in s spletne strani SMG)<br />
*predavanja doc. dr. Mateje Pezdirc Bartol v študijskem letu 2005/06.<br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
==Strokovna literatura==<br />
<br />
*[[Tina Pečovnik|Pečovnik, Tina]]: Zgodovinska vsakdanjost. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.<br />
*[[Sandra Ržen|Ržen, Sandra]]: Junaki "nove" vrste: dramski junak v devetdesetih. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.<br />
*[[Jerneja Kušar|Kušar, Jerneja]]: Katera bo katero: ženska dramatika v devetdesetih. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.<br />
*[[Petra Ogorevc|Ogorevc, Petra]]: Ravno tu in ravno zdaj. Dnevnik, 17. dec. 1996.<br />
*Ogorevc, Petra: Zadušljivi verizem. Dnevnik, 17. 4. 1996<br />
*[[Danica Petrovčič|Petrovič, Danica]]: Neznosna teža bivanja: Metuljev ples v Mali drami. Jana, 7. 1. 1997.<br />
*[[Pavel Ocepek|Ocepek, Pavel]]: Dramatika Drage Potočnjak. Maribor, 2005.<br />
*[[Nina Janžekovič|Janžekovič, Nina]]: Dramatika Dragice Potočnjak, analiza dram Metuljev ples, Alisa, Alica, Kalea s pomočjo modelov po Anne Übersfeld in zaprte in odprte forme Volkerja Klotza. Maribor, 2004.<br />
*[[Mateja Pezdirc-Bartol|Pezdirc-Bartol, Mateja]]: Marginalci v sodobni slovenski dramatiki. Treći hrvatsko-slovenski slavistični skup, 2006.<br />
*[[Matjaž Zupančič|Zupančič, Matjaž]] idr.: Sodobna slovenska dramatika: slovenska dramatika danes. Ljubljana, Kulturno-umetniško društvo Sodobnost International, 2006.<br />
*[[Ženja Leiler|Leiler, Ženja]]: Patologija na trhlih tleh: Slepe miši v Slovenskem mladinskem gledališču. Delo, 18. 4. 1996.<br />
*[[Ignacija Fridl|Fridl, Ignacija]], J.: Iz družinskega zrcala: uspešna slovenska noviteta v Mali drami. Delo, 16. 12. 1996.<br />
*[[Slavko Pezdir|Pezdir, Slavko]]: Dvoje iger iz sedanjosti. Delo, 12. 12. 1996.<br />
*[[Diana Koloini|Koloini, Diana]]: Na robu niča. Slovensko mladinsko gledališče, 1996.<br />
*[[Tadej Čater|Čater, Tadej]]: Razvlečeno obtoževanje. Razgledi, 1. 5. 1996.<br />
*[[Krištof Jacek Kozak|Kozak, Krištof Jacek]]: Proza življenja. Razgledi, 8. 1. 1997.<br />
*[[Tine Hribar|Hribar, Tine]]: Hrepenenje in nezadoščenost. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*[[Barbara Skubic|Skubic, Barbara]]: Družinska sreča in sestrska ljubezen. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*[[Onja Tekavčič-Grad|Tekavčič-Grad, Onja]]: Nevzdržna zapuščina samomora. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*[[Tatjana Stanič|Stanič, Tatjana]]: Ples jezikovnih zvrsti v Metuljevem plesu. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*Pogorevc, Petra: Ravno tu in ravno zdaj. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*[[Lojze Smasek|Smasek, Lojze]]: Tri sestre, dva očeta in ena vnukinja. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*Kozak, Krištof Jacek: Proza življenja. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*[[Vasja Predan|Predan Vasja]]: Sled odrskih senc. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*[[Blaž Lukan|Lukan, Blahttp://www.sigledal.org/geslo/skins/common/images/button_link.png<br />
Notranja povezavaž]]: Izvori gledališča: gledališke rezidence. Dialogi, 35/3-4 1999.<br />
*[[Vesna Jurca Tadel |Jurca Tadel, Vesna]]: Zlorabljeni motiv. Sodobnost, 48/5 2000.<br />
*[[Slavko Pezdir|Pezdir, Slavko]]: Alisa v deželi prikazni. Sodobnost, 48/5 2000.<br />
*[[Jernej Novak|Novak, Jernej]]: Dramolet o žrtvovanju. Sodobnost, 48/5 2000.<br />
*Lukan, Blaž: Svet v ruševinah: v graškem gledališču Theater im Keller so krstno uprizorili nagrajeno besedilo Dragice Potočnjak. Delo, 15. 3. 2003.<br />
* idr.: Prevajanja slovenskih literarnih besedil: slovenščina na tujih univerzah. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2004.<br />
*Pezdirc-Bartol, Mateja: Stiske, ki ostajajo skrite (Dramatika Dragice potočnjak). Recepcija drame: bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike. Doktorska disertacija. Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, 2004.<br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
==Galerija==<br />
<gallery><br />
Slika:Dragica Potočnjaka.jpg|<br />
Slika:Dragica Potočnjak 1geslo.jpg|<br />
Slika:Perzania.jpg|arhiv SMG<br />
Slika:Missaa.jpg|arhiv SMG<br />
Slika:Lepotica6a.jpg|arhiv SMG<br />
Slika:Hladna vojna babice mraza.jpg|arhiv SMG<br />
Slika:Draga-krokara.jpg|arhiv SMG,foto Tone Stojko<br />
Slika:Draga-che1a.jpg|arhiv SMG, foto Primož Dolničar<br />
Slika:Bolna nevesta1b.jpg|arhiv SMG<br />
Slika:Blodnjenevestea.jpg|arhiv SMG,foto Marko Modic<br />
Slika:BALKON 1a.jpg|arhiv SMG, foto Hoc'n'hoc Studio<br />
Slika:Ana2geslo.jpg|arhiv SMG<br />
</gallery><br />
<br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopova nagrada| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeva nagrada| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrada Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14932Dragica Draga Potočnjak2007-04-19T19:44:44Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in [[eksperimentalno gledališče|eksperimentalnih gledališčih]] po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[Gledališka in lutkovna šola|GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala je pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Trenutno zaključuje specialistični študij [[dramska terapija|dramske terapije]] na PF v Ljubljani.<br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
==Drame==<br />
* 2006 ''[[Za naše mlade dame]]''<br />
* 2006 ''[[Vse lepo in prav]]''<br />
* 2005 ''[[Che Guevara]]'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''[[Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink]]'' <br />
* 2004 ''[[Kekec]]'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''[[Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen]]''<br />
* 2001 ''[[La noche de Casandra]]''(več avtorjev)<br />
* 2002 ''[[Kalea]]''<br />
* 2000 ''[[Alisa, Alica]]''<br />
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''<br />
* 1996 ''[[Sanje in strah]]'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah'', ''Metuljev ples'', ''Alisa, Alica'', ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]]. Za dramo Za naše mlade dame je leta 2006 prejela Grumovo nagrado.<br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
*{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''NAGRADA SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
*{{Doc|Vse_lepo_in_prav.doc-_januar_2007.doc|Vse lepo in prav}}<br />
*{{Doc|Hrup_slovenski.doc|Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen}}<br />
*{{Doc|Kalea.doc_december_2006.doc|Kalea}}<br />
*{{Doc|METULJ-1.doc|Metulj}}<br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] ali v literarnih revijah [[Sodobnost]], [[Dialogi]], [[Drugačnik]].<br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. <br />
<br />
Tako je v drami ''Slepe miši'' prikazala bolesten odnos med materjo in hčerjo, v katerem je mati projicirala na hčer svoje želje in nekako skozi njo živela. Nanjo se je vsesala kot pijavka. Oblastniško vedenje matere se je po smrti očeta še stopnjevalo. Konec je tragičen. Mati postane alkoholičarka, hči pa propadla igralka, ki živi v samoti in čaka, da mine čas.<br />
<br />
V drami ''Alisa, Alica'' je izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. <br />
<br />
V drami ''Kalea'' je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se kljub pevskemu talentu želi izobraziti, a se mu ne uspe iztrgati usodi in uiti iz začaranega kroga bede – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. <br />
<br />
V drami ''Metuljev ples'' imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. <br />
<br />
Drama ''Vse lepo in prav'' je vsebinsko ravno diagonalno nasprotje naslova. Nič ni lepo in prav in na to nas poleg besed skozi celotno dogajanje napeljujejo namizne in stenske fotografije, ki dogajanje tudi usmerjajo. Doktor Bernard (psihiater) namesto da bi zdravil, zadaja bolečine in je še sam potreben terapije. Pojavijo se težave iz preteklosti. Doktor je bil sam žrtev nesrečnega otroštva in je zato nesposoben ustvariti pristen stik s človekom. Svojega otroka Filipa ne sprejme – njegovo mater je v nosečnosti zapustil; ni ji verjel, da je otrok njegov. Ko ga sin najde, doktor sprva meni, da je sin nor – to je namreč lažje sprejeti kot davno potlačeno resnico.<br />
<br />
Zadnja avtoričina drama ''Za naše mlade dame'' posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. Drama je zlasti zanimiva zato, ker je avtorica vanjo vpletla precej fantastičnih, nerealnih prizorov.<br />
<br />
Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je besedilo, ki sem ga predstavila (Metuljev ples). Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. <br />
<br />
Za Dragico Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je lepo vidno v drami ''Alisa, Alica'', kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. <br />
<br />
Zdi se, da želi Dragica Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
==Nagrade==<br />
* 2007 [[Nagrada Slavka Gruma]], [[Dragica Draga Potočnjak/Nagrada Slavka Gruma 2007, obrazložite žirije|obrazložitev]]<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 [[Zlati lev]] – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 [[Župančičeva nagrada]] (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* Metuljev ples. Gledališki list. SNG Drama Ljubljana, sezona 1996/97. <br />
*življenjepis (avtoričin lastni in s spletne strani SMG)<br />
*predavanja doc. dr. Mateje Pezdirc Bartol v študijskem letu 2005/06.<br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
==Strokovna literatura==<br />
<br />
*[[Tina Pečovnik|Pečovnik, Tina]]: Zgodovinska vsakdanjost. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.<br />
*[[Sandra Ržen|Ržen, Sandra]]: Junaki "nove" vrste: dramski junak v devetdesetih. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.<br />
*[[Jerneja Kušar|Kušar, Jerneja]]: Katera bo katero: ženska dramatika v devetdesetih. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.<br />
*[[Petra Ogorevc|Ogorevc, Petra]]: Ravno tu in ravno zdaj. Dnevnik, 17. dec. 1996.<br />
*Ogorevc, Petra: Zadušljivi verizem. Dnevnik, 17. 4. 1996<br />
*[[Danica Petrovčič|Petrovič, Danica]]: Neznosna teža bivanja: Metuljev ples v Mali drami. Jana, 7. 1. 1997.<br />
*[[Pavel Ocepek|Ocepek, Pavel]]: Dramatika Drage Potočnjak. Maribor, 2005.<br />
*[[Nina Janžekovič|Janžekovič, Nina]]: Dramatika Dragice Potočnjak, analiza dram Metuljev ples, Alisa, Alica, Kalea s pomočjo modelov po Anne Übersfeld in zaprte in odprte forme Volkerja Klotza. Maribor, 2004.<br />
*[[Mateja Pezdirc-Bartol|Pezdirc-Bartol, Mateja]]: Marginalci v sodobni slovenski dramatiki. Treći hrvatsko-slovenski slavistični skup, 2006.<br />
*[[Matjaž Zupančič|Zupančič, Matjaž]] idr.: Sodobna slovenska dramatika: slovenska dramatika danes. Ljubljana, Kulturno-umetniško društvo Sodobnost International, 2006.<br />
*[[Ženja Leiler|Leiler, Ženja]]: Patologija na trhlih tleh: Slepe miši v Slovenskem mladinskem gledališču. Delo, 18. 4. 1996.<br />
*[[Ignacija Fridl|Fridl, Ignacija]], J.: Iz družinskega zrcala: uspešna slovenska noviteta v Mali drami. Delo, 16. 12. 1996.<br />
*[[Slavko Pezdir|Pezdir, Slavko]]: Dvoje iger iz sedanjosti. Delo, 12. 12. 1996.<br />
*[[Diana Koloini|Koloini, Diana]]: Na robu niča. Slovensko mladinsko gledališče, 1996.<br />
*[[Tadej Čater|Čater, Tadej]]: Razvlečeno obtoževanje. Razgledi, 1. 5. 1996.<br />
*[[Krištof Jacek Kozak|Kozak, Krištof Jacek]]: Proza življenja. Razgledi, 8. 1. 1997.<br />
*[[Tine Hribar|Hribar, Tine]]: Hrepenenje in nezadoščenost. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*[[Barbara Skubic|Skubic, Barbara]]: Družinska sreča in sestrska ljubezen. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*[[Onja Tekavčič-Grad|Tekavčič-Grad, Onja]]: Nevzdržna zapuščina samomora. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*[[Tatjana Stanič|Stanič, Tatjana]]: Ples jezikovnih zvrsti v Metuljevem plesu. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*Pogorevc, Petra: Ravno tu in ravno zdaj. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*[[Lojze Smasek|Smasek, Lojze]]: Tri sestre, dva očeta in ena vnukinja. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*Kozak, Krištof Jacek: Proza življenja. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*[[Vasja Predan|Predan Vasja]]: Sled odrskih senc. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*[[Blaž Lukan|Lukan, Blahttp://www.sigledal.org/geslo/skins/common/images/button_link.png<br />
Notranja povezavaž]]: Izvori gledališča: gledališke rezidence. Dialogi, 35/3-4 1999.<br />
*[[Vesna Jurca Tadel |Jurca Tadel, Vesna]]: Zlorabljeni motiv. Sodobnost, 48/5 2000.<br />
*[[Slavko Pezdir|Pezdir, Slavko]]: Alisa v deželi prikazni. Sodobnost, 48/5 2000.<br />
*[[Jernej Novak|Novak, Jernej]]: Dramolet o žrtvovanju. Sodobnost, 48/5 2000.<br />
*Lukan, Blaž: Svet v ruševinah: v graškem gledališču Theater im Keller so krstno uprizorili nagrajeno besedilo Dragice Potočnjak. Delo, 15. 3. 2003.<br />
* idr.: Prevajanja slovenskih literarnih besedil: slovenščina na tujih univerzah. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2004.<br />
*Pezdirc-Bartol, Mateja: Stiske, ki ostajajo skrite (Dramatika Dragice potočnjak). Recepcija drame: bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike. Doktorska disertacija. Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, 2004.<br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
==Galerija==<br />
<gallery><br />
Slika:Dragica Potočnjaka.jpg|<br />
Slika:Dragica Potočnjak 1geslo.jpg|<br />
Slika:Perzania.jpg|arhiv SMG<br />
Slika:Missaa.jpg|arhiv SMG<br />
Slika:Lepotica6a.jpg|arhiv SMG<br />
Slika:Hladna vojna babice mraza.jpg|arhiv SMG<br />
Slika:Draga-krokara.jpg|arhiv SMG,foto Tone Stojko<br />
Slika:Draga-che1a.jpg|arhiv SMG, foto Primož Dolničar<br />
Slika:Bolna nevesta1b.jpg|arhiv SMG<br />
Slika:Blodnjenevestea.jpg|arhiv SMG,foto Marko Modic<br />
Slika:BALKON 1a.jpg|arhiv SMG, foto Hoc'n'hoc Studio<br />
Slika:Ana2geslo.jpg|arhiv SMG<br />
</gallery><br />
<br />
<br />
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div><br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopova nagrada| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeva nagrada| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrada Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14926Dragica Draga Potočnjak2007-03-28T11:30:28Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in [[eksperimentalno gledališče|eksperimentalnih gledališčih]] po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[Gledališka in lutkovna šola|GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Trenutno zaključuje specialistični študij [[dramska terapija|dramske terapije]] na PF v Ljubljani.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 2006 ''[[Za naše mlade dame]]''<br />
* 2006 ''[[Vse lepo in prav]]''<br />
* 2005 ''[[Che Guevara]]'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''[[Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink]]'' <br />
* 2004 ''[[Kekec]]'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''[[Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen]]''<br />
* 2001 ''[[La noche de Casandra]]''(več avtorjev)<br />
* 2002 ''[[Kalea]]''<br />
* 2000 ''[[Alisa, Alica]]''<br />
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''<br />
* 1996 ''[[Sanje in strah]]'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah''; ''Metuljev ples''; ''Alisa, Alica''; ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
*{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
*{{Doc|Vse_lepo_in_prav.doc-_januar_2007.doc|Vse lepo in prav}}<br />
*{{Doc|Hrup_slovenski.doc|Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen}}<br />
*{{Doc|Kalea.doc_december_2006.doc|Kalea}}<br />
*{{Doc|METULJ-1.doc|Metulj}}<br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] ali v literarnih revijah [[Sodobnost]], [[Dialogi]], [[Drugačnik]].<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. <br />
<br />
Tako je v drami Slepe miši prikazala bolesten odnos med materjo in hčerjo, v katerem je mati projicirala na hčer svoje želje in nekako skozi njo živela. Nanjo se je vsesala kot pijavka. Oblastniško vedenje matere se je po smrti očeta še stopnjevalo. Konec je tragičen. Mati postane alkoholičarka, hči pa propadla igralka, ki živi v samoti in čaka, da mine čas.<br />
<br />
V drami Alisa, Alica je izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. <br />
<br />
V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se kljub pevskemu talentu želi izobraziti, a se mu ne uspe iztrgati usodi in uiti iz začaranega kroga bede – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. <br />
<br />
V drami Metuljev ples imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. <br />
<br />
Drama Vse lepo in prav je vsebinsko ravno diagonalno nasprotje naslova. Nič ni lepo in prav in na to nas poleg besed skozi celotno dogajanje napeljujejo namizne in stenske fotografije, ki dogajanje tudi usmerjajo. Doktor Bernard (psihiater) namesto da bi zdravil, zadaja bolečine in je še sam potreben terapije. Pojavijo se težave iz preteklosti. Doktor je bil sam žrtev nesrečnega otroštva (izvemo, da sta ga starša mučila) in je zato nesposoben ustvariti pristen stik s človekom. Posledično mesečno menjuje ženske, svojega otroka Filipa pa ne sprejme – njegovo mater je v nosečnosti zapustil; ni ji verjel, da je otrok njegov. Ko ga sin najde, doktor sprva meni, da je sin nor – to je namreč lažje sprejeti kot davno potlačeno resnico.<br />
<br />
Zadnja avtoričina drama Za naše mlade dame posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. Drama je zlasti zanimiva zato, ker je avtorica vanjo vpletla precej fantastičnih, nerealnih prizorov.<br />
<br />
Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je besedilo, ki sem ga predstavila (Metuljev ples). Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. <br />
<br />
Za Dragico Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. <br />
<br />
Zdi se, da želi Dragica Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 [[Zlati lev]] – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 [[Župančičeva nagrada]] (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* gledališki list Metuljevega plesa<br />
*življenjepis (avtoričin lastni in s spletne strani SMG)<br />
*predavanja doc. dr. Mateje Pezdirc Bartol pri predmetu Novejša slovenska književnost 3<br />
<br />
==Strokovna literatura==<br />
<br />
*Pečovnik, Tina: Zgodovinska vsakdanjost. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.<br />
*Ržen, Sandra: Junaki "nove" vrste: dramski junak v devetdesetih. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.<br />
*Kušar, Jerneja: Katera bo katero: ženska dramatika v devetdesetih. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.<br />
*Ogorevc, Petra: Ravno tu in ravno zdaj. Dnevnik, 17. dec. 1996.<br />
*Ogorevc, Petra: Zadušljivi verizem. Dnevnik, 17. 4. 1996<br />
*Petrovič, Danica: Neznosna teža bivanja: Metuljev ples v Mali drami. Jana, 7. 1. 1997.<br />
*Ocepek, Pavel: Dramatika Drage Potočnjak. Maribor, 2005.<br />
*Janžekovič, Nina: Dramatika Dragice Potočnjak, analiza dram Metuljev ples, Alisa, Alica, Kalea s pomočjo modelov po Anne Übersfeld in zaprte in odprte forme Volkerja Klotza. Maribor, 2004.<br />
*Pezdirc-Bartol, Mateja: Marginalci v sodobni slovenski dramatiki. Treći hrvatsko-slovenski slavistični skup, 2006.<br />
*Zupančič, Matjaž idr.: Sodobna slovenska dramatika: slovenska dramatika danes. Ljubljana, Kulturno-umetniško društvo Sodobnost International, 2006.<br />
*Leiler, Ženja: Patologija na trhlih tleh: Slepe miši v Slovenskem mladinskem gledališču. Delo, 18. 4. 1996.<br />
*Fridl, Ignacija, J.: Iz družinskega zrcala: uspešna slovenska noviteta v Mali drami. Delo, 16. 12. 1996.<br />
*Pezdir, Slavko: Dvoje iger iz sedanjosti. Delo, 12. 12. 1996.<br />
*Koloini, Diana: Na robu niča. Slovensko mladinsko gledališče, 1996.<br />
*Čater, Tadej: Razvlečeno obtoževanje. Razgledi, 1. 5. 1996.<br />
*Kozak, Krištof Jacek: Proza življenja. Razgledi, 8. 1. 1997.<br />
*Hribar, Tine: Hrepenenje in nezadoščenost. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*Skubic, Barbara: Družinska sreča in sestrska ljubezen. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*Tekavčič-Grad, Onja: Nevzdržna zapuščina samomora. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*Stanič, Tatjana: Ples jezikovnih zvrsti v Metuljevem plesu. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*Pogorevc, Petra: Ravno tu in ravno zdaj. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*Smasek, Lojze: Tri sestre, dva očeta in ena vnukinja. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*Kozak, Krištof Jacek: Proza življenja. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*Predan Vasja: Sled odrskih senc. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*Lukan, Blaž: Izvori gledališča: gledališke rezidence. Dialogi, 35/3-4 1999.<br />
*Jurca Tadel, Vesna: Zlorabljeni motiv. Sodobnost, 48/5 2000.<br />
*Pezdir, Slavko: Alisa v deželi prikazni. Sodobnost, 48/5 2000.<br />
*Novak, Jernej: Dramolet o žrtvovanju. Sodobnost, 48/5 2000.<br />
*Lukan, Blaž: Svet v ruševinah: v graškem gledališču Theater im Keller so krstno uprizorili nagrajeno besedilo Dragice Potočnjak. Delo, 15. 3. 2003.<br />
*Vouk, Erika idr.: Prevajanja slovenskih literarnih besedil: slovenščina na tujih univerzah. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2004.<br />
*Pezdirc-Bartol, Mateja: Stiske, ki ostajajo skrite (Dramatika Dragice potočnjak). Recepcija drame: bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike. Doktorska disertacija. Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, 2004.<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopova nagrada| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeva nagrada| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrada Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Metuljev_ples&diff=14977Metuljev ples2007-03-27T12:18:08Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Dramatika|Metuljev ples]]<br />
[[Kategorija:Drame|Metuljev ples]]<br />
<br />
<br />
;Avtor<nowiki>:</nowiki> [[Draga Potočnjak]] <br />
;Leto nastanka<nowiki>:</nowiki> 1996<br />
;Žanr<nowiki>:</nowiki> Drama<br />
;Krstna uprizoritev<nowiki>:</nowiki> 13. 12. 1996, r. [[Boris Cavazza]], producent Edo Kocmur, SNG Drama<br />
;Dostopnost besedila<nowiki>:</nowiki> Gledališki list, Slovensko narodno gledališče, Ljubljana, 1996 <br />
;2 moški, 4 ženske vloge<br />
<br />
==Vsebina==<br />
<br />
===Čas in prostor===<br />
Glede časa, prostora in dejanja je drama lep primerek klasicistične enotnosti drame, saj so čas, prostor in dejanje enotni. Vse se zgodi v enem (poznem) večeru, ko se osebe že odpravljajo (ali pa so se že) spat. Prostor dogajanja je ves čas meščanska vila, ki ni opremljena po najnovejši modi. Podrobneje je opisana jedilnica, kjer se odvija večina dogajanja. Poudarjeno je, da je pohištvo staro in da je nekdaj lepa luč nad njo poškodovana. Zato vse skupaj deluje zanemarjeno. Lahko bi rekli, da morda že sama »scena« napoveduje, da je v družini nekaj narobe. Podatke o času in prostoru najdemo tako v didaskalijah kot tudi v dialogu samem. Že sam podnaslov (meščanska drama) nam pove, da se bo dogajanje odvijalo v mestu.<br />
<br />
===Osebe===<br />
Adela - Ada: 38-letna kirurginja, ki je po letih zakona zapustila moža Davida in se s hčerjo vrnila domov. Je umirjena, resna in zrela oseba. Moževo varanje jo je globoko prizadelo. Počuti se staro in utrujeno. Poročila se je z nekdanjim fantom svoje sestre dvojčice Ane, ki jo ima kljub vsem napakam zelo rada. Zdi se nenavadno in težko razumljivo, zakaj ji ne zameri, ko ji Ana pove, da še vedno spi z njenim možem. Dozdeva se, da sestrske vezi ne more pretrgati naklonjenost do istega moškega in da za nastalo težavo krivi predvsem Davida. Hčer Leno ima rada, do nje je materinsko stroga in zaščitniška, česar pa slednja vedno ne razume in se zato zelo naveže na teto Ano, ki je materino popolno nasprotje. To je razlog za Adelin strah, da ji bo sestra prevzela hčer. Adela je tudi tista, ki ne mara sprememb v hiši in si želi, da bi bilo vse tako, kot je bilo pred njeno poroko. To nam da misliti, da se je po poroki stanje znatno poslabšalo in si želi vrnitve v ta (zanjo srečni) čas. Polna je tudi skrbi za očeta, ki si po materini smrti ni nikoli opomogel. <br />
<br />
Ana: 38-letna trenutno brezposelna novinarka, lahkotnejša polovica sester dvojčic, ki deluje vedro, brezskrbno, a pod ometom veselja se skriva cinizem, ki kaže, da vse le ni tako rožnato. Ana namreč hrepeni po nasmehih, plesu, veselju, ljubezni … Je nestanovitna, vihrava. Hitro najde prijatelje, a jih ne zna obdržati. Čeprav poskuša živeti kot mlado dekle, se zaveda, da to ni. V sestri dvojčici namreč vidi svoj odsev. Na Adelo je zelo navezana, a je to ne ovira pri ljubimkanju z njenim možem Davidom, svojim nekdanjim fantom, ki se ga je naveličala in ga zavrgla. Zna biti tudi kruta, kar se izkaže, ko sestri pove, da je bila z njenim možem in da ni bilo slabo. Za bralca je to primer krutosti brez meja. Namerno je prizadela osebo, ki ji je najbližja. Če se vprašamo zakaj, bi lahko odgovorili, da si je hotela olajšati vest, ki jo je mučila ob prevari sestre. Nečakinjo Leno ima rada, a se do nje obnaša neodgovorno, bolj ji je prijateljica kot teta. Zato se tudi zgodi, da Lena pride do njenih mamil, to pa povzroči tragedijo.<br />
<br />
Agata: 50-letna učiteljica, v svojih besedah in dejanjih zmerna, skrbna in po svoje nesrečna. Njeno življenje je po smrti (pred leti) moža prazno. Otrok nista imela in ni popolnoma jasno, zakaj ne (mislimo si, da jih nista mogla imeti). Zato si zdaj zaželi vzeti v rejo dečka (v ospredje pride stereotipni negativni odziv sester, ko izvesta, da je deček musliman). Ker ji Adela oporeka, se rahlo spreta. Adela ji pove kruto resnico, ki je sama ne upa izgovoriti. In sicer se Agata boji ostati sama. Druga resnica pa je, da svoje žalosti in strahu ni pripravljena deliti s svojimi domačimi. Tako Adeli reče: »Ti bo laže, ko me boš gledala, kako trpim? Bo potem tvoja nesreča manjša?« Gre torej za osamljeno žensko, ki se iz srednjih let počasi pomika v starost in se ob tem zaveda, da življenje teče mimo nje – ona pa ostaja praznih rok in brez izpolnitve svojih mladostnih želja in idealov. Pa vendar konec drame s prihodom dečka zanjo odpira možnosti za svetlo prihodnost.<br />
<br />
Ante: 75-letni oče, ki je postal po smrti žene in matere svojih treh hčera rahlo čudaški. Pogosto se namreč pogovarja z namišljenimi golobi in jih hrani s kamenčki. Tudi izgublja se, zato so hčere v skrbeh zanj in ga samega ne pustijo iz hiše. Preko dialogov izvemo, da se je njegova žena obesila – in to prav na obletnico njune poroke. In čeprav se o tem ne pogovarjajo (gre za družinsko tabutemo), zgleda, da je moralo biti nekaj hudo narobe. Ante v dialogu pove, da morda ni dovolj pokazal svoje ljubezni do žene in otrok in tega mu je žal. Vsi pa se čutijo krive za tragedijo, saj vsak išče krivca v sebi. Zato do odprtega pogovora o tem ne pride. Ves čas drame deluje zmedeno. Hčeram in vnukinji poskuša ugajati, kar se opazi tudi na jezikovni ravni (npr. v pogovoru z vnukinjo uporablja slengovske izraze). Tudi zanj se drama konča pozitivno z upanjem na boljšo prihodnost, kolikor je še ima.<br />
<br />
Lena: 15-letna Adelina in Davidova hči, gimnazijka, ki deluje mladostno razigrano, a hkrati je globoko ranjena ob prihajajoči ločitvi staršev. Za vse skupaj krivi mater. Očita ji, da se obnaša kot stara baba in da ni čudno, da je oče ni več maral. Po tej strani se postavi izrazito na stran očeta. Zdi se, da si želi mater, kot je njena teta Ana, ki je nikoli ne omejuje in ne krega. In še mladostna in privlačna ženska je. Kdo pa ne bi imel takšne mame? Vendar kljub temu, da deluje kot mlada dama, ki se že zaveda odnosov med partnerjema in jih celo vrednoti, v trenutku stiske (prepir tete in očeta) reagira kot otrok in se za prebroditev krize posluži prvega sredstva (mamila), ki ga ima pri roki. Njena prihodnost – njeno življenje tako na koncu drame visi na nitki in ni jasno, kaj jo čaka, če jo sploh kaj.<br />
<br />
David: 40-letni policist, Adelin mož, ki nikoli ni prebolel mladostne ljubezni Ane in se je zato v zameno poročil z njeno sestro dvojčico. Vendar pa Adela ni in nikoli ne bo Ana, zato njuna zveza ni uspešna in ženo vara. Ana je v dialogu omenila, da vsi vedo, koga je ljubil in koga poročil. Izjava nakazuje, da je bil ljubezenski trikotnik jasen vsem, zato so vsi vpleteni krivi za nastalo situacijo. Pravi tudi, da se je z Adelo poročil zato, da bo na poti v njeno spalnico lahko videl Ano. To pa vodi v nesrečo. Gre za enostransko ljubezen, ljubezen po sili, ki je še bolj zapletena zaradi povezanosti med sestrama. Konec – potem ko v navalu besa ustreli Ano, ki je dala njegovi hčeri mamilo – je zanj negativen. Ne vemo, zato pa predvidevamo, da gre v zapor in tako za zmeraj izgubi ženo in hčer. Zanimivo je, da si kljub dejstvu, da žene ne ljubi, želi njeno vrnitev domov. A ne iz ljubezni. Pogreša namreč gospodinjo, perico, skratka vdano ženo, ki je zanj storila vse. Dodaten plus je seveda hči Lena, na katero se spomni v trenutku, ko jo skoraj (ali pa jo?) izgubi. Takrat se iz »mačota«, ljubimca, nezvestega moža prelevi v skrbnega in prestrašenega očeta in temu (ne)primerno odreagira. Tragično je, da z ubojem Ane dokončno izgubi ženo in hčer – torej osebi, ki ju je poskušal vrniti v svoje življenje na rahlo čuden način (pijan in z revolverjem). David je zato tragična oseba, ki se ni znal in mogel spopasti z ljubezenskim razočaranjem iz mladosti. To pa zaznamuje njegovo nadaljnje življenje.<br />
<br />
===Dogajanje po dejanjih===<br />
Drama je sicer deljena na dva dela, a se vsebinsko lepo nadaljuje, zato sem se odločila za predstavitev v enem kosu. Drama razkriva poglavitne probleme sodobne družine, med katerimi je v ospredju pomanjkanje komunikacije, ki vodi v nezadovoljstvo in celo v samomor. Predstavi se nam družina, ki jo sestavljajo tri sestre Ana, Adela (dvojčici) in Agata, njihov oče Ante, Adelina hči Lena in Adelin skoraj bivši mož David. Iz pogovorov izvemo, da je babica pred nekaj leti storila samomor – in to prav na dan obletnice poroke. Ta dan je nocoj, vse tri sestre pa so spet doma. Med pogovori se kaže njihovo nezadovoljstvo, ki ga eksplicitno ponazori Adela, ki pravi, da ima vsaka svoj kamenček in da bi se pri njih moralo imenovati Pri treh šepavkah. Agata je osamljena učiteljica, ki je pred leti izgubila moža. Otrok nista imela. Zdaj se je odločila, da bo vzela v rejo nekega dečka, kar pa sestrama, zlasti Adeli, ni všeč, saj nočeta, da bi se dom spremenil. Adelina težava je mož David, ki jo neprestano vara in ga je zato s hčerjo vred zapustila in se vrnila domov. Kasneje izvemo, da je David sprva hodil z Ano, a ga je ta zavrgla in se je nato poročil z Adelo, ki je nikoli ni imel resnično rad – bila je nadomestek za Ano. Adela si obupno želi, da se doma ne bi nič spremenilo (želi si stanje pred svojo poroko); ves čas pa tudi nadzira druge člane družine, zlasti očeta, ki se rad izgubi. Ana je pravo nasprotje svoje zagrenjene sestre. Je brezskrbna in plava v oblakih. Zdi se, da je narava med njima porazdelila lastnosti tako, da je vsako obdarila s tistimi, za katere je potem sestra dvojčica prikrajšana. Anina težava je, da se ne more ustaliti. Ves čas hlepi po nečem, kar še sama ne ve, kaj je. Ana hitro privabi ljudi, a jih potem ne zna obdržati. Je zelo dinamična in neprestano v gibanju. Sestri ji očitata pohotnost. Še vedno živi kot dekle, nasproti nje pa zato Adela s svojo resnostjo deluje prav stara, kar ji tudi očita hči Lena. Zdi se, da Lena krivi za razpad družine svojo mater. Očita ji, da se obnaša kot stara baba. V nasprotju s tem pa svojo teto Ano občuduje in jo ima rada. Zato se Adela boji, da bi ji Ana prevzela hčer. Oče Ante je nesrečna podoba vdovca, ki je po ženini smrti postal rahlo čudaški. Tolažbo išče v hčerah in se pogovarja z namišljenimi golobi, ki jih krmi s kamenčki. Pogosto se mu zdi, da je žena še živa. O njeni smrti se odkrito ne pogovarjajo. Zdi se, da se vsi čutijo krive. Oče pravi, da ji ni znal prav pokazati ljubezni in da sta po odhodu hčera ostala vsak zase kot dve osamljeni trdnjavi. Že skoraj bivši družinski član David je podoba moškega, ki je kot nadomestilo za izgubljeno ljubezen poročil njeno sestro dvojčico. Ana pravi, da vsi vedo, koga je imel rad in koga je poročil. Iz tega veje cinizem, ki ga Ana premore v polni meri in je zato pokazatelj, da se kljub lahkotnosti, brezskrbnosti v njej skriva oseba, ki je nezadovoljna in hlepi po nečem višjem. Adela meni, da je to otrok, Ana pa išče tolažbo v kokainu. Napetost v družini se stopnjuje, ko Lena vzame Anin kokain in ravno, ko se teta nanjo jezi, pozvoni. Prišel je močno vinjen David, ki namerava kar z revolverjem prepričati Adelo, da se z Leno vrneta domov. Vendar pa se ne more upreti skušnjavi, da ne bi nagovarjal Ano v ljubezensko igro. Toda zdi se, da je tokrat to preveč celo za Ano, ki sicer Adeli priznavava, da spi z Davidom. Prepir se stopnjuje, zberejo se vsi družinski člani in šele, ko se Lena, ki je med prepirom v stiski vzela še več Aninega kokaina, zgrudi, se pozornost preusmeri nanjo. David se iz zapuščenega moža in razočaranega ljubimca spremeni v očeta, ki v navalu skrbi in jeze ubije povzročiteljico nesreče Ano. Vendar pa se ne zaveda, da je s tem zapravil še zadnjo možnost, da bi se Adela z Leno kdaj vrnila k njemu. Z ubojem sestre dvojčice je ubil tudi del nje. Zgodba se razplete le delno odprto. Ne vemo, kaj se v bolnišnici zgodi z Leno – preživi ali ne? Ne vemo, kaj se zgodi z Davidom in kaj vse to pomeni za Adelo. Vemo le, da za Anteja in Agato življenje teče dalje, saj se na vratih pojavi deček, ki ga je vzela v rejo.<br />
<br />
===Jezik===<br />
V drami se pojavljajo različne jezikovne zvrsti in – kot je omenila Tatjana Stanič v svojem prispevku ob objavi drame v gledališkem listu – bi lahko rekli, da gre v drami za ples jezikovnih zvrsti. Že naslov in podnaslov kažeta jezikovno dvojnost: poetičnemu, metaforičnemu naslovu (Metuljev ples) sledi podnaslov (meščanska igra), ki nas prenese na realistična tla sodobnega sveta. Gre za prepletanje visoke, ritmizirane in pogosto tudi rimane govorice ter vsakdanjega, pogovornega in pogosto celo vulgarnega jezika. Osnova, tj. govorna podlaga, vseh oseb je t. i. splošni pogovorni jezik. Jezik pa je tudi pokazatelj karakternih lastnosti oseb. Tako nam Anina patetična govorica, ki deluje privzdignjeno in odmaknjeno, kaže njeno obrambo, Adelina govorna eksaktnost, zbranost pa je sredstvo ironije. Ante v redkih trenutkih jasne zavesti uporablja moralistični slog govorjenja, ko postaja zmeden, se niža tudi njegov jezik; pogosto pa se jezikovno z uporabo slengizmov približa govoru Lene in Ane. Agatino moralno poslanstvo vpliva tudi na izbor jezikovnih sredstev; David pa kot primer moškega šovinizma govori le s kratkimi in enostavnimi enopomenskimi stavki nizkega jezikovnega standarda. Lena kot pripadnica najstniške generacije uporablja seveda sleng, ki pa je malo prilagojen govornemu položaju z odraslimi.<br />
<br />
==Interpretacija==<br />
Meščanska drama Metuljev ples je prikaz, kaj storita bolečina in groza neizgovorjenega, odrinjenega in nepredelanega v družini. Zgodi se samomor, ki pusti močne posledice prizadetim družinskim članom, pojavi pa se tudi nezadovoljstvo s samim seboj in svojim življenjem, ki ga poskušajo sestre (in tudi oče) reševati vsaka na svoj način. Drama se ne konča pomirljivo, ampak se čustvena napetost stopnjuje do konca. Naslov Metuljev ples moramo razumeti metaforično. Lahko bi rekli, da predstavlja neko lahkotnost, brezskrbnost, svobodo in srečo, ki je v tej družini ni. Ali pa morda hrepenenje po begu iz teme k luči. Oče dosledno kliče hčere in vnukinjo metuljček, a že same se zavedajo, da so metulji brez kril. Ana tudi pove, da si želi biti kot metulj. Pravi, da hoče sanjati, se ljubiti, prepevati in plesati dneve in noči … kot metulj. A se zaveda, da tega ne bo dosegla, naj se še tako trudi. Vseh spon se ne bo rešila. Didaskalije napovedujejo, da se bo pri uprizoritvi v ozadju igrala glasba Metuljev ples. O tem, kakšne vrste glasba je to, se lahko bralec pouči sam. <br />
Drama je po temi in načinu obdelave značilna za avtoričino poetiko. Tudi tu se namreč avtorica zateče v okrilje družinske tematike, v okviru katere nakaže, da družina ni vselej tisto najlepše, najnežnejše na tem svetu, ki da njenim članom zavetje in toplino. Družina je pri Dragi Potočnjak vedno okrnjena, v neki točki ohromljena. V tej drami pride do izraza pomen preteklosti – zlasti družinske, ki lahko usodno zaznamuje sedanjost. Še huje je, če se o njej ne govori. Avtorica potrjuje, da brez dodelane, jasne preteklosti ne moremo v prihodnost.<br />
Vrlina drame je tudi v dialogih, skozi katere avtorica lepo prikaže družinske odnose, razmerja med osebami pa nam razkrije v njihovi večplastnosti. Lepo je združena ljubezen s sovraštvom, nesreča z upanjem, skrb z brezskrbnostjo. <br />
<br />
==Dosedanje uprizoritve==<br />
* 1996 SNG Drama Ljubljana, krstna, r. [[Boris Cavazza]]<br />
<br />
==Knjižne izdaje==<br />
*Gledališki list, Slovensko narodno gledališče, Ljubljana, 1996<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
*[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
*[http://www.drama.si/ SNG Drama]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14925Dragica Draga Potočnjak2007-03-27T12:16:10Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in [[eksperimentalno gledališče|eksperimentalnih gledališčih]] po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[Gledališka in lutkovna šola|GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Trenutno zaključuje specialistični študij [[dramska terapija|dramske terapije]] na PF v Ljubljani.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 2006 ''[[Za naše mlade dame]]''<br />
* 2006 ''[[Vse lepo in prav]]''<br />
* 2005 ''[[Che Guevara]]'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''[[Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink]]'' <br />
* 2004 ''[[Kekec]]'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''[[Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen]]''<br />
* 2001 ''[[La noche de Casandra]]''(več avtorjev)<br />
* 2002 ''[[Kalea]]''<br />
* 2000 ''[[Alisa, Alica]]''<br />
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''<br />
* 1996 ''[[Sanje in strah]]'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah''; ''Metuljev ples''; ''Alisa, Alica''; ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
*{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
*{{Doc|Vse_lepo_in_prav.doc-_januar_2007.doc|Vse lepo in prav}}<br />
*{{Doc|Hrup_slovenski.doc|Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen}}<br />
*{{Doc|Kalea.doc_december_2006.doc|Kalea}}<br />
*{{Doc|METULJ-1.doc|Metulj}}<br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] ali v literarnih revijah [[Sodobnost]], [[Dialogi]], [[Drugačnik]].<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. <br />
<br />
Tako je v drami Slepe miši prikazala bolesten odnos med materjo in hčerjo, v katerem je mati projicirala na hčer svoje želje in nekako skozi njo živela. Nanjo se je vsesala kot pijavka. Oblastniško vedenje matere se je po smrti očeta še stopnjevalo. Konec je tragičen. Mati postane alkoholičarka, hči pa propadla igralka, ki živi v samoti in čaka, da mine čas.<br />
<br />
V drami Alisa, Alica je izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. <br />
<br />
V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se kljub pevskemu talentu želi izobraziti, a se mu ne uspe iztrgati usodi in uiti iz začaranega kroga bede – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. <br />
<br />
V drami Metuljev ples imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. <br />
<br />
Drama Vse lepo in prav je vsebinsko ravno diagonalno nasprotje naslova. Nič ni lepo in prav in na to nas poleg besed skozi celotno dogajanje napeljujejo namizne in stenske fotografije, ki dogajanje tudi usmerjajo. Doktor Bernard (psihiater) namesto da bi zdravil, zadaja bolečine in je še sam potreben terapije. Pojavijo se težave iz preteklosti. Doktor je bil sam žrtev nesrečnega otroštva (izvemo, da sta ga starša mučila) in je zato nesposoben ustvariti pristen stik s človekom. Posledično mesečno menjuje ženske, svojega otroka Filipa pa ne sprejme – njegovo mater je v nosečnosti zapustil; ni ji verjel, da je otrok njegov. Ko ga sin najde, doktor sprva meni, da je sin nor – to je namreč lažje sprejeti kot davno potlačeno resnico.<br />
<br />
Zadnja avtoričina drama Za naše mlade dame posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. Drama je zlasti zanimiva zato, ker je avtorica vanjo vpletla precej fantastičnih, nerealnih prizorov.<br />
<br />
Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je besedilo, ki sem ga predstavila (Metuljev ples). Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. <br />
<br />
Za Dragico Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. <br />
<br />
Zdi se, da želi Dragica Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 [[Zlati lev]] – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 [[Župančičeva nagrada]] (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* gledališki list Metuljevega plesa<br />
*življenjepis (avtoričin lastni in s spletne strani SMG)<br />
*predavanja doc. dr. Mateje Pezdirc Bartol pri predmetu Novejša slovenska književnost 3<br />
<br />
==Strokovna literatura==<br />
<br />
*Pečovnik, Tina: Zgodovinska vsakdanjost. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.<br />
*Ržen, Sandra: Junaki "nove" vrste: dramski junak v devetdesetih. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.<br />
*Kušar, Jerneja: Katera bo katero: ženska dramatika v devetdesetih. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.<br />
*Ogorevc, Petra: Ravno tu in ravno zdaj. Dnevnik, 17. dec. 1996.<br />
*Ogorevc, Petra: Zadušljivi verizem. Dnevnik, 17. 4. 1996<br />
*Petrovič, Danica: Neznosna teža bivanja: Metuljev ples v Mali drami. Jana, 7. 1. 1997.<br />
*Ocepek, Pavel: Dramatika Drage Potočnjak. Maribor, 2005.<br />
*Janžekovič, Nina: Dramatika Dragice Potočnjak, analiza dram Metuljev ples, Alisa, Alica, Kalea s pomočjo modelov po Anne Übersfeld in zaprte in odprte forme Volkerja Klotza. Maribor, 2004.<br />
*Pezdirc-Bartol, Mateja: Marginalci v sodobni slovenski dramatiki. Treći hrvatsko-slovenski slavistični skup, 2006.<br />
*Zupančič, Matjaž idr.: Sodobna slovenska dramatika: slovenska dramatika danes. Ljubljana, Kulturno-umetniško društvo Sodobnost International, 2006.<br />
*Leiler, Ženja: Patologija na trhlih tleh: Slepe miši v Slovenskem mladinskem gledališču. Delo, 18. 4. 1996.<br />
*Fridl, Ignacija, J.: Iz družinskega zrcala: uspešna slovenska noviteta v Mali drami. Delo, 16. 12. 1996.<br />
*Pezdir, Slavko: Dvoje iger iz sedanjosti. Delo, 12. 12. 1996.<br />
*Koloini, Diana: Na robu niča. Slovensko mladinsko gledališče, 1996.<br />
*Čater, Tadej: Razvlečeno obtoževanje. Razgledi, 1. 5. 1996.<br />
*Kozak, Krištof Jacek: Proza življenja. Razgledi, 8. 1. 1997.<br />
*Hribar, Tine: Hrepenenje in nezadoščenost. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*Skubic, Barbara: Družinska sreča in sestrska ljubezen. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*Tekavčič-Grad, Onja: Nevzdržna zapuščina samomora. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*Stanič, Tatjana: Ples jezikovnih zvrsti v Metuljevem plesu. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*Pogorevc, Petra: Ravno tu in ravno zdaj. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*Smasek, Lojze: Tri sestre, dva očeta in ena vnukinja. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*Kozak, Krištof Jacek: Proza življenja. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*Predan Vasja: Sled odrskih senc. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*Lukan, Blaž: Izvori gledališča: gledališke rezidence. Dialogi, 35/3-4 1999.<br />
*Jurca Tadel, Vesna: Zlorabljeni motiv. Sodobnost, 48/5 2000.<br />
*Pezdir, Slavko: Alisa v deželi prikazni. Sodobnost, 48/5 2000.<br />
*Novak, Jernej: Dramolet o žrtvovanju. Sodobnost, 48/5 2000.<br />
*Lukan, Blaž: Svet v ruševinah: v graškem gledališču Theater im Keller so krstno uprizorili nagrajeno besedilo Dragice Potočnjak. Delo, 15. 3. 2003.<br />
*Vouk, Erika idr.: Prevajanja slovenskih literarnih besedil: slovenščina na tujih univerzah. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2004.<br />
<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopova nagrada| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeva nagrada| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrada Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Metuljev_ples&diff=14976Metuljev ples2007-03-27T12:05:13Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Dramatika|Metuljev ples]]<br />
[[Kategorija:Drame|Metuljev ples]]<br />
<br />
<br />
;Avtor<nowiki>:</nowiki> [[Draga Potočnjak]] <br />
;Leto nastanka<nowiki>:</nowiki> 1996<br />
;Žanr<nowiki>:</nowiki> Drama<br />
;Krstna uprizoritev<nowiki>:</nowiki> 13. 12. 1996, r. [[Boris Cavazza]], producent Edo Kocmur, SNG Drama<br />
;Dostopnost besedila<nowiki>:</nowiki> Gledališki list, Slovensko narodno gledališče, Ljubljana, 1996 <br />
;2 moški, 4 ženske vloge<br />
<br />
==Vsebina==<br />
<br />
===Čas in prostor===<br />
Glede časa, prostora in dejanja je drama lep primerek klasicistične enotnosti drame, saj so čas, prostor in dejanje enotni. Vse se zgodi v enem (poznem) večeru, ko se osebe že odpravljajo (ali pa so se že) spat. Prostor dogajanja je ves čas meščanska vila, ki ni opremljena po najnovejši modi. Podrobneje je opisana jedilnica, kjer se odvija večina dogajanja. Poudarjeno je, da je pohištvo staro in da je nekdaj lepa luč nad njo poškodovana. Zato vse skupaj deluje zanemarjeno. Lahko bi rekli, da morda že sama »scena« napoveduje, da je v družini nekaj narobe. Podatke o času in prostoru najdemo tako v didaskalijah kot tudi v dialogu samem. Že sam podnaslov (meščanska drama) nam pove, da se bo dogajanje odvijalo v mestu.<br />
<br />
===Osebe===<br />
Adela - Ada: 38-letna kirurginja, ki je po letih zakona zapustila moža Davida in se s hčerjo vrnila domov. Je umirjena, resna in zrela oseba. Moževo varanje jo je globoko prizadelo. Počuti se staro in utrujeno. Poročila se je z nekdanjim fantom svoje sestre dvojčice Ane, ki jo ima kljub vsem napakam zelo rada. Zdi se nenavadno in težko razumljivo, zakaj ji ne zameri, ko ji Ana pove, da še vedno spi z njenim možem. Dozdeva se, da sestrske vezi ne more pretrgati naklonjenost do istega moškega in da za nastalo težavo krivi predvsem Davida. Hčer Leno ima rada, do nje je materinsko stroga in zaščitniška, česar pa slednja vedno ne razume in se zato zelo naveže na teto Ano, ki je materino popolno nasprotje. To je razlog za Adelin strah, da ji bo sestra prevzela hčer. Adela je tudi tista, ki ne mara sprememb v hiši in si želi, da bi bilo vse tako, kot je bilo pred njeno poroko. To nam da misliti, da se je po poroki stanje znatno poslabšalo in si želi vrnitve v ta (zanjo srečni) čas. Polna je tudi skrbi za očeta, ki si po materini smrti ni nikoli opomogel. <br />
<br />
Ana: 38-letna trenutno brezposelna novinarka, lahkotnejša polovica sester dvojčic, ki deluje vedro, brezskrbno, a pod ometom veselja se skriva cinizem, ki kaže, da vse le ni tako rožnato. Ana namreč hrepeni po nasmehih, plesu, veselju, ljubezni … Je nestanovitna, vihrava. Hitro najde prijatelje, a jih ne zna obdržati. Čeprav poskuša živeti kot mlado dekle, se zaveda, da to ni. V sestri dvojčici namreč vidi svoj odsev. Na Adelo je zelo navezana, a je to ne ovira pri ljubimkanju z njenim možem Davidom, svojim nekdanjim fantom, ki se ga je naveličala in ga zavrgla. Zna biti tudi kruta, kar se izkaže, ko sestri pove, da je bila z njenim možem in da ni bilo slabo. Za bralca je to primer krutosti brez meja. Namerno je prizadela osebo, ki ji je najbližja. Če se vprašamo zakaj, bi lahko odgovorili, da si je hotela olajšati vest, ki jo je mučila ob prevari sestre. Nečakinjo Leno ima rada, a se do nje obnaša neodgovorno, bolj ji je prijateljica kot teta. Zato se tudi zgodi, da Lena pride do njenih mamil, to pa povzroči tragedijo.<br />
<br />
Agata: 50-letna učiteljica, v svojih besedah in dejanjih zmerna, skrbna in po svoje nesrečna. Njeno življenje je po smrti (pred leti) moža prazno. Otrok nista imela in ni popolnoma jasno, zakaj ne (mislimo si, da jih nista mogla imeti). Zato si zdaj zaželi vzeti v rejo dečka (v ospredje pride stereotipni negativni odziv sester, ko izvesta, da je deček musliman). Ker ji Adela oporeka, se rahlo spreta. Adela ji pove kruto resnico, ki je sama ne upa izgovoriti. In sicer se Agata boji ostati sama. Druga resnica pa je, da svoje žalosti in strahu ni pripravljena deliti s svojimi domačimi. Tako Adeli reče: »Ti bo laže, ko me boš gledala, kako trpim? Bo potem tvoja nesreča manjša?« Gre torej za osamljeno žensko, ki se iz srednjih let počasi pomika v starost in se ob tem zaveda, da življenje teče mimo nje – ona pa ostaja praznih rok in brez izpolnitve svojih mladostnih želja in idealov. Pa vendar konec drame s prihodom dečka zanjo odpira možnosti za svetlo prihodnost.<br />
<br />
Ante: 75-letni oče, ki je postal po smrti žene in matere svojih treh hčera rahlo čudaški. Pogosto se namreč pogovarja z namišljenimi golobi in jih hrani s kamenčki. Tudi izgublja se, zato so hčere v skrbeh zanj in ga samega ne pustijo iz hiše. Preko dialogov izvemo, da se je njegova žena obesila – in to prav na obletnico njune poroke. In čeprav se o tem ne pogovarjajo (gre za družinsko tabutemo), zgleda, da je moralo biti nekaj hudo narobe. Ante v dialogu pove, da morda ni dovolj pokazal svoje ljubezni do žene in otrok in tega mu je žal. Vsi pa se čutijo krive za tragedijo, saj vsak išče krivca v sebi. Zato do odprtega pogovora o tem ne pride. Ves čas drame deluje zmedeno. Hčeram in vnukinji poskuša ugajati, kar se opazi tudi na jezikovni ravni (npr. v pogovoru z vnukinjo uporablja slengovske izraze). Tudi zanj se drama konča pozitivno z upanjem na boljšo prihodnost, kolikor je še ima.<br />
<br />
Lena: 15-letna Adelina in Davidova hči, gimnazijka, ki deluje mladostno razigrano, a hkrati je globoko ranjena ob prihajajoči ločitvi staršev. Za vse skupaj krivi mater. Očita ji, da se obnaša kot stara baba in da ni čudno, da je oče ni več maral. Po tej strani se postavi izrazito na stran očeta. Zdi se, da si želi mater, kot je njena teta Ana, ki je nikoli ne omejuje in ne krega. In še mladostna in privlačna ženska je. Kdo pa ne bi imel takšne mame? Vendar kljub temu, da deluje kot mlada dama, ki se že zaveda odnosov med partnerjema in jih celo vrednoti, v trenutku stiske (prepir tete in očeta) reagira kot otrok in se za prebroditev krize posluži prvega sredstva (mamila), ki ga ima pri roki. Njena prihodnost – njeno življenje tako na koncu drame visi na nitki in ni jasno, kaj jo čaka, če jo sploh kaj.<br />
<br />
David: 40-letni policist, Adelin mož, ki nikoli ni prebolel mladostne ljubezni Ane in se je zato v zameno poročil z njeno sestro dvojčico. Vendar pa Adela ni in nikoli ne bo Ana, zato njuna zveza ni uspešna in ženo vara. Ana je v dialogu omenila, da vsi vedo, koga je ljubil in koga poročil. Izjava nakazuje, da je bil ljubezenski trikotnik jasen vsem, zato so vsi vpleteni krivi za nastalo situacijo. Pravi tudi, da se je z Adelo poročil zato, da bo na poti v njeno spalnico lahko videl Ano. To pa vodi v nesrečo. Gre za enostransko ljubezen, ljubezen po sili, ki je še bolj zapletena zaradi povezanosti med sestrama. Konec – potem ko v navalu besa ustreli Ano, ki je dala njegovi hčeri mamilo – je zanj negativen. Ne vemo, zato pa predvidevamo, da gre v zapor in tako za zmeraj izgubi ženo in hčer. Zanimivo je, da si kljub dejstvu, da žene ne ljubi, želi njeno vrnitev domov. A ne iz ljubezni. Pogreša namreč gospodinjo, perico, skratka vdano ženo, ki je zanj storila vse. Dodaten plus je seveda hči Lena, na katero se spomni v trenutku, ko jo skoraj (ali pa jo?) izgubi. Takrat se iz »mačota«, ljubimca, nezvestega moža prelevi v skrbnega in prestrašenega očeta in temu (ne)primerno odreagira. Tragično je, da z ubojem Ane dokončno izgubi ženo in hčer – torej osebi, ki ju je poskušal vrniti v svoje življenje na rahlo čuden način (pijan in z revolverjem). David je zato tragična oseba, ki se ni znal in mogel spopasti z ljubezenskim razočaranjem iz mladosti. To pa zaznamuje njegovo nadaljnje življenje.<br />
<br />
===Dogajanje po dejanjih===<br />
Drama je sicer deljena na dva dela, a se vsebinsko lepo nadaljuje, zato sem se odločila za predstavitev v enem kosu. Drama razkriva poglavitne probleme sodobne družine, med katerimi je v ospredju pomanjkanje komunikacije, ki vodi v nezadovoljstvo in celo v samomor. Predstavi se nam družina, ki jo sestavljajo tri sestre Ana, Adela (dvojčici) in Agata, njihov oče Ante, Adelina hči Lena in Adelin skoraj bivši mož David. Iz pogovorov izvemo, da je babica pred nekaj leti storila samomor – in to prav na dan obletnice poroke. Ta dan je nocoj, vse tri sestre pa so spet doma. Med pogovori se kaže njihovo nezadovoljstvo, ki ga eksplicitno ponazori Adela, ki pravi, da ima vsaka svoj kamenček in da bi se pri njih moralo imenovati Pri treh šepavkah. Agata je osamljena učiteljica, ki je pred leti izgubila moža. Otrok nista imela. Zdaj se je odločila, da bo vzela v rejo nekega dečka, kar pa sestrama, zlasti Adeli, ni všeč, saj nočeta, da bi se dom spremenil. Adelina težava je mož David, ki jo neprestano vara in ga je zato s hčerjo vred zapustila in se vrnila domov. Kasneje izvemo, da je David sprva hodil z Ano, a ga je ta zavrgla in se je nato poročil z Adelo, ki je nikoli ni imel resnično rad – bila je nadomestek za Ano. Adela si obupno želi, da se doma ne bi nič spremenilo (želi si stanje pred svojo poroko); ves čas pa tudi nadzira druge člane družine, zlasti očeta, ki se rad izgubi. Ana je pravo nasprotje svoje zagrenjene sestre. Je brezskrbna in plava v oblakih. Zdi se, da je narava med njima porazdelila lastnosti tako, da je vsako obdarila s tistimi, za katere je potem sestra dvojčica prikrajšana. Anina težava je, da se ne more ustaliti. Ves čas hlepi po nečem, kar še sama ne ve, kaj je. Ana hitro privabi ljudi, a jih potem ne zna obdržati. Je zelo dinamična in neprestano v gibanju. Sestri ji očitata pohotnost. Še vedno živi kot dekle, nasproti nje pa zato Adela s svojo resnostjo deluje prav stara, kar ji tudi očita hči Lena. Zdi se, da Lena krivi za razpad družine svojo mater. Očita ji, da se obnaša kot stara baba. V nasprotju s tem pa svojo teto Ano občuduje in jo ima rada. Zato se Adela boji, da bi ji Ana prevzela hčer. Oče Ante je nesrečna podoba vdovca, ki je po ženini smrti postal rahlo čudaški. Tolažbo išče v hčerah in se pogovarja z namišljenimi golobi, ki jih krmi s kamenčki. Pogosto se mu zdi, da je žena še živa. O njeni smrti se odkrito ne pogovarjajo. Zdi se, da se vsi čutijo krive. Oče pravi, da ji ni znal prav pokazati ljubezni in da sta po odhodu hčera ostala vsak zase kot dve osamljeni trdnjavi. Že skoraj bivši družinski član David je podoba moškega, ki je kot nadomestilo za izgubljeno ljubezen poročil njeno sestro dvojčico. Ana pravi, da vsi vedo, koga je imel rad in koga je poročil. Iz tega veje cinizem, ki ga Ana premore v polni meri in je zato pokazatelj, da se kljub lahkotnosti, brezskrbnosti v njej skriva oseba, ki je nezadovoljna in hlepi po nečem višjem. Adela meni, da je to otrok, Ana pa išče tolažbo v kokainu. Napetost v družini se stopnjuje, ko Lena vzame Anin kokain in ravno, ko se teta nanjo jezi, pozvoni. Prišel je močno vinjen David, ki namerava kar z revolverjem prepričati Adelo, da se z Leno vrneta domov. Vendar pa se ne more upreti skušnjavi, da ne bi nagovarjal Ano v ljubezensko igro. Toda zdi se, da je tokrat to preveč celo za Ano, ki sicer Adeli priznavava, da spi z Davidom. Prepir se stopnjuje, zberejo se vsi družinski člani in šele, ko se Lena, ki je med prepirom v stiski vzela še več Aninega kokaina, zgrudi, se pozornost preusmeri nanjo. David se iz zapuščenega moža in razočaranega ljubimca spremeni v očeta, ki v navalu skrbi in jeze ubije povzročiteljico nesreče Ano. Vendar pa se ne zaveda, da je s tem zapravil še zadnjo možnost, da bi se Adela z Leno kdaj vrnila k njemu. Z ubojem sestre dvojčice je ubil tudi del nje. Zgodba se razplete le delno odprto. Ne vemo, kaj se v bolnišnici zgodi z Leno – preživi ali ne? Ne vemo, kaj se zgodi z Davidom in kaj vse to pomeni za Adelo. Vemo le, da za Anteja in Agato življenje teče dalje, saj se na vratih pojavi deček, ki ga je vzela v rejo.<br />
<br />
===Jezik===<br />
V drami se pojavljajo različne jezikovne zvrsti in – kot je omenila Tatjana Stanič v svojem prispevku ob objavi drame v gledališkem listu – bi lahko rekli, da gre v drami za ples jezikovnih zvrsti. Že naslov in podnaslov kažeta jezikovno dvojnost: poetičnemu, metaforičnemu naslovu (Metuljev ples) sledi podnaslov (meščanska igra), ki nas prenese na realistična tla sodobnega sveta. Gre za prepletanje visoke, ritmizirane in pogosto tudi rimane govorice ter vsakdanjega, pogovornega in pogosto celo vulgarnega jezika. Osnova, tj. govorna podlaga, vseh oseb je t. i. splošni pogovorni jezik. Jezik pa je tudi pokazatelj karakternih lastnosti oseb. Tako nam Anina patetična govorica, ki deluje privzdignjeno in odmaknjeno, kaže njeno obrambo, Adelina govorna eksaktnost, zbranost pa je sredstvo ironije. Ante v redkih trenutkih jasne zavesti uporablja moralistični slog govorjenja, ko postaja zmeden, se niža tudi njegov jezik; pogosto pa se jezikovno z uporabo slengizmov približa govoru Lene in Ane. Agatino moralno poslanstvo vpliva tudi na izbor jezikovnih sredstev; David pa kot primer moškega šovinizma govori le s kratkimi in enostavnimi enopomenskimi stavki nizkega jezikovnega standarda. Lena kot pripadnica najstniške generacije uporablja seveda sleng, ki pa je malo prilagojen govornemu položaju z odraslimi.<br />
<br />
==Interpretacija==<br />
Meščanska drama Metuljev ples je prikaz, kaj storita bolečina in groza neizgovorjenega, odrinjenega in nepredelanega v družini. Zgodi se samomor, ki pusti močne posledice prizadetim družinskim članom, pojavi pa se tudi nezadovoljstvo s samim seboj in svojim življenjem, ki ga poskušajo sestre (in tudi oče) reševati vsaka na svoj način. Drama se ne konča pomirljivo, ampak se čustvena napetost stopnjuje do konca. Naslov Metuljev ples moramo razumeti metaforično. Lahko bi rekli, da predstavlja neko lahkotnost, brezskrbnost, svobodo in srečo, ki je v tej družini ni. Oče dosledno kliče hčere in vnukinjo metuljček, a že same se zavedajo, da so metulji brez kril. Ana tudi pove, da si želi biti kot metulj. Pravi, da hoče sanjati, se ljubiti, prepevati in plesati dneve in noči … kot metulj. A se zaveda, da tega ne bo dosegla, naj se še tako trudi. Vseh spon se ne bo rešila. Didaskalije napovedujejo, da se bo pri uprizoritvi v ozadju igrala glasba Metuljev ples. O tem, kakšne vrste glasba je to, se lahko bralec pouči sam. <br />
Drama je po temi in načinu obdelave značilna za avtoričino poetiko. Tudi tu se namreč avtorica zateče v okrilje družinske tematike, v okviru katere nakaže, da družina ni vselej tisto najlepše, najnežnejše na tem svetu, ki da njenim članom zavetje in toplino. Družina je pri Dragi Potočnjak vedno okrnjena, v neki točki ohromljena. V tej drami pride do izraza pomen preteklosti – zlasti družinske, ki lahko usodno zaznamuje sedanjost. Še huje je, če se o njej ne govori. Avtorica potrjuje, da brez dodelane, jasne preteklosti ne moremo v prihodnost.<br />
Vrlina drame je tudi v dialogih, skozi katere avtorica lepo prikaže družinske odnose, razmerja med osebami pa nam razkrije v njihovi večplastnosti. Lepo je združena ljubezen s sovraštvom, nesreča z upanjem, skrb z brezskrbnostjo. <br />
<br />
==Dosedanje uprizoritve==<br />
* 1996 SNG Drama Ljubljana, krstna, r. [[Boris Cavazza]]<br />
<br />
==Knjižne izdaje==<br />
*Gledališki list, Slovensko narodno gledališče, Ljubljana, 1996<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
*[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
*[http://www.drama.si/ SNG Drama]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Metuljev_ples&diff=14975Metuljev ples2007-03-27T12:02:36Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Dramatika|Metuljev ples]]<br />
[[Kategorija:Drame|Metuljev ples]]<br />
<br />
<br />
;Avtor<nowiki>:</nowiki> [[Draga Potočnjak]] <br />
;Leto nastanka<nowiki>:</nowiki> 1996<br />
;Žanr<nowiki>:</nowiki> Drama<br />
;Krstna uprizoritev<nowiki>:</nowiki> 13. 12. 1996, r. [[Boris Cavazza]], producent Edo Kocmur, SNG Drama<br />
;Dostopnost besedila<nowiki>:</nowiki> Gledališki list, Slovensko narodno gledališče, Ljubljana, 1996 <br />
;2 moški, 4 ženske vloge<br />
<br />
==Vsebina==<br />
<br />
===Čas in prostor===<br />
Glede časa, prostora in dejanja je drama lep primerek klasicistične enotnosti drame, saj so čas, prostor in dejanje enotni. Vse se zgodi v enem (poznem) večeru, ko se osebe že odpravljajo (ali pa so se že) spat. Prostor dogajanja je ves čas meščanska vila, ki ni opremljena po najnovejši modi. Podrobneje je opisana jedilnica, kjer se odvija večina dogajanja. Poudarjeno je, da je pohištvo staro in da je nekdaj lepa luč nad njo poškodovana. Zato vse skupaj deluje zanemarjeno. Lahko bi rekli, da morda že sama »scena« napoveduje, da je v družini nekaj narobe. Podatke o času in prostoru najdemo tako v didaskalijah kot tudi v dialogu samem. Že sam podnaslov (meščanska drama) nam pove, da se bo dogajanje odvijalo v mestu.<br />
<br />
===Osebe===<br />
Adela - Ada: 38-letna kirurginja, ki je po letih zakona zapustila moža Davida in se s hčerjo vrnila domov. Je umirjena, resna in zrela oseba. Moževo varanje jo je globoko prizadelo. Počuti se staro in utrujeno. Poročila se je z nekdanjim fantom svoje sestre dvojčice Ana, ki jo ima kljub vsem napakam zelo rada. Zdi se nenavadno in težko razumljivo, zakaj ji ne zameri, ko ji Ana pove, da še vedno spi z njenim možem. Dozdeva se, da sestrske vezi ne more pretrgati naklonjenost do istega moškega in da za nastalo težavo krivi predvsem Davida. Hčer Leno ima rada in je do nje materinsko stroga in zaščitniškega, česar pa slednja vedno ne razume in se zato zelo naveže na teto Ano, ki je materino popolno nasprotje. To je razlog za Adelin strah, da ji bo sestra prevzela hčer. Adela je tudi tista, ki ne mara sprememb v hiši in si želi, da bi bilo vse tako, kot je bilo pred njeno poroko. To nam da misliti, da se je po poroki stanje znatno poslabšalo in si želi vrnitve v ta (zanjo srečni) čas. Polna je tudi skrbi za očeta, ki si po materini smrti ni nikoli opomogel. <br />
<br />
Ana: 38-letna trenutno brezposelna novinarka, lahkotnejša polovica sester dvojčic, ki deluje vedro, brezskrbno, a pod ometom veselja se skriva cinizem, ki kaže, da vse le ni tako rožnato. Ana namreč hrepeni po nasmehih, plesu, veselju, ljubezni … Je nestanovitna, vihrava. Hitro najde prijatelje, a jih ne zna obdržati. Čeprav poskuša živeti kot mlado dekle, se zaveda, da to ni. V sestri dvojčici namreč vidi svoj odsev. Na Adelo je zelo navezana, a je to ne ovira pri ljubimkanju z njenim možem Davidom, svojim nekdanjim fantom, ki se ga je naveličala in ga zavrgla. Zna biti tudi kruta, kar se izkaže, ko sestri pove, da je bila z njenim možem in da ni bilo slabo. Za bralca je to primer krutosti brez meja. Namerno je prizadela osebo, ki ji je najbližja. Če se vprašamo zakaj, bi lahko odgovorili, da si je hotela olajšati vest, ki jo je mučila ob prevari sestre. Nečakinjo Leno ima rada, a se do nje obnaša neodgovorno, bolj ji je prijateljica kot teta. Zato se tudi zgodi, da Lena pride do njenih mamil, kar povzroči tragedijo.<br />
<br />
Agata: 50-letna učiteljica, v svojih besedah in dejanjih zmerna, skrbna in po svoje nesrečna. Njeno življenje je po smrti (pred leti) moža prazno. Otrok nista imela in ni popolnoma jasno, zakaj ne (mislimo si, da jih nista mogla). Zato si zdaj zaželi vzeti v rejo dečka (v ospredje pride stereotipni negativni odziv sester, ko izvedo, da je deček musliman). Ker ji Adela oporeka, se rahlo spreta. Adela ji pove kruto resnico, ki je sama ne upa izgovoriti. In sicer Agata se boji ostati sama. Druga resnica pa je, da svoje žalosti in strahu ni pripravljena deliti s svojimi domačimi. Tako Adeli reče: »Ti bo laže, ko me boš gledala, kako trpim? Bo potem tvoja nesreča manjša?« gre torej za osamljeno žensko, ki se iz srednjih let počasi pomika v starost in se ob tem zaveda, da življenje teče mimo nje – ona pa ostaja praznih rok in brez izpolnitve svojih mladostnih želja in idealov. Pa vendar konec drame s prihodom dečka zanjo odpira možnosti za svetlo prihodnost.<br />
<br />
Ante: 75-letni oče, ki je postal po smrti žene in matere svojih treh hčera rahlo čudaški. Pogosto se namreč pogovarja z namišljenimi golobi in jih hrani s kamenčki. Pa še izgublja se, zato so hčere v skrbeh zanj in ga samega ne pustijo iz hiše. Preko dialogov izvemo, da se je njegova žena obesila – in to prav na obletnico njune poroke. In čeprav se o tem ne pogovarjajo (gre za družinsko tabutemo), zgleda, da je moralo biti nekaj hudo narobe. Ante v dialogu pove, da morda ni dovolj pokazal svoje ljubezni do žene in otrok in tega mu je žal. Vsi pa se čutijo krive za tragedijo, saj vsak išče krivca v sebi. Zato do odprtega pogovora o tem ne pride. Ves čas drame deluje zmedeno. Hčeram in vnukinji poskuša ugajati, kar se opazi tudi na jezikovni ravni (npr. v pogovoru z vnukinjo uporablja slengovske izraze). Tudi zanj se drama konča pozitivno z upanjem na boljšo prihodnost, kolikor je še ima.<br />
<br />
Lena: 15-letna Adelina in Davidova hči, gimnazijka, ki deluje mladostno razigrano, a hkrati je globoko ranjena ob prihajajoči ločitvi staršev. Za vse skupaj krivi mater. Očita ji, da se obnaša kot stara baba in da ni čudno, da je oče ni več maral. Po tej strani se postavi izrazito na stran očeta. Zdi se, da si želi mater, kot je njena teta Ana, ki je nikoli ne omejuje in ne krega. In še mladostna in privlačna ženska je. Kdo pa ne bi imel takšne mame? Vendar kljub temu, da deluje kot mlada dama, ki se že zaveda odnosov med partnerjema in jih celo že vrednoti, v trenutku stiske (prepir tete in očeta) reagira kot otrok in se za prebroditev krize posluži prvega sredstva (mamila), ki ga je imela pri roki. Njena prihodnost – njeno življenje tako na koncu drame visi na nitki in ni jasno, kaj jo čaka, če jo sploh kaj.<br />
<br />
David: 40-letni policist, Adelin mož, ki nikoli ni prebolel mladostne ljubezni Ane in se je zato v zameno poročil z njeno sestro dvojčico. Vendar pa Adela ni in nikoli ne bo Ana, zato njuna zveza ni uspešna in ženo vara. Ana je v dialogu omenila, da vsi vedo, koga je ljubil in koga poročil. Izjava nakazuje, da je bil ljubezenski trikotnik jasen vsem, zato so vsi vpleteni krivi za nastalo situacijo. Pravi tudi, da se je z Adelo poročil zato, da bo na poti v njeno spalnico lahko videl Ano. To pa vodi v nesrečo. Gre za enostransko ljubezen, ljubezen po sili, ki je še bolj zapletena zaradi povezanosti med sestrama. Konec- potem ko v navalu besa ustreli Ano, ki je dala njegovi hčeri mamilo – je zanj negativen. Ne vemo, zato pa predvidevamo, da gre v zapor in tako za zmeraj izgubi ženo in hčer. Zanimivo je, da si kljub dejstvu, da žene ne ljubi, želi njeno vrnitev domov. A ne iz ljubezni, ampak pogreša gospodinjo, perico, skratka vdano ženo, ki je zanj storila vse. Dodaten plus je seveda hči Lena, na katero se spomni v trenutku, ko jo skoraj (ali pa jo?) izgubi. Takrat se iz »mačota«, ljubimca, nezvestega moža prelevi v skrbnega in prestrašenega očeta in temu (ne)primerno odreagira. Tragično je, da z ubojem Ane dokončno izgubi ženo in hčer – torej osebi, ki ju je poskušal vrniti v svoje življenje na rahlo čuden način (pijan in z revolverjem). David je zato tragična oseba, ki se ni znal in mogel spopasti z ljubezenskim razočaranjem iz mladosti. To pa zaznamuje njegovo nadaljnje življenje.<br />
<br />
===Dogajanje po dejanjih===<br />
Drama je sicer oblikovno deljena na dva dela, a vsebinsko se lepo nadaljuje, zato sem se odločila za predstavitev v enem kosu. Drama razkriva poglavitne probleme sodobne družine, med katerimi je v ospredju pomanjkanje komunikacije, ki vodi v nezadovoljstvo in celo v samomor. Predstavi se nam družina, ki jo sestavljajo tri sestre Ana, Adela (dvojčici) in Agata, njihov oče Ante, Adelina hči Lena in Adelin skoraj bivši mož David. Iz pogovorov izvemo, da je babica pred nekaj leti storila samomor – in to prav na dan obletnice poroke. Ta dan je nocoj, vse tri sestre pa so spet doma. Med pogovori se kaže njihovo nezadovoljstvo, ki ga eksplicitno ponazori Adela, ki pravi, da ima vsaka svoj kamenček in da bi se pri njih moralo imenovati Pri treh šepavkah. Agata je osamljena učiteljica, ki je pred leti izgubila moža. Otrok nista imela. Zdaj se je odločila, da bo vzela v rejo nekega dečka, kar pa sestrama, zlasti Adeli, ni všeč, saj nočeta, da bi se dom spremenil. Adelina težava je mož David, ki jo neprestano vara in ga je zato s hčerjo vred zapustila in se vrnila domov. Kasneje izvemo, da je David sprva hodil z Ano, a ga je ta zavrgla in se je nato poročil z Adelo, ki je nikoli ni imel resnično rad – bila je nadomestek za Ano. Adela si obupno želi, da se doma ne bi nič spremenilo (želi si stanje pred svojo poroko); ves čas pa tudi nadzira druge člane družine, zlasti očeta, ki se rad izgubi. Ana je pravo nasprotje svoje zagrenjene sestre. Je brezskrbna in plava v oblakih. Zdi se, da je narava med njima porazdelila lastnosti tako, da je vsako obdarila s tistimi, za katere je potem sestra dvojčica prikrajšana. Anina težava je, da se ne more ustaliti. Ves čas hlepi po nečem, kar še sama ne ve, kaj je. Ana hitro privabi ljudi, a jih potem ne zna obdržati. Je zelo dinamična in neprestano v gibanju. Sestri ji očitata pohotnost. Še vedno živi kot dekle, nasproti nje pa zato Adela s svojo resnostjo deluje prav stara, kar ji tudi očita hči Lena. Zdi se, da Lena krivi za razpad družine svojo mater. Očita ji, da se obnaša kot stara baba. V nasprotju s tem pa svojo teto Ano občuduje in jo ima rada. Zato se Adela boji, da bi ji Ana prevzela hčer. Oče Ante je nesrečna podoba vdovca, ki je po ženini smrti postal rahlo čudaški. Tolažbo išče v hčerah in se pogovarja z golobi, ki jih krmi s kamenčki. Pogosto se mu zdi, da je žena še živa. O njeni smrti se odkrito ne pogovarjajo. Zdi se, da se vsi čutijo krive. Oče pravi, da ji ni znal prav pokazati ljubezni in da sta po odhodu hčera ostala vsak zase kot dve osamljeni trdnjavi. Že skoraj bivši družinski član David je podoba moškega, ki je kot nadomestilo za izgubljeno ljubezen poročil njeno sestro dvojčico. Ana pravi, da vsi vedo, koga je imel rad in koga je poročil. Iz tega veje cinizem, ki ga Ana premore v polni meri in je zato pokazatelj, da se kljub lahkotnosti, brezskrbnosti v njej skriva oseba, ki je nezadovoljna in hlepi po nečem višjem. Adela meni, da je to otrok, Ana pa išče tolažbo v kokainu. Napetost v družini se stopnjuje, ko Lena vzame Anin kokain in ravno, ko se teta nanjo jezi, pozvoni. Prišel je močno vinjen David, ki namerava kar z revolverjem prepričati Adelo, da se z Leno vrneta domov. Vendar pa se ne more upreti skušnjavi, da ne bi nagovarjal Ano v ljubezensko igro. Toda zdi se, da je tokrat to preveč celo za Ano, ki sicer Adeli priznavava, da spi z Davidom. Prepir se stopnjuje, zberejo se vsi družinski člani in šele, ko se Lena, ki je med prepirom v stiski vzela še več Aninega kokaina, zgrudi, se pozornost preusmeri nanjo. David se iz zapuščenega moža in razočaranega ljubimca spremeni v očeta, ki v navalu skrbi in jeze ubije povzročiteljico nesreče Ano. Vendar pa se ne zaveda, da je s tem zapravil še zadnjo možnost, da bi se Adela z Leno kdaj vrnila k njemu. Z ubojem sestre dvojčice je ubil tudi del nje. Zgodba se razplete le delno odprto. Ne vemo, kaj se v bolnišnici zgodi z Leno – preživi ali ne? Ne vemo, kaj se zgodi z Davidom in kaj vse to pomeni za Adelo. Vemo le, da za Anteja in Agato življenje teče dalje, saj se na vratih pojavi deček, ki ga je vzela v rejo.<br />
<br />
===Jezik===<br />
V drami se pojavljajo različne jezikovne zvrsti in – kot je omenila Tatjana Stanič v svojem prispevku ob objavi drame v gledališkem listu – bi lahko rekli, da gre v drami za ples jezikovnih zvrsti. Že naslov in podnaslov kažeta jezikovno dvojnost: poetičnemu, metaforičnemu naslovu (Metuljev ples) sledi podnaslov (meščanska igra), ki nas prenese na realistična tla sodobnega sveta. Gre za prepletanje visoke, ritmizirane in pogosto tudi rimane govorice ter vsakdanjega, pogovornega in pogosto celo vulgarnega jezika. Osnova, tj. govorna podlaga, vseh oseb je t. i. splošni pogovorni jezik. Jezik pa je tudi pokazatelj karakternih lastnosti oseb. Tako nam Anina patetična govorica, ki deluje privzdignjeno in odmaknjeno, kaže njeno obrambo, Adelina govorna eksaktnost, zbranost pa je sredstvo ironije. Ante v redkih trenutkih jasne zavesti uporablja moralistični slog govorjenja, ko postaja zmeden, se niža tudi njegov jezik; pogosto pa se jezikovno z uporabo slengizmov približa govoru Lene in Ane. Agatino moralno poslanstvo vpliva tudi na izbor jezikovnih sredstev; David pa kot primer moškega šovinizma govori le s kratkimi in enostavnimi enopomenskimi stavki nizkega jezikovnega standarda. Lena kot pripadnica najstniške generacije uporablja seveda sleng, ki pa je malo prilagojen govornemu položaju z odraslimi.<br />
<br />
==Interpretacija==<br />
Meščanska drama Metuljev ples je prikaz, kaj storita bolečina in groza neizgovorjenega, odrinjenega in nepredelanega v družini. Zgodi se samomor, ki pusti močne posledice prizadetim družinskim članom, pojavi pa se tudi nezadovoljstvo s samim seboj in svojim življenjem, ki ga poskušajo sestre (in tudi oče) reševati vsaka na svoj način. Drama se ne konča pomirljivo, ampak se čustvena napetost stopnjuje do konca. Naslov Metuljev ples moramo razumeti metaforično. Lahko bi rekli, da predstavlja neko lahkotnost, brezskrbnost, svobodo in srečo, ki je v tej družini ni. Oče dosledno kliče hčere in vnukinjo metuljček, a že same se zavedajo, da so metulji brez kril. Ana tudi pove, da si želi biti kot metulj. Pravi, da hoče sanjati, se ljubiti, prepevati in plesati dneve in noči … kot metulj. A se zaveda, da tega ne bo dosegla, naj se še tako trudi. Vseh spon se ne bo rešila. Didaskalije napovedujejo, da se bo pri uprizoritvi v ozadju igrala glasba Metuljev ples. O tem, kakšne vrste glasba je to, se lahko bralec pouči sam. <br />
Drama je po temi in načinu obdelave značilna za avtoričino poetiko. Tudi tu se namreč avtorica zateče v okrilje družinske tematike, v okviru katere nakaže, da družina ni vselej tisto najlepše, najnežnejše na tem svetu, ki da njenim članom zavetje in toplino. Družina je pri Dragi Potočnjak vedno okrnjena, v neki točki ohromljena. V tej drami pride do izraza pomen preteklosti – zlasti družinske, ki lahko usodno zaznamuje sedanjost. Še huje je, če se o njej ne govori. Avtorica potrjuje, da brez dodelane, jasne preteklosti ne moremo v prihodnost.<br />
Vrlina drame je tudi v dialogih, skozi katere avtorica lepo prikaže družinske odnose, razmerja med osebami pa nam razkrije v njihovi večplastnosti. Lepo je združena ljubezen s sovraštvom, nesreča z upanjem, skrb z brezskrbnostjo. <br />
<br />
==Dosedanje uprizoritve==<br />
* 1996 SNG Drama Ljubljana, krstna, r. [[Boris Cavazza]]<br />
<br />
==Knjižne izdaje==<br />
*Gledališki list, Slovensko narodno gledališče, Ljubljana, 1996<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
*[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
*[http://www.drama.si/ SNG Drama]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14924Dragica Draga Potočnjak2007-03-27T11:57:48Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in [[eksperimentalno gledališče|eksperimentalnih gledališčih]] po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[Gledališka in lutkovna šola|GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Trenutno zaključuje specialistični študij [[dramska terapija|dramske terapije]] na PF v Ljubljani.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 2006 ''[[Za naše mlade dame]]''<br />
* 2006 ''[[Vse lepo in prav]]''<br />
* 2005 ''[[Che Guevara]]'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''[[Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink]]'' <br />
* 2004 ''[[Kekec]]'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''[[Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen]]''<br />
* 2001 ''[[La noche de Casandra]]''(več avtorjev)<br />
* 2002 ''[[Kalea]]''<br />
* 2000 ''[[Alisa, Alica]]''<br />
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''<br />
* 1996 ''[[Sanje in strah]]'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah''; ''Metuljev ples''; ''Alisa, Alica''; ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
*{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
*{{Doc|Vse_lepo_in_prav.doc-_januar_2007.doc|Vse lepo in prav}}<br />
*{{Doc|Hrup_slovenski.doc|Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen}}<br />
*{{Doc|Kalea.doc_december_2006.doc|Kalea}}<br />
*{{Doc|METULJ-1.doc|Metulj}}<br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] ali v literarnih revijah [[Sodobnost]], [[Dialogi]], [[Drugačnik]].<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. <br />
<br />
Tako je v drami Alisa, Alica izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. <br />
<br />
V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se mu kljub talentu in močni želji ne uspe iztrgati usodi in uresničiti svojo željo postati pevec – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. <br />
<br />
V drami Metuljev ples imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. <br />
<br />
Drama Vse lepo in prav je vsebinsko ravno diagonalno nasprotje naslova. Nič ni lepo in prav in na to nas poleg besed skozi celotno dogajanje napeljujejo namizne in stenske fotografije, ki dogajanje tudi usmerjajo. Doktor Bernard (psihiater) namesto da bi zdravil, zadaja bolečine in je še sam potreben terapije. Pojavijo se težave iz preteklosti. Doktor je bil sam žrtev nesrečnega otroštva (izvemo, da sta ga starša mučila) in je zato nesposoben ustvariti pristen stik s človekom. Posledično mesečno menjuje ženske, svojega otroka Filipa pa ne sprejme – njegovo mater je v nosečnosti zapustil; ni ji verjel, da je otrok njegov. Ko ga sin najde, doktor sprva meni, da je sin nor – to je namreč lažje sprejeti kot davno potlačeno resnico.<br />
<br />
Zadnja avtoričina drama Za naše mlade dame posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. Drama je zlasti zanimiva zato, ker je avtorica vanjo vpletla precej fantastičnih, nerealnih prizorov.<br />
<br />
Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je besedilo, ki sem ga predstavila (Metuljev ples). Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. <br />
<br />
Za Dragico Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je <br />
lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. <br />
<br />
Zdi se, da želi Dragica Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 [[Zlati lev]] – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 [[Župančičeva nagrada]] (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* gledališki list Metuljevega plesa<br />
*življenjepis (avtoričin lastni in s spletne strani SMG)<br />
*predavanja doc. dr. Mateje Pezdirc Bartol pri predmetu Novejša slovenska književnost 3<br />
<br />
==Strokovna literatura==<br />
<br />
*Pečovnik, Tina: Zgodovinska vsakdanjost. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.<br />
*Ržen, Sandra: Junaki "nove" vrste: dramski junak v devetdesetih. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.<br />
*Kušar, Jerneja: Katera bo katero: ženska dramatika v devetdesetih. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.<br />
*Ogorevc, Petra: Ravno tu in ravno zdaj. Dnevnik, 17. dec. 1996.<br />
*Ogorevc, Petra: Zadušljivi verizem. Dnevnik, 17. 4. 1996<br />
*Petrovič, Danica: Neznosna teža bivanja: Metuljev ples v Mali drami. Jana, 7. 1. 1997.<br />
*Ocepek, Pavel: Dramatika Drage Potočnjak. Maribor, 2005.<br />
*Janžekovič, Nina: Dramatika Dragice Potočnjak, analiza dram Metuljev ples, Alisa, Alica, Kalea s pomočjo modelov po Anne Übersfeld in zaprte in odprte forme Volkerja Klotza. Maribor, 2004.<br />
*Pezdirc-Bartol, Mateja: Marginalci v sodobni slovenski dramatiki. Treći hrvatsko-slovenski slavistični skup, 2006.<br />
*Zupančič, Matjaž idr.: Sodobna slovenska dramatika: slovenska dramatika danes. Ljubljana, Kulturno-umetniško društvo Sodobnost International, 2006.<br />
*Leiler, Ženja: Patologija na trhlih tleh: Slepe miši v Slovenskem mladinskem gledališču. Delo, 18. 4. 1996.<br />
*Fridl, Ignacija, J.: Iz družinskega zrcala: uspešna slovenska noviteta v Mali drami. Delo, 16. 12. 1996.<br />
*Pezdir, Slavko: Dvoje iger iz sedanjosti. Delo, 12. 12. 1996.<br />
*Koloini, Diana: Na robu niča. Slovensko mladinsko gledališče, 1996.<br />
*Čater, Tadej: Razvlečeno obtoževanje. Razgledi, 1. 5. 1996.<br />
*Kozak, Krištof Jacek: Proza življenja. Razgledi, 8. 1. 1997.<br />
*Hribar, Tine: Hrepenenje in nezadoščenost. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*Skubic, Barbara: Družinska sreča in sestrska ljubezen. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*Tekavčič-Grad, Onja: Nevzdržna zapuščina samomora. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*Stanič, Tatjana: Ples jezikovnih zvrsti v Metuljevem plesu. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*Pogorevc, Petra: Ravno tu in ravno zdaj. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*Smasek, Lojze: Tri sestre, dva očeta in ena vnukinja. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*Kozak, Krištof Jacek: Proza življenja. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*Predan Vasja: Sled odrskih senc. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*Lukan, Blaž: Izvori gledališča: gledališke rezidence. Dialogi, 35/3-4 1999.<br />
*Jurca Tadel, Vesna: Zlorabljeni motiv. Sodobnost, 48/5 2000.<br />
*Pezdir, Slavko: Alisa v deželi prikazni. Sodobnost, 48/5 2000.<br />
*Novak, Jernej: Dramolet o žrtvovanju. Sodobnost, 48/5 2000.<br />
*Lukan, Blaž: Svet v ruševinah: v graškem gledališču Theater im Keller so krstno uprizorili nagrajeno besedilo Dragice Potočnjak. Delo, 15. 3. 2003.<br />
*Vouk, Erika idr.: Prevajanja slovenskih literarnih besedil: slovenščina na tujih univerzah. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2004.<br />
<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopova nagrada| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeva nagrada| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrada Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14923Dragica Draga Potočnjak2007-03-24T10:59:31Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in [[eksperimentalno gledališče|eksperimentalnih gledališčih]] po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[Gledališka in lutkovna šola|GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij [[dramska terapija|dramske terapije]] na PF v Ljubljani.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 2006 ''[[Za naše mlade dame]]''<br />
* 2006 ''[[Vse lepo in prav]]''<br />
* 2005 ''[[Che Guevara]]'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''[[Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink]]'' <br />
* 2004 ''[[Kekec]]'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''[[Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen]]''<br />
* 2001 ''[[La noche de Casandra]]''<br />
* 2002 ''[[Kalea]]''<br />
* 2000 ''[[Alisa, Alica]]''<br />
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''<br />
* 1996 ''[[Sanje in strah]]'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah''; ''Metuljev ples''; ''Alisa, Alica''; ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
*{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
*{{Doc|Vse_lepo_in_prav.doc-_januar_2007.doc|Vse lepo in prav}}<br />
*{{Doc|Hrup_slovenski.doc|Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen}}<br />
*{{Doc|Kalea.doc_december_2006.doc|Kalea}}<br />
*{{Doc|METULJ-1.doc|Metulj}}<br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] ali v literarnih revijah [[Sodobnost]], [[Dialogi]], [[Drugačnik]].<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. <br />
<br />
Tako je v drami Alisa, Alica izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. <br />
<br />
V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se mu kljub talentu in močni želji ne uspe iztrgati usodi in uresničiti svojo željo postati pevec – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. <br />
<br />
V drami Metuljev ples imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. <br />
<br />
Drama Vse lepo in prav je vsebinsko ravno diagonalno nasprotje naslova. Nič ni lepo in prav in na to nas poleg besed skozi celotno dogajanje napeljujejo namizne in stenske fotografije, ki dogajanje tudi usmerjajo. Doktor Bernard (psihiater) namesto da bi zdravil, zadaja bolečine in je še sam potreben terapije. Pojavijo se težave iz preteklosti. Doktor je bil sam žrtev nesrečnega otroštva (izvemo, da sta ga starša mučila) in je zato nesposoben ustvariti pristen stik s človekom. Posledično mesečno menjuje ženske, svojega otroka Filipa pa ne sprejme – njegovo mater je v nosečnosti zapustil; ni ji verjel, da je otrok njegov. Ko ga sin najde, doktor sprva meni, da je sin nor – to je namreč lažje sprejeti kot davno potlačeno resnico.<br />
<br />
Zadnja avtoričina drama Za naše mlade dame posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. Drama je zlasti zanimiva zato, ker je avtorica vanjo vpletla precej fantastičnih, nerealnih prizorov.<br />
<br />
Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je besedilo, ki sem ga predstavila (Metuljev ples). Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. <br />
<br />
Za Dragico Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je <br />
lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. <br />
<br />
Zdi se, da želi Dragica Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 [[Zlati lev]] – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 [[Župančičeva nagrada]] (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* gledališki list Metuljevega plesa<br />
*življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br />
*avtoričin življenjepis na spletni strani SMG-ja<br />
*predavanja doc. dr. Mateje Pezdirc Bartol pri predmetu Novejša slovenska književnost 3<br />
<br />
==Strokovna literatura==<br />
<br />
*Pečovnik, Tina: Zgodovinska vsakdanjost. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.<br />
*Ržen, Sandra: Junaki "nove" vrste: dramski junak v devetdesetih. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.<br />
*Kušar, Jerneja: Katera bo katero: ženska dramatika v devetdesetih. Dramatična in teatralična devetdeseta? Ljubljana: AGRFT, 2005.<br />
*Ogorevc, Petra: Ravno tu in ravno zdaj. Dnevnik, 17. dec. 1996.<br />
*Ogorevc, Petra: Zadušljivi verizem. Dnevnik, 17. 4. 1996<br />
*Petrovič, Danica: Neznosna teža bivanja: Metuljev ples v Mali drami. Jana, 7. 1. 1997.<br />
*Ocepek, Pavel: Dramatika Drage Potočnjak. Maribor, 2005.<br />
*Janžekovič, Nina: Dramatika Dragice Potočnjak, analiza dram Metuljev ples, Alisa, Alica, Kalea s pomočjo modelov po Anne Übersfeld in zaprte in odprte forme Volkerja Klotza. Maribor, 2004.<br />
*Pezdirc-Bartol, Mateja: Marginalci v sodobni slovenski dramatiki. Treći hrvatsko-slovenski slavistični skup, 2006.<br />
*Zupančič, Matjaž idr.: Sodobna slovenska dramatika: slovenska dramatika danes. Ljubljana, Kulturno-umetniško društvo Sodobnost International, 2006.<br />
*Leiler, Ženja: Patologija na trhlih tleh: Slepe miši v Slovenskem mladinskem gledališču. Delo, 18. 4. 1996.<br />
*Fridl, Ignacija, J.: Iz družinskega zrcala: uspešna slovenska noviteta v Mali drami. Delo, 16. 12. 1996.<br />
*Pezdir, Slavko: Dvoje iger iz sedanjosti. Delo, 12. 12. 1996.<br />
*Koloini, Diana: Na robu niča. Slovensko mladinsko gledališče, 1996.<br />
*Čater, Tadej: Razvlečeno obtoževanje. Razgledi, 1. 5. 1996.<br />
*Kozak, Krištof Jacek: Proza življenja. Razgledi, 8. 1. 1997.<br />
*Hribar, Tine: Hrepenenje in nezadoščenost. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*Skubic, Barbara: Družinska sreča in sestrska ljubezen. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*Tekavčič-Grad, Onja: Nevzdržna zapuščina samomora. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*Stanič, Tatjana: Ples jezikovnih zvrsti v Metuljevem plesu. Gledališki list SNG Drama, dec. 1996.<br />
*Pogorevc, Petra: Ravno tu in ravno zdaj. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*Smasek, Lojze: Tri sestre, dva očeta in ena vnukinja. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*Kozak, Krištof Jacek: Proza življenja. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*Predan Vasja: Sled odrskih senc. Gledališki list SNG Drama, dec. 1997.<br />
*Lukan, Blaž: Izvori gledališča: gledališke rezidence. Dialogi, 35/3-4 1999.<br />
*Jurca Tadel, Vesna: Zlorabljeni motiv. Sodobnost, 48/5 2000.<br />
*Pezdir, Slavko: Alisa v deželi prikazni. Sodobnost, 48/5 2000.<br />
*Novak, Jernej: Dramolet o žrtvovanju. Sodobnost, 48/5 2000.<br />
*Lukan, Blaž: Svet v ruševinah: v graškem gledališču Theater im Keller so krstno uprizorili nagrajeno besedilo Dragice Potočnjak. Delo, 15. 3. 2003.<br />
*Vouk, Erika idr.: Prevajanja slovenskih literarnih besedil: slovenščina na tujih univerzah. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2004.<br />
<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopova nagrada| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeva nagrada| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrada Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14922Dragica Draga Potočnjak2007-03-24T10:48:24Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in [[eksperimentalno gledališče|eksperimentalnih gledališčih]] po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[Gledališka in lutkovna šola|GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij [[dramska terapija|dramske terapije]] na PF v Ljubljani.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 2006 ''[[Za naše mlade dame]]''<br />
* 2006 ''[[Vse lepo in prav]]''<br />
* 2005 ''[[Che Guevara]]'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''[[Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink]]'' <br />
* 2004 ''[[Kekec]]'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''[[Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen]]''<br />
* 2001 ''[[La noche de Casandra]]''<br />
* 2002 ''[[Kalea]]''<br />
* 2000 ''[[Alisa, Alica]]''<br />
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''<br />
* 1996 ''[[Sanje in strah]]'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah''; ''Metuljev ples''; ''Alisa, Alica''; ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
*{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
*{{Doc|Vse_lepo_in_prav.doc-_januar_2007.doc|Vse lepo in prav}}<br />
*{{Doc|Hrup_slovenski.doc|Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen}}<br />
*{{Doc|Kalea.doc_december_2006.doc|Kalea}}<br />
*{{Doc|METULJ-1.doc|Metulj}}<br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] ali v literarnih revijah [[Sodobnost]], [[Dialogi]], [[Drugačnik]].<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. <br />
<br />
Tako je v drami Alisa, Alica izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. <br />
<br />
V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se mu kljub talentu in močni želji ne uspe iztrgati usodi in uresničiti svojo željo postati pevec – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. <br />
<br />
V drami Metuljev ples imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. <br />
<br />
Drama Vse lepo in prav je vsebinsko ravno diagonalno nasprotje naslova. Nič ni lepo in prav in na to nas poleg besed skozi celotno dogajanje napeljujejo namizne in stenske fotografije, ki dogajanje tudi usmerjajo. Doktor Bernard (psihiater) namesto da bi zdravil, zadaja bolečine in je še sam potreben terapije. Pojavijo se težave iz preteklosti. Doktor je bil sam žrtev nesrečnega otroštva (izvemo, da sta ga starša mučila) in je zato nesposoben ustvariti pristen stik s človekom. Posledično mesečno menjuje ženske, svojega otroka Filipa pa ne sprejme – njegovo mater je v nosečnosti zapustil; ni ji verjel, da je otrok njegov. Ko ga sin najde, doktor sprva meni, da je sin nor – to je namreč lažje sprejeti kot davno potlačeno resnico.<br />
<br />
Zadnja avtoričina drama Za naše mlade dame posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. Drama je zlasti zanimiva zato, ker je avtorica vanjo vpletla precej fantastičnih, nerealnih prizorov.<br />
<br />
Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je besedilo, ki sem ga predstavila (Metuljev ples). Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. <br />
<br />
Za Dragico Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je <br />
lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. <br />
<br />
Zdi se, da želi Dragica Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 [[Zlati lev]] – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 [[Župančičeva nagrada]] (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* gledališki list Metuljevega plesa<br />
*življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br />
*avtoričin življenjepis na spletni strani SMG-ja<br />
*predavanja doc. dr. Mateje Pezdirc Bartol pri predmetu Novejša slovenska književnost 3<br />
<br />
==Strokovna literatura==<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopova nagrada| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeva nagrada| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrada Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14921Dragica Draga Potočnjak2007-03-24T10:46:48Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in [[eksperimentalno gledališče|eksperimentalnih gledališčih]] po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[Gledališka in lutkovna šola|GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij [[dramska terapija|dramske terapije]] na PF v Ljubljani.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 2006 ''[[Za naše mlade dame]]''<br />
* 2006 ''[[Vse lepo in prav]]''<br />
* 2005 ''[[Che Guevara]]'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''[[Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink]]'' <br />
* 2004 ''[[Kekec]]'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''[[Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen]]''<br />
* 2001 ''[[La noche de Casandra]]''<br />
* 2002 ''[[Kalea]]''<br />
* 2000 ''[[Alisa, Alica]]''<br />
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''<br />
* 1996 ''[[Sanje in strah]]'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah''; ''Metuljev ples''; ''Alisa, Alica''; ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
*{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
*{{Doc|Vse_lepo_in_prav.doc-_januar_2007.doc|Vse lepo in prav}}<br />
*{{Doc|Hrup_slovenski.doc|Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen}}<br />
*{{Doc|Kalea.doc_december_2006.doc|Kalea}}<br />
*{{Doc|METULJ-1.doc|Metulj}}<br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] ali v literarnih revijah [[Sodobnost]], [[Dialogi]], [[Drugačnik]].<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. <br />
<br />
Tako je v drami Alisa, Alica izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. <br />
<br />
V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se mu kljub talentu in močni želji ne uspe iztrgati usodi in uresničiti svojo željo postati pevec – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. <br />
<br />
V drami Metuljev ples imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. <br />
<br />
Drama Vse lepo in prav je vsebinsko ravno diagonalno nasprotje naslova. Nič ni lepo in prav in na to nas poleg besed skozi celotno dogajanje napeljujejo namizne in stenske fotografije, ki dogajanje tudi usmerjajo. Doktor Bernard (psihiater) namesto da bi zdravil, zadaja bolečine in je še sam potreben terapije. Pojavijo se težave iz preteklosti. Doktor je bil sam žrtev nesrečnega otroštva (izvemo, da sta ga starša mučila) in je zato nesposoben ustvariti pristen stik s človekom. Posledično mesečno menjuje ženske, svojega otroka Filipa pa ne sprejme – njegovo mater je v nosečnosti zapustil; ni ji verjel, da je otrok njegov. Ko ga sin najde, doktor sprva meni, da je sin nor – to je namreč lažje sprejeti kot davno potlačeno resnico.<br />
<br />
Zadnja avtoričina drama Za naše mlade dame posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. Drama je zlasti zanimiva zato, ker je avtorica vanjo vpletla precej fantastičnih, nerealnih prizorov.<br />
<br />
Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je obravnavano besedilo. Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. <br />
<br />
Za Dragico Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je <br />
lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. <br />
<br />
Zdi se, da želi Dragica Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 [[Zlati lev]] – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 [[Župančičeva nagrada]] (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* gledališki list Metuljevega plesa<br />
*življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br />
*avtoričin življenjepis na spletni strani SMG-ja<br />
*predavanja doc. dr. Mateje Pezdirc Bartol pri predmetu Novejša slovenska književnost 3<br />
<br />
==Strokovna literatura==<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopova nagrada| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeva nagrada| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrada Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14920Dragica Draga Potočnjak2007-03-24T10:44:08Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in [[eksperimentalno gledališče|eksperimentalnih gledališčih]] po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[Gledališka in lutkovna šola|GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij [[dramska terapija|dramske terapije]] na PF v Ljubljani.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 2006 ''[[Za naše mlade dame]]''<br />
* 2006 ''[[Vse lepo in prav]]''<br />
* 2005 ''[[Che Guevara]]'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''[[Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink]]'' <br />
* 2004 ''[[Kekec]]'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''[[Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen]]''<br />
* 2001 ''[[La noche de Casandra]]''<br />
* 2002 ''[[Kalea]]''<br />
* 2000 ''[[Alisa, Alica]]''<br />
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''<br />
* 1996 ''[[Sanje in strah]]'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah''; ''Metuljev ples''; ''Alisa, Alica''; ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
*{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
*{{Doc|Vse_lepo_in_prav.doc-_januar_2007.doc|Vse lepo in prav}}<br />
*{{Doc|Hrup_slovenski.doc|Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen}}<br />
*{{Doc|Kalea.doc_december_2006.doc|Kalea}}<br />
*{{Doc|METULJ-1.doc|Metulj}}<br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] ali v literarnih revijah [[Sodobnost]], [[Dialogi]], [[Drugačnik]].<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. <br />
<br />
Tako je v drami Alisa, Alica izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. <br />
<br />
V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se mu kljub talentu in močni želji ne uspe iztrgati usodi in uresničiti svojo željo postati pevec – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. <br />
<br />
V drami Metuljev ples imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. <br />
<br />
Drama Vse lepo in prav je vsebinsko ravno diagonalno nasprotje naslova. Nič ni lepo in prav in na to nas poleg besed skozi celotno dogajanje napeljujejo namizne in stenske fotografije, ki dogajanje tudi usmerjajo. Doktor Bernard (psihiater) namesto da bi zdravil, zadaja bolečine in je še sam potreben terapije. Pojavijo se težave iz preteklosti. Doktor je bil sam žrtev nesrečnega otroštva (izvemo, da sta ga starša mučila) in je zato nesposoben ustvariti pristen stik s človekom. Posledično mesečno menjuje ženske, svojega otroka Filipa pa ne sprejme – njegovo mater je v nosečnosti zapustil; ni ji verjel, da je otrok njegov. Ko ga sin najde, doktor sprva meni, da je sin nor – to je namreč lažje sprejeti kot davno potlačeno resnico.<br />
<br />
Zadnja avtoričina drama Za naše mlade dame pa posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. <br />
<br />
Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je obravnavano besedilo. Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. <br />
<br />
Za Dragico Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je <br />
lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. <br />
<br />
Zdi se, da želi Dragica Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 [[Zlati lev]] – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 [[Župančičeva nagrada]] (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* gledališki list Metuljevega plesa<br />
*življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br />
*avtoričin življenjepis na spletni strani SMG-ja<br />
*predavanja doc. dr. Mateje Pezdirc Bartol pri predmetu Novejša slovenska književnost 3<br />
<br />
==Strokovna literatura==<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopova nagrada| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeva nagrada| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrada Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14919Dragica Draga Potočnjak2007-03-23T16:44:17Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in [[eksperimentalno gledališče|eksperimentalnih gledališčih]] po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[Gledališka in lutkovna šola|GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij [[dramska terapija|dramske terapije]] na PF v Ljubljani.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 2006 ''[[Za naše mlade dame]]''<br />
* 2006 ''[[Vse lepo in prav]]''<br />
* 2005 ''[[Che Guevara]]'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''[[Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink]]'' <br />
* 2004 ''[[Kekec]]'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''[[Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen]]''<br />
* 2001 ''[[La noche de Casandra]]''<br />
* 2002 ''[[Kalea]]''<br />
* 2000 ''[[Alisa, Alica]]''<br />
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''<br />
* 1996 ''[[Sanje in strah]]'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah''; ''Metuljev ples''; ''Alisa, Alica''; ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
*{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
*{{Doc|Vse_lepo_in_prav.doc-_januar_2007.doc|Vse lepo in prav}}<br />
*{{Doc|Hrup_slovenski.doc|Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen}}<br />
*{{Doc|Kalea.doc_december_2006.doc|Kalea}}<br />
*{{Doc|METULJ-1.doc|Metulj}}<br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] ali v literarnih revijah [[Sodobnost]], [[Dialogi]], [[Drugačnik]].<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. <br />
<br />
Tako je v drami Alisa, Alica izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. <br />
<br />
V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se mu kljub talentu in močni želji ne uspe iztrgati usodi in uresničiti svojo željo postati pevec – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. <br />
<br />
V drami Metuljev ples imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. <br />
<br />
Zadnja avtoričina drama Za naše mlade dame pa posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. <br />
<br />
Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je obravnavano besedilo. Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. <br />
<br />
Za Dragico Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je <br />
lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. <br />
<br />
Zdi se, da želi Dragica Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 [[Zlati lev]] – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 [[Župančičeva nagrada]] (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* gledališki list Metuljevega plesa<br />
*življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br />
*avtoričin življenjepis na spletni strani SMG-ja<br />
*predavanja doc. dr. Mateje Pezdirc Bartol pri predmetu Novejša slovenska književnost 3<br />
<br />
==Strokovna literatura==<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopova nagrada| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeva nagrada| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrada Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14918Dragica Draga Potočnjak2007-03-23T11:19:48Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in [[eksperimentalno gledališče|eksperimentalnih gledališčih]] po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[Gledališka in lutkovna šola|GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij [[dramska terapija|dramske terapije]] na PF v Ljubljani.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 2006 ''[[Za naše mlade dame]]''<br />
* 2006 ''[[Vse lepo in prav]]''<br />
* 2005 ''[[Che Guevara]]'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''[[Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink]]'' <br />
* 2004 ''[[Kekec]]'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''[[Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen]]''<br />
* 2001 ''[[La noche de Casandra]]''<br />
* 2002 ''[[Kalea]]''<br />
* 2000 ''[[Alisa, Alica]]''<br />
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''<br />
* 1996 ''[[Sanje in strah]]'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah''; ''Metuljev ples''; ''Alisa, Alica''; ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
*{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
*{{Doc|Vse_lepo_in_prav.doc-_januar_2007.doc|Vse lepo in prav}}<br />
*{{Doc|Hrup_slovenski.doc|Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen}}<br />
*{{Doc|Kalea.doc_december_2006.doc|Kalea}}<br />
*{{Doc|METULJ-1.doc|Metulj}}<br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] ali v literarnih revijah [[Sodobnost]], [[Dialogi]], [[Drugačnik]].<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. <br />
<br />
Tako je v drami Alisa, Alica izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. <br />
<br />
V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se mu kljub talentu in močni želji ne uspe iztrgati usodi in uresničiti svojo željo postati pevec – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. <br />
<br />
V drami Metuljev ples imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. <br />
<br />
Zadnja avtoričina drama Za naše mlade dame pa posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. <br />
<br />
Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je obravnavano besedilo. Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. <br />
<br />
Za Dragico Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je <br />
lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. <br />
<br />
Zdi se, da želi Dragica Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 [[Zlati lev]] – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 [[Župančičeva nagrada]] (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* gledališki list Metuljevega plesa<br />
*življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br />
*avtoričin življenjepis na spletni strani SMG-ja<br />
*predavanja doc. dr. Mateje Pezdirc Bartol pri predmetu Novejša slovenska književnost 3<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopova nagrada| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeva nagrada| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrada Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14917Dragica Draga Potočnjak2007-03-23T11:13:34Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in [[eksperimentalno gledališče|eksperimentalnih gledališčih]] po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[Gledališka in lutkovna šola|GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij [[dramska terapija|dramske terapije]] na PF v Ljubljani.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 2006 ''[[Za naše mlade dame]]''<br />
* 2006 ''[[Vse lepo in prav]]''<br />
* 2005 ''[[Che Guevara]]'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''[[Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink]]'' <br />
* 2004 ''[[Kekec]]'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''[[Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen]]''<br />
* 2001 ''[[La noche de Casandra]]''<br />
* 2002 ''[[Kalea]]''<br />
* 2000 ''[[Alisa, Alica]]''<br />
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''<br />
* 1996 ''[[Sanje in strah]]'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah''; ''Metuljev ples''; ''Alisa, Alica''; ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
*{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
*{{Doc|Vse_lepo_in_prav.doc-_januar_2007.doc|Vse lepo in prav}}<br />
*{{Doc|Hrup_slovenski.doc|Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen}}<br />
*{{Doc|Kalea.doc_december_2006.doc|Kalea}}<br />
*{{Doc|METULJ-1.doc|Metulj}}<br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] ali v literarnih revijah [[Sodobnost]], [[Dialogi]], [[Drugačnik]].<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. <br />
<br />
Tako je v drami Alisa, Alica izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. <br />
<br />
V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se mu kljub talentu in močni želji ne uspe iztrgati usodi in uresničiti svojo željo postati pevec – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. <br />
<br />
V drami Metuljev ples imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. <br />
<br />
Zadnja avtoričina drama Za naše mlade dame pa posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. <br />
<br />
Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je obravnavano besedilo. Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. <br />
<br />
Za Dragico Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je <br />
lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. <br />
<br />
Zdi se, da želi Dragica Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 [[Zlati lev]] – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 [[Župančičeva nagrada]] (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
==Viri in literatura==<br />
* gledališki list Metuljevega plesa<br />
*življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br />
*avtoričin življenjepis na spletni strani SMG-ja<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopova nagrada| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeva nagrada| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrada Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14916Dragica Draga Potočnjak2007-03-22T09:45:40Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in [[eksperimentalno gledališče|eksperimentalnih gledališčih]] po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[Gledališka in lutkovna šola|GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij [[dramska terapija|dramske terapije]] na PF v Ljubljani.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 2006 ''[[Za naše mlade dame]]''<br />
* 2006 ''[[Vse lepo in prav]]''<br />
* 2005 ''[[Che Guevara]]'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''[[Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink]]'' <br />
* 2004 ''[[Kekec]]'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''[[Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen]]''<br />
* 2001 ''[[La noche de Casandra]]''<br />
* 2002 ''[[Kalea]]''<br />
* 2000 ''[[Alisa, Alica]]''<br />
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''<br />
* 1996 ''[[Sanje in strah]]'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah''; ''Metuljev ples''; ''Alisa, Alica''; ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
*{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
*{{Doc|Vse_lepo_in_prav.doc-_januar_2007.doc|Vse lepo in prav}}<br />
*{{Doc|Hrup_slovenski.doc|Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen}}<br />
*{{Doc|Kalea.doc_december_2006.doc|Kalea}}<br />
*{{Doc|METULJ-1.doc|Metulj}}<br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] ali v literarnih revijah [[Sodobnost]], [[Dialogi]], [[Drugačnik]].<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Avtoričina poetika==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. <br />
<br />
Tako je v drami Alisa, Alica izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. <br />
<br />
V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se mu kljub talentu in močni želji ne uspe iztrgati usodi in uresničiti svojo željo postati pevec – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. <br />
<br />
V drami Metuljev ples imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. <br />
<br />
Zadnja avtoričina drama Za naše mlade dame pa posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. <br />
<br />
Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je obravnavano besedilo. Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. <br />
<br />
Za Dragico Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je <br />
lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. <br />
<br />
Zdi se, da želi Dragica Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 [[Zlati lev]] – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 [[Župančičeva nagrada]] (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
==Viri in literatura==<br />
* gledališki list Metuljevega plesa<br />
*življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica<br />
*avtoričin življenjepis na spletni strani SMG-ja<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopova nagrada| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeva nagrada| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrada Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14909Dragica Draga Potočnjak2007-03-21T15:44:35Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in [[eksperimentalno gledališče|eksperimentalnih gledališčih]] po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[Gledališka in lutkovna šola|GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij [[dramska terapija|dramske terapije]] na PF v Ljubljani.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
V [[SMG]] je odigrala naslednje vloge:<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 2006 ''[[Za naše mlade dame]]''<br />
* 2006 ''[[Vse lepo in prav]]''<br />
* 2005 ''[[Che Guevara]]'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''[[Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink]]'' <br />
* 2004 ''[[Kekec]]'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''[[Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen]]''<br />
* 2001 ''[[La noche de Casandra]]''<br />
* 2002 ''[[Kalea]]''<br />
* 2000 ''[[Alisa, Alica]]''<br />
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''<br />
* 1996 ''[[Sanje in strah]]'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah''; ''Metuljev ples''; ''Alisa, Alica''; ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] ali v literarnih revijah [[Sodobnost]], [[Dialogi]], [[Drugačnik]].<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Avtoričina poetika==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. Tako je v drami Alisa, Alica izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se mu kljub talentu in močni želji ne uspe iztrgati usodi in uresničiti svojo željo postati pevec – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. V drami Metuljev ples imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. Zadnja avtoričina drama Za naše mlade dame pa posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je obravnavano besedilo. Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. Za Drago Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. Zdi se, da želi Draga Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 [[Zlati lev]] – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 [[Župančičeva nagrada]] (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopove nagrade| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeve nagrade| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrade Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Uporabnik:Natasa&diff=15102Uporabnik:Natasa2007-03-21T15:43:32Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>*'''ime''' Nataša<br />
*'''priimek''' Zobec<br />
*'''email''' natasa.zobec@guest.arnes.si<br />
*'''kraj bivanja''' Poljčane<br />
*'''leto rojstva''' 1984<br />
*'''status''' študentka slovenistike na Filofski fakulteti<br />
*'''interesne dejavnosti''' branje romanov, športno udejstvovanje v smislu zdrav duh v zdravem telesu</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Uporabnik:Natasa&diff=15101Uporabnik:Natasa2007-03-21T15:42:18Z<p>Natasa: New page: *'''ime''' Nataša *'''priimek''' Zobec *'''email''' natasa.zobec@guest.arnes.si *'''kraj bivanja''' Poljčane *'''leto rojstva''' 1984 *'''status''' študentka slovenistike *'''področje ...</p>
<hr />
<div>*'''ime''' Nataša<br />
*'''priimek''' Zobec<br />
*'''email''' natasa.zobec@guest.arnes.si<br />
*'''kraj bivanja''' Poljčane<br />
*'''leto rojstva''' 1984<br />
*'''status''' študentka slovenistike<br />
*'''področje zanimanja''' branje romanov<br />
*'''drugo''' športno udejstvovanje v smislu zdrav duh v zdravem telesu</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14906Dragica Draga Potočnjak2007-03-20T22:44:57Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in [[eksperimentalno gledališče|eksperimentalnih gledališčih]] po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij [[dramska terapija|dramske terapije]] na PF v Ljubljani.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
V [[SMG]] je odigrala naslednje vloge:<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 2006 ''Za naše mlade dame''<br />
* 2006 ''Vse lepo in prav''<br />
* 2005 ''Che Guevara'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink'' <br />
* 2004 ''Kekec'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
* 2001 ''La noche de Casandra''<br />
* 2002 ''Kalea''<br />
* 2000 ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 ''Metuljev ples''<br />
* 1996 ''Sanje in strah'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah''; ''Metuljev ples''; ''Alisa, Alica''; ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] ali v literarnih revijah [[Sodobnost]], [[Dialogi]], [[Drugačnik]].<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Avtoričina poetika==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. Tako je v drami Alisa, Alica izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se mu kljub talentu in močni želji ne uspe iztrgati usodi in uresničiti svojo željo postati pevec – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. V drami Metuljev ples imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. Zadnja avtoričina drama Za naše mlade dame pa posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je obravnavano besedilo. Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. Za Drago Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. Zdi se, da želi Draga Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 [[Zlati lev]] – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 [[Župančičeva nagrada]] (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
<br />
==Posebni članki==<br />
===[[Draga Potočnjak/Predstavitev drame Metuljev ples, avtorica: Nataša|Predstavitev drame Metuljev ples]]===<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopove nagrade| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeve nagrade| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrade Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14905Dragica Draga Potočnjak2007-03-20T22:39:20Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in [[eksperimentalno gledališče|eksperimentalnih gledališčih]] po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij [[dramska terapija|dramske terapije]] na PF v Ljubljani.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
V [[SMG]] je odigrala naslednje vloge:<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 2006 ''Za naše mlade dame''<br />
* 2006 ''Vse lepo in prav''<br />
* 2005 ''Che Guevara'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink'' <br />
* 2004 ''Kekec'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
* 2001 ''La noche de Casandra''<br />
* 2002 ''Kalea''<br />
* 2000 ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 ''Metuljev ples''<br />
* 1996 ''Sanje in strah'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah''; ''Metuljev ples''; ''Alisa, Alica''; ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] ali v literarnih revijah [[Sodobnost]], [[Dialogi]], [[Drugačnik]].<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Avtoričina poetika==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. Tako je v drami Alisa, Alica izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se mu kljub talentu in močni želji ne uspe iztrgati usodi in uresničiti svojo željo postati pevec – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. V drami Metuljev ples imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. Zadnja avtoričina drama Za naše mlade dame pa posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je obravnavano besedilo. Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. Za Drago Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. Zdi se, da želi Draga Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 [[Zlati lev]] – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 [[Župančičeva nagrada]] (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopove nagrade| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeve nagrade| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrade Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Metuljev_ples&diff=14971Metuljev ples2007-03-20T22:38:20Z<p>Natasa: Removing all content from page</p>
<hr />
<div></div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14904Dragica Draga Potočnjak2007-03-20T22:20:07Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in [[eksperimentalno gledališče|eksperimentalnih gledališčih]] po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij [[dramska terapija|dramske terapije]] na PF v Ljubljani.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
V [[SMG]] je odigrala naslednje vloge:<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 2006 ''Za naše mlade dame''<br />
* 2006 ''Vse lepo in prav''<br />
* 2005 ''Che Guevara'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink'' <br />
* 2004 ''Kekec'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
* 2001 ''La noche de Casandra''<br />
* 2002 ''Kalea''<br />
* 2000 ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''<br />
* 1996 ''Sanje in strah'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah''; ''Metuljev ples''; ''Alisa, Alica''; ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] ali v literarnih revijah [[Sodobnost]], [[Dialogi]], [[Drugačnik]].<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Avtoričina poetika==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. Tako je v drami Alisa, Alica izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se mu kljub talentu in močni želji ne uspe iztrgati usodi in uresničiti svojo željo postati pevec – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. V drami Metuljev ples imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. Zadnja avtoričina drama Za naše mlade dame pa posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je obravnavano besedilo. Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. Za Drago Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. Zdi se, da želi Draga Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 [[Zlati lev]] – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 [[Župančičeva nagrada]] (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopove nagrade| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeve nagrade| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrade Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14903Dragica Draga Potočnjak2007-03-20T22:18:27Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in [[eksperimentalno gledališče|eksperimentalnih gledališčih]] po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij [[dramska terapija|dramske terapije]] na PF v Ljubljani.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
V [[SMG]] je odigrala naslednje vloge:<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 2006 ''Za naše mlade dame''<br />
* 2006 ''Vse lepo in prav''<br />
* 2005 ''Che Guevara'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink'' <br />
* 2004 ''Kekec'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
* 2001 ''La noche de Casandra''<br />
* 2002 ''Kalea''<br />
* 2000 ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''<br />
* 1996 ''Sanje in strah'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah''; ''Metuljev ples''; ''Alisa, Alica''; ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] ali v literarnih revijah Sodobnost, Dialogi, Drugačnik.<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Avtoričina poetika==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. Tako je v drami Alisa, Alica izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se mu kljub talentu in močni želji ne uspe iztrgati usodi in uresničiti svojo željo postati pevec – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. V drami Metuljev ples imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. Zadnja avtoričina drama Za naše mlade dame pa posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je obravnavano besedilo. Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. Za Drago Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. Zdi se, da želi Draga Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 [[Zlati lev]] – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 [[Župančičeva nagrada]] (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopove nagrade| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeve nagrade| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrade Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14902Dragica Draga Potočnjak2007-03-20T22:10:55Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in eksperimentalnih gledališčih po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij dramske terapije na PF v Ljubljani.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
V [[SMG]] je odigrala naslednje vloge:<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 2006 ''Za naše mlade dame''<br />
* 2006 ''Vse lepo in prav''<br />
* 2005 ''Che Guevara'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink'' <br />
* 2004 ''Kekec'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
* 2001 ''La noche de Casandra''<br />
* 2002 ''Kalea''<br />
* 2000 ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''<br />
* 1996 ''Sanje in strah'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah''; ''Metuljev ples''; ''Alisa, Alica''; ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na Radiu Slovenija ali v literarnih revijah Sodobnost, Dialogi, Drugačnik.<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Avtoričina poetika==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. Tako je v drami Alisa, Alica izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se mu kljub talentu in močni želji ne uspe iztrgati usodi in uresničiti svojo željo postati pevec – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. V drami Metuljev ples imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. Zadnja avtoričina drama Za naše mlade dame pa posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, ki se prepleta s problemom alkoholizma in nasilja nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala, in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je obravnavano besedilo. Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. Za Drago Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. Zdi se, da želi Draga Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 Zlati lev – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 Župančičeva nagrada (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopove nagrade| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeve nagrade| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrade Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14901Dragica Draga Potočnjak2007-03-20T22:08:38Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in eksperimentalnih gledališčih po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij dramske terapije na PF v Ljubljani.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
V [[SMG]] je odigrala naslednje vloge:<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 2006 ''Za naše mlade dame''<br />
* 2006 ''Vse lepo in prav''<br />
* 2005 ''Che Guevara'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink'' <br />
* 2004 ''Kekec'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
* 2001 ''La noche de Casandra''<br />
* 2002 ''Kalea''<br />
* 2000 ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''<br />
* 1996 ''Sanje in strah'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah''; ''Metuljev ples''; ''Alisa, Alica''; ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na Radiu Slovenija ali v literarnih revijah Sodobnost, Dialogi, Drugačnik.<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Avtoričina poetika==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. Tako je v drami Alisa, Alica izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se mu kljub talentu in močni želji ne uspe iztrgati usodi in uresničiti svojo željo postati pevec – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. V drami Metuljev ples imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. Zadnja avtoričina drama Za naše mlade dame pa posega v tabuizirano temo družinskega spolnega nasilja nad otrokom, alkoholizmom in nasiljem nad šibkejšimi člani družine. Deklica je v stiski sama, zaman upa, da ji bo mati pomagala in jo zaradi tega smrtno zasovraži. Drama se konča tragično. Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je obravnavano besedilo. Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. Za Drago Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. Zdi se, da želi Draga Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 Zlati lev – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 Župančičeva nagrada (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopove nagrade| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeve nagrade| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrade Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Metuljev_ples&diff=14970Metuljev ples2007-03-20T20:14:54Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>'''Metuljev ples (meščanska drama)'''<br />
<br />
*krstna uprizoritev: 13. decembra 1996 v SNG Drami<br />
*2 dejanji, 6 oseb<br />
*prostor in čas: drama se dogaja danes, v stari podeželski vili; vse se zgodi v enem večeru<br />
*osebe: 3 sestre (Adela – Ada (38 let, kirurginja), Ana (38 let, trenutno brezposelna novinarka) in Agata (50 let, učiteljica)), oče sester Ante (75 let), Lena (15 let, gimnazijka, Adelina in Davidova hči), David (49 let, Adelin mož, policist)<br />
*nominacija za Grumovo nagrado<br />
<br />
==Vsebina==<br />
<br />
Drama razkriva poglavitne probleme sodobne družine, med katerimi je v ospredju pomanjkanje komunikacije, ki vodi v nezadovoljstvo in celo v samomor. Predstavi se nam družina, ki jo sestavljajo tri sestre Ana, Adela (dvojčici) in Agata, njihov oče Ante, Adelina hči Lena in Adelin skoraj bivši mož David. Iz pogovorov izvemo, da je babica pred nekaj leti storila samomor – in to prav na dan obletnice poroke. Ta dan je nocoj, vse tri sestre pa so spet doma. Med pogovori se kaže njihovo nezadovoljstvo, ki ga eksplicitno ponazori Adela, ki pravi, da ima vsaka svoj kamenček in da bi se pri njih moralo imenovati Pri treh šepavkah. Agata je osamljena učiteljica, ki je pred leti izgubila moža. Otrok nista imela. Zdaj se je odločila, da bo vzela v rejo nekega dečka, kar pa sestrama, zlasti Adeli, ni všeč, saj nočeta, da bi se dom spremenil. Adelina težava je mož David, ki jo neprestano vara in ga je zato s hčerjo vred zapustila in se vrnila domov. Kasneje izvemo, da je David sprva hodil z Ano, a ga je ta zavrgla in se je nato poročil z Adelo, ki je nikoli ni imel resnično rad – bila je nadomestek za Ano. Adela si obupno želi, da se doma ne bi nič spremenilo (želi si stanje pred svojo poroko); ves čas pa tudi nadzira druge člane družine, zlasti očeta, ki se rad izgubi. Ana je pravo nasprotje svoje zagrenjene sestre. Je brezskrbna in plava v oblakih. Zdi se, da je narava med njima porazdelila lastnosti tako, da je vsako obdarila s tistimi, za katere je potem sestra dvojčica prikrajšana. Anina težava je, da se ne more ustaliti. Ves čas hlepi po nečem, kar še sama ne ve, kaj je. Ana hitro privabi ljudi, a jih potem ne zna obdržati. Je zelo dinamična in neprestano v gibanju. Sestri ji očitata pohotnost. Še vedno živi kot dekle, nasproti nje pa zato Adela s svojo resnostjo deluje prav stara, kar ji tudi očita hči Lena. Zdi se, da Lena krivi za razpad družine svojo mater. Očita ji, da se obnaša kot stara baba. V nasprotju s tem pa svojo teto Ano občuduje in jo ima rada. Zato se Adela boji, da bi ji Ana prevzela hčer. Oče Ante je nesrečna podoba vdovca, ki je po ženini smrti postal rahlo čudaški. Tolažbo išče v hčerah in se pogovarja z golobi, ki jih krmi s kamenčki. Pogosto se mu zdi, da je žena še živa. O njeni smrti se odkrito ne pogovarjajo. Zdi se, da se vsi čutijo krive. Oče pravi, da ji ni znal prav pokazati ljubezni in da sta po odhodu hčera ostala vsak zase kot dve osamljeni trdnjavi. Že skoraj bivši družinski član David je podoba moškega, ki je kot nadomestilo za izgubljeno ljubezen poročil njeno sestro dvojčico. Ana pravi, da vsi vedo, koga je imel rad in koga je poročil. Iz tega veje cinizem, ki ga Ana premore v polni meri in je zato pokazatelj, da se kljub lahkotnosti, brezskrbnosti v njej skriva oseba, ki je nezadovoljna in hlepi po nečem višjem. Adela meni, da je to otrok, Ana pa išče tolažbo v kokainu. Napetost v družini se stopnjuje, ko Lena vzame Anin kokain in ravno, ko se teta nanjo jezi, pozvoni. Prišel je močno vinjen David, ki namerava kar z revolverjem prepričati Adelo, da se z Leno vrneta domov. Vendar pa se ne more upreti skušnjavi, da ne bi nagovarjal Ano v ljubezensko igro. Toda zdi se, da je tokrat to preveč celo za Ano, ki sicer Adeli priznavava, da spi z Davidom. Prepir se stopnjuje, zberejo se vsi družinski člani in šele, ko se Lena, ki je med prepirom v stiski vzela še več Aninega kokaina, zgrudi, se pozornost preusmeri nanjo. David se iz zapuščenega moža in razočaranega ljubimca spremeni v očeta, ki v navalu skrbi in jeze ubije povzročiteljico nesreče Ano. Vendar pa se ne zaveda, da je s tem zapravil še zadnjo možnost, da bi se Adela z Leno kdaj vrnila k njemu. Z ubojem sestre dvojčice je ubil tudi del nje. Zgodba se razplete le delno odprto. Ne vemo, kaj se v bolnišnici zgodi z Leno – preživi ali ne? Ne vemo, kaj se zgodi z Davidom in kaj vse to pomeni za Adelo. Vemo le, da za Anteja in Agato življenje teče dalje, saj se na vratih pojavi deček, ki ga je vzela v rejo.<br />
<br />
==Oznaka oseb==<br />
<br />
Adela - Ada: 38-letna kirurginja, ki je po letih zakona zapustila moža Davida in se s hčerjo vrnila domov. Je umirjena, resna in zrela oseba. Moževo varanje jo je globoko prizadelo. Počuti se staro in utrujeno. Poročila se je z nekdanjim fantom svoje sestre dvojčice Ana, ki jo ima kljub vsem napakam zelo rada. Zdi se nenavadno in težko razumljivo, zakaj ji ne zameri, ko ji Ana pove, da še vedno spi z njenim možem. Dozdeva se, da sestrske vezi ne more pretrgati naklonjenost do istega moškega in da za nastalo težavo krivi predvsem Davida. Hčer Leno ima rada in je do nje materinsko stroga in zaščitniškega, česar pa slednja vedno ne razume in se zato zelo naveže na teto Ano, ki je materino popolno nasprotje. To je razlog za Adelin strah, da ji bo sestra prevzela hčer. Adela je tudi tista, ki ne mara sprememb v hiši in si želi, da bi bilo vse tako, kot je bilo pred njeno poroko. To nam da misliti, da se je po poroki stanje znatno poslabšalo in si želi vrnitve v ta (zanjo srečni) čas. Polna je tudi skrbi za očeta, ki si po materini smrti ni nikoli opomogel. <br />
<br />
Ana: 38-letna trenutno brezposelna novinarka, lahkotnejša polovica sester dvojčic, ki deluje vedro, brezskrbno, a pod ometom veselja se skriva cinizem, ki kaže, da vse le ni tako rožnato. Ana namreč hrepeni po nasmehih, plesu, veselju, ljubezni … Je nestanovitna, vihrava. Hitro najde prijatelje, a jih ne zna obdržati. Čeprav poskuša živeti kot mlado dekle, se zaveda, da to ni. V sestri dvojčici namreč vidi svoj odsev. Na Adelo je zelo navezana, a je to ne ovira pri ljubimkanju z njenim možem Davidom, svojim nekdanjim fantom, ki se ga je naveličala in ga zavrgla. Zna biti tudi kruta, kar se izkaže, ko sestri pove, da je bila z njenim možem in da ni bilo slabo. Za bralca je to primer krutosti brez meja. Namerno je prizadela osebo, ki ji je najbližja. Če se vprašamo zakaj, bi lahko odgovorili, da si je hotela olajšati vest, ki jo je mučila ob prevari sestre. Nečakinjo Leno ima rada, a se do nje obnaša neodgovorno, bolj ji je prijateljica kot teta. Zato se tudi zgodi, da Lena pride do njenih mamil, kar povzroči tragedijo.<br />
<br />
Agata: 50-letna učiteljica, v svojih besedah in dejanjih zmerna, skrbna in po svoje nesrečna. Njeno življenje je po smrti (pred leti) moža prazno. Otrok nista imela in ni popolnoma jasno, zakaj ne (mislimo si, da jih nista mogla). Zato si zdaj zaželi vzeti v rejo dečka (v ospredje pride stereotipni negativni odziv sester, ko izvedo, da je deček musliman). Ker ji Adela oporeka, se rahlo spreta. Adela ji pove kruto resnico, ki je sama ne upa izgovoriti. In sicer Agata se boji ostati sama. Druga resnica pa je, da svoje žalosti in strahu ni pripravljena deliti s svojimi domačimi. Tako Adeli reče: »Ti bo laže, ko me boš gledala, kako trpim? Bo potem tvoja nesreča manjša?« gre torej za osamljeno žensko, ki se iz srednjih let počasi pomika v starost in se ob tem zaveda, da življenje teče mimo nje – ona pa ostaja praznih rok in brez izpolnitve svojih mladostnih želja in idealov. Pa vendar konec drame s prihodom dečka zanjo odpira možnosti za svetlo prihodnost.<br />
<br />
Ante: 75-letni oče, ki je postal po smrti žene in matere svojih treh hčera rahlo čudaški. Pogosto se namreč pogovarja z namišljenimi golobi in jih hrani s kamenčki. Pa še izgublja se, zato so hčere v skrbeh zanj in ga samega ne pustijo iz hiše. Preko dialogov izvemo, da se je njegova žena obesila – in to prav na obletnico njune poroke. In čeprav se o tem ne pogovarjajo (gre za družinsko tabutemo), zgleda, da je moralo biti nekaj hudo narobe. Ante v dialogu pove, da morda ni dovolj pokazal svoje ljubezni do žene in otrok in tega mu je žal. Vsi pa se čutijo krive za tragedijo, saj vsak išče krivca v sebi. Zato do odprtega pogovora o tem ne pride. Ves čas drame deluje zmedeno. Hčeram in vnukinji poskuša ugajati, kar se opazi tudi na jezikovni ravni (npr. v pogovoru z vnukinjo uporablja slengovske izraze). Tudi zanj se drama konča pozitivno z upanjem na boljšo prihodnost, kolikor je še ima.<br />
<br />
Lena: 15-letna Adelina in Davidova hči, gimnazijka, ki deluje mladostno razigrano, a hkrati je globoko ranjena ob prihajajoči ločitvi staršev. Za vse skupaj krivi mater. Očita ji, da se obnaša kot stara baba in da ni čudno, da je oče ni več maral. Po tej strani se postavi izrazito na stran očeta. Zdi se, da si želi mater, kot je njena teta Ana, ki je nikoli ne omejuje in ne krega. In še mladostna in privlačna ženska je. Kdo pa ne bi imel takšne mame? Vendar kljub temu, da deluje kot mlada dama, ki se že zaveda odnosov med partnerjema in jih celo že vrednoti, v trenutku stiske (prepir tete in očeta) reagira kot otrok in se za prebroditev krize posluži prvega sredstva (mamila), ki ga je imela pri roki. Njena prihodnost – njeno življenje tako na koncu drame visi na nitki in ni jasno, kaj jo čaka, če jo sploh kaj.<br />
<br />
David: 40-letni policist, Adelin mož, ki nikoli ni prebolel mladostne ljubezni Ane in se je zato v zameno poročil z njeno sestro dvojčico. Vendar pa Adela ni in nikoli ne bo Ana, zato njuna zveza ni uspešna in ženo vara. Ana je v dialogu omenila, da vsi vedo, koga je ljubil in koga poročil. Izjava nakazuje, da je bil ljubezenski trikotnik jasen vsem, zato so vsi vpleteni krivi za nastalo situacijo. Pravi tudi, da se je z Adelo poročil zato, da bo na poti v njeno spalnico lahko videl Ano. To pa vodi v nesrečo. Gre za enostransko ljubezen, ljubezen po sili, ki je še bolj zapletena zaradi povezanosti med sestrama. Konec- potem ko v navalu besa ustreli Ano, ki je dala njegovi hčeri mamilo – je zanj negativen. Ne vemo, zato pa predvidevamo, da gre v zapor in tako za zmeraj izgubi ženo in hčer. Zanimivo je, da si kljub dejstvu, da žene ne ljubi, želi njeno vrnitev domov. A ne iz ljubezni, ampak pogreša gospodinjo, perico, skratka vdano ženo, ki je zanj storila vse. Dodaten plus je seveda hči Lena, na katero se spomni v trenutku, ko jo skoraj (ali pa jo?) izgubi. Takrat se iz »mačota«, ljubimca, nezvestega moža prelevi v skrbnega in prestrašenega očeta in temu (ne)primerno odreagira. Tragično je, da z ubojem Ane dokončno izgubi ženo in hčer – torej osebi, ki ju je poskušal vrniti v svoje življenje na rahlo čuden način (pijan in z revolverjem). David je zato tragična oseba, ki se ni znal in mogel spopasti z ljubezenskim razočaranjem iz mladosti. To pa zaznamuje njegovo nadaljnje življenje.<br />
<br />
==Čas in prostor drame==<br />
<br />
Glede časa, prostora in dejanja je drama lep primerek klasicistične enotnosti drame, saj so čas, prostor in dejanje enotni. Vse se zgodi v enem (poznem) večeru, ko se osebe že odpravljajo (ali pa so se že) spat. Prostor dogajanja je ves čas meščanska vila, ki ni opremljena po najnovejši modi. Podrobneje je opisana jedilnica, kjer se odvija večina dogajanja. Poudarjeno je, da je pohištvo staro in da je nekdaj lepa luč nad njo poškodovana. Zato vse skupaj deluje zanemarjeno. Lahko bi rekli, da morda že sama »scena« napoveduje, da je v družini nekaj narobe. Podatke o času in prostoru najdemo tako v didaskalijah kot tudi v dialogu samem. Že sam podnaslov (meščanska drama) nam pove, da se bo dogajanje odvijalo v mestu.<br />
<br />
==Jezik==<br />
<br />
V drami se pojavljajo različne jezikovne zvrsti in – kot je omenila Tatjana Stanič v svojem prispevku ob objavi drame v gledališkem listu – bi lahko rekli, da gre v drami za ples jezikovnih zvrsti. Že naslov in podnaslov kažeta jezikovno dvojnost: poetičnemu, metaforičnemu naslovu (Metuljev ples) sledi podnaslov (meščanska igra), ki nas prenese na realistična tla sodobnega sveta. Gre za prepletanje visoke, ritmizirane in pogosto tudi rimane govorice ter vsakdanjega, pogovornega in pogosto celo vulgarnega jezika. Osnova, tj. govorna podlaga, vseh oseb je t. i. splošni pogovorni jezik. Jezik pa je tudi pokazatelj karakternih lastnosti oseb. Tako nam Anina patetična govorica, ki deluje privzdignjeno in odmaknjeno, kaže njeno obrambo, Adelina govorna eksaktnost, zbranost pa je sredstvo ironije. Ante v redkih trenutkih jasne zavesti uporablja moralistični slog govorjenja, ko postaja zmeden, se niža tudi njegov jezik; pogosto pa se jezikovno z uporabo slengizmov približa govoru Lene in Ane. Agatino moralno poslanstvo vpliva tudi na izbor jezikovnih sredstev; David pa kot primer moškega šovinizma govori le s kratkimi in enostavnimi enopomenskimi stavki nizkega jezikovnega standarda. Lena kot pripadnica najstniške generacije uporablja seveda sleng, ki pa je malo prilagojen govornemu položaju z odraslimi.<br />
<br />
==Povzemalna misel==<br />
<br />
Meščanska drama Metuljev ples je prikaz, kaj storita bolečina in groza neizgovorjenega, odrinjenega in nepredelanega v družini. Zgodi se samomor, ki pusti močne posledice prizadetim družinskim članom, pojavi pa se tudi nezadovoljstvo s samim seboj in svojim življenjem, ki ga poskušajo sestre (in tudi oče) reševati vsaka na svoj način. Drama se ne konča pomirljivo, ampak se čustvena napetost stopnjuje do konca. Naslov Metuljev ples moramo razumeti metaforično. Lahko bi rekli, da predstavlja neko lahkotnost, brezskrbnost, svobodo in srečo, ki je v tej družini ni. Oče dosledno kliče hčere in vnukinjo metuljček, a že same se zavedajo, da so metulji brez kril. Ana tudi pove, da si želi biti kot metulj. Pravi, da hoče sanjati, se ljubiti, prepevati in plesati dneve in noči … kot metulj. A se zaveda, da tega ne bo dosegla, naj se še tako trudi. Vseh spon se ne bo rešila. Didaskalije napovedujejo, da se bo pri uprizoritvi igrala v ozadju glasba Metuljev ples.</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14900Dragica Draga Potočnjak2007-03-20T20:14:19Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. Deluje tudi v drugih poklicnih in eksperimentalnih gledališčih po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so [[Tomaž Pandur]], [[Rahim Burhan]], [[Dušan Jovanović]], [[Janez Pipan]], [[Matjaž Berger]], [[Dragan Živadinov]] … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na [[GILŠ]] (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij dramske terapije na PF v Ljubljani.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: ''Britanicus'' (1979), ''Rdeči mlin'' (1979), ''Peržani'' (1980), ''Missa in a minor'' (1981), ''Svatba'' (1980), ''Medejina otroka'' (1981), ''Romeo in Julija – Komentarji'' (1983), ''Ana'' (1984), ''Bolna nevesta'' (1984), ''Carmina burana'' (1984), ''Vojna skrivnost'' (1985), ''Lepotica in zver'' (1985), ''Blodnje'' (1986), ''Antigona'', ''Ojdip'', ''Ojdip na Kolonu'' (1987), ''Pisma Jožefini'' (1987), ''Balkon'' (1988), ''Krokar'' (1991), ''Prebujenje pomladi'' (1993), ''Ruska misija'' (1994), ''Lepa Vida'' (1995), ''Slepe miši'' (1996), ''Deklica in kontrabas'' (1998), ''Glas'' (1999), ''Matilda'' (2001), ''Ime rože'' (2002), ''Kekec'' (2004), ''Che Guevara'' (2005).<br />
<br />
V [[SMG]] je odigrala naslednje vloge:<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: ''Razseljena oseba'' (1982), ''Dih'' (1983), ''Dražgoška bitka'' (1984), ''Prestop'' (1977), ''Iskanja'' (1998), ''Praznovanje pomladi'' (1987), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Babica gre na jug'' (1990), ''Jerca'' (1979), ''Brucka'' (1980), ''Rdeči gardist'' (1981), ''Pepelnica'' (1982), ''Ko poje čuk'' (1979), ''Dosjeji'' (1996), ''Želim vse'' (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 2006 ''Za naše mlade dame''<br />
* 2006 ''Vse lepo in prav''<br />
* 2005 ''Che Guevara'' (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2005 ''Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink'' <br />
* 2004 ''Kekec'' (dramatizacija po Vandotu) <br />
* 2003 ''Eurotrans – Smer zahod''<br />
* 2003 ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
* 2001 ''La noche de Casandra''<br />
* 2002 ''Kalea''<br />
* 2000 ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 ''[[Metuljev ples]]''<br />
* 1996 ''Sanje in strah'' (uprizorjena pod naslovom ''Slepe miši'')<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame ''Sanje in strah''; ''Metuljev ples''; ''Alisa, Alica''; ''Kalea'' in ''Vse lepo in prav'' je bila Draga Potočnjak nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1995 ''Mirna Bosna''<br />
*1994 ''Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam''<br />
*1993 ''Hiša brez strehe''<br />
*1991 ''Srečen čas otroštva''<br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: ''Medina ali ena od tisočih'' (1991), ''Sanje in strah'' (1992), ''Metuljev ples'' (1994), ''Ne danes, ubij me jutri'' (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: ''Rodion Romanovič'', ''Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko'', ''Šepetanje'' (vse napisane in posnete l. 1991), ''Za srečo'', ''Ločitve'' (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: ''Ciganček'' (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1999 ''Nepremičnost''<br />
*1999 ''Emir iz Srebrenice''<br />
*1999 ''Pregnanci''<br />
*1999 ''Otroci'' <br />
*1997 ''Molčanja'' <br />
<br />
Objavljene so bile na Radiu Slovenija ali v literarnih revijah Sodobnost, Dialogi, Drugačnik.<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Avtoričina poetika==<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. Tako je v drami Alisa, Alica izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se mu kljub talentu in močni želji ne uspe iztrgati usodi in uresničiti svojo željo postati pevec – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. Tokrat imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je obravnavano besedilo. Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. Za Drago Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. Zdi se, da želi Draga Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo ''Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen''<br />
*2001 Zlati lev – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo ''Alisa, Alica''<br />
* 1996 Župančičeva nagrada (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo ''Hiša brez strehe'' (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt ''Pregnanci'' (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu ''Razseljena oseba''<br />
* 1982 Nagrada občinstva na [[Goriško srečanje malih odrov|Goriškem srečanju malih odrov]] za vlogo Medeje v ''Medejinih otrocih''<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]<br />
<br />
[[Nagrade::Stopove nagrade| ]] <br />
[[Nagrade::Župančičeve nagrade| ]]<br />
[[Nagrade::Nagrade Gorškega srečanja malih odrov| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Metuljev_ples&diff=14968Metuljev ples2007-03-20T11:52:23Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>'''Metuljev ples (meščanska drama)'''<br />
<br />
*krstna uprizoritev: 13. decembra 1996 v SNG Drami<br />
*2 dejanji, 6 oseb<br />
*prostor in čas: drama se dogaja danes, v stari podeželski vili; vse se zgodi v enem večeru<br />
*osebe: 3 sestre (Adela – Ada (38 let, kirurginja), Ana (38 let, trenutno brezposelna novinarka) in Agata (50 let, učiteljica)), oče sester Ante (75 let), Lena (15 let, gimnazijka, Adelina in Davidova hči), David (49 let, Adelin mož, policist)<br />
*nominacija za Grumovo nagrado<br />
<br />
'''Vsebina'''<br />
<br />
Drama razkriva poglavitne probleme sodobne družine, med katerimi je v ospredju pomanjkanje komunikacije, ki vodi v nezadovoljstvo in celo v samomor. Predstavi se nam družina, ki jo sestavljajo tri sestre Ana, Adela (dvojčici) in Agata, njihov oče Ante, Adelina hči Lena in Adelin skoraj bivši mož David. Iz pogovorov izvemo, da je babica pred nekaj leti storila samomor – in to prav na dan obletnice poroke. Ta dan je nocoj, vse tri sestre pa so spet doma. Med pogovori se kaže njihovo nezadovoljstvo, ki ga eksplicitno ponazori Adela, ki pravi, da ima vsaka svoj kamenček in da bi se pri njih moralo imenovati Pri treh šepavkah. Agata je osamljena učiteljica, ki je pred leti izgubila moža. Otrok nista imela. Zdaj se je odločila, da bo vzela v rejo nekega dečka, kar pa sestrama, zlasti Adeli, ni všeč, saj nočeta, da bi se dom spremenil. Adelina težava je mož David, ki jo neprestano vara in ga je zato s hčerjo vred zapustila in se vrnila domov. Kasneje izvemo, da je David sprva hodil z Ano, a ga je ta zavrgla in se je nato poročil z Adelo, ki je nikoli ni imel resnično rad – bila je nadomestek za Ano. Adela si obupno želi, da se doma ne bi nič spremenilo (želi si stanje pred svojo poroko); ves čas pa tudi nadzira druge člane družine, zlasti očeta, ki se rad izgubi. Ana je pravo nasprotje svoje zagrenjene sestre. Je brezskrbna in plava v oblakih. Zdi se, da je narava med njima porazdelila lastnosti tako, da je vsako obdarila s tistimi, za katere je potem sestra dvojčica prikrajšana. Anina težava je, da se ne more ustaliti. Ves čas hlepi po nečem, kar še sama ne ve, kaj je. Ana hitro privabi ljudi, a jih potem ne zna obdržati. Je zelo dinamična in neprestano v gibanju. Sestri ji očitata pohotnost. Še vedno živi kot dekle, nasproti nje pa zato Adela s svojo resnostjo deluje prav stara, kar ji tudi očita hči Lena. Zdi se, da Lena krivi za razpad družine svojo mater. Očita ji, da se obnaša kot stara baba. V nasprotju s tem pa svojo teto Ano občuduje in jo ima rada. Zato se Adela boji, da bi ji Ana prevzela hčer. Oče Ante je nesrečna podoba vdovca, ki je po ženini smrti postal rahlo čudaški. Tolažbo išče v hčerah in se pogovarja z golobi, ki jih krmi s kamenčki. Pogosto se mu zdi, da je žena še živa. O njeni smrti se odkrito ne pogovarjajo. Zdi se, da se vsi čutijo krive. Oče pravi, da ji ni znal prav pokazati ljubezni in da sta po odhodu hčera ostala vsak zase kot dve osamljeni trdnjavi. Že skoraj bivši družinski član David je podoba moškega, ki je kot nadomestilo za izgubljeno ljubezen poročil njeno sestro dvojčico. Ana pravi, da vsi vedo, koga je imel rad in koga je poročil. Iz tega veje cinizem, ki ga Ana premore v polni meri in je zato pokazatelj, da se kljub lahkotnosti, brezskrbnosti v njej skriva oseba, ki je nezadovoljna in hlepi po nečem višjem. Adela meni, da je to otrok, Ana pa išče tolažbo v kokainu. Napetost v družini se stopnjuje, ko Lena vzame Anin kokain in ravno, ko se teta nanjo jezi, pozvoni. Prišel je močno vinjen David, ki namerava kar z revolverjem prepričati Adelo, da se z Leno vrneta domov. Vendar pa se ne more upreti skušnjavi, da ne bi nagovarjal Ano v ljubezensko igro. Toda zdi se, da je tokrat to preveč celo za Ano, ki sicer Adeli priznavava, da spi z Davidom. Prepir se stopnjuje, zberejo se vsi družinski člani in šele, ko se Lena, ki je med prepirom v stiski vzela še več Aninega kokaina, zgrudi, se pozornost preusmeri nanjo. David se iz zapuščenega moža in razočaranega ljubimca spremeni v očeta, ki v navalu skrbi in jeze ubije povzročiteljico nesreče Ano. Vendar pa se ne zaveda, da je s tem zapravil še zadnjo možnost, da bi se Adela z Leno kdaj vrnila k njemu. Z ubojem sestre dvojčice je ubil tudi del nje. Zgodba se razplete le delno odprto. Ne vemo, kaj se v bolnišnici zgodi z Leno – preživi ali ne? Ne vemo, kaj se zgodi z Davidom in kaj vse to pomeni za Adelo. Vemo le, da za Anteja in Agato življenje teče dalje, saj se na vratih pojavi deček, ki ga je vzela v rejo.<br />
<br />
'''Oznaka oseb'''<br />
<br />
Adela - Ada: 38-letna kirurginja, ki je po letih zakona zapustila moža Davida in se s hčerjo vrnila domov. Je umirjena, resna in zrela oseba. Moževo varanje jo je globoko prizadelo. Počuti se staro in utrujeno. Poročila se je z nekdanjim fantom svoje sestre dvojčice Ana, ki jo ima kljub vsem napakam zelo rada. Zdi se nenavadno in težko razumljivo, zakaj ji ne zameri, ko ji Ana pove, da še vedno spi z njenim možem. Dozdeva se, da sestrske vezi ne more pretrgati naklonjenost do istega moškega in da za nastalo težavo krivi predvsem Davida. Hčer Leno ima rada in je do nje materinsko stroga in zaščitniškega, česar pa slednja vedno ne razume in se zato zelo naveže na teto Ano, ki je materino popolno nasprotje. To je razlog za Adelin strah, da ji bo sestra prevzela hčer. Adela je tudi tista, ki ne mara sprememb v hiši in si želi, da bi bilo vse tako, kot je bilo pred njeno poroko. To nam da misliti, da se je po poroki stanje znatno poslabšalo in si želi vrnitve v ta (zanjo srečni) čas. Polna je tudi skrbi za očeta, ki si po materini smrti ni nikoli opomogel. <br />
<br />
Ana: 38-letna trenutno brezposelna novinarka, lahkotnejša polovica sester dvojčic, ki deluje vedro, brezskrbno, a pod ometom veselja se skriva cinizem, ki kaže, da vse le ni tako rožnato. Ana namreč hrepeni po nasmehih, plesu, veselju, ljubezni … Je nestanovitna, vihrava. Hitro najde prijatelje, a jih ne zna obdržati. Čeprav poskuša živeti kot mlado dekle, se zaveda, da to ni. V sestri dvojčici namreč vidi svoj odsev. Na Adelo je zelo navezana, a je to ne ovira pri ljubimkanju z njenim možem Davidom, svojim nekdanjim fantom, ki se ga je naveličala in ga zavrgla. Zna biti tudi kruta, kar se izkaže, ko sestri pove, da je bila z njenim možem in da ni bilo slabo. Za bralca je to primer krutosti brez meja. Namerno je prizadela osebo, ki ji je najbližja. Če se vprašamo zakaj, bi lahko odgovorili, da si je hotela olajšati vest, ki jo je mučila ob prevari sestre. Nečakinjo Leno ima rada, a se do nje obnaša neodgovorno, bolj ji je prijateljica kot teta. Zato se tudi zgodi, da Lena pride do njenih mamil, kar povzroči tragedijo.<br />
<br />
Agata: 50-letna učiteljica, v svojih besedah in dejanjih zmerna, skrbna in po svoje nesrečna. Njeno življenje je po smrti (pred leti) moža prazno. Otrok nista imela in ni popolnoma jasno, zakaj ne (mislimo si, da jih nista mogla). Zato si zdaj zaželi vzeti v rejo dečka (v ospredje pride stereotipni negativni odziv sester, ko izvedo, da je deček musliman). Ker ji Adela oporeka, se rahlo spreta. Adela ji pove kruto resnico, ki je sama ne upa izgovoriti. In sicer Agata se boji ostati sama. Druga resnica pa je, da svoje žalosti in strahu ni pripravljena deliti s svojimi domačimi. Tako Adeli reče: »Ti bo laže, ko me boš gledala, kako trpim? Bo potem tvoja nesreča manjša?« gre torej za osamljeno žensko, ki se iz srednjih let počasi pomika v starost in se ob tem zaveda, da življenje teče mimo nje – ona pa ostaja praznih rok in brez izpolnitve svojih mladostnih želja in idealov. Pa vendar konec drame s prihodom dečka zanjo odpira možnosti za svetlo prihodnost.<br />
<br />
Ante: 75-letni oče, ki je postal po smrti žene in matere svojih treh hčera rahlo čudaški. Pogosto se namreč pogovarja z namišljenimi golobi in jih hrani s kamenčki. Pa še izgublja se, zato so hčere v skrbeh zanj in ga samega ne pustijo iz hiše. Preko dialogov izvemo, da se je njegova žena obesila – in to prav na obletnico njune poroke. In čeprav se o tem ne pogovarjajo (gre za družinsko tabutemo), zgleda, da je moralo biti nekaj hudo narobe. Ante v dialogu pove, da morda ni dovolj pokazal svoje ljubezni do žene in otrok in tega mu je žal. Vsi pa se čutijo krive za tragedijo, saj vsak išče krivca v sebi. Zato do odprtega pogovora o tem ne pride. Ves čas drame deluje zmedeno. Hčeram in vnukinji poskuša ugajati, kar se opazi tudi na jezikovni ravni (npr. v pogovoru z vnukinjo uporablja slengovske izraze). Tudi zanj se drama konča pozitivno z upanjem na boljšo prihodnost, kolikor je še ima.<br />
<br />
Lena: 15-letna Adelina in Davidova hči, gimnazijka, ki deluje mladostno razigrano, a hkrati je globoko ranjena ob prihajajoči ločitvi staršev. Za vse skupaj krivi mater. Očita ji, da se obnaša kot stara baba in da ni čudno, da je oče ni več maral. Po tej strani se postavi izrazito na stran očeta. Zdi se, da si želi mater, kot je njena teta Ana, ki je nikoli ne omejuje in ne krega. In še mladostna in privlačna ženska je. Kdo pa ne bi imel takšne mame? Vendar kljub temu, da deluje kot mlada dama, ki se že zaveda odnosov med partnerjema in jih celo že vrednoti, v trenutku stiske (prepir tete in očeta) reagira kot otrok in se za prebroditev krize posluži prvega sredstva (mamila), ki ga je imela pri roki. Njena prihodnost – njeno življenje tako na koncu drame visi na nitki in ni jasno, kaj jo čaka, če jo sploh kaj.<br />
<br />
David: 40-letni policist, Adelin mož, ki nikoli ni prebolel mladostne ljubezni Ane in se je zato v zameno poročil z njeno sestro dvojčico. Vendar pa Adela ni in nikoli ne bo Ana, zato njuna zveza ni uspešna in ženo vara. Ana je v dialogu omenila, da vsi vedo, koga je ljubil in koga poročil. Izjava nakazuje, da je bil ljubezenski trikotnik jasen vsem, zato so vsi vpleteni krivi za nastalo situacijo. Pravi tudi, da se je z Adelo poročil zato, da bo na poti v njeno spalnico lahko videl Ano. To pa vodi v nesrečo. Gre za enostransko ljubezen, ljubezen po sili, ki je še bolj zapletena zaradi povezanosti med sestrama. Konec- potem ko v navalu besa ustreli Ano, ki je dala njegovi hčeri mamilo – je zanj negativen. Ne vemo, zato pa predvidevamo, da gre v zapor in tako za zmeraj izgubi ženo in hčer. Zanimivo je, da si kljub dejstvu, da žene ne ljubi, želi njeno vrnitev domov. A ne iz ljubezni, ampak pogreša gospodinjo, perico, skratka vdano ženo, ki je zanj storila vse. Dodaten plus je seveda hči Lena, na katero se spomni v trenutku, ko jo skoraj (ali pa jo?) izgubi. Takrat se iz »mačota«, ljubimca, nezvestega moža prelevi v skrbnega in prestrašenega očeta in temu (ne)primerno odreagira. Tragično je, da z ubojem Ane dokončno izgubi ženo in hčer – torej osebi, ki ju je poskušal vrniti v svoje življenje na rahlo čuden način (pijan in z revolverjem). David je zato tragična oseba, ki se ni znal in mogel spopasti z ljubezenskim razočaranjem iz mladosti. To pa zaznamuje njegovo nadaljnje življenje.<br />
<br />
'''Čas in prostor drame'''<br />
<br />
Glede časa, prostora in dejanja je drama lep primerek klasicistične enotnosti drame, saj so čas, prostor in dejanje enotni. Vse se zgodi v enem (poznem) večeru, ko se osebe že odpravljajo (ali pa so se že) spat. Prostor dogajanja je ves čas meščanska vila, ki ni opremljena po najnovejši modi. Podrobneje je opisana jedilnica, kjer se odvija večina dogajanja. Poudarjeno je, da je pohištvo staro in da je nekdaj lepa luč nad njo poškodovana. Zato vse skupaj deluje zanemarjeno. Lahko bi rekli, da morda že sama »scena« napoveduje, da je v družini nekaj narobe. Podatke o času in prostoru najdemo tako v didaskalijah kot tudi v dialogu samem. Že sam podnaslov (meščanska drama) nam pove, da se bo dogajanje odvijalo v mestu.<br />
<br />
'''Jezik'''<br />
<br />
V drami se pojavljajo različne jezikovne zvrsti in – kot je omenila Tatjana Stanič v svojem prispevku ob objavi drame v gledališkem listu – bi lahko rekli, da gre v drami za ples jezikovnih zvrsti. Že naslov in podnaslov kažeta jezikovno dvojnost: poetičnemu, metaforičnemu naslovu (Metuljev ples) sledi podnaslov (meščanska igra), ki nas prenese na realistična tla sodobnega sveta. Gre za prepletanje visoke, ritmizirane in pogosto tudi rimane govorice ter vsakdanjega, pogovornega in pogosto celo vulgarnega jezika. Osnova, tj. govorna podlaga, vseh oseb je t. i. splošni pogovorni jezik. Jezik pa je tudi pokazatelj karakternih lastnosti oseb. Tako nam Anina patetična govorica, ki deluje privzdignjeno in odmaknjeno, kaže njeno obrambo, Adelina govorna eksaktnost, zbranost pa je sredstvo ironije. Ante v redkih trenutkih jasne zavesti uporablja moralistični slog govorjenja, ko postaja zmeden, se niža tudi njegov jezik; pogosto pa se jezikovno z uporabo slengizmov približa govoru Lene in Ane. Agatino moralno poslanstvo vpliva tudi na izbor jezikovnih sredstev; David pa kot primer moškega šovinizma govori le s kratkimi in enostavnimi enopomenskimi stavki nizkega jezikovnega standarda. Lena kot pripadnica najstniške generacije uporablja seveda sleng, ki pa je malo prilagojen govornemu položaju z odraslimi.<br />
<br />
'''Avtoričina poetika'''<br />
<br />
Draga Potočnjak je ena redkih slovenskih avtoric (avtorjev), ki se lotevajo prikaza sveta deprivilegiranih, ki so z vidika družbe neuspešni in nepomembni. Postavi jih v središče svojih zgodb, ki so – lahko bi rekli – sredstvo, s katerim prikazuje in razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si običajno zatiskamo oči. Tako je v drami Alisa, Alica izpostavila medsebojno zatiranje in oteževanje življenja, posesivnost; vsemu skupaj pa dodala še pridih vojne v nekdanji skupni domovini. V drami Kalea je izpostavila usodo genialnega romskega dečka, ki se mu kljub talentu in močni želji ne uspe iztrgati usodi in uresničiti svojo željo postati pevec – vpliv okolja je namreč prevelik in junak se zlomi. Tokrat imamo v ospredju na videz uspešne osebe, ki imajo dobro plačane službe, a so v sebi prazne, nesrečne in razočarane – temu pa ne znajo uiti. Lahko bi naštevali še dalje in ugotovili, da je v vseh dramah zasnova podobna. Gre za hrepenenje, ki ni uresničeno, gre za življenje, ki ni »holivudsko« srečno, ampak realno in še kako kruto. Avtorica poskrbi, da so osebe njenih dram psihološko in kompleksno opredeljene, zaradi česar je drama globoka, večplastna predstavitev problema in jo lahko dojemamo v več razsežnostih. Samo površnemu bralcu se ne odkrije globina dram, ki je včasih zakrita z navidezno lahkotnostjo. Situacije so do skrajnosti zapletene – lep primer te trditve je obravnavano besedilo. Ni dovolj, da se Adela ločuje od nezvestega moža, s katerim ljubimka njena sestra Ana, v ozadju je še družinska tragedija, izpraznjenost njune sestre Agate, prizadetost Lene, krivda očeta in kolektivna krivda vseh. Za Drago Potočnjak je prav tako značilno, da ničesar ne olepšuje, ampak prikazuje realno stanje, ki je pač kruto, če tako nanese. Zato lahko rečemo, da tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam. Jezik je pogosto sestavljen iz palete različnih zvrsti in tudi tujih jezikov, ki pa niso le sebi v namen. Z njimi namreč avtorica kaže na osebnostne lastnosti dramskih oseb ter – in to je bistveno – z njimi (pogosto) vzpostavlja socialna razmerja med osebami. To je lepo vidno v drami Alisa. Alica, kjer je Alisa zaradi svojega jezika (ki ni slovenščina!) avtomatsko podrejena in v slabšem položaju kot njena skrbnica, ki govori lepo slovenščino. Jezik je sredstvo zatiranja in kazanja na različni družbeni položaj. V obravnavani drami pa se preko jezika kažejo osebnostne lastnosti oseb, kot je že zgoraj podrobneje opisano. V ozadju besedil je mogoče opaziti avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi, za katere družba nima posluha. Zdi se, da želi Draga Potočnjak »z lepimi zgodbami uspavano« družbo opozoriti na to, kar zanje ne obstaja, o čemer se ne govori. Kot ženska avtorica pa v splošnem – za razliko od moških – ne beži v mit, se ne umika, ampak grozote opisuje neposredno in tako z neke vrste »estetiko grdega« šokira in s tem povzroči zavedanje, da tudi to obstaja. Neuspeh in razočaranje namreč.<br />
<br />
'''Povzemalna misel'''<br />
<br />
Meščanska drama Metuljev ples je prikaz, kaj storita bolečina in groza neizgovorjenega, odrinjenega in nepredelanega v družini. Zgodi se samomor, ki pusti močne posledice prizadetim družinskim članom, pojavi pa se tudi nezadovoljstvo s samim seboj in svojim življenjem, ki ga poskušajo sestre (in tudi oče) reševati vsaka na svoj način. Drama se ne konča pomirljivo, ampak se čustvena napetost stopnjuje do konca. Naslov Metuljev ples moramo razumeti metaforično. Lahko bi rekli, da predstavlja neko lahkotnost, brezskrbnost, svobodo in srečo, ki je v tej družini ni. Oče dosledno kliče hčere in vnukinjo metuljček, a že same se zavedajo, da so metulji brez kril. Ana tudi pove, da si želi biti kot metulj. Pravi, da hoče sanjati, se ljubiti, prepevati in plesati dneve in noči … kot metulj. A se zaveda, da tega ne bo dosegla, naj se še tako trudi. Vseh spon se ne bo rešila. Didaskalije napovedujejo, da se bo pri uprizoritvi igrala v ozadju glasba Metuljev ples.</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14898Dragica Draga Potočnjak2007-03-18T14:48:50Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na AGRFT, ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v Slovenskem mladinskem gledališču. Deluje tudi v drugih poklicnih in eksperimentalnih gledališčih po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so T. Pandur, R. Burhan, D. Jovanović, J. Pipan, M. Berger, D. Živadinov … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na GILŠ (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij dramske terapije na PF v Ljubljani.<br />
Za njeno poetiko je značilno, da opisuje svet deprivilegiranih. Z vidika sodobne družbe so to neuspešni, nepomembni ljudje. Avtorico odlikuje čut za spoznavanje socialnih razlik. S svojimi dramami razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si zatiskamo oči. Njene osebe so psihološko in kompleksno opredeljene, situacije do skrajnosti zapletene. Ničesar ne olepšuje, poenostavlja, ampak tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam; v ozadju besedil pa je moč prepoznati avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi (prizadeti, marginalne skupnosti), za katere družba nima posluha. Kot ženska avtorica se za razliko od moških, ki bežijo v mit, ne umika in grozote opisuje neposredno.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: Britanicus (1979), Rdeči mlin (1979), Peržani (1980), Missa in a mirror (1981), Svatba (1980), Medejina otroka (1981), Romeo in Julija (1983), Ana (1984), Bolna nevesta (1984), Carmina burana (1984), Vojna skrivnost (1985), Lepotica in zver (1985), Blodnje (1986), Antigona, Ojdip, Ojdip na Kolonu (1987), Pisma Jožefini (1987), Balkon (1988), Krokar (1991), Prebijenje pomladi (1993), Ruska misija (1994), Lepa Vida (1995), Slepe miši (1996), Deklica in kontrabas (1998), Glas (1999), Matilda (2001), Ime rože (2002), Kekec (2004), Che Guevara (2005).<br />
<br />
V [[SMG]] je odigrala naslednje vloge:<br />
===2001– ===<br />
* 2005 Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''[[Che Guevara]]'', r. [[Tomaž Štrucl]], SMG <br />
* 2004 Brincelj; ''[[Kekec]]'', režija [[Branko Potočan]], SMG <br />
* 2004 ''»Nič igranja, prosim!« (»No acting please!«)'', r. [[Tomi Janežič]], SMG<br />
* 2003 Lili Jurjevna Brik; ''Supremat'', atraktor [[Dragan Živadinov]], SMG<br />
* 2002 Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože'', r. [[Matjaž Berger]], SMG<br />
===1991–2000===<br />
* 2000 Mama, Gospa Kori, Kristina; Pamela Lyndon Travers – Maruša Geymayer-Oblak ''Mary Poppins'', r. [[Maruša Geymayer-Oblak]], SMG in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], 2001 prevzame SMG<br />
* 1999 Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas'' ''(Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', r. Matjaž Berger, SMG<br />
* 1998 Deklica; ''Deklica in kontrabas'', r. [[Barbara Novakovič Kolenc]], SMG<br />
* 1998 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. Tomi Janežič, SMG<br />
* 1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', r. Matjaž Berger, SMG v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto<br />
* 1996 Hči; Dragica Potočnjak ''[[Slepe miši]]'', r. [[Jan Zakonjšek]], SMG<br />
* 1995 Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], koprodukcija SMG in [[Koreodrama|Koreodrame Ljubljana]]<br />
* 1993 Kaća Čelan ''Živalski kabaret'', r. [[Kaća Čelan]], SMG<br />
* 1991 ''Veter, pesek in zvezde'', r. [[Matjaž Farič]], SMG<br />
* 1991 Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar'', r. [[Janez Pipan]], SMG<br />
===1981–1990===<br />
* 1990 Dekla; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], SMG<br />
* 1989 Zbor; Evripides ''Bakhantke'', r. [[Rahim Burhan]], SMG<br />
* 1989 Asmara; [[Ivo Svetina]] ''[[Šeherezada]]'', r. [[Tomaž Pandur]], SMG<br />
* 1988 Šivilja, Rxtlapkovo spremstvo; [[Emil Filipčič]] ''[[Atlantida]]'', r. Vito Taufer, SMG<br />
* 1988 Karmen; Jean Genet ''Balkon'', r. Janez Pipan, SMG <br />
* 1987 Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1986 Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić ''Levitan'', r. [[Nada Kokotović]] in [[Ljubiša Ristić]], SMG<br />
* 1985 Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'', r. [[Dušan Jovanović]], SMG<br />
* 1984 Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''[[Bolna nevesta]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1984 Elektrika, otrok v domu, Nina, politična kaznjenka; [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', r. Dušan Jovanović, SMG in Centar za kulturnu djelatnost Zagreb<br />
* 1983 Opica; [[Denis Poniž]] ''[[Nočni čuvaj v živalskem vrtu]]'', r. [[Ksenija Murari]], SMG<br />
* 1983 Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji'', r. Ljubiša Ristić, SMG in [[Cankarjev dom|CD]]<br />
* 1982 Novinarka Pionirskega lista; Dušan Jovanović ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SMG <br />
* 1982 Marija, neplodna hišna služkinja, Trimčkarjeva žena; Emil Filipčič ''[[Ujetniki svobode]]'', r. Janez Pipan, SMG<br />
* 1982 Opica; Joaqín Gutiérrez in Horst Hawemann ''Kokori'', r. Vinko Möderndorfer, SMG<br />
* 1981 Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka'', r. [[Mira Erceg]], SMG<br />
===1971–1980===<br />
* 1980 Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
* 1980 Protizbor; Ajshil ''Peržani'', r. Ljubiša Ristić, SMG<br />
<br />
==Vloge v filmu in na televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: Razseljena oseba (1982), Dih (1983), Dražgoška bitka (1984), Prestop (1977), Iskanja (1998), Praznovanje pomladi (1987), Nasvidenje v naslednji vojni (1980), Babica gre na jug (1990), Jerca (1979), Brucka (1980), Rdeči gardist (1981), Pepelnica (1982), Ko poje čuk (1979), Dosjeji (1996), Želim vse (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
<br />
* 1996 Sanje in strah (uprizorjena pod naslovom Slepe miši)<br />
* 1996 [[Metuljev ples]] <br />
* 2000 Alisa, Alica <br />
* 2002 Kalea <br />
* 2001 La noche de Casandra<br />
* 2003 Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen<br />
* 2003 Eurotrans – Smer zahod <br />
* 2004 Kekec (dramatizacija po Vandotu)<br />
* 2005 Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink<br />
* 2005 Che Guevara (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2006 Vse lepo in prav<br />
* 2006 Za naše mlade dame<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame Sanje in strah; Metuljev ples; Alisa, Alica; Kalea in Vse lepo in prav je bila Draga Potočnjak nominirana za Grumovo nagrado.<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1991 Srečen čas otroštva<br />
*1993 Hiša brez strehe <br />
*1994 Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam <br />
*1995 Mirna Bosna <br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: Medina ali ena od tisočih (1991), Sanje in strah (1992), Metuljev ples (1994), Ne danes, ubij me jutri (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: Rodion Romanovič, Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko, Šepetanje (vse napisane in posnete l. 1991), Za srečo, Ločitve (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: Ciganček (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1997 Molčanja <br />
*1999 Otroci <br />
*1999 Pregnanci <br />
*1999 Emir iz Srebrenice <br />
*1999 Nepremičnost <br />
<br />
Objavljene so bile na Radiu Slovenija ali v literarnih revijah Sodobnost, Dialogi, Drugačnik.<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
* 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen<br />
*2001 Zlati lev – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo Alisa, Alica<br />
* 1996 Župančičeva nagrada (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo Hiša brez strehe (nagrada za besedilo in režijo)<br />
* 1994 Nagrada Evrope za projekt Pregnanci (Tampere, Finska)<br />
* 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu Razseljena oseba<br />
* 1982 Nagrada občinstva na Goriškem srečanju malih odrov za vlogo Medeje v Medejinih otrocih<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]<br />
<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]<br />
<br />
[[spol:=Ž| ]] <br />
[[kraj rojstva:=Prelog, Hrvaška| ]] <br />
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]] <br />
<br />
[[Status:=od leta 1981 članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča | ]] <br />
[[Področje ustvarjanja:=igra| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]<br />
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]] <br />
<br />
[[Velika vloga:=Aleida Guevara, Hilda Gadea, Sodelujoča na spletnem forumu; Dragica Potočnjak, Tomaž Štrucl ''Che Guevara''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Malahija, Mihael; Umberto Eco ''Ime rože''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Vojvodinja, Alisa, Katarinina dvorna dama, Margareta; William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Deklica; ''Deklica in kontrabas''| ]]<br />
[[Velika vloga:=''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Hči; Dragica Potočnjak ''Slepe miši''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Lepa Vida, Milena; Damir Zlatar Frey ''Lepa Vida''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Mati, Desdemona, Ligeia; Edgar Allan Poe – Janez Pipan ''Krokar''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Karmen; Jean Genet ''Balkon''| ]] <br />
[[Velika vloga:=Zajec; Alan Alexander Milne – Ivo Svetina ''Medved Pu''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Liza Nikolajevna; Fjodor Mihajlovič Dostojevski – Dušan Jovanović ''Blodnje''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danica; Ivo Svetina ''Lepotica in zver''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Adela, v resnici Jožica; Emil Filipčič ''Bolna nevesta''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Julija Novak; William Shakespeare ''Romeo in Julija – Komentarji''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Mala Medeja; Per Lysander in Suzanne Osten ''Medejina otroka''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Danilo Kiš – Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''| ]]<br />
[[Velika vloga:=Protizbor; Ajshil ''Peržani''| ]]<br />
<br />
[[Igral/a v::SMG| ]] <br />
[[Igral/a v::Drama SNG Maribor| ]] <br />
[[Igral/a v::Prešernovo gledališče Kranj| ]] <br />
<br />
[[Režiser::Tomaž Štrucl| ]]<br />
[[Režiser::Branko Potočan| ]] <br />
[[Režiser::Matjaž Berger| ]]<br />
[[Režiser::Barbara Novakovič Kolenc| ]]<br />
[[Režiser::Damir Zlatar Frey| ]]<br />
[[Režiser::Vito Taufer| ]]<br />
[[Režiser::Matjaž Farič| ]]<br />
[[Režiser::Janez Pipan| ]]<br />
[[Režiser::Ljubiša Ristić| ]]<br />
[[Režiser::Dušan Jovanović| ]]<br />
[[Režiser::Mira Erceg| ]]<br />
[[Režiser::Vinko Möderndorfer| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14895Dragica Draga Potočnjak2007-03-16T09:41:20Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na AGRFT, ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v Slovenskem mladinskem gledališču. Deluje tudi v drugih poklicnih in eksperimentalnih gledališčih po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so T. Pandur, R. Burhan, D. Jovanović, J. Pipan, M. Berger, D. Živadinov … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na GILŠ (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij dramske terapije na PF v Ljubljani.<br />
Za njeno poetiko je značilno, da opisuje svet deprivilegiranih. Z vidika sodobne družbe so to neuspešni, nepomembni ljudje. Avtorico odlikuje čut za spoznavanje socialnih razlik. S svojimi dramami razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si zatiskamo oči. Njene osebe so psihološko in kompleksno opredeljene, situacije do skrajnosti zapletene. Ničesar ne olepšuje, poenostavlja, ampak tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam; v ozadju besedil pa je moč prepoznati avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi (prizadeti, marginalne skupnosti), za katere družba nima posluha. Kot ženska avtorica se za razliko od moških, ki bežijo v mit, ne umika in grozote opisuje neposredno.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: Britanicus (1979), Rdeči mlin (1979), Peržani (1980), Missa in a mirror (1981), Svatba (1980), Medejina otroka (1981), Romeo in Julija (1983), Ana (1984), Bolna nevesta (1984), Carmina burana (1984), Vojna skrivnost (1985), Lepotica in zver (1985), Blodnje (1986), Antigona, Ojdip, Ojdip na Kolonu (1987), Pisma Jožefini (1987), Balkon (1988), Krokar (1991), Prebijenje pomladi (1993), Ruska misija (1994), Lepa Vida (1995), Slepe miši (1996), Deklica in kontrabas (1998), Glas (1999), Matilda (2001), Ime rože (2002), Kekec (2004), Che Guevara (2005).<br />
<br />
==Vloge na filmu in televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: Razseljena oseba (1982), Dih (1983), Dražgoška bitka (1984), Prestop (1977), Iskanja (1998), Praznovanje pomladi (1987), Nasvidenje v naslednji vojni (1980), Babica gre na jug (1990), Jerca (1979), Brucka (1980), Rdeči gardist (1981), Pepelnica (1982), Ko poje čuk (1979), Dosjeji (1996), Želim vse (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
<br />
* 1996 Sanje in strah (uprizorjena pod naslovom Slepe miši)<br />
* 1996 [[Metuljev ples]] <br />
* 2000 Alisa, Alica <br />
* 2002 Kalea <br />
* 2001 La noche de Casandra<br />
* 2003 Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen<br />
* 2003 Eurotrans – Smer zahod <br />
* 2004 Kekec (dramatizacija po Vandotu)<br />
* 2005 Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink<br />
* 2005 Che Guevara (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2006 Vse lepo in prav<br />
* 2006 Za naše mlade dame<br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame Sanje in strah; Metuljev ples; Alisa, Alica; Kalea in Vse lepo in prav je bila Draga Potočnjak nominirana za Grumovo nagrado.<br />
<br />
===Celotna besedila===<br />
<br />
{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1991 Srečen čas otroštva<br />
*1993 Hiša brez strehe <br />
*1994 Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam <br />
*1995 Mirna Bosna <br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: Medina ali ena od tisočih (1991), Sanje in strah (1992), Metuljev ples (1994), Ne danes, ubij me jutri (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: Rodion Romanovič, Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko, Šepetanje (vse napisane in posnete l. 1991), Za srečo, Ločitve (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: Ciganček (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1997 Molčanja <br />
*1999 Otroci <br />
*1999 Pregnanci <br />
*1999 Emir iz Srebrenice <br />
*1999 Nepremičnost <br />
<br />
Objavljene so bile na Radiu Slovenija ali v literarnih revijah Sodobnost, Dialogi, Drugačnik.<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
*1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu Razseljena oseba<br />
*1994 Nagrada Evrope za projekt Pregnanci (Tampere, Finska)<br />
*1996 Župančičeva nagrada (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo Hiša brez strehe (nagrada za besedilo in režijo)<br />
*2001 Zlati lev – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo Alisa, Alica<br />
*2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen<br />
*1982 Nagrada občinstva na Goriškem srečanju malih odrov za vlogo Medeje v Medejinih otrocih<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Metuljev_ples&diff=14967Metuljev ples2007-03-16T09:37:53Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>'''Metuljev ples (meščanska drama)'''<br />
<br />
*krstna uprizoritev: 13. decembra 1996 v SNG Drami<br />
*2 dejanji, 6 oseb<br />
*prostor in čas: drama se dogaja danes, v stari podeželski vili; vse se zgodi v enem večeru<br />
*osebe: 3 sestre (Adela – Ada (38 let, kirurginja), Ana (38 let, trenutno brezposelna novinarka) in Agata (50 let, učiteljica)), oče sester Ante (75 let), Lena (15 let, gimnazijka, Adelina in Davidova hči), David (49 let, Adelin mož, policist)<br />
*nominacija za Grumovo nagrado<br />
<br />
'''Vsebina'''<br />
<br />
Drama razkriva poglavitne probleme sodobne družine, med katerimi je v ospredju pomanjkanje komunikacije, ki vodi v nezadovoljstvo in celo v samomor. Predstavi se nam družina, ki jo sestavljajo tri sestre Ana, Adela (dvojčici) in Agata, njihov oče Ante, Adelina hči Lena in Adelin skoraj bivši mož David. Iz pogovorov izvemo, da je babica pred nekaj leti storila samomor – in to prav na dan obletnice poroke. Ta dan je nocoj, vse tri sestre pa so spet doma. Med pogovori se kaže njihovo nezadovoljstvo, ki ga eksplicitno ponazori Adela, ki pravi, da ima vsaka svoj kamenček in da bi se pri njih moralo imenovati Pri treh šepavkah. Agata je osamljena učiteljica, ki je pred leti izgubila moža. Otrok nista imela. Zdaj se je odločila, da bo vzela v rejo nekega dečka, kar pa sestrama, zlasti Adeli, ni všeč, saj nočeta, da bi se dom spremenil. Adelina težava je mož David, ki jo neprestano vara in ga je zato s hčerjo vred zapustila in se vrnila domov. Kasneje izvemo, da je David sprva hodil z Ano, a ga je ta zavrgla in se je nato poročil z Adelo, ki je nikoli ni imel resnično rad – bila je nadomestek za Ano. Adela si obupno želi, da se doma ne bi nič spremenilo (želi si stanje pred svojo poroko); ves čas pa tudi nadzira druge člane družine, zlasti očeta, ki se rad izgubi. Ana je pravo nasprotje svoje zagrenjene sestre. Je brezskrbna in plava v oblakih. Zdi se, da je narava med njima porazdelila lastnosti tako, da je vsako obdarila s tistimi, za katere je potem sestra dvojčica prikrajšana. Anina težava je, da se ne more ustaliti. Ves čas hlepi po nečem, kar še sama ne ve, kaj je. Ana hitro privabi ljudi, a jih potem ne zna obdržati. Je zelo dinamična in neprestano v gibanju. Sestri ji očitata pohotnost. Še vedno živi kot dekle, nasproti nje pa zato Adela s svojo resnostjo deluje prav stara, kar ji tudi očita hči Lena. Zdi se, da Lena krivi za razpad družine svojo mater. Očita ji, da se obnaša kot stara baba. V nasprotju s tem pa svojo teto Ano občuduje in jo ima rada. Zato se Adela boji, da bi ji Ana prevzela hčer. Oče Ante je nesrečna podoba vdovca, ki je po ženini smrti postal rahlo čudaški. Tolažbo išče v hčerah in se pogovarja z golobi, ki jih krmi s kamenčki. Pogosto se mu zdi, da je žena še živa. O njeni smrti se odkrito ne pogovarjajo. Zdi se, da se vsi čutijo krive. Oče pravi, da ji ni znal prav pokazati ljubezni in da sta po odhodu hčera ostala vsak zase kot dve osamljeni trdnjavi. Že skoraj bivši družinski član David je podoba moškega, ki je kot nadomestilo za izgubljeno ljubezen poročil njeno sestro dvojčico. Ana pravi, da vsi vedo, koga je imel rad in koga je poročil. Iz tega veje cinizem, ki ga Ana premore v polni meri in je zato pokazatelj, da se kljub lahkotnosti, brezskrbnosti v njej skriva oseba, ki je nezadovoljna in hlepi po nečem višjem. Adela meni, da je to otrok, Ana pa išče tolažbo v kokainu. Napetost v družini se stopnjuje, ko Lena vzame Anin kokain in ravno, ko se teta nanjo jezi, pozvoni. Prišel je močno vinjen David, ki namerava kar z revolverjem prepričati Adelo, da se z Leno vrneta domov. Vendar pa se ne more upreti skušnjavi, da ne bi nagovarjal Ano v ljubezensko igro. Toda zdi se, da je tokrat to preveč celo za Ano, ki sicer Adeli priznavava, da spi z Davidom. Prepir se stopnjuje, zberejo se vsi družinski člani in šele, ko se Lena, ki je med prepirom v stiski vzela še več Aninega kokaina, zgrudi, se pozornost preusmeri nanjo. David se iz zapuščenega moža in razočaranega ljubimca spremeni v očeta, ki v navalu skrbi in jeze ubije povzročiteljico nesreče Ano. Vendar pa se ne zaveda, da je s tem zapravil še zadnjo možnost, da bi se Adela z Leno kdaj vrnila k njemu. Z ubojem sestre dvojčice je ubil tudi del nje. Zgodba se razplete le delno odprto. Ne vemo, kaj se v bolnišnici zgodi z Leno – preživi ali ne? Ne vemo, kaj se zgodi z Davidom in kaj vse to pomeni za Adelo. Vemo le, da za Anteja in Agato življenje teče dalje, saj se na vratih pojavi deček, ki ga je vzela v rejo.<br />
<br />
'''Jezik'''<br />
<br />
V drami se pojavljajo različne jezikovne zvrsti in – kot je omenila Tatjana Stanič v svojem prispevku ob objavi drame v gledališkem listu – bi lahko rekli, da gre v drami za ples jezikovnih zvrsti. Že naslov in podnaslov kažeta jezikovno dvojnost: poetičnemu, metaforičnemu naslovu (Metuljev ples) sledi podnaslov (meščanska igra), ki nas prenese na realistična tla sodobnega sveta. Gre za prepletanje visoke, ritmizirane in pogosto tudi rimane govorice ter vsakdanjega, pogovornega in pogosto celo vulgarnega jezika. Osnova, tj. govorna podlaga, vseh oseb je t. i. splošni pogovorni jezik. Jezik pa je tudi pokazatelj karakternih lastnosti oseb. Tako nam Anina patetična govorica, ki deluje privzdignjeno in odmaknjeno, kaže njeno obrambo, Adelina govorna eksaktnost, zbranost pa je sredstvo ironije. Ante v redkih trenutkih jasne zavesti uporablja moralistični slog govorjenja, ko postaja zmeden, se niža tudi njegov jezik; pogosto pa se jezikovno z uporabo slengizmov približa govoru Lene in Ane. Agatino moralno poslanstvo vpliva tudi na izbor jezikovnih sredstev; David pa kot primer moškega šovinizma govori le s kratkimi in enostavnimi enopomenskimi stavki nizkega jezikovnega standarda. Lena kot pripadnica najstniške generacije uporablja seveda sleng, ki pa je malo prilagojen govornemu položaju z odraslimi.<br />
<br />
'''Povzemalna misel'''<br />
<br />
Meščanska drama Metuljev ples je prikaz, kaj storita bolečina in groza neizgovorjenega, odrinjenega in nepredelanega v družini. Zgodi se samomor, ki pusti močne posledice prizadetim družinskim članom, pojavi pa se tudi nezadovoljstvo s samim seboj in svojim življenjem, ki ga poskušajo sestre (in tudi oče) reševati vsaka na svoj način. Drama se ne konča pomirljivo, ampak se čustvena napetost stopnjuje do konca. Naslov Metuljev ples moramo razumeti metaforično. Lahko bi rekli, da predstavlja neko lahkotnost, brezskrbnost, svobodo in srečo, ki je v tej družini ni. Oče dosledno kliče hčere in vnukinjo metuljček, a že same se zavedajo, da so metulji brez kril. Ana tudi pove, da si želi biti kot metulj. Pravi, da hoče sanjati, se ljubiti, prepevati in plesati dneve in noči … kot metulj. A se zaveda, da tega ne bo dosegla, naj se še tako trudi. Vseh spon se ne bo rešila. Didaskalije napovedujejo, da se bo pri uprizoritvi igrala v ozadju glasba Metuljev ples.</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14894Dragica Draga Potočnjak2007-03-16T09:36:55Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na AGRFT, ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v Slovenskem mladinskem gledališču. Deluje tudi v drugih poklicnih in eksperimentalnih gledališčih po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so T. Pandur, R. Burhan, D. Jovanović, J. Pipan, M. Berger, D. Živadinov … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na GILŠ (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij dramske terapije na PF v Ljubljani.<br />
Za njeno poetiko je značilno, da opisuje svet deprivilegiranih. Z vidika sodobne družbe so to neuspešni, nepomembni ljudje. Avtorico odlikuje čut za spoznavanje socialnih razlik. S svojimi dramami razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si zatiskamo oči. Njene osebe so psihološko in kompleksno opredeljene, situacije do skrajnosti zapletene. Ničesar ne olepšuje, poenostavlja, ampak tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam; v ozadju besedil pa je moč prepoznati avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi (prizadeti, marginalne skupnosti), za katere družba nima posluha. Kot ženska avtorica se za razliko od moških, ki bežijo v mit, ne umika in grozote opisuje neposredno.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: Britanicus (1979), Rdeči mlin (1979), Peržani (1980), Missa in a mirror (1981), Svatba (1980), Medejina otroka (1981), Romeo in Julija (1983), Ana (1984), Bolna nevesta (1984), Carmina burana (1984), Vojna skrivnost (1985), Lepotica in zver (1985), Blodnje (1986), Antigona, Ojdip, Ojdip na Kolonu (1987), Pisma Jožefini (1987), Balkon (1988), Krokar (1991), Prebijenje pomladi (1993), Ruska misija (1994), Lepa Vida (1995), Slepe miši (1996), Deklica in kontrabas (1998), Glas (1999), Matilda (2001), Ime rože (2002), Kekec (2004), Che Guevara (2005).<br />
<br />
==Vloge na filmu in televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: Razseljena oseba (1982), Dih (1983), Dražgoška bitka (1984), Prestop (1977), Iskanja (1998), Praznovanje pomladi (1987), Nasvidenje v naslednji vojni (1980), Babica gre na jug (1990), Jerca (1979), Brucka (1980), Rdeči gardist (1981), Pepelnica (1982), Ko poje čuk (1979), Dosjeji (1996), Želim vse (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 1996 Sanje in strah (uprizorjena pod naslovom Slepe miši)<br />
* 1996 [[Metuljev ples]] <br />
* 2000 Alisa, Alica <br />
* 2002 Kalea <br />
* 2001 La noche de Casandra<br />
* 2003 Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen<br />
* 2003 Eurotrans – Smer zahod <br />
* 2004 Kekec (dramatizacija po Vandotu)<br />
* 2005 Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink<br />
* 2005 Che Guevara (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2006 Vse lepo in prav<br />
* 2006 Za naše mlade dame<br />
===celotna besedila===<br />
{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame Sanje in strah; Metuljev ples; Alisa, Alica; Kalea in Vse lepo in prav je bila Draga Potočnjak nominirana za Grumovo nagrado.<br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1991 Srečen čas otroštva<br />
*1993 Hiša brez strehe <br />
*1994 Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam <br />
*1995 Mirna Bosna <br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: Medina ali ena od tisočih (1991), Sanje in strah (1992), Metuljev ples (1994), Ne danes, ubij me jutri (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: Rodion Romanovič, Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko, Šepetanje (vse napisane in posnete l. 1991), Za srečo, Ločitve (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: Ciganček (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1997 Molčanja <br />
*1999 Otroci <br />
*1999 Pregnanci <br />
*1999 Emir iz Srebrenice <br />
*1999 Nepremičnost <br />
<br />
Objavljene so bile na Radiu Slovenija ali v literarnih revijah Sodobnost, Dialogi, Drugačnik.<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
*1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu Razseljena oseba<br />
*1994 Nagrada Evrope za projekt Pregnanci (Tampere, Finska)<br />
*1996 Župančičeva nagrada (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo Hiša brez strehe (nagrada za besedilo in režijo)<br />
*2001 Zlati lev – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo Alisa, Alica<br />
*2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen<br />
*1982 Nagrada občinstva na Goriškem srečanju malih odrov za vlogo Medeje v Medejinih otrocih<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14893Dragica Draga Potočnjak2007-03-16T09:36:11Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na AGRFT, ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v Slovenskem mladinskem gledališču. Deluje tudi v drugih poklicnih in eksperimentalnih gledališčih po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so T. Pandur, R. Burhan, D. Jovanović, J. Pipan, M. Berger, D. Živadinov … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na GILŠ (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij dramske terapije na PF v Ljubljani.<br />
Za njeno poetiko je značilno, da opisuje svet deprivilegiranih. Z vidika sodobne družbe so to neuspešni, nepomembni ljudje. Avtorico odlikuje čut za spoznavanje socialnih razlik. S svojimi dramami razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si zatiskamo oči. Njene osebe so psihološko in kompleksno opredeljene, situacije do skrajnosti zapletene. Ničesar ne olepšuje, poenostavlja, ampak tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam; v ozadju besedil pa je moč prepoznati avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi (prizadeti, marginalne skupnosti), za katere družba nima posluha. Kot ženska avtorica se za razliko od moških, ki bežijo v mit, ne umika in grozote opisuje neposredno.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: Britanicus (1979), Rdeči mlin (1979), Peržani (1980), Missa in a mirror (1981), Svatba (1980), Medejina otroka (1981), Romeo in Julija (1983), Ana (1984), Bolna nevesta (1984), Carmina burana (1984), Vojna skrivnost (1985), Lepotica in zver (1985), Blodnje (1986), Antigona, Ojdip, Ojdip na Kolonu (1987), Pisma Jožefini (1987), Balkon (1988), Krokar (1991), Prebijenje pomladi (1993), Ruska misija (1994), Lepa Vida (1995), Slepe miši (1996), Deklica in kontrabas (1998), Glas (1999), Matilda (2001), Ime rože (2002), Kekec (2004), Che Guevara (2005).<br />
<br />
==Vloge na filmu in televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: Razseljena oseba (1982), Dih (1983), Dražgoška bitka (1984), Prestop (1977), Iskanja (1998), Praznovanje pomladi (1987), Nasvidenje v naslednji vojni (1980), Babica gre na jug (1990), Jerca (1979), Brucka (1980), Rdeči gardist (1981), Pepelnica (1982), Ko poje čuk (1979), Dosjeji (1996), Želim vse (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 1996 Sanje in strah (uprizorjena pod naslovom Slepe miši)<br />
* 1996 [[Metuljev ples]] <br />
* 2000 Alisa, Alica <br />
* 2002 Kalea <br />
* 2001 La noche de Casandra<br />
* 2003 Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen<br />
* 2003 Eurotrans – Smer zahod <br />
* 2004 Kekec (dramatizacija po Vandotu)<br />
* 2005 Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink<br />
* 2005 Che Guevara (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2006 Vse lepo in prav<br />
* 2006 Za naše mlade dame<br />
===celotna besedila===<br />
{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame Sanje in strah; Metuljev ples; Alisa, Alica; Kalea in Vse lepo in prav je bila Draga Potočnjak nominirana za Grumovo nagrado.<br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1991 Srečen čas otroštva<br />
*1993 Hiša brez strehe <br />
*1994 Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam <br />
*1995 Mirna Bosna <br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: Medina ali ena od tisočih (1991), Sanje in strah (1992), Metuljev ples (1994), Ne danes, ubij me jutri (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: Rodion Romanovič, Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko, Šepetanje (vse napisane in posnete l. 1991), Za srečo, Ločitve (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: Ciganček (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1997 Molčanja <br />
*1999 Otroci <br />
*1999 Pregnanci <br />
*1999 Emir iz Srebrenice <br />
*1999 Nepremičnost <br />
<br />
Objavljene so bile na Radiu Slovenija ali v literarnih revijah Sodobnost, Dialogi, Drugačnik.<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
*1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu Razseljena oseba<br />
*1994 Nagrada Evrope za projekt Pregnanci (Tampere, Finska)<br />
*1996 Župančičeva nagrada (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo Hiša brez strehe (nagrada za besedilo in režijo)<br />
*2001 Zlati lev – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo Alisa, Alica<br />
*2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen<br />
*1982 Nagrada občinstva na Goriškem srečanju malih odrov za vlogo Medeje v Medejinih otrocih<br />
<br />
==Bibliografija==<br />
==Literatura==<br />
==Zunanje povezave==<br />
<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Metuljev_ples&diff=14966Metuljev ples2007-03-16T09:35:14Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>'''Metuljev ples (meščanska drama)'''<br />
<br />
*krstna uprizoritev: 13. decembra 1996 v SNG Drami<br />
*2 dejanji, 6 oseb<br />
*prostor in čas: drama se dogaja danes, v stari podeželski vili; vse se zgodi v enem večeru<br />
*osebe: 3 sestre (Adela – Ada (38 let, kirurginja), Ana (38 let, trenutno brezposelna novinarka) in Agata (50 let, učiteljica)), oče sester Ante (75 let), Lena (15 let, gimnazijka, Adelina in Davidova hči), David (49 let, Adelin mož, policist)<br />
*nominacija za Grumovo nagrado<br />
<br />
'''Vsebina'''<br />
<br />
Drama razkriva poglavitne probleme sodobne družine, med katerimi je v ospredju pomanjkanje komunikacije, ki vodi v nezadovoljstvo in celo v samomor. Predstavi se nam družina, ki jo sestavljajo tri sestre Ana, Adela (dvojčici) in Agata, njihov oče Ante, Adelina hči Lena in Adelin skoraj bivši mož David. Iz pogovorov izvemo, da je babica pred nekaj leti storila samomor – in to prav na dan obletnice poroke. Ta dan je nocoj, vse tri sestre pa so spet doma. Med pogovori se kaže njihovo nezadovoljstvo, ki ga eksplicitno ponazori Adela, ki pravi, da ima vsaka svoj kamenček in da bi se pri njih moralo imenovati Pri treh šepavkah. Agata je osamljena učiteljica, ki je pred leti izgubila moža. Otrok nista imela. Zdaj se je odločila, da bo vzela v rejo nekega dečka, kar pa sestrama, zlasti Adeli, ni všeč, saj nočeta, da bi se dom spremenil. Adelina težava je mož David, ki jo neprestano vara in ga je zato s hčerjo vred zapustila in se vrnila domov. Kasneje izvemo, da je David sprva hodil z Ano, a ga je ta zavrgla in se je nato poročil z Adelo, ki je nikoli ni imel resnično rad – bila je nadomestek za Ano. Adela si obupno želi, da se doma ne bi nič spremenilo (želi si stanje pred svojo poroko); ves čas pa tudi nadzira druge člane družine, zlasti očeta, ki se rad izgubi. Ana je pravo nasprotje svoje zagrenjene sestre. Je brezskrbna in plava v oblakih. Zdi se, da je narava med njima porazdelila lastnosti tako, da je vsako obdarila s tistimi, za katere je potem sestra dvojčica prikrajšana. Anina težava je, da se ne more ustaliti. Ves čas hlepi po nečem, kar še sama ne ve, kaj je. Ana hitro privabi ljudi, a jih potem ne zna obdržati. Je zelo dinamična in neprestano v gibanju. Sestri ji očitata pohotnost. Še vedno živi kot dekle, nasproti nje pa zato Adela s svojo resnostjo deluje prav stara, kar ji tudi očita hči Lena. Zdi se, da Lena krivi za razpad družine svojo mater. Očita ji, da se obnaša kot stara baba. V nasprotju s tem pa svojo teto Ano občuduje in jo ima rada. Zato se Adela boji, da bi ji Ana prevzela hčer. Oče Ante je nesrečna podoba vdovca, ki je po ženini smrti postal rahlo čudaški. Tolažbo išče v hčerah in se pogovarja z golobi, ki jih krmi s kamenčki. Pogosto se mu zdi, da je žena še živa. O njeni smrti se odkrito ne pogovarjajo. Zdi se, da se vsi čutijo krive. Oče pravi, da ji ni znal prav pokazati ljubezni in da sta po odhodu hčera ostala vsak zase kot dve osamljeni trdnjavi. Že skoraj bivši družinski član David je podoba moškega, ki je kot nadomestilo za izgubljeno ljubezen poročil njeno sestro dvojčico. Ana pravi, da vsi vedo, koga je imel rad in koga je poročil. Iz tega veje cinizem, ki ga Ana premore v polni meri in je zato pokazatelj, da se kljub lahkotnosti, brezskrbnosti v njej skriva oseba, ki je nezadovoljna in hlepi po nečem višjem. Adela meni, da je to otrok, Ana pa išče tolažbo v kokainu. Napetost v družini se stopnjuje, ko Lena vzame Anin kokain in ravno, ko se teta nanjo jezi, pozvoni. Prišel je močno vinjen David, ki namerava kar z revolverjem prepričati Adelo, da se z Leno vrneta domov. Vendar pa se ne more upreti skušnjavi, da ne bi nagovarjal Ano v ljubezensko igro. Toda zdi se, da je tokrat to preveč celo za Ano, ki sicer Adeli priznavava, da spi z Davidom. Prepir se stopnjuje, zberejo se vsi družinski člani in šele, ko se Lena, ki je med prepirom v stiski vzela še več Aninega kokaina, zgrudi, se pozornost preusmeri nanjo. David se iz zapuščenega moža in razočaranega ljubimca spremeni v očeta, ki v navalu skrbi in jeze ubije povzročiteljico nesreče Ano. Vendar pa se ne zaveda, da je s tem zapravil še zadnjo možnost, da bi se Adela z Leno kdaj vrnila k njemu. Z ubojem sestre dvojčice je ubil tudi del nje. Zgodba se razplete le delno odprto. Ne vemo, kaj se v bolnišnici zgodi z Leno – preživi ali ne? Ne vemo, kaj se zgodi z Davidom in kaj vse to pomeni za Adelo. Vemo le, da za Anteja in Agato življenje teče dalje, saj se na vratih pojavi deček, ki ga je vzela v rejo.<br />
<br />
'''Jezik'''<br />
<br />
V drami se pojavljajo različne jezikovne zvrsti in – kot je omenila Tatjana Stanič v svojem prispevku ob objavi drame v gledališkem listu – bi lahko rekli, da gre v drami za ples jezikovnih zvrsti. Že naslov in podnaslov kažeta jezikovno dvojnost: poetičnemu, metaforičnemu naslovu (Metuljev ples) sledi podnaslov (meščanska igra), ki nas prenese na realistična tla sodobnega sveta. Gre za prepletanje visoke, ritmizirane in pogosto tudi rimane govorice ter vsakdanjega, pogovornega in pogosto celo vulgarnega jezika. Osnova, tj. govorna podlaga, vseh oseb je t. i. splošni pogovorni jezik. Jezik pa je tudi pokazatelj karakternih lastnosti oseb. Tako nam Anina patetična govorica, ki deluje privzdignjeno in odmaknjeno, kaže njeno obrambo, Adelina govorna eksaktnost, zbranost pa je sredstvo ironije. Ante v redkih trenutkih jasne zavesti uporablja moralistični slog govorjenja, ko postaja zmeden, se niža tudi njegov jezik; pogosto pa se jezikovno z uporabo slengizmov približa govoru Lene in Ane. Agatino moralno poslanstvo vpliva tudi na izbor jezikovnih sredstev; David pa kot primer moškega šovinizma govori le s kratkimi in enostavnimi enopomenskimi stavki nizkega jezikovnega standarda. Lena kot pripadnica najstniške generacije uporablja seveda sleng, ki pa je malo prilagojen govornemu položaju z odraslimi.<br />
<br />
'''Povzemalna misel'''<br />
<br />
Meščanska drama Metuljev ples je prikaz, kaj storita bolečina in groza neizgovorjenega, odrinjenega in nepredelanega v družini. Zgodi se samomor, ki pusti močne posledice prizadetim družinskim članom, pojavi pa se tudi nezadovoljstvo s samim seboj in svojim življenjem, ki ga poskušajo sestre (in tudi oče) reševati vsaka na svoj način. Drama se ne konča pomirljivo, ampak se čustvena napetost stopnjuje do konca. Naslov Metuljev ples moramo razumeti metaforično. Lahko bi rekli, da predstavlja neko lahkotnost, brezskrbnost, svobodo in srečo, ki je v tej družini ni. Oče dosledno kliče hčere in vnukinjo metuljček, a že same se zavedajo, da so metulji brez kril. Ana tudi pove, da si želi biti kot metulj. Pravi, da hoče sanjati, se ljubiti, prepevati in plesati dneve in noči … kot metulj. A se zaveda, da tega ne bo dosegla, naj se še tako trudi. Vseh spon se ne bo rešila. Didaskalije napovedujejo, da se bo pri uprizoritvi igrala v ozadju glasba Metuljev ples.<br />
<br />
*[http://www.sigledal.org/geslo/Draga_Poto%C4%8Dnjak vrnitev na stran ''Dragica Draga Potočnjak'']</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14892Dragica Draga Potočnjak2007-03-16T09:30:16Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na AGRFT, ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v Slovenskem mladinskem gledališču. Deluje tudi v drugih poklicnih in eksperimentalnih gledališčih po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so T. Pandur, R. Burhan, D. Jovanović, J. Pipan, M. Berger, D. Živadinov … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na GILŠ (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij dramske terapije na PF v Ljubljani.<br />
Za njeno poetiko je značilno, da opisuje svet deprivilegiranih. Z vidika sodobne družbe so to neuspešni, nepomembni ljudje. Avtorico odlikuje čut za spoznavanje socialnih razlik. S svojimi dramami razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si zatiskamo oči. Njene osebe so psihološko in kompleksno opredeljene, situacije do skrajnosti zapletene. Ničesar ne olepšuje, poenostavlja, ampak tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam; v ozadju besedil pa je moč prepoznati avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi (prizadeti, marginalne skupnosti), za katere družba nima posluha. Kot ženska avtorica se za razliko od moških, ki bežijo v mit, ne umika in grozote opisuje neposredno.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: Britanicus (1979), Rdeči mlin (1979), Peržani (1980), Missa in a mirror (1981), Svatba (1980), Medejina otroka (1981), Romeo in Julija (1983), Ana (1984), Bolna nevesta (1984), Carmina burana (1984), Vojna skrivnost (1985), Lepotica in zver (1985), Blodnje (1986), Antigona, Ojdip, Ojdip na Kolonu (1987), Pisma Jožefini (1987), Balkon (1988), Krokar (1991), Prebijenje pomladi (1993), Ruska misija (1994), Lepa Vida (1995), Slepe miši (1996), Deklica in kontrabas (1998), Glas (1999), Matilda (2001), Ime rože (2002), Kekec (2004), Che Guevara (2005).<br />
<br />
==Vloge na filmu in televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: Razseljena oseba (1982), Dih (1983), Dražgoška bitka (1984), Prestop (1977), Iskanja (1998), Praznovanje pomladi (1987), Nasvidenje v naslednji vojni (1980), Babica gre na jug (1990), Jerca (1979), Brucka (1980), Rdeči gardist (1981), Pepelnica (1982), Ko poje čuk (1979), Dosjeji (1996), Želim vse (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 1996 Sanje in strah (uprizorjena pod naslovom Slepe miši)<br />
* 1996 [[Metuljev ples]] <br />
* 2000 Alisa, Alica <br />
* 2002 Kalea <br />
* 2001 La noche de Casandra<br />
* 2003 Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen<br />
* 2003 Eurotrans – Smer zahod <br />
* 2004 Kekec (dramatizacija po Vandotu)<br />
* 2005 Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink<br />
* 2005 Che Guevara (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2006 Vse lepo in prav<br />
* 2006 Za naše mlade dame<br />
===celotna besedila===<br />
{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame Sanje in strah; Metuljev ples; Alisa, Alica; Kalea in Vse lepo in prav je bila Draga Potočnjak nominirana za Grumovo nagrado.<br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1991 Srečen čas otroštva<br />
*1993 Hiša brez strehe <br />
*1994 Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam <br />
*1995 Mirna Bosna <br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: Medina ali ena od tisočih (1991), Sanje in strah (1992), Metuljev ples (1994), Ne danes, ubij me jutri (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: Rodion Romanovič, Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko, Šepetanje (vse napisane in posnete l. 1991), Za srečo, Ločitve (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: [[Ciganček]] (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1997 Molčanja <br />
*1999 Otroci <br />
*1999 Pregnanci <br />
*1999 Emir iz Srebrenice <br />
*1999 Nepremičnost <br />
<br />
Objavljene so bile na Radiu Slovenija ali v literarnih revijah Sodobnost, Dialogi, Drugačnik.<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
*1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu Razseljena oseba<br />
*1994 Nagrada Evrope za projekt Pregnanci (Tampere, Finska)<br />
*1996 Župančičeva nagrada (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo Hiša brez strehe (nagrada za besedilo in režijo)<br />
*2001 Zlati lev – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo Alisa, Alica<br />
*2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen<br />
*1982 Nagrada občinstva na Goriškem srečanju malih odrov za vlogo Medeje v Medejinih otrocih<br />
<br />
==Bibliografija==<br />
==Literatura==<br />
==Zunanje povezave==<br />
<br />
[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=87 Slovensko mladinsko gledališče]<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14891Dragica Draga Potočnjak2007-03-16T09:22:44Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na AGRFT, ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v Slovenskem mladinskem gledališču. Deluje tudi v drugih poklicnih in eksperimentalnih gledališčih po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so T. Pandur, R. Burhan, D. Jovanović, J. Pipan, M. Berger, D. Živadinov … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na GILŠ (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij dramske terapije na PF v Ljubljani.<br />
Za njeno poetiko je značilno, da opisuje svet deprivilegiranih. Z vidika sodobne družbe so to neuspešni, nepomembni ljudje. Avtorico odlikuje čut za spoznavanje socialnih razlik. S svojimi dramami razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si zatiskamo oči. Njene osebe so psihološko in kompleksno opredeljene, situacije do skrajnosti zapletene. Ničesar ne olepšuje, poenostavlja, ampak tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam; v ozadju besedil pa je moč prepoznati avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi (prizadeti, marginalne skupnosti), za katere družba nima posluha. Kot ženska avtorica se za razliko od moških, ki bežijo v mit, ne umika in grozote opisuje neposredno.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: Britanicus (1979), Rdeči mlin (1979), Peržani (1980), Missa in a mirror (1981), Svatba (1980), Medejina otroka (1981), Romeo in Julija (1983), Ana (1984), Bolna nevesta (1984), Carmina burana (1984), Vojna skrivnost (1985), Lepotica in zver (1985), Blodnje (1986), Antigona, Ojdip, Ojdip na Kolonu (1987), Pisma Jožefini (1987), Balkon (1988), Krokar (1991), Prebijenje pomladi (1993), Ruska misija (1994), Lepa Vida (1995), Slepe miši (1996), Deklica in kontrabas (1998), Glas (1999), Matilda (2001), Ime rože (2002), Kekec (2004), Che Guevara (2005).<br />
<br />
==Vloge na filmu in televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: Razseljena oseba (1982), Dih (1983), Dražgoška bitka (1984), Prestop (1977), Iskanja (1998), Praznovanje pomladi (1987), Nasvidenje v naslednji vojni (1980), Babica gre na jug (1990), Jerca (1979), Brucka (1980), Rdeči gardist (1981), Pepelnica (1982), Ko poje čuk (1979), Dosjeji (1996), Želim vse (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 1996 Sanje in strah (uprizorjena pod naslovom Slepe miši)<br />
* 1996 [[Metuljev ples]] <br />
* 2000 Alisa, Alica <br />
* 2002 Kalea <br />
* 2001 La noche de Casandra<br />
* 2003 Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen<br />
* 2003 Eurotrans – Smer zahod <br />
* 2004 Kekec (dramatizacija po Vandotu)<br />
* 2005 Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink<br />
* 2005 Che Guevara (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2006 Vse lepo in prav<br />
* 2006 Za naše mlade dame<br />
===celotna besedila===<br />
{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame Sanje in strah; Metuljev ples; Alisa, Alica; Kalea in Vse lepo in prav je bila Draga Potočnjak nominirana za Grumovo nagrado.<br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1991 Srečen čas otroštva<br />
*1993 Hiša brez strehe <br />
*1994 Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam <br />
*1995 Mirna Bosna <br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: Medina ali ena od tisočih (1991), Sanje in strah (1992), Metuljev ples (1994), Ne danes, ubij me jutri (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: Rodion Romanovič, Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko, Šepetanje (vse napisane in posnete l. 1991), Za srečo, Ločitve (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: [[Ciganček]] (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1997 Molčanja <br />
*1999 Otroci <br />
*1999 Pregnanci <br />
*1999 Emir iz Srebrenice <br />
*1999 Nepremičnost <br />
<br />
Objavljene so bile na Radiu Slovenija ali v literarnih revijah Sodobnost, Dialogi, Drugačnik.<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
*1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu Razseljena oseba<br />
*1994 Nagrada Evrope za projekt Pregnanci (Tampere, Finska)<br />
*1996 Župančičeva nagrada (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo Hiša brez strehe (nagrada za besedilo in režijo)<br />
*2001 Zlati lev – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo Alisa, Alica<br />
*2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen<br />
*1982 Nagrada občinstva na Goriškem srečanju malih odrov za vlogo Medeje v Medejinih otrocih<br />
<br />
==Bibliografija==<br />
==Literatura==<br />
==Zunanje povezave==<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Metuljev_ples&diff=14965Metuljev ples2007-03-16T09:21:06Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>'''Metuljev ples (meščanska drama)'''<br />
<br />
*krstna uprizoritev: 13. decembra 1996 v SNG Drami<br />
*2 dejanji, 6 oseb<br />
*prostor in čas: drama se dogaja danes, v stari podeželski vili; vse se zgodi v enem večeru<br />
*osebe: 3 sestre (Adela – Ada (38 let, kirurginja), Ana (38 let, trenutno brezposelna novinarka) in Agata (50 let, učiteljica)), oče sester Ante (75 let), Lena (15 let, gimnazijka, Adelina in Davidova hči), David (49 let, Adelin mož, policist)<br />
*nominacija za Grumovo nagrado<br />
<br />
'''Vsebina'''<br />
<br />
Drama razkriva poglavitne probleme sodobne družine, med katerimi je v ospredju pomanjkanje komunikacije, ki vodi v nezadovoljstvo in celo v samomor. Predstavi se nam družina, ki jo sestavljajo tri sestre Ana, Adela (dvojčici) in Agata, njihov oče Ante, Adelina hči Lena in Adelin skoraj bivši mož David. Iz pogovorov izvemo, da je babica pred nekaj leti storila samomor – in to prav na dan obletnice poroke. Ta dan je nocoj, vse tri sestre pa so spet doma. Med pogovori se kaže njihovo nezadovoljstvo, ki ga eksplicitno ponazori Adela, ki pravi, da ima vsaka svoj kamenček in da bi se pri njih moralo imenovati Pri treh šepavkah. Agata je osamljena učiteljica, ki je pred leti izgubila moža. Otrok nista imela. Zdaj se je odločila, da bo vzela v rejo nekega dečka, kar pa sestrama, zlasti Adeli, ni všeč, saj nočeta, da bi se dom spremenil. Adelina težava je mož David, ki jo neprestano vara in ga je zato s hčerjo vred zapustila in se vrnila domov. Kasneje izvemo, da je David sprva hodil z Ano, a ga je ta zavrgla in se je nato poročil z Adelo, ki je nikoli ni imel resnično rad – bila je nadomestek za Ano. Adela si obupno želi, da se doma ne bi nič spremenilo (želi si stanje pred svojo poroko); ves čas pa tudi nadzira druge člane družine, zlasti očeta, ki se rad izgubi. Ana je pravo nasprotje svoje zagrenjene sestre. Je brezskrbna in plava v oblakih. Zdi se, da je narava med njima porazdelila lastnosti tako, da je vsako obdarila s tistimi, za katere je potem sestra dvojčica prikrajšana. Anina težava je, da se ne more ustaliti. Ves čas hlepi po nečem, kar še sama ne ve, kaj je. Ana hitro privabi ljudi, a jih potem ne zna obdržati. Je zelo dinamična in neprestano v gibanju. Sestri ji očitata pohotnost. Še vedno živi kot dekle, nasproti nje pa zato Adela s svojo resnostjo deluje prav stara, kar ji tudi očita hči Lena. Zdi se, da Lena krivi za razpad družine svojo mater. Očita ji, da se obnaša kot stara baba. V nasprotju s tem pa svojo teto Ano občuduje in jo ima rada. Zato se Adela boji, da bi ji Ana prevzela hčer. Oče Ante je nesrečna podoba vdovca, ki je po ženini smrti postal rahlo čudaški. Tolažbo išče v hčerah in se pogovarja z golobi, ki jih krmi s kamenčki. Pogosto se mu zdi, da je žena še živa. O njeni smrti se odkrito ne pogovarjajo. Zdi se, da se vsi čutijo krive. Oče pravi, da ji ni znal prav pokazati ljubezni in da sta po odhodu hčera ostala vsak zase kot dve osamljeni trdnjavi. Že skoraj bivši družinski član David je podoba moškega, ki je kot nadomestilo za izgubljeno ljubezen poročil njeno sestro dvojčico. Ana pravi, da vsi vedo, koga je imel rad in koga je poročil. Iz tega veje cinizem, ki ga Ana premore v polni meri in je zato pokazatelj, da se kljub lahkotnosti, brezskrbnosti v njej skriva oseba, ki je nezadovoljna in hlepi po nečem višjem. Adela meni, da je to otrok, Ana pa išče tolažbo v kokainu. Napetost v družini se stopnjuje, ko Lena vzame Anin kokain in ravno, ko se teta nanjo jezi, pozvoni. Prišel je močno vinjen David, ki namerava kar z revolverjem prepričati Adelo, da se z Leno vrneta domov. Vendar pa se ne more upreti skušnjavi, da ne bi nagovarjal Ano v ljubezensko igro. Toda zdi se, da je tokrat to preveč celo za Ano, ki sicer Adeli priznavava, da spi z Davidom. Prepir se stopnjuje, zberejo se vsi družinski člani in šele, ko se Lena, ki je med prepirom v stiski vzela še več Aninega kokaina, zgrudi, se pozornost preusmeri nanjo. David se iz zapuščenega moža in razočaranega ljubimca spremeni v očeta, ki v navalu skrbi in jeze ubije povzročiteljico nesreče Ano. Vendar pa se ne zaveda, da je s tem zapravil še zadnjo možnost, da bi se Adela z Leno kdaj vrnila k njemu. Z ubojem sestre dvojčice je ubil tudi del nje. Zgodba se razplete le delno odprto. Ne vemo, kaj se v bolnišnici zgodi z Leno – preživi ali ne? Ne vemo, kaj se zgodi z Davidom in kaj vse to pomeni za Adelo. Vemo le, da za Anteja in Agato življenje teče dalje, saj se na vratih pojavi deček, ki ga je vzela v rejo.<br />
<br />
'''Jezik'''<br />
<br />
V drami se pojavljajo različne jezikovne zvrsti in – kot je omenila Tatjana Stanič v svojem prispevku ob objavi drame v gledališkem listu – bi lahko rekli, da gre v drami za ples jezikovnih zvrsti. Že naslov in podnaslov kažeta jezikovno dvojnost: poetičnemu, metaforičnemu naslovu (Metuljev ples) sledi podnaslov (meščanska igra), ki nas prenese na realistična tla sodobnega sveta. Gre za prepletanje visoke, ritmizirane in pogosto tudi rimane govorice ter vsakdanjega, pogovornega in pogosto celo vulgarnega jezika. Osnova, tj. govorna podlaga, vseh oseb je t. i. splošni pogovorni jezik. Jezik pa je tudi pokazatelj karakternih lastnosti oseb. Tako nam Anina patetična govorica, ki deluje privzdignjeno in odmaknjeno, kaže njeno obrambo, Adelina govorna eksaktnost, zbranost pa je sredstvo ironije. Ante v redkih trenutkih jasne zavesti uporablja moralistični slog govorjenja, ko postaja zmeden, se niža tudi njegov jezik; pogosto pa se jezikovno z uporabo slengizmov približa govoru Lene in Ane. Agatino moralno poslanstvo vpliva tudi na izbor jezikovnih sredstev; David pa kot primer moškega šovinizma govori le s kratkimi in enostavnimi enopomenskimi stavki nizkega jezikovnega standarda. Lena kot pripadnica najstniške generacije uporablja seveda sleng, ki pa je malo prilagojen govornemu položaju z odraslimi.<br />
<br />
'''Povzemalna misel'''<br />
<br />
Meščanska drama Metuljev ples je prikaz, kaj storita bolečina in groza neizgovorjenega, odrinjenega in nepredelanega v družini. Zgodi se samomor, ki pusti močne posledice prizadetim družinskim članom, pojavi pa se tudi nezadovoljstvo s samim seboj in svojim življenjem, ki ga poskušajo sestre (in tudi oče) reševati vsaka na svoj način. Drama se ne konča pomirljivo, ampak se čustvena napetost stopnjuje do konca. Naslov Metuljev ples moramo razumeti metaforično. Lahko bi rekli, da predstavlja neko lahkotnost, brezskrbnost, svobodo in srečo, ki je v tej družini ni. Oče dosledno kliče hčere in vnukinjo metuljček, a že same se zavedajo, da so metulji brez kril. Ana tudi pove, da si želi biti kot metulj. Pravi, da hoče sanjati, se ljubiti, prepevati in plesati dneve in noči … kot metulj. A se zaveda, da tega ne bo dosegla, naj se še tako trudi. Vseh spon se ne bo rešila. Didaskalije napovedujejo, da se bo pri uprizoritvi igrala v ozadju glasba Metuljev ples.</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Metuljev_ples&diff=14964Metuljev ples2007-03-16T09:14:00Z<p>Natasa: New page: == '''Metuljev ples (meščanska drama)''' == krstna uprizoritev: 13. decembra 1996 v SNG Drami 2 dejanji, 6 oseb prostor in čas: drama se dogaja danes, v stari podeželski vili; vse s...</p>
<hr />
<div><br />
== '''Metuljev ples (meščanska drama)''' ==<br />
<br />
<br />
krstna uprizoritev: 13. decembra 1996 v SNG Drami<br />
2 dejanji, 6 oseb<br />
prostor in čas: drama se dogaja danes, v stari podeželski vili; vse se zgodi v enem večeru<br />
osebe: 3 sestre (Adela – Ada (38 let, kirurginja), Ana (38 let, trenutno brezposelna novinarka) in Agata (50 let, učiteljica)), oče sester Ante (75 let), Lena (15 let, gimnazijka, Adelina in Davidova hči), David (49 let, Adelin mož, policist)<br />
nominacija za Grumovo nagrado</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14890Dragica Draga Potočnjak2007-03-16T09:11:12Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na AGRFT, ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v Slovenskem mladinskem gledališču. Deluje tudi v drugih poklicnih in eksperimentalnih gledališčih po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so T. Pandur, R. Burhan, D. Jovanović, J. Pipan, M. Berger, D. Živadinov … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na GILŠ (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij dramske terapije na PF v Ljubljani.<br />
Za njeno poetiko je značilno, da opisuje svet deprivilegiranih. Z vidika sodobne družbe so to neuspešni, nepomembni ljudje. Avtorico odlikuje čut za spoznavanje socialnih razlik. S svojimi dramami razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si zatiskamo oči. Njene osebe so psihološko in kompleksno opredeljene, situacije do skrajnosti zapletene. Ničesar ne olepšuje, poenostavlja, ampak tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam; v ozadju besedil pa je moč prepoznati avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi (prizadeti, marginalne skupnosti), za katere družba nima posluha. Kot ženska avtorica se za razliko od moških, ki bežijo v mit, ne umika in grozote opisuje neposredno.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: Britanicus (1979), Rdeči mlin (1979), Peržani (1980), Missa in a mirror (1981), Svatba (1980), Medejina otroka (1981), Romeo in Julija (1983), Ana (1984), Bolna nevesta (1984), Carmina burana (1984), Vojna skrivnost (1985), Lepotica in zver (1985), Blodnje (1986), Antigona, Ojdip, Ojdip na Kolonu (1987), Pisma Jožefini (1987), Balkon (1988), Krokar (1991), Prebijenje pomladi (1993), Ruska misija (1994), Lepa Vida (1995), Slepe miši (1996), Deklica in kontrabas (1998), Glas (1999), Matilda (2001), Ime rože (2002), Kekec (2004), Che Guevara (2005).<br />
<br />
==Vloge na filmu in televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: Razseljena oseba (1982), Dih (1983), Dražgoška bitka (1984), Prestop (1977), Iskanja (1998), Praznovanje pomladi (1987), Nasvidenje v naslednji vojni (1980), Babica gre na jug (1990), Jerca (1979), Brucka (1980), Rdeči gardist (1981), Pepelnica (1982), Ko poje čuk (1979), Dosjeji (1996), Želim vse (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 1996 Sanje in strah (uprizorjena pod naslovom Slepe miši)<br />
* 1996 [[Metuljev ples]] <br />
* 2000 Alisa, Alica <br />
* 2002 Kalea <br />
* 2001 La noche de Casandra<br />
* 2003 Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen<br />
* 2003 Eurotrans – Smer zahod <br />
* 2004 Kekec (dramatizacija po Vandotu)<br />
* 2005 Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink<br />
* 2005 Che Guevara (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2006 Vse lepo in prav<br />
* 2006 ''[[Za naše mlade dame]]''<br />
===celotna besedila===<br />
{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame Sanje in strah; Metuljev ples; Alisa, Alica; Kalea in Vse lepo in prav je bila Draga Potočnjak nominirana za Grumovo nagrado.<br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1991 Srečen čas otroštva<br />
*1993 Hiša brez strehe <br />
*1994 Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam <br />
*1995 Mirna Bosna <br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: Medina ali ena od tisočih (1991), Sanje in strah (1992), Metuljev ples (1994), Ne danes, ubij me jutri (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: Rodion Romanovič, Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko, Šepetanje (vse napisane in posnete l. 1991), Za srečo, Ločitve (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: [[Ciganček]] (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1997 Molčanja <br />
*1999 Otroci <br />
*1999 Pregnanci <br />
*1999 Emir iz Srebrenice <br />
*1999 Nepremičnost <br />
<br />
Objavljene so bile na Radiu Slovenija ali v literarnih revijah Sodobnost, Dialogi, Drugačnik.<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
*1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu Razseljena oseba<br />
*1994 Nagrada Evrope za projekt Pregnanci (Tampere, Finska)<br />
*1996 Župančičeva nagrada (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo Hiša brez strehe (nagrada za besedilo in režijo)<br />
*2001 Zlati lev – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo Alisa, Alica<br />
*2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen<br />
*1982 Nagrada občinstva na Goriškem srečanju malih odrov za vlogo Medeje v Medejinih otrocih<br />
<br />
==Bibliografija==<br />
==Literatura==<br />
==Zunanje povezave==<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]</div>Natasahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Dragica_Draga_Poto%C4%8Dnjak&diff=14889Dragica Draga Potočnjak2007-03-16T09:09:46Z<p>Natasa: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Potočnjak, Dragica Draga]]<br />
<br />
'''Draga Potočnjak''', gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre<br />
<br />
<div style="float: right">[[Slika:DRAGA.jpg|Dragica Draga Potočnjak]]</div><br />
==Življenjepis==<br />
Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na AGRFT, ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v Slovenskem mladinskem gledališču. Deluje tudi v drugih poklicnih in eksperimentalnih gledališčih po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so T. Pandur, R. Burhan, D. Jovanović, J. Pipan, M. Berger, D. Živadinov … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na GILŠ (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij dramske terapije na PF v Ljubljani.<br />
Za njeno poetiko je značilno, da opisuje svet deprivilegiranih. Z vidika sodobne družbe so to neuspešni, nepomembni ljudje. Avtorico odlikuje čut za spoznavanje socialnih razlik. S svojimi dramami razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si zatiskamo oči. Njene osebe so psihološko in kompleksno opredeljene, situacije do skrajnosti zapletene. Ničesar ne olepšuje, poenostavlja, ampak tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam; v ozadju besedil pa je moč prepoznati avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi (prizadeti, marginalne skupnosti), za katere družba nima posluha. Kot ženska avtorica se za razliko od moških, ki bežijo v mit, ne umika in grozote opisuje neposredno.<br />
<br />
==Vloge v gledališču==<br />
<br />
Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: Britanicus (1979), Rdeči mlin (1979), Peržani (1980), Missa in a mirror (1981), Svatba (1980), Medejina otroka (1981), Romeo in Julija (1983), Ana (1984), Bolna nevesta (1984), Carmina burana (1984), Vojna skrivnost (1985), Lepotica in zver (1985), Blodnje (1986), Antigona, Ojdip, Ojdip na Kolonu (1987), Pisma Jožefini (1987), Balkon (1988), Krokar (1991), Prebijenje pomladi (1993), Ruska misija (1994), Lepa Vida (1995), Slepe miši (1996), Deklica in kontrabas (1998), Glas (1999), Matilda (2001), Ime rože (2002), Kekec (2004), Che Guevara (2005).<br />
<br />
==Vloge na filmu in televiziji==<br />
<br />
Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: Razseljena oseba (1982), Dih (1983), Dražgoška bitka (1984), Prestop (1977), Iskanja (1998), Praznovanje pomladi (1987), Nasvidenje v naslednji vojni (1980), Babica gre na jug (1990), Jerca (1979), Brucka (1980), Rdeči gardist (1981), Pepelnica (1982), Ko poje čuk (1979), Dosjeji (1996), Želim vse (2005). <br />
<br />
==Vloge na radiu==<br />
<br />
Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija. <br />
<br />
==Drame==<br />
* 1996 Sanje in strah (uprizorjena pod naslovom Slepe miši)<br />
* 1996 Metuljev ples <br />
* 2000 Alisa, Alica <br />
* 2002 Kalea <br />
* 2001 La noche de Casandra<br />
* 2003 Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen<br />
* 2003 Eurotrans – Smer zahod <br />
* 2004 Kekec (dramatizacija po Vandotu)<br />
* 2005 Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink<br />
* 2005 Che Guevara (s Tomažem Štruclom)<br />
* 2006 Vse lepo in prav<br />
* 2006 ''[[Za naše mlade dame]]''<br />
===celotna besedila===<br />
{{Doc|D._Potocnjak_Za_nase_mlade_dame.doc|Za naše mlade dame}}<br />
<font size=+1 color=red>'''DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007'''<br />
</font><br />
<br />
Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame Sanje in strah; Metuljev ples; Alisa, Alica; Kalea in Vse lepo in prav je bila Draga Potočnjak nominirana za Grumovo nagrado.<br />
<br />
==Gledališki teksti v bosanskem jeziku==<br />
*1991 Srečen čas otroštva<br />
*1993 Hiša brez strehe <br />
*1994 Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam <br />
*1995 Mirna Bosna <br />
<br />
Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.<br />
<br />
==Radijske igre==<br />
*dolge: Medina ali ena od tisočih (1991), Sanje in strah (1992), Metuljev ples (1994), Ne danes, ubij me jutri (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane<br />
*kratke: Rodion Romanovič, Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko, Šepetanje (vse napisane in posnete l. 1991), Za srečo, Ločitve (obe iz leta 2000)<br />
*za otroke: [[Ciganček]] (2001)<br />
<br />
Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.<br />
<br />
==Kratke zgodbe==<br />
*1997 Molčanja <br />
*1999 Otroci <br />
*1999 Pregnanci <br />
*1999 Emir iz Srebrenice <br />
*1999 Nepremičnost <br />
<br />
Objavljene so bile na Radiu Slovenija ali v literarnih revijah Sodobnost, Dialogi, Drugačnik.<br />
<br />
==Publicistično delo==<br />
*1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih<br />
*1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki <br />
*nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih<br />
<br />
<br />
==Nagrade==<br />
<br />
*1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu Razseljena oseba<br />
*1994 Nagrada Evrope za projekt Pregnanci (Tampere, Finska)<br />
*1996 Župančičeva nagrada (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo Hiša brez strehe (nagrada za besedilo in režijo)<br />
*2001 Zlati lev – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo Alisa, Alica<br />
*2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen<br />
*1982 Nagrada občinstva na Goriškem srečanju malih odrov za vlogo Medeje v Medejinih otrocih<br />
<br />
==Bibliografija==<br />
==Literatura==<br />
==Zunanje povezave==<br />
<br />
[[priimek ime:=Potočnjak, Dragica Draga| ]]<br />
[[avtorji radijskih iger:=Dragica Draga Potočnjak| ]]</div>Natasa