https://sigledal.org/w/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=NikaZ 2026-04-18T10:01:56Z Prispevki uporabnika MediaWiki 1.39.11 https://sigledal.org/w/index.php?title=Branka_Pavli%C4%8D&diff=64266 2025-12-02T11:34:33Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Pavlič,Branka]]<br /> [[Kategorija:Kostumografi|Pavlič,Branka]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Branka-pavlic_lgl.jpg|320px|Foto: Arhiv Lutkovno gledališče Ljubljana/BiTeater]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Kostumografinja Branka Pavlič je maturirala leta 2003 na Gimnaziji Koper, diplomirala pa leta 2009 iz sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Nato je na<br /> vpisala magistrski študij, smer kostumografija na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. <br /> <br /> Kostume za različne gledališke uprizoritve, balet in opere je oblikovala v vseh slovenskih poklicnih gledališčih in opernih hišah, med drugimi ''R9-42U'' in ''Herman Schwarz in Veronika Wald'' v [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]], ''Cvetje v jeseni'' in ''Astrov vstopi v tovarno'' v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] in ''Zlati šus'' v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]] (vse predstave v režiji Marka Čeha), v [[SSG Trst]] pa je ustvarila kostume pri predstavi ''Vaje za tesnobo'' v režiji [[Jaka Andrej Vojevec|Jake Andreja Vojevca]]. Ljubezen do umetnosti, lepote in oblikovanja jo je pripeljala do ustvarjanja izjemnih kostumov za baletno predstavo ''Meso srca'', Mozartovo opero ''Čarobna piščal'', ''The Sound'', vse v [[SNG Opera in balet Ljubljana]]. Ustvarila je tudi kostume za priznano opero ''Marpurgi'' v Mariboru. Delala je tudi v gledališčih v tujini (Italija, Madžarska, Litva, Srbija).<br /> <br /> Za svoje delo je prejela naslednje nagrade: akademijsko Prešernovo nagrado za predstavo ''Baročna opera Orfej'' (2013); Borštnikovo nagrado za kolektivno stvaritev v predstavi ''Vaje za tesnobo'' (2013); vesno za najboljši študijski film ''Divji vzhod'' (2013); vesno za najboljši kratki film ''Nad mestom se dani'' (2012); akademijsko zlatolasko za najboljšo kostumografijo za predstavo ''Alkestida'' (2012).<br /> <br /> Že nekaj let uspešno sodeluje z Jašo Kocelijem in drugimi predstavniki vidne generacije mladih režiserjev, kot sta Marko Čeh in Nejc Gazvoda.<br /> <br /> ==Kostumografije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14161 | costume_designs}}<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> * 2012 akademijska zlatolaska za najboljšo kostumografijo za predstavo<br /> * 2013 nagrada na Borštnikovem srečanju<br /> * 2013 Borštnikova nagrada za kolektivno igro<br /> * 2013 državna umetniška nagrada Prešernovega sklada<br /> * 2013 vesna za najboljši študijski film<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *Lutkovno gledališče Ljubljana/BiTeater<br /> *MG Ptuj<br /> *Gledališče Celje<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Mankica_Kranjec&diff=64260 2025-12-02T08:48:43Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Kranjec, Mankica]]<br /> [[Kategorija:Fotografi in snemalci|Kranjec, Mankica]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Mankica Kranjec je mednarodno uveljavljena fotografinja mlajše generacije. Že vse od začetka jo zanima odkrivanje novih umetniških idej in ustvarjalnih svetov, kar je združila s svojo nenehno željo po iskanju dovršenih prizorov, ki v gledalcu pustijo pečat. Vedno skuša odkriti, kar je mnogim pogledom zastrto, svojim fotografskim projektom pa rada vdihuje drugačnost, izvrstnost in svetovljanskost. <br /> <br /> Njen fotografski opus obsega zlasti portretne in dokumentarne fotografije s področja kulture in umetnosti, zadnjih deset let pa se posveča tudi gledališki fotografiji. V njen opus sodijo ''Čarobna piščal'' ([[SNG Opera in balet Ljubljana]]), ''Preblizu'' (koprodukcija [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] in [[Zavod Paviljon|zavoda Paviljon]]), ''Trojanke'' ([[SNG Nova Gorica]]), ''Psiho'' ([[Gledališče Glej]]), ''Pomona'' ([[SNG Drama Ljubljana]]), ''Neki novi tipi'', ''Do zadnjega diha'' ([[Mestno gledališče ljubljansko]]), ''Dogodek v mestu Gogi'' ([[Anton Podbevšek Teater]]), ''Lezbos'' ([[Biteater]]), ''Male kraljice'', ''Neli ni več'', ''Sončnica na Luni'', ''Kralj Matevžek Prvi'' in ''Sovica Oka'' ([[Lutkovno gledališče Ljubljana]]), ''Hmeljska princesa'' ([[ZKŠT Žalec]]) in ''5 fantkov'' (madžarsko gledališče [[Weöres Sándor Színház]]). Je članica umetniškega tima režiserja [[Jaša Kocelij|Jaše Kocelija]], s katerim sodeluje kot stalna ustvarjalka ter skrbi za fotografske in video podobe njegovih projektov v Sloveniji in tujini. Rada pove, da je izjemen privilegij ujeti minljive trenutke odrske lepote skozi fotografski objektiv. A to je hkrati tudi odgovornost, saj želi s svojim fotografskim delom gledalcem približati tisto čarovnijo, ki se zgodi na odru, ko se v dvorani ugasnejo luči. <br /> <br /> Je dobitnica treh mednarodnih prvih nagrad za gledališko fotografijo, kot fotografinja pa se je podpisala pod številne fotografske projekte doma in v tujini ter se predstavila na več kot 35 samostojnih in skupinskih fotografskih razstavah v Sloveniji, Združenih državah Amerike in drugod po svetu. <br /> <br /> <br /> Sodeluje tudi s številnimi tujimi fotografskimi agencijami, fotografije pa objavlja v domačih in svetovnih publikacijah. Trenutno živi in ustvarja v Ljubljani.<br /> <br /> ==Delo==<br /> ==Nagrade==<br /> *2023 1. nagrada, natečaj Theatre Exposed v odprti kategoriji<br /> *2023 1. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Art<br /> *2023 1. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Gibanje<br /> *2023 2. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Portret<br /> *2022 2. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Odprta<br /> *2022 2. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Gibanje<br /> *2022 3. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Portret<br /> *2021 1. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Portret<br /> *2021 1. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Art<br /> *2021 1. nagrada, natečaj Theatre Exposed v odprti kategoriji<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *SNG Opera in balet Ljubljana<br /> *Gledališče Celje<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[https://mankica.com/ Mankica.com]</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=David_Andrej_Francky&diff=64259 2025-12-02T08:46:35Z

<p>NikaZ: /* Oblikovanje svetlobe */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Francky, David Andrej]]<br /> [[Kategorija:Oblikovalci svetlobe|Francky, David Andrej]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> David Andrej Francky je priznan oblikovalec svetlobe z več kot 20-letnimi izkušnjami iz oblikovanja svetlobe za raznovrstne odrske uprizoritve. <br /> <br /> Z gledališčem se je spoprijateljil v srednji šoli, ko je začel delovati v improvizacijskem gledališču. Leta 2002 se je udeležil tečaja gledališke tehnike v [[KUD France Prešeren|KUD-u France Prešeren]] in začel spoznavati, kako svetloba spreminja prostor in vpliva na človeška čustva. Improvizacijsko gledališče mu je ponudilo nešteto možnosti za igranje s tem medijem. Leta 2009 je s komedijo ''Vsi moji moški'' gostoval v SiTi teatru BTC in tam ostal zaposlen sedem let kot tehnični vodja gledališča ter hišni oblikovalec svetlobe. V tem času je imel možnost oblikovati svetlobo za skoraj vse hišne in marsikatero gostujočo odrsko postavitev. Kmalu je prerasel domači oder in začel svetlobo oblikovati tudi drugje. Oblikoval je svetlobo za televizijske dogodke, Foto Osebni arhiv koncerte, plesne predstave, korporativne dogodke, videospote, muzikale, operete, opere itd. Del njegove poti je zaznamoval tudi razcvet slovenskega glasbenega gledališča s ''Cvetjem v jeseni'', ''Veroniko Deseniško'' in drugimi muzikali. Danes še vedno oblikuje svetlobo za različne produkcije, le da ima svoje podjetje za osvetlitev in produkcijo dogodkov, kjer s sodelavci uživa v kreativnih izzivih, ki jih prinaša delo v tem čarobnem poslu. <br /> <br /> Leta 2018 je prvič sodeloval z režiserjem [[Jaša Koceli|Jašo Kocelijem]] pri uprizoritvi operete ''Hmeljska princesa'', s katerim od tedaj redno sodeluje kot del Jaševe ustvarjalne ekipe. Sadovi tega sodelovanja so opera ''Čarobna piščal'' leta 2019 v [[SNG Opera in balet Ljubljana]], tragedija ''Elektra'' leta 2020 v Nacionalnem gledališču v Kaunasu v Litvi, predstava ''Preblizu'' leta 2021 v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] in opera ''The Sound'' leta 2022 v SNG Opera in balet Ljubljana.<br /> <br /> ==Oblikovanje svetlobe==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 16700 | light |}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri==<br /> * [https://veza.sigledal.org/media/uploads/Dokumenti/gledali-ki-listi/slgc/gledaliski-list%20sen-kresne-noci.pdf SLG Celje]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=David_Andrej_Francky&diff=64258 2025-12-02T08:45:23Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Francky, David Andrej]]<br /> [[Kategorija:Oblikovalci svetlobe|Francky, David Andrej]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> David Andrej Francky je priznan oblikovalec svetlobe z več kot 20-letnimi izkušnjami iz oblikovanja svetlobe za raznovrstne odrske uprizoritve. <br /> <br /> Z gledališčem se je spoprijateljil v srednji šoli, ko je začel delovati v improvizacijskem gledališču. Leta 2002 se je udeležil tečaja gledališke tehnike v [[KUD France Prešeren|KUD-u France Prešeren]] in začel spoznavati, kako svetloba spreminja prostor in vpliva na človeška čustva. Improvizacijsko gledališče mu je ponudilo nešteto možnosti za igranje s tem medijem. Leta 2009 je s komedijo ''Vsi moji moški'' gostoval v SiTi teatru BTC in tam ostal zaposlen sedem let kot tehnični vodja gledališča ter hišni oblikovalec svetlobe. V tem času je imel možnost oblikovati svetlobo za skoraj vse hišne in marsikatero gostujočo odrsko postavitev. Kmalu je prerasel domači oder in začel svetlobo oblikovati tudi drugje. Oblikoval je svetlobo za televizijske dogodke, Foto Osebni arhiv koncerte, plesne predstave, korporativne dogodke, videospote, muzikale, operete, opere itd. Del njegove poti je zaznamoval tudi razcvet slovenskega glasbenega gledališča s ''Cvetjem v jeseni'', ''Veroniko Deseniško'' in drugimi muzikali. Danes še vedno oblikuje svetlobo za različne produkcije, le da ima svoje podjetje za osvetlitev in produkcijo dogodkov, kjer s sodelavci uživa v kreativnih izzivih, ki jih prinaša delo v tem čarobnem poslu. <br /> <br /> Leta 2018 je prvič sodeloval z režiserjem [[Jaša Koceli|Jašo Kocelijem]] pri uprizoritvi operete ''Hmeljska princesa'', s katerim od tedaj redno sodeluje kot del Jaševe ustvarjalne ekipe. Sadovi tega sodelovanja so opera ''Čarobna piščal'' leta 2019 v [[SNG Opera in balet Ljubljana]], tragedija ''Elektra'' leta 2020 v Nacionalnem gledališču v Kaunasu v Litvi, predstava ''Preblizu'' leta 2021 v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] in opera ''The Sound'' leta 2022 v SNG Opera in balet Ljubljana.<br /> <br /> ==Oblikovanje svetlobe==<br /> {{{#dynamic_content:rep | person | 16700 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri==<br /> * [https://veza.sigledal.org/media/uploads/Dokumenti/gledali-ki-listi/slgc/gledaliski-list%20sen-kresne-noci.pdf SLG Celje]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Tajda_Podobnik&diff=64257 2025-12-02T08:40:42Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Podobnik, Tajda]]<br /> [[Kategorija:Koreografi|Podobnik, Tajda]]<br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Podobnik, Tajda]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Leta 2014 je končala študij sodobnega in jazz plesa na Akademiji za ples v Ljubljani, leta 2016 se je vpisala na [[AGRFT]] na magistrski program umetnost giba. Kot plesalka je sodelovala s številnimi ustvarjalci ([[Jana Menger]], [[Vita Osojnik]], [[Jaša Koceli]], [[Branko Potočan]], [[Kjara Starič Wurst]], [[Uršula Teržan]], [[Veronika Valdés]], [[Snježana Premuš]]) pri mnogih avtorskih projektih, plesnih, cirkuških in gledaliških predstavah. Prav tako je sodelovala s koreografskim dvojcem De.not iz Hrvaške, kolektivom Bitnamuun ter v improviziranih dogodkih umetniške skupnosti SZ3. <br /> <br /> Od leta 2015 je redna članica plesne skupine Fourklor, ki jo vodi Branko Potočan. V okviru skupine Fourklor sodeluje pri ustvarjanju cirkuških kabaretov in plesnih predstav kot plesalka, cirkusantka, soustvarjalka predstav ali asistentka koreografije. <br /> <br /> Kot cirkusantka največ pozornosti posveča zračnim disciplinam, kot so vrv, tkanine in obroč, kjer se njena tehnična izurjenost prepleta z umetniškim izrazom. <br /> <br /> Leta 2015 je prvič sodelovala z režiserjem Jašo Kocelijem, sprva kot plesalka, leta 2017 je prevzela tudi vlogo koreografinje pri dramskih predstavah in operah ([[Lutkovno gledališče Ljubljana]], [[SNG Opera in balet Ljubljana]], [[SNG Nova Gorica]]). Od leta 2022 pa tudi kot asistentka režiserja. Z Jašo in njegovo ekipo je imela priložnost sodelovati pri mednarodnih projektih na Madžarskem ''5 fiú (5fantkov.si)'', Češkem, v Litvi in Srbiji. <br /> <br /> Tajda je svojo akademsko pot nadgradila leta 2021, ko je zaključila magistrski študij, program Umetnost giba na AGRFT-ju. Je soavtorica projekta Veronike Valdes ''Nor.mal''.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 13945 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/tajda-podobnik/ NEODVISNI podatkovnik]<br /> * [https://veza.sigledal.org/media/uploads/Dokumenti/gledali-ki-listi/slgc/gledaliski-list%20sen-kresne-noci.pdf SLG Celje]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Branka_Pavli%C4%8D&diff=64256 2025-12-02T08:37:30Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Pavlič,Branka]]<br /> [[Kategorija:Kostumografi|Pavlič,Branka]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Branka-pavlic_lgl.jpg|320px|Foto: Arhiv Lutkovno gledališče Ljubljana/BiTeater]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Kostumografinja Branka Pavlič je maturirala leta 2003 na Gimnaziji Koper, diplomirala pa leta 2009 iz sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Nato je na<br /> vpisala magistrski študij, smer kostumografija na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. <br /> <br /> Kostume za različne gledališke uprizoritve, balet in opere je oblikovala v vseh slovenskih poklicnih gledališčih in opernih hišah, med drugimi ''R9-42U'' in ''Herman Schwarz in Veronika Wald'' v [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]], ''Cvetje v jeseni'' in ''Astrov vstopi v tovarno'' v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] in ''Zlati šus'' v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]] (vse predstave v režiji Marka Čeha), v [[SSG Trst]] pa je ustvarila kostume pri predstavi ''Vaje za tesnobo'' v režiji [[Jaka Andrej Vojevec|Jake Andreja Vojevca]]. Ljubezen do umetnosti, lepote in oblikovanja jo je pripeljala do ustvarjanja izjemnih kostumov za baletno predstavo ''Meso srca'', Mozartovo opero ''Čarobna piščal'', ''The Sound'', vse v [[SNG Opera in balet Ljubljana]]. Ustvarila je tudi kostume za priznano opero ''Marpurgi'' v Mariboru. Delala je tudi v gledališčih v tujini (Italija, Madžarska, Litva, Srbija).<br /> <br /> Za svoje delo je prejela naslednje nagrade: akademijsko Prešernovo nagrado za predstavo ''Baročna opera Orfej'' (2013); Borštnikovo nagrado za kolektivno stvaritev v predstavi ''Vaje za tesnobo'' (2013); vesno za najboljši študijski film ''Divji vzhod'' (2013); vesno za najboljši kratki film ''Nad mestom se dani'' (2012); akademijsko zlatolasko za najboljšo kostumografijo za predstavo ''Alkestida'' (2012).<br /> <br /> Že nekaj let uspešno sodeluje z Jašo Kocelijem in drugimi predstavniki vidne generacije mladih režiserjev, kot sta Marko Čeh in Nejc Gazvoda.<br /> <br /> ==Kostumografije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14161 | costume_designs}}<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> * 2013 nagrada na Borštnikovem srečanju<br /> * 2013 Borštnikova nagrada za kolektivno igro<br /> * 2013 državna umetniška nagrada Prešernovega sklada<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *Lutkovno gledališče Ljubljana/BiTeater<br /> *MG Ptuj<br /> *Gledališče Celje<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Mankica_Kranjec&diff=64252 2025-11-30T11:25:47Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Kranjec, Mankica]]<br /> [[Kategorija:Fotografi in snemalci|Kranjec, Mankica]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Mankica Kranjec je mednarodno uveljavljena fotografinja mlajše generacije. Že vse od začetka jo zanima odkrivanje novih umetniških idej in ustvarjalnih svetov, kar je združila s svojo nenehno željo po iskanju dovršenih prizorov, ki v gledalcu pustijo pečat. Vedno skuša odkriti, kar je mnogim pogledom zastrto, svojim fotografskim projektom pa rada vdihuje drugačnost, izvrstnost in svetovljanskost. Njen fotografski opus obsega zlasti portretne in dokumentarne fotografije s področja kulture in umetnosti, zadnjih deset let pa se posveča tudi gledališki fotografiji. V njen opus sodijo ''Čarobna piščal'' ([[SNG Opera in balet Ljubljana]]), ''Preblizu'' (koprodukcija [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] in [[Zavod Paviljon|zavoda Paviljon]]), ''Trojanke'' ([[SNG Nova Gorica]]), ''Psiho'' ([[Gledališče Glej]]), ''Pomona'' ([[SNG Drama Ljubljana]]), ''Neki novi tipi'', ''Do zadnjega diha'' ([[Mestno gledališče ljubljansko]]), ''Dogodek v mestu Gogi'' ([[Anton Podbevšek Teater]]), ''Lezbos'' ([[Biteater]]), ''Male kraljice'', ''Neli ni več'', ''Sončnica na Luni'', ''Kralj Matevžek Prvi'' in ''Sovica Oka'' ([[Lutkovno gledališče Ljubljana]]), ''Hmeljska princesa'' ([[ZKŠT Žalec]]) in ''5 fantkov'' (madžarsko gledališče [[Weöres Sándor Színház]]). Je članica umetniškega tima režiserja [[Jaša Kocelij|Jaše Kocelija]], s katerim sodeluje kot stalna ustvarjalka ter skrbi za fotografske in video podobe njegovih projektov v Sloveniji in tujini. Rada pove, da je<br /> izjemen privilegij ujeti minljive trenutke odrske lepote skozi fotografski objektiv. A to je hkrati tudi odgovornost, saj želi s svojim fotografskim delom gledalcem približati tisto čarovnijo, ki se zgodi na odru, ko se v dvorani ugasnejo luči. Je dobitnica treh mednarodnih prvih nagrad za gledališko fotografijo, kot fotografinja pa se je podpisala pod številne fotografske projekte doma in v tujini ter se predstavila na več kot 35 samostojnih in skupinskih fotografskih razstavah v Sloveniji, Združenih državah Amerike in drugod po svetu. <br /> <br /> <br /> Sodeluje tudi s številnimi tujimi fotografskimi agencijami, fotografije pa objavlja v domačih in svetovnih publikacijah. Trenutno živi in ustvarja v Ljubljani.<br /> <br /> ==Delo==<br /> ==Nagrade==<br /> *2023 1. nagrada, natečaj Theatre Exposed v odprti kategoriji<br /> *2023 1. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Art<br /> *2023 1. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Gibanje<br /> *2023 2. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Portret<br /> *2022 2. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Odprta<br /> *2022 2. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Gibanje<br /> *2022 3. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Portret<br /> *2021 1. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Portret<br /> *2021 1. nagrada, natečaj Theatre Exposed v kategoriji Art<br /> *2021 1. nagrada, natečaj Theatre Exposed v odprti kategoriji<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> * [[SNG Opera in balet Ljubljana]]<br /> * [https://veza.sigledal.org/media/uploads/Dokumenti/gledali-ki-listi/slgc/gledaliski-list%20sen-kresne-noci.pdf SLG Celje]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[https://mankica.com/ Mankica.com]</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Branka_Pavli%C4%8D&diff=64251 2025-11-30T11:18:08Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Pavlič,Branka]]<br /> [[Kategorija:Kostumografi|Pavlič,Branka]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Branka-pavlic_lgl.jpg|320px|Foto: Arhiv Lutkovno gledališče Ljubljana/BiTeater]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Kostumografinja Branka Pavlič je maturirala leta 2003 na Gimnaziji Koper, diplomirala pa leta 2009 iz sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Nato je na<br /> vpisala magistrski študij, smer kostumografija na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. <br /> <br /> Kostume za različne gledališke uprizoritve, balet in opere je oblikovala v vseh slovenskih poklicnih gledališčih in opernih hišah, med drugimi ''R9-42U'' in ''Herman Schwarz in Veronika Wald'' v [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]], ''Cvetje v jeseni'' in ''Astrov vstopi v tovarno'' v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] in ''Zlati šus'' v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]] (vse predstave v režiji Marka Čeha), v [[SSG Trst]] pa je ustvarila kostume pri predstavi ''Vaje za tesnobo'' v režiji [[Jaka Andrej Vojevec|Jake Andreja Vojevca]]. Ljubezen do umetnosti, lepote in oblikovanja jo je pripeljala do ustvarjanja izjemnih kostumov za baletno predstavo ''Meso srca'', Mozartovo opero ''Čarobna piščal'', ''The Sound'', vse v [[SNG Opera in balet Ljubljana]]. Ustvarila je tudi kostume za priznano opero ''Marpurgi'' v Mariboru. Delala je tudi v gledališčih v tujini (Italija, Madžarska, Litva, Srbija).<br /> <br /> Za svoje delo je prejela naslednje nagrade: akademijsko Prešernovo nagrado za predstavo ''Baročna opera Orfej'' (2013); Borštnikovo nagrado za kolektivno stvaritev v predstavi ''Vaje za tesnobo'' (2013); vesno za najboljši študijski film ''Divji vzhod'' (2013); vesno za najboljši kratki film ''Nad mestom se dani'' (2012); akademijsko zlatolasko za najboljšo kostumografijo za predstavo ''Alkestida'' (2012).<br /> <br /> Že nekaj let uspešno sodeluje z Jašo Kocelijem in drugimi predstavniki vidne generacije mladih režiserjev, kot sta Marko Čeh in Nejc Gazvoda.<br /> <br /> ==Kostumografije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14161 | costume_designs}}<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> ==Viri in literatura==<br /> *Lutkovno gledališče Ljubljana/BiTeater<br /> *MG Ptuj<br /> * [https://veza.sigledal.org/media/uploads/Dokumenti/gledali-ki-listi/slgc/gledaliski-list%20sen-kresne-noci.pdf SLG Celje]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Tajda_Podobnik&diff=64250 2025-11-30T11:16:24Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Podobnik, Tajda]]<br /> [[Kategorija:Koreografi|Podobnik, Tajda]]<br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Podobnik, Tajda]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Leta 2014 je končala študij sodobnega in jazz plesa na Akademiji za ples v Ljubljani, leta 2016 se je vpisala na [[AGRFT]] na magistrski program umetnost giba. Kot plesalka je sodelovala s številnimi ustvarjalci ([[Jana Menger]], [[Vita Osojnik]], [[Jaša Koceli]], [[Branko Potočan]], [[Kjara Starič Wurst]], [[Uršula Teržan]], [[Veronika Valdés]], [[Snježana Premuš]]) pri mnogih avtorskih projektih, plesnih, cirkuških in gledaliških predstavah. Prav tako je sodelovala s koreografskim dvojcem De.not iz Hrvaške, kolektivom Bitnamuun ter v improviziranih dogodkih umetniške skupnosti SZ3. Od leta 2015 je redna članica<br /> plesne skupine Fourklor, ki jo vodi Branko Potočan. V okviru skupine Fourklor sodeluje pri ustvarjanju cirkuških kabaretov in plesnih predstav kot plesalka, cirkusantka, soustvarjalka predstav ali asistentka koreografije. Kot cirkusantka največ pozornosti posveča zračnim disciplinam, kot so vrv, tkanine in obroč, kjer se njena tehnična izurjenost prepleta z umetniškim izrazom. Leta 2015 je prvič sodelovala z režiserjem Jašo Kocelijem, sprva kot plesalka, leta 2017 je prevzela tudi vlogo koreografinje pri dramskih predstavah in operah ([[Lutkovno gledališče Ljubljana]], [[SNG Opera in balet Ljubljana]], [[SNG Nova Gorica]]). Od leta 2022 pa tudi kot asistentka režiserja. Z Jašo in njegovo ekipo je imela priložnost sodelovati pri<br /> mednarodnih projektih na Madžarskem ''5 fiú (5fantkov.si)'', Češkem, v Litvi in Srbiji. Tajda je svojo akademsko pot nadgradila leta 2021, ko je zaključila magistrski študij, program Umetnost giba na AGRFT-ju. Je soavtorica projekta Veronike Valdes ''Nor.mal''.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 13945 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/tajda-podobnik/ NEODVISNI podatkovnik]<br /> * [https://veza.sigledal.org/media/uploads/Dokumenti/gledali-ki-listi/slgc/gledaliski-list%20sen-kresne-noci.pdf SLG Celje]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=David_Andrej_Francky&diff=64249 2025-11-30T11:14:28Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Francky, David Andrej]]<br /> [[Kategorija:Oblikovalci svetlobe|Francky, David Andrej]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> David Andrej Francky je priznan oblikovalec svetlobe z več kot 20-letnimi izkušnjami iz oblikovanja svetlobe za raznovrstne odrske uprizoritve. Z gledališčem se je spoprijateljil v srednji šoli, ko je začel delovati v improvizacijskem gledališču. Leta 2002 se je udeležil tečaja gledališke tehnike v [[KUD France Prešeren|KUD-u France Prešeren]] in začel spoznavati, kako svetloba spreminja prostor in vpliva na človeška čustva. Improvizacijsko gledališče mu je ponudilo nešteto možnosti za igranje s tem medijem. Leta 2009 je s komedijo ''Vsi moji moški'' gostoval v SiTi teatru BTC in tam ostal zaposlen sedem let kot tehnični vodja gledališča ter hišni oblikovalec svetlobe. V tem času je imel možnost oblikovati svetlobo za skoraj vse hišne in marsikatero gostujočo odrsko postavitev. Kmalu je prerasel domači oder in začel svetlobo oblikovati tudi drugje. Oblikoval je svetlobo za televizijske dogodke, Foto Osebni arhiv koncerte, plesne predstave, korporativne dogodke, videospote, muzikale, operete, opere itd. Del njegove poti je zaznamoval tudi razcvet slovenskega glasbenega gledališča s ''Cvetjem v jeseni'', ''Veroniko Deseniško'' in drugimi muzikali. Danes še vedno oblikuje svetlobo za različne produkcije, le da ima svoje podjetje za osvetlitev in produkcijo dogodkov, kjer s sodelavci uživa v kreativnih izzivih, ki jih prinaša delo v tem čarobnem poslu. Leta 2018 je prvič sodeloval z režiserjem [[Jaša Koceli|Jašo Kocelijem]] pri uprizoritvi operete ''Hmeljska princesa'', s katerim od tedaj redno sodeluje kot del Jaševe ustvarjalne ekipe. Sadovi tega sodelovanja so opera ''Čarobna piščal'' leta 2019 v [[SNG Opera in balet Ljubljana]], tragedija ''Elektra'' leta 2020 v Nacionalnem gledališču v Kaunasu v Litvi, predstava ''Preblizu'' leta 2021 v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] in opera ''The Sound'' leta 2022 v SNG Opera in balet Ljubljana.<br /> <br /> ==Viri==<br /> * [https://veza.sigledal.org/media/uploads/Dokumenti/gledali-ki-listi/slgc/gledaliski-list%20sen-kresne-noci.pdf SLG Celje]</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=David_Andrej_Francky&diff=64248 2025-11-30T11:03:55Z

<p>NikaZ: nova stran z vsebino: »Francky, David Andrej Francky, David Andrej«</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Francky, David Andrej]]<br /> [[Kategorija:Oblikovalci svetlobe|Francky, David Andrej]]</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Tajda_Podobnik&diff=64247 2025-11-30T10:57:23Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Podobnik, Tajda]]<br /> [[Kategorija:Koreografi|Podobnik, Tajda]]<br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Podobnik, Tajda]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Leta 2014 je končala študij sodobnega in jazz plesa na Akademiji za ples v Ljubljani, leta 2016 se je vpisala na [[AGRFT]] na magistrski program umetnost giba. Kot plesalka je sodelovala s številnimi ustvarjalci ([[Jana Menger]], [[Vita Osojnik]], [[Jaša Koceli]], [[Branko Potočan]], [[Kjara Starič Wurst]], [[Uršula Teržan]], [[Veronika Valdés]], [[Snježana Premuš]]) pri mnogih avtorskih projektih, plesnih, cirkuških in gledaliških predstavah. Prav tako je sodelovala s koreografskim dvojcem De.not iz Hrvaške, kolektivom Bitnamuun ter v improviziranih dogodkih umetniške skupnosti SZ3. Od leta 2015 je redna članica<br /> plesne skupine Fourklor, ki jo vodi Branko Potočan. V okviru skupine Fourklor sodeluje pri ustvarjanju cirkuških kabaretov in plesnih predstav kot plesalka, cirkusantka, soustvarjalka predstav ali asistentka koreografije. Kot cirkusantka največ pozornosti posveča zračnim disciplinam, kot so vrv, tkanine in obroč, kjer se njena tehnična izurjenost prepleta z umetniškim izrazom. Leta 2015 je prvič sodelovala z režiserjem Jašo Kocelijem, sprva kot plesalka, leta 2017 je prevzela tudi vlogo koreografinje pri dramskih predstavah in operah ([[Lutkovno gledališče Ljubljana]], [[SNG Opera in balet Ljubljana]], [[SNG Nova Gorica]]). Od leta 2022 pa tudi kot asistentka režiserja. Z Jašo in njegovo ekipo je imela priložnost sodelovati pri<br /> mednarodnih projektih na Madžarskem ''5 fiú (5fantkov.si)'', Češkem, v Litvi in Srbiji. Tajda je svojo akademsko pot nadgradila leta 2021, ko je zaključila magistrski študij, program Umetnost giba na AGRFT-ju. Je soavtorica projekta Veronike Valdes ''Nor.mal''.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 13945 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/tajda-podobnik/ NEODVISNI podatkovnik]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Silva_%C4%8Cu%C5%A1in&diff=64244 2025-11-30T07:30:13Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Čušin, Silva]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Čušin, Silva]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Silva_cusin_fbs.jpg|210px|Foto: Arhiv FBS]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Silva Čušin je igralka rojena leta 1957. Diplomirala na ljubljanski [[AGRFT]], kjer je študirala dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT sprva v letniku profesorjev Franceta Jamnika in Borisa Juha ter zaključila v letniku profesorjev Zvoneta Šedlbauerja in Kristijana Mucka. Kot absolventka je igrala v več slovenskih gledališčih ([[SNG Drama Ljubljana]], Eksperimentalno gledališče Glej, [[Mestno gledališče ljubljansko]]) in tudi v filmih. Že v času študija dramske igre je v uprizoritvi Mrožkovega ''Tanga'' po oceni kritika [[Andrej Inkret|Andreja Inkreta]] posebej izstopila kot babica Evgenija, »figura presenetljivo subtilne komike in odlično doziranih grotesknih elementov v njej«. Za vlogo je leta 1979 prejela nagrado Sklada Staneta Severja, za vlogo Babice-Evice v [[Gregor Strniša|Strniševih]] ''Žabah'', uprizoritvi, za katero so študenti leta 1980 prejeli skupinsko univerzitetno Prešernovo nagrado, pa je bila istega leta prvič nagrajena na Borštnikovem srečanju kot mlada igralka.<br /> <br /> Po študiju je štiri leta večinoma igrala v Eksperimentalnem gledališču Glej, nato se je leta 1985 pridružila igralskemu ansamblu [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]], gledališke hiše, ki ji ostaja zvesta še danes. Že leta 1986 je ponovno prejela Severjevo nagrado, in sicer za vloge Ljubice v [[Drago Jančar|Jančarjevem]] ''Velikem briljantnem valčku'', Tantalle v [[Dane Zajc|Zajčevi]] ''Kalevali'', Ivane v ''Puncah in pol'' Caryl Churchill in Jožefine v Kreftovih ''Kranjskih komedijantih''. Slednji je sledila vloga v [[Slavko Grum|Grumovem]] ''Dogodku v mestu Gogi'' pod režijskim vodstvom [[Meta Hočevar|Mete Hočevar]]: po Inkretovih besedah je kot Hana »s svojo strašno spolno rano, erotično agresivnostjo in frigidnostjo« prispevala k »celi vrsti izvrstnih igralskih likov«. Za vlogo Hane je leta 1987 prejela Sterijevo nagrado za igralsko stvaritev, naslednje leto pa je zanjo in za vlogi Tantalle ter Ismene v uprizoritvi [[Dominik Smole|Smoletove]] ''Antigone'' prejela še nagrado Prešernovega sklada.<br /> <br /> »Silva Čušin je igralka izrazito moderne senzibilnosti, ki se izkazuje v skrajno disciplinirani uporabi zunanjih sredstev ob izjemno intenzivnem notranjem naponu. Pretanjena analiza dramskih likov, ki se ji pridružuje suvereno obvladovanje izraznih sredstev, ji omogoča ustvarjati povsem različne ženske figure,« so zapisali v utemeljitvi nagrade. Različni ženski figuri je oblikovala tudi kot Hannah Jarvis v Stoppardovi ''Arkadiji'' in Olga v ''Treh sestrah'' Čehova, za kateri je leta 1996 prejela Župančičevo nagrado.<br /> <br /> Na Borštnikovem srečanju je bila ponovno nagrajena leta 2005 za vlogo v uprizoritvi Marlowovega ''Edvarda Drugega'', v kateri po besedah žirije »izriše mračno in mogočno fresko čustev, želja in misli kraljice Izabele«. Dve leti zapored je na Slovenskem festivalu komornega gledališča SKUP na Ptuju prejela nagrado satir: prvo leta 2008 skupaj z [[Gregor Baković|Gregorjem Bakovićem]], soigralcem v Frielovi ''Poigri'', drugo leto pozneje za Anne v Mametovi ''Bostonski navezi''. Leta 2011 pa je na Dnevih komedije v Celju prejela naziv žlahtne komedijantke kot Mara Rozman Korošec v [[Boštjan Tadel|Tadlovi]] ''Ponudbi in povpraševanju.''<br /> <br /> Ob vrsti izjemnih gledaliških stvaritev je oblikovala številne radijske, televizijske in filmske vloge; za slednje je bila tudi večkrat nagrajena. Razen redkih izjem ne nastopa zunaj matične gledališke hiše. Igralko, ki, kot je zapisano v obrazložitvi Borštnikovega prstana, »združuje prodorno inteligenco in emocionalno moč« in »ki jo vodi tako sla po ponovnem ustvarjanju lika kot tudi zahteva po sočasni razumski distanci«, zaznamuje izostren čut za ansambelsko igro, saj vidi »smisel gledališča v tem, da vloga nastaja na odru, v odnosu z drugimi«.<br /> <br /> ==Video==<br /> {{ #embed:youtube | 7TS72zYOmoo }}<br /> * SNG Drama Ljubljana, David Mamet ''Bostonska naveza'', režiser Boris Cavazza, premiera 27. marec 2009<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> ===2020-===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 24 | roles | 2020-2029}}<br /> ===2011-2019===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 24 | roles | 2011-2019}}<br /> ===2000-2010===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 24 | roles | 2006-2010}}<br /> *2006 Claudia; Roland Schimmelpfennig ''Ženska od prej'', r. Martin Čičvak, SNG Drama Ljubljana<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 24 | roles | 2000-2005}}<br /> ===1990-1999===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 24 | roles | 1990-1999}}<br /> ===1980-1989===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 24 | roles | 1980-1989}}<br /> *1980 Babica – Evica; [[Gregor Strniša]] ''[[Žabe]]'', r. [[Sergej Verč]], [[AGRFT Ljubljana]]<br /> <br /> ==Vloge na filmu in televiziji==<br /> *2014 ''Inferno'', igrani film<br /> *2014 ''Zahtevam most, pripada mi!'', igrani film<br /> *2010 ''Trst je naš!'' <br /> *2009 ''9:06'', celovečerni igrani film<br /> *2009 ''Angela vode: Skriti spomin'', celovečerni igrani TV film<br /> *2008 ''Skrbnik'', kratki igrani film<br /> *2008 ''Hit poletja'', celovečerni igrani film<br /> *2007 ''Vučko'', kratki igrani film<br /> *2006 ''Prezgodaj dva metra spodaj'', študijski igrani film<br /> *2006 ''Estrellita –pesem za domov'', celovečerni igrani film<br /> *2005 ''Predmestje'', celovečerni igrani film<br /> *2001 ''Jogurt'', TV etuda<br /> *2000 ''Z ljubeznijo'', študijski igrani film<br /> *1999 ''Ščetka'', študijski igrani film<br /> *1991 ''Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo'', celovečerni igrani TV film<br /> *1989 ''Nekdo drug'', celovečerni igrani film<br /> *1987 ''Ljubezen nam je vsem v pogubo'', TV nadaljevanka<br /> *1987 ''Ljubezen nam je vsem v pogubo'', celovečerni igrani film<br /> *1984 ''Veselo gostivanje'', celovečerni igrani film<br /> *1979 ''Amen pod kamen'', študijski igrani film<br /> *1978 ''Praznovanje pomladi'', celovečerni igrani film<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> * 2025 Nagrada bert za življensko delo na področju filmske igre<br /> *2022 Nagrada Ita Rina za življenjsko delo<br /> *2011 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedijantka]] na 20. Dnevih komedije, Celje za vlogo '''Mare Rozman Korošec''' (Boštjan Tadel: ''Ponudba in povpraševanje'', SNG Drama Ljubljana)<br /> *2009 Vesna za najboljšo stransko žensko vlogo na 12. Festivalu slovenskega filma, Portorož za vlogo '''Majde''' (Šterk: ''9:06'', A. A. C. Productions et al.)<br /> *2009 [[Nagrada Slovenskega festivala komornega gledališča SKUP|nagrada Satir]] na 6. Slovenskem festivalu komornega gledališča SKUP, Ptuj za vlogo '''Anne''' (Mamet: ''Bostonska naveza'', SNG Drama Ljubljana)<br /> *2008 [[Nagrada Slovenskega festivala komornega gledališča SKUP|nagrada Satir]] (z Gregorjem Bakovićem) na 5. Slovenskem festivalu komornega gledališča SKUP, Ptuj za vlogo '''Sonja Serebrjakova''' (Friel: ''Poigra'', SNG Drama Ljubljana), {{Pdf|Nagrada_Satir_2008_čušin_baković.pdf|Obrazložitev}}<br /> *2007 Vesna za najboljšo žensko vlogo na 10. Festivalu slovenskega filma, Portorož za vlogo '''Dore''' (Metod Pevec: ''Estrellita – pesem za domov'', Vertigo/Emotionfilm)<br /> *2007 [[Borštnikov prstan]] na 42. Borštnikovem srečanju, Maribor, {{Pdf|Borštnikov_prstan_2007sc.pdf|Obrazložitev}} <br /> *2007 Posebno priznanje strokovne žirije na 56. Mednarodnem filmskem festivalu Mannheim-Heidelberg za vlogo '''Dore''' (Metod Pevec: ''Estrellita – pesem za domov'', Vertigo/Emotionfilm)<br /> *2005 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] na 40. Borštnikovem srečanju, Maribor za vlogo '''Kraljice Izabele''' (Marlowe: ''Edvard Drugi'', SNG Drama Ljubljana), {{Pdf|Borštnikova_nagrada_za_igro_2005_sc.pdf|Obrazložitev}}<br /> *1996 [[Župančičeve nagrade|Župančičeva nagrada]] Mesta Ljubljana za vlogi '''Hannah Jarvis''' (Stoppard: ''Arkadija'') in '''Olga''' (Čehov: ''Tri sestre'', SNG Drama Ljubljana)<br /> *1988 Nagrada Prešernovega sklada Ljubljana za vloge '''Hana''' (Grum: ''Dogodek v mestu Gogi''), '''Tantalla''' (Zajc: ''Kalevala'') in '''Ismena''' (Dominik Smole: ''Antigona'', SNG Drama Ljubljana)<br /> *1987 Sterijeva nagrada za igralsko stvaritev 32. Jugoslovanske gledališke igre – Sterijino pozorje, Novi Sad za vlogo '''Hane''' (Grum: ''Dogodek v mestu Gogi'', SNG Drama Ljubljana)<br /> *1987 Igralka leta Revija Stop na 15. Tednu domačega filma, Celje za vlogo '''Lenčke''' (Gale: ''Ljubezen nam je vsem v pogubo'', Viba film, TV Slovenija)<br /> *1986 Nagrada Sklada Staneta Severja Škofja Loka za vloge '''Ljubice''' (Jančar: ''Veliki briljantni valček''), '''Tantalle''' (Zajc: ''Kalevala''), '''Ivane''' (Churchill: ''Punce in pol'') in '''Jožefine''' (Kreft: ''Krajnski komedijanti'', SNG Drama Ljubljana)<br /> *1980 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za mlado igralko na 15. Borštnikovem srečanju, Maribor za vlogo '''Babica-Evica''' (Strniša: ''Žabe'', AGRFT)<br /> *1980 Univerzitetna Prešernova nagrada (skupinska za uprizoritev) Univerza v Ljubljani za vlogo '''Babica-Evica''' (Strniša: ''Žabe'', AGRFT)<br /> *1979 Nagrada Sklada Staneta Severja za študente igre Škofja Loka za vlogo '''Evgenije''' (Mrożek: ''Tango'', AGRFT)<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar<br /> *Spletna stran SNG Drama, Ljubljana<br /> *SLOGI<br /> *www.film-center.si<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[https://www.drama.si/igralec/silva-cusin/ SNG Drama Ljubljana]<br /> *[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Tajda_Podobnik&diff=64180 2025-11-25T07:49:53Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Podobnik, Tajda]]<br /> [[Kategorija:Koreografi|Podobnik, Tajda]]<br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Podobnik, Tajda]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Leta 2014 je končala študij sodobnega in jazz plesa na Akademiji za ples v Ljubljani, leta 2016 se je vpisala na [[AGRFT]] na magistrski program umetnost giba. Kot plesalka je sodelovala s številnimi ustvarjalci ([[Jana Menger]], Vita Osojnik, [[Jaša Koceli]], [[Branko Potočan]], Kjara Starič). Je članica skupine Fourklor in kolektiva Bitnamuun, sodelovala je z umetniško skupnostjo SZ3. Kot koreografinja je delovala tudi na institucionalni sceni ([[Lutkovno gledališče Ljubljana]], [[SNG Opera in balet Ljubljana]], [[SNG Nova Gorica]]). Je soavtorica projekta Veronike Valdes ''Nor.mal''. Na Madžarskem je sodelovala pri predstavi ''5 fiú (5fantkov.si)'' v režiji Jaše Kocelija.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 13945 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://www.neodvisni.art/podatkovnik/tajda-podobnik/ NEODVISNI podatkovnik]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Branka_Pavli%C4%8D&diff=64179 2025-11-25T07:29:53Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Pavlič,Branka]]<br /> [[Kategorija:Kostumografi|Pavlič,Branka]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Branka-pavlic_lgl.jpg|320px|Foto: Arhiv Lutkovno gledališče Ljubljana/BiTeater]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Kostumografinja Branka Pavlič je maturirala leta 2003 na Gimnaziji Koper, diplomirala pa leta 2009 iz sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Nato je na<br /> vpisala magistrski študij, smer kostumografija na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. <br /> <br /> Kostume za različne gledališke uprizoritve, balet in opere je oblikovala v vseh slovenskih poklicnih gledališčih in opernih hišah, med drugimi ''R9-42U'' in ''Herman Schwarz in Veronika Wald'' v [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]], ''Cvetje v jeseni'' in ''Astrov vstopi v tovarno'' v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] in ''Zlati šus'' v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]] (vse predstave v režiji Marka Čeha), v [[SSG Trst]] pa je ustvarila kostume pri predstavi ''Vaje za tesnobo'' v režiji [[Jaka Andrej Vojevec|Jake Andreja Vojevca]]. Ljubezen do umetnosti, lepote in oblikovanja jo je pripeljala do ustvarjanja izjemnih kostumov za baletno predstavo ''Meso srca'', Mozartovo opero ''Čarobna piščal'', ''The Sound'', vse v [[SNG Opera in balet Ljubljana]]. Ustvarila je tudi kostume za priznano opero ''Marpurgi'' v Mariboru. Delala je tudi v gledališčih v tujini (Italija, Madžarska, Litva, Srbija).<br /> <br /> Za svoje delo je prejela naslednje nagrade: akademijsko Prešernovo nagrado za predstavo ''Baročna opera Orfej'' (2013); Borštnikovo nagrado za kolektivno stvaritev v predstavi ''Vaje za tesnobo'' (2013); vesno za najboljši študijski film ''Divji vzhod'' (2013); vesno za najboljši kratki film ''Nad mestom se dani'' (2012); akademijsko zlatolasko za najboljšo kostumografijo za predstavo ''Alkestida'' (2012).<br /> <br /> Že nekaj let uspešno sodeluje z Jašo Kocelijem in drugimi predstavniki vidne generacije mladih režiserjev, kot sta Marko Čeh in Nejc Gazvoda.<br /> <br /> ==Kostumografije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14161 | costume_designs}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> ==Viri in literatura==<br /> *Lutkovno gledališče Ljubljana/BiTeater<br /> *MG Ptuj<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Branka_Pavli%C4%8D&diff=64178 2025-11-25T07:29:19Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Pavlič,Branka]]<br /> [[Kategorija:Kostumografi|Pavlič,Branka]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Branka-pavlic_lgl.jpg|320px|Foto: Arhiv Lutkovno gledališče Ljubljana/BiTeater]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Kostumografinja Branka Pavlič je maturirala leta 2003 na Gimnaziji Koper, diplomirala pa leta 2009 iz sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Nato je na<br /> vpisala magistrski študij, smer kostumografija na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. <br /> <br /> Kostume za različne gledališke uprizoritve, balet in opere je oblikovala v vseh slovenskih poklicnih gledališčih in opernih hišah, med drugimi ''R9-42U'' in ''Herman Schwarz in Veronika Wald'' v [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]], ''Cvetje v jeseni'' in ''Astrov vstopi v tovarno'' v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] in ''Zlati šus'' v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]] (vse predstave v režiji Marka Čeha), v [[SSG Trst]] pa je ustvarila kostume pri predstavi ''Vaje za tesnobo'' v režiji [[Jaka Andrej Vojevec|Jake Andreja Vojevca]]. Ljubezen do umetnosti, lepote in oblikovanja jo je pripeljala do ustvarjanja izjemnih kostumov za baletno predstavo Meso srca, Mozartovo opero ''Čarobna piščal'', ''The Sound'', vse v [[SNG Opera in balet Ljubljana]]. Ustvarila je tudi kostume za priznano opero ''Marpurgi'' v Mariboru. Delala je tudi v gledališčih v tujini (Italija, Madžarska, Litva, Srbija).<br /> <br /> Za svoje delo je prejela naslednje nagrade: akademijsko Prešernovo nagrado za predstavo ''Baročna opera Orfej'' (2013); Borštnikovo nagrado za kolektivno stvaritev v predstavi ''Vaje za tesnobo'' (2013); vesno za najboljši študijski film ''Divji vzhod'' (2013); vesno za najboljši kratki film ''Nad mestom se dani'' (2012); akademijsko zlatolasko za najboljšo kostumografijo za predstavo ''Alkestida'' (2012).<br /> <br /> Že nekaj let uspešno sodeluje z Jašo Kocelijem in drugimi predstavniki vidne generacije mladih režiserjev, kot sta Marko Čeh in Nejc Gazvoda.<br /> <br /> ==Kostumografije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14161 | costume_designs}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> ==Viri in literatura==<br /> *Lutkovno gledališče Ljubljana/BiTeater<br /> *MG Ptuj<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Elena_Nikolovska&diff=64163 2025-11-16T17:12:14Z

<p>NikaZ: /* Zunanje povezave */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Nikolovska, Elena]]<br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Nikolovska, Elena]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Elena Nikolovska je slovensko-makedonska plesalka in koreografinja, ki v svojem delu raziskuje, kako ritem, gib in kultura sobivajo v telesu kot oblika spomina in identitete. Svojo plesno pot je začela na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, jo nadaljevala na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana (SVŠGUGL) ter jo zaokrožila na Akademiji za sodobni ples IDA – Anton Bruckner Privatuniversität v Linzu. <br /> <br /> Med študijem je začela odkrivati, kako lahko kultura in ritem postaneta most med tradicijo in sodobnim gibanjem – kako se koraki iz otroštva preoblikujejo v nov jezik telesa. V svoji umetniški praksi prepleta osebne zgodbe z raziskovanjem ritmičnih struktur, zlasti 7/8 takta, ki ga razume kot utrip spomina, korenin in pripadnosti. <br /> <br /> Kot plesalka je sodelovala z različnimi koreografi in nastopila na številnih festivalih in odrih, med drugim na Festivalu Opus, Leicht über Linz, [[Živa|Festivalu Živa]], Graz Tanztage, Ars Electronica Center Linz ter drugih mednarodnih projektih. Njena dela so prepoznana po občutljivem prepletu telesnega in čustvenega ritma ter iskrenem raziskovanju identitete skozi gib.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> * [https://ptl.si/november-2025/2025/10/30/30-11-20-00-elena-nikolovska-between-the-dust-of-home-and-winds-of-far-away PTL]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> * [https://www.paradaplesa.si/ujemi-korak/elena-nikolovna-zelim-deliti-in-pokazati-svojo-strast-do-plesa/ Elena Nikolovska. Želim deliti in pokazati svojo strast do plesa!-www.paradaplesa.si, 2.08.2021]</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Elena_Nikolovska&diff=64162 2025-11-16T17:11:54Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Nikolovska, Elena]]<br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Nikolovska, Elena]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Elena Nikolovska je slovensko-makedonska plesalka in koreografinja, ki v svojem delu raziskuje, kako ritem, gib in kultura sobivajo v telesu kot oblika spomina in identitete. Svojo plesno pot je začela na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, jo nadaljevala na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana (SVŠGUGL) ter jo zaokrožila na Akademiji za sodobni ples IDA – Anton Bruckner Privatuniversität v Linzu. <br /> <br /> Med študijem je začela odkrivati, kako lahko kultura in ritem postaneta most med tradicijo in sodobnim gibanjem – kako se koraki iz otroštva preoblikujejo v nov jezik telesa. V svoji umetniški praksi prepleta osebne zgodbe z raziskovanjem ritmičnih struktur, zlasti 7/8 takta, ki ga razume kot utrip spomina, korenin in pripadnosti. <br /> <br /> Kot plesalka je sodelovala z različnimi koreografi in nastopila na številnih festivalih in odrih, med drugim na Festivalu Opus, Leicht über Linz, [[Živa|Festivalu Živa]], Graz Tanztage, Ars Electronica Center Linz ter drugih mednarodnih projektih. Njena dela so prepoznana po občutljivem prepletu telesnega in čustvenega ritma ter iskrenem raziskovanju identitete skozi gib.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> * [https://ptl.si/november-2025/2025/10/30/30-11-20-00-elena-nikolovska-between-the-dust-of-home-and-winds-of-far-away PTL]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> * [https://www.paradaplesa.si/ujemi-korak/elena-nikolovna-zelim-deliti-in-pokazati-svojo-strast-do-plesa/ * Elena Nikolovska. Želim deliti in pokazati svojo strast do plesa!-www.paradaplesa.si, 2.08.2021]</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Elena_Nikolovska&diff=64161 2025-11-16T17:11:25Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Nikolovska, Elena]]<br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Nikolovska, Elena]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Elena Nikolovska je slovensko-makedonska plesalka in koreografinja, ki v svojem delu raziskuje, kako ritem, gib in kultura sobivajo v telesu kot oblika spomina in identitete. Svojo plesno pot je začela na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, jo nadaljevala na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana (SVŠGUGL) ter jo zaokrožila na Akademiji za sodobni ples IDA – Anton Bruckner Privatuniversität v Linzu. <br /> <br /> Med študijem je začela odkrivati, kako lahko kultura in ritem postaneta most med tradicijo in sodobnim gibanjem – kako se koraki iz otroštva preoblikujejo v nov jezik telesa. V svoji umetniški praksi prepleta osebne zgodbe z raziskovanjem ritmičnih struktur, zlasti 7/8 takta, ki ga razume kot utrip spomina, korenin in pripadnosti. <br /> <br /> Kot plesalka je sodelovala z različnimi koreografi in nastopila na številnih festivalih in odrih, med drugim na Festivalu Opus, Leicht über Linz, [[Živa|Festivalu Živa]], Graz Tanztage, Ars Electronica Center Linz ter drugih mednarodnih projektih. Njena dela so prepoznana po občutljivem prepletu telesnega in čustvenega ritma ter iskrenem raziskovanju identitete skozi gib.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> * [https://ptl.si/november-2025/2025/10/30/30-11-20-00-elena-nikolovska-between-the-dust-of-home-and-winds-of-far-away PTL]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [https://www.paradaplesa.si/ujemi-korak/elena-nikolovna-zelim-deliti-in-pokazati-svojo-strast-do-plesa/ * Elena Nikolovska. Želim deliti in pokazati svojo strast do plesa!-www.paradaplesa.si, 2.08.2021]</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Elena_Nikolovska&diff=64160 2025-11-16T14:20:51Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Nikolovska, Elena]]<br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Nikolovska, Elena]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Elena Nikolovska je slovensko-makedonska plesalka in koreografinja, ki v svojem delu raziskuje, kako ritem, gib in kultura sobivajo v telesu kot oblika spomina in identitete. Svojo plesno pot je začela na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, jo nadaljevala na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana (SVŠGUGL) ter jo zaokrožila na Akademiji za sodobni ples IDA – Anton Bruckner Privatuniversität v Linzu. <br /> <br /> Med študijem je začela odkrivati, kako lahko kultura in ritem postaneta most med tradicijo in sodobnim gibanjem – kako se koraki iz otroštva preoblikujejo v nov jezik telesa. V svoji umetniški praksi prepleta osebne zgodbe z raziskovanjem ritmičnih struktur, zlasti 7/8 takta, ki ga razume kot utrip spomina, korenin in pripadnosti. <br /> <br /> Kot plesalka je sodelovala z različnimi koreografi in nastopila na številnih festivalih in odrih, med drugim na Festivalu Opus, Leicht über Linz, [[Živa|Festivalu Živa]], Graz Tanztage, Ars Electronica Center Linz ter drugih mednarodnih projektih. Njena dela so prepoznana po občutljivem prepletu telesnega in čustvenega ritma ter iskrenem raziskovanju identitete skozi gib.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> * [https://ptl.si/november-2025/2025/10/30/30-11-20-00-elena-nikolovska-between-the-dust-of-home-and-winds-of-far-away PTL]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> * [https://www.paradaplesa.si/ujemi-korak/elena-nikolovna-zelim-deliti-in-pokazati-svojo-strast-do-plesa/ Parada plesa]</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Elena_Nikolovska&diff=64159 2025-11-14T11:04:43Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Nikolovska, Elena]]<br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Nikolovska, Elena]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Elena Nikolovska je slovensko-makedonska plesalka in koreografinja, ki v svojem delu raziskuje, kako ritem, gib in kultura sobivajo v telesu kot oblika spomina in identitete. Svojo plesno pot je začela na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, jo nadaljevala na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana (SVŠGUGL) ter jo zaokrožila na Akademiji za sodobni ples IDA – Anton Bruckner Privatuniversität v Linzu. <br /> <br /> Med študijem je začela odkrivati, kako lahko kultura in ritem postaneta most med tradicijo in sodobnim gibanjem – kako se koraki iz otroštva preoblikujejo v nov jezik telesa. V svoji umetniški praksi prepleta osebne zgodbe z raziskovanjem ritmičnih struktur, zlasti 7/8 takta, ki ga razume kot utrip spomina, korenin in pripadnosti. <br /> <br /> Kot plesalka je sodelovala z različnimi koreografi in nastopila na številnih festivalih in odrih, med drugim na Festivalu Opus, Leicht über Linz, [[Živa|Festivalu Živa]], Graz Tanztage, Ars Electronica Center Linz ter drugih mednarodnih projektih. Njena dela so prepoznana po občutljivem prepletu telesnega in čustvenega ritma ter iskrenem raziskovanju identitete skozi gib.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> <br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> * [https://ptl.si/november-2025/2025/10/30/30-11-20-00-elena-nikolovska-between-the-dust-of-home-and-winds-of-far-away PTL]</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Elena_Nikolovska&diff=64158 2025-11-14T11:03:00Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Nikolovska, Elena]]<br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Nikolovska, Elena]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Elena Nikolovska je slovensko-makedonska plesalka in koreografinja, ki v svojem delu raziskuje, kako ritem, gib in kultura sobivajo v telesu kot oblika spomina in identitete. Svojo plesno pot je začela na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, jo nadaljevala na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana (SVŠGUGL) ter jo zaokrožila na Akademiji za sodobni ples IDA – Anton Bruckner Privatuniversität v Linzu. <br /> <br /> Med študijem je začela odkrivati, kako lahko kultura in ritem postaneta most med tradicijo in sodobnim gibanjem – kako se koraki iz otroštva preoblikujejo v nov jezik telesa. V svoji umetniški praksi prepleta osebne zgodbe z raziskovanjem ritmičnih struktur, zlasti 7/8 takta, ki ga razume kot utrip spomina, korenin in pripadnosti. <br /> <br /> Kot plesalka je sodelovala z različnimi koreografi in nastopila na številnih festivalih in odrih, med drugim na Festivalu Opus, Leicht über Linz, [[Živa|Festivalu Živa]], Graz Tanztage, Ars Electronica Center Linz ter drugih mednarodnih projektih. Njena dela so prepoznana po občutljivem prepletu telesnega in čustvenega ritma ter iskrenem raziskovanju identitete skozi gib.</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Elena_Nikolovska&diff=64157 2025-11-14T11:01:24Z

<p>NikaZ: nova stran z vsebino: »Nikolovska, Elena Nikolovska, Elena ==Življenjepis== Elena Nikolovska je slovensko-makedonska plesalka in koreografinja, ki v svojem delu raziskuje, kako ritem, gib in kultura sobivajo v telesu kot oblika spomina in identitete. Svojo plesno pot je začela na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, jo nadaljevala na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana (SVŠGUGL...«</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Nikolovska, Elena]]<br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Nikolovska, Elena]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Elena Nikolovska je slovensko-makedonska plesalka in koreografinja, ki v svojem delu raziskuje, kako ritem, gib in kultura sobivajo v telesu kot oblika spomina in identitete. Svojo plesno pot je začela na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, jo nadaljevala na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana (SVŠGUGL) ter jo zaokrožila na Akademiji za sodobni ples IDA – Anton Bruckner Privatuniversität v Linzu. <br /> <br /> Med študijem je začela odkrivati, kako lahko kultura in ritem postaneta most med tradicijo in sodobnim gibanjem – kako se koraki iz otroštva preoblikujejo v nov jezik telesa. V svoji umetniški praksi prepleta osebne zgodbe z raziskovanjem ritmičnih struktur, zlasti 7/8 takta, ki ga razume kot utrip spomina, korenin in pripadnosti. <br /> <br /> Kot plesalka je sodelovala z različnimi koreografi in nastopila na številnih festivalih in odrih, med drugim na Festivalu Opus, Leicht über Linz, Festivalu Živa, Graz Tanztage, Ars Electronica Center Linz ter drugih mednarodnih projektih. Njena dela so prepoznana po občutljivem prepletu telesnega in čustvenega ritma ter iskrenem raziskovanju identitete skozi gib.</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Olga_Gracelj&diff=64126 2025-11-13T15:11:41Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gracelj, Olga]] <br /> [[Kategorija:Operni pevci|Gracelj, Olga]] <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Učiteljica, ki jo je učila od prvega do četrtega razreda, je imela izredno sposobnost za odkrivanje posebno nadarjenih učencev. Zelo kmalu je odkrila njeno nadarjenost za petje, zato jo je v tretjem razredu napotila v glasbeno šolo, ki jo je uspešno končala – glavni predmet klavir.Ob tem je zelo rada prepevala v pevskih zborih in tudi na samostojnih javnih nastopih, ki so bili zelo uspešni; Na vsakoletnih prireditvah ''Pokaži kaj znaš'' na Bledu zmagala štirikrat zaporedoma. Jeseni leta 1965 se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki jo je tudi dokončala obenem pa je postala članica zbora Slovenske Filharmonije, ki je deloval še zadnja tri leta. Tri sezone je bila članica zbora [[SNG Opera in balet Ljubljana|SNG – Opera in balet Ljubljana]]. Študij je nato nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in je tudi že kar veliko nastopala, je Gracljeva leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer smo jo videli in slišali z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah našega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo že omenjeni Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je zbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretinja Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični reperetoar, za naše razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretinja samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti. Svoje dolgoletne umetniške izkušnje pa je prenesla v pedagoško delo na področju petja študentom na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno poučuje.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 281 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> * Countess of Munster<br /> * Ralph Vaughan Williams<br /> * 1985 Nagrada Prešernovega sklada<br /> * 1992 Župančičeva nagrada<br /> ==Viri in literatura==<br /> *[https://zkp.rtvslo.si/sl/Opera/OLGA_GRACELJ_SOPRAN_OPERNE_ARIJE__2/ ZKP]<br /> * [https://www.figaro.si/artisti/seznam_artistov/2008110722031204/index.html Figaro d.o.o.]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[https://ars.rtvslo.si/podkast/zenske-v-svetu-glasbe/65577026/175111804 Olga Gracelj: samospevi in pesmi z orkestrom - www.ars.rtvslo.si, 24.2.2025]</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Olga_Gracelj&diff=64103 2025-11-13T13:00:42Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gracelj, Olga]] <br /> [[Kategorija:Operni pevci|Gracelj, Olga]] <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Učiteljica, ki jo je učila od prvega do četrtega razreda, je imela izredno sposobnost za odkrivanje posebno nadarjenih učencev. Zelo kmalu je odkrila njeno nadarjenost za petje, zato jo je v tretjem razredu napotila v glasbeno šolo, ki jo je uspešno končala – glavni predmet klavir.Ob tem je zelo rada prepevala v pevskih zborih in tudi na samostojnih javnih nastopih, ki so bili zelo uspešni; Na vsakoletnih prireditvah ''Pokaži kaj znaš'' na Bledu zmagala štirikrat zaporedoma. Jeseni leta 1965 se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki jo je tudi dokončala obenem pa je postala članica zbora Slovenske Filharmonije, ki je deloval še zadnja tri leta. Tri sezone je bila članica zbora SNG – Opera in balet Ljubljana. Študij je nato nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in je tudi že kar veliko nastopala, je Gracljeva leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer smo jo videli in slišali z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah našega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo že omenjeni Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je zbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretinja Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični reperetoar, za naše razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretinja samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti. Svoje dolgoletne umetniške izkušnje pa je prenesla v pedagoško delo na področju petja študentom na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno poučuje.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{{#dynamic_content:rep | person | 281 | roles}}<br /> ==Nagrade==<br /> * Countess of Munster<br /> * Ralph Vaughan Williams<br /> * 1985 Nagrada Prešernovega sklada<br /> * 1992 Župančičeva nagrada<br /> ==Viri in literatura==<br /> ==Zunanje povezave==<br /> * [https://zkp.rtvslo.si/sl/Opera/OLGA%20GRACELJ%20SOPRAN%20OPERNE%20ARIJE%202/ ZKP]<br /> * [https://www.figaro.si/artisti/seznam%20artistov/2008110722031204/index.html Figaro d. o. o.]</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Olga_Gracelj&diff=64102 2025-11-12T18:44:06Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gracelj, Olga]] <br /> [[Kategorija:Operni pevci|Gracelj, Olga]] <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Učiteljica, ki jo je učila od prvega do četrtega razreda, je imela izredno sposobnost za odkrivanje posebno nadarjenih učencev. Zelo kmalu je odkrila njeno nadarjenost za petje, zato jo je v tretjem razredu napotila v glasbeno šolo, ki jo je uspešno končala – glavni predmet klavir.Ob tem je zelo rada prepevala v pevskih zborih in tudi na samostojnih javnih nastopih, ki so bili zelo uspešni; Na vsakoletnih prireditvah ''Pokaži kaj znaš'' na Bledu zmagala štirikrat zaporedoma. Jeseni leta 1965 se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki jo je tudi dokončala obenem pa je postala članica zbora Slovenske Filharmonije, ki je deloval še zadnja tri leta. Tri sezone je bila članica zbora SNG – Opera in balet Ljubljana. Študij je nato nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in je tudi že kar veliko nastopala, je Gracljeva leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer smo jo videli in slišali z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah našega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo že omenjeni Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je zbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretinja Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični reperetoar, za naše razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretinja samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti. Svoje dolgoletne umetniške izkušnje pa je prenesla v pedagoško delo na področju petja študentom na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno poučuje.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> * Countess of Munster<br /> * Ralph Vaughan Williams<br /> * 1985 Nagrada Prešernovega sklada<br /> * 1992 Župančičeva nagrada<br /> ==Viri in literatura==<br /> ==Zunanje povezave==<br /> * [https://zkp.rtvslo.si/sl/Opera/OLGA%20GRACELJ%20SOPRAN%20OPERNE%20ARIJE%202/ ZKP]<br /> * [https://www.figaro.si/artisti/seznam%20artistov/2008110722031204/index.html Figaro d. o. o.]</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Olga_Gracelj&diff=64101 2025-11-12T18:37:50Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gracelj, Olga]] <br /> [[Kategorija:Operni pevci|Gracelj, Olga]] <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Učiteljica, ki jo je učila od prvega do četrtega razreda, je imela izredno sposobnost za odkrivanje posebno nadarjenih učencev. Zelo kmalu je odkrila njeno nadarjenost za petje, zato jo je v tretjem razredu napotila v glasbeno šolo, ki jo je uspešno končala – glavni predmet klavir.Ob tem je zelo rada prepevala v pevskih zborih in tudi na samostojnih javnih nastopih, ki so bili zelo uspešni; Na vsakoletnih prireditvah ''Pokaži kaj znaš'' na Bledu zmagala štirikrat zaporedoma. Jeseni leta 1965 se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki jo je tudi dokončala obenem pa je postala članica zbora Slovenske Filharmonije, ki je deloval še zadnja tri leta. Tri sezone je bila članica zbora SNG – Opera in balet Ljubljana. Študij je nato nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in je tudi že kar veliko nastopala, je Gracljeva leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer smo jo videli in slišali z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah našega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo že omenjeni Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je zbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretinja Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični reperetoar, za naše razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretinja samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti. Svoje dolgoletne umetniške izkušnje pa je prenesla v pedagoško delo na področju petja študentom na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno poučuje.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> * Countess of Munster<br /> * Ralph Vaughan Williams<br /> * 1985 Nagrada Prešernovega sklada<br /> * 1992 Župančičeva nagrada<br /> ==Viri in literatura==<br /> ==Zunanje povezav==</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Olga_Gracelj&diff=64100 2025-11-12T18:30:43Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gracelj, Olga]] <br /> [[Kategorija:Operni pevci|Gracelj, Olga]] <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Učiteljica, ki jo je učila od prvega do četrtega razreda, je imela izredno sposobnost za odkrivanje posebno nadarjenih učencev. Zelo kmalu je odkrila njeno nadarjenost za petje, zato jo je v tretjem razredu napotila v glasbeno šolo, ki jo je uspešno končala – glavni predmet klavir.Ob tem je zelo rada prepevala v pevskih zborih in tudi na samostojnih javnih nastopih, ki so bili zelo uspešni; Na vsakoletnih prireditvah Pokaži kaj znaš na Bledu zmagala štirikrat zaporedoma. Petje je študirala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, študij pa je nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in je tudi že kar veliko nastopala, je Gracljeva leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer smo jo videli in slišali z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah našega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo že omenjeni Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je zbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretinja Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični reperetoar, za naše razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretinja samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> ==Nagrade==<br /> * Countess of Munster<br /> * Ralph Vaughan Williams<br /> * 1985 Nagrada Prešernovega sklada<br /> * 1992 Župančičeva nagrada<br /> ==Viri in literatura==<br /> ==Zunanje povezav==</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Olga_Gracelj&diff=64099 2025-11-12T18:26:23Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gracelj, Olga]] <br /> [[Kategorija:Operni pevci|Gracelj, Olga]] <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Petje je študirala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, študij pa je nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in je tudi že kar veliko nastopala, je Gracljeva leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer smo jo videli in slišali z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah našega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo že omenjeni Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je zbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretinja Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični reperetoar, za naše razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretinja samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> ==Nagrade==<br /> * Countess of Munster<br /> * Ralph Vaughan Williams<br /> * 1985 Nagrada Prešernovega sklada<br /> * 1992 Župančičeva nagrada<br /> ==Viri in literatura==<br /> ==Zunanje povezav==</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Olga_Gracelj&diff=64098 2025-11-12T18:21:21Z

<p>NikaZ: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gracelj, Olga]] <br /> [[Kategorija:Operni pevci|Gracelj, Olga]] <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Petje je študirala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, študij pa je nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Nastopati je začela že v času študija, leta 1978 v Angliji, nato pa je kot koncertna pevka nastopala na Danskem in Finskem. Leta 1979 se je vrnila v Ljubljano, kjer je leta 1979 debitirala v operi z vlogo Micaele v Bizetovi operi ''Carmen''. Hkrati je takrat postala tudi solistka ljubljanske Opere.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> ==Nagrade==<br /> * Countess of Munster<br /> * Ralph Vaughan Williams<br /> * 1985 Nagrada Prešernovega sklada<br /> * 1992 Župančičeva nagrada<br /> ==Viri in literatura==<br /> ==Zunanje povezav==</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Olga_Jan%C4%8Dar&diff=64088 2025-11-11T11:52:35Z

<p>NikaZ: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Kategorija: Ustvarjalci|Jančar, Olga]]<br /> [[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Jančar, Olga]]<br /> <br /> ==Življenjepis== <br /> (*1944, † 7. Marec 2017) Bila je dolgoletna kulturna delavka,, najbolj poznana po svoji vlogi kot vodja Borštnikovega srečanja, kjer je med leti 1992-1999 ter 2001-2002 bila celo del žirije za Zlate značke Borštnikovega srečanja, katere prejemnica je bila dvakrat tudi sama (1985 in 1990) . Delovala je predvsem v Mariboru in Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Skupaj s svojim soprogom Dragom Jančarjem je sodelovala tudi pri pisanju študentskega zbornika Katedra (1966-1994). Velik vtis je pustila na Zlati lisici in Festivalu Lent. kjer je s svojimi organizacijskimi sposobnostmi ustvarila pravo družabno doživetje. Vključujoč celo modne revije V Kazinski dvorani in Borštnikove teniške turnirje. Poznana je bila predvsem po svojem ekstravagantnem modnem stilu in klobuku.<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> * 1985 Zlata značka na 19. Borštnikovem srečanju<br /> * 1990 Zlata značka na 24. Borštnikovem srečanju<br /> * 2000 Velika jubilejna briljantna značka na 34.Borštnikovem srečanju<br /> <br /> ==Viri in literatura==</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Olga_Jan%C4%8Dar&diff=64087 2025-11-11T11:47:18Z

<p>NikaZ: nova stran z vsebino: »Jančar, Olga Jančar, Olga ==Življenjepis== (*1944, † 7. Marec 2017) Bila je dolgoletna kulturna delavka,, najbolj poznana po svoji vlogi kot vodja Borštnikovega srečanja, kjer je med leti 1992-1999 ter 2001-2002 bila celo del žirije za Zlate značke Borštnikovega srečanja, katere prejemnica je bila dvakrat tudi sama (1985 in 1990) . Delovala je predvsem v Mariboru in Slovenskem narodnem...«</p> <hr /> <div>[[Kategorija: Ustvarjalci|Jančar, Olga]]<br /> [[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Jančar, Olga]]<br /> <br /> ==Življenjepis== <br /> (*1944, † 7. Marec 2017) Bila je dolgoletna kulturna delavka,, najbolj poznana po svoji vlogi kot vodja Borštnikovega srečanja, kjer je med leti 1992-1999 ter 2001-2002 bila celo del žirije za Zlate značke Borštnikovega srečanja, katere prejemnica je bila dvakrat tudi sama (1985 in 1990) . Delovala je predvsem v Mariboru in Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Skupaj s svojim soprogom Dragom Jančarjem je sodelovala tudi pri pisanju študentskega zbornika Katedra (1966-1994). Velik vtis je pustila na Zlati lisici in Festivalu Lent. kjer je s svojimi organizacijskimi sposobnostmi ustvarila pravo družabno doživetje. Vključujoč celo modne revije V Kazinski dvorani in Borštnikove teniške turnirje. Poznana je bila predvsem po svojem ekstravagantnem modnem stilu in klobuku.<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> 1985 Zlata značka na 19. Borštnikovem srečanju<br /> 1990 Zlata značka na 24. Borštnikovem srečanju<br /> 2000 Velika jubilejna briljantna značka na 34.Borštnikovem srečanju<br /> <br /> ==Viri in literatura==</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=%C4%8Crt_%C5%A0kodlar&diff=64086 2025-11-11T11:22:38Z

<p>NikaZ: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Škodlar, Črt]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Škodlar, Črt]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Škodlar, Črt]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Črt Škodlar (* 4. januarja 1934, Smlednik, † november 2025). Študiral je umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti in režijo na [[AGRFT Ljubljana|AGRFT]] v Ljubljani. Od leta 1949 je sodeloval v [[LG Ljubljana|Mestnem lutkovnem gledališču]] sprva kot animator, pozneje režiser. Med drugim je animiral Gašperčka v ''Čarobnih goslih'' Franza Poccija, Ribiča v ''Zlati ribici'' Jureta Pengova in Naceta Simončiča ter Komet Repatec, Sladoredarja in Pepeta Lučko v ''Zvezdici Zaspanki'' Frana Milčinskega. <br /> <br /> Leta 1962 je prevzel vodstvo lutkovnega oddelka na ljubljanski televiziji, kjer je bil tudi scenograf, asistent, pomožni režiser in režiser. Najprej je delal kot realizator lutkovnih, kasneje pa še drugih oddaj. Dve leti pozneje je začel voditi atelje za animirani film pri Triglav filmu. Leta 1976 je prevzel mesto vodje TV izvedbe na TV Koper-Capodistria, kjer je ostal do upokojitve. <br /> <br /> Ustvaril je več dokumentarnih, eksperimentalnih, kratkih animiranih filmov in prvi slovenski celovečerni lutkovni film ''Zvezdica Zaspanka'', leta 1964. Veljal je za domiselnega, duhovitega in tehnično dovršenega animatorja marionet, svoj avtorski kredo pa je pokazal predvsem z eksperimentalnima animiranima filmoma ''Sintetični humor'' in ''Jutro, jezero in večer v Annecyju''.<br /> <br /> ==Režije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 9113 | directings}}<br /> <br /> ==Scenografije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 9113 | scenographies}}<br /> ==Nagrade==<br /> *2003 Ježkova nagrada za izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *STA<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/lutkar-in-reziser-crt-skodlar-danes-praznuje-80-let Lutkar in režiser Črt Škodlar danes praznuje 80 let - www.sigledal.org]<br /> *[https://www.rtvslo.si/kultura/oder/85-let-lutkarja-in-reziserja-crta-skodlarja/476354 85 let lutkarja in režiserja Črta Škodlarja - www.rtvslo.si, 04.01.2019]</div>

NikaZ https://sigledal.org/w/index.php?title=Olga_Gracelj&diff=64063 2025-11-09T09:07:51Z

<p>NikaZ: nova stran z vsebino: »Gracelj, Olga Gracelj, Olga ==Življenjepis== Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu.Petje je študirala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, študij pa je nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Nastopati je začela že v času študija, leta 1978 v Angliji, nato pa je kot koncertna pevka nastopala na Danskem in Finskem. Leta 19...«</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gracelj, Olga]] [[Kategorija:Operni pevci|Gracelj, Olga]] <br /> ==Življenjepis==<br /> Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu.Petje je študirala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, študij pa je nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Nastopati je začela že v času študija, leta 1978 v Angliji, nato pa je kot koncertna pevka nastopala na Danskem in Finskem. Leta 1979 se je vrnila v Ljubljano, kjer je leta 1979 debitirala v operi z vlogo Micaele v Bizetovi operi Carmen. Hkrati je takrat postala tudi solistka ljubljanske Opere.<br /> ==Vloge==<br /> ==Nagrade==<br /> 1985 Nagrada Prešernovega sklada<br /> 1992 Župančičeva nagrada<br /> ==Viri in literatura==</div>

NikaZ