Geslo - Prispevki uporabnika [sl]

Ajda Smrekar

2023-05-30T11:23:07Z

NušaV: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Smrekar,Ajda]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Smrekar,Ajda]]
<div style="float: right">[[Slika:P-Smrekar-Ajda-3987-izrez.jpg|Foto: Aljoša Rebolj]]</div>
==Življenjepis==
Ajda Smrekar se je rodila 24. marca 1985 v Novem mestu. Leta 2004 se je vpisala na Fakulteto za družbene vede in leta 2011 diplomirala iz komunikologije, tržnega komuniciranja in odnosov z javnostjo. Vzporedno se je leta 2009 odločila še za študij dramske igre na [[AGRFT]]. Ves čas se je intenzivno ukvarjala tudi s plesom in v jazz baletu nastopala na številnih tekmovanjih ter prejela kar nekaj nagrad doma in v tujini. S plesno predstavo ''Dirty Dancing'' je gostovala v Nemčiji, Avstriji in na Nizozemskem. V plesnih nastopih je sodelovala tudi v televizijskih oddajah. Na odrskih deskah je prvič stala leta 2006, ko je v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] nastopila v plesni vlogi Dekleta iz kluba Kit Kat v mjuziklu ''Kabaret'' J. Masteroffa, J. Kanderja in F. Ebba (r. [[Stanislav Moša]]). V [[Gledališče Koper|Gledališču Koper]] je oblikovala vlogo Marcelle v uprizoritvi ''Chicchignola'' E. Petrolinija (r. [[Boris Cavazza]], 2009) in naslovno vlogo v uprizoritvi ''Pepelka in jaz'' K. Pegan in P. Grebla (r. [[Katja Pegan]], 2010). Leta 2012 je prejela študentsko Severjevo nagrado za vlogo Kasije v ''Juliju Cezarju'' W. Shakespeara ([[AGRFT]]) in akademijsko nagrado zlatolaska za vlogo Lare v študentskem filmu ''Nad mestom se dani'' B. Završnika.

Nastopila je v številnih celovečernih, kratkih in televizijskih filmih, kot so ''Morje v času mrka'' (r. Jure Pervanje), ''Nad mestom se dani'' in ''Pot v raj'' (oboje r. Blaž Završnik). Za vlogo Lučke v filmu ''Pot v raj'' je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu leta 2014 prejela Stopovo nagrado za najboljšo igralko. Nastopila je tudi v filmih ''Idila'' Tomaža Gorkiča in ''Gajin svet'' Petra Bratuše. Igrala je v televizijskih nanizankah in serijah ''Strasti'', ''Čista desetka'', ''Ena žlahtna štorija'', ''V imenu ljudstva''. Za vlogo Zale v ''Eni žlahtni štoriji'' je 2016 prejela nagrado vikendov gong za najbolj priljubljeno igralko leta. Ukvarja se tudi s sinhronizacijo risank in nastopa v radijskih igrah. Vodila je številne prireditve, med drugim podelitev medijskih nagrad žarometi (2017), Emo 2019 in razglasitev športnika leta (2018, 2019).

V MGL je zaposlena od 1. septembra 2013.

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 11756 | roles}}

==Nagrade==
*2023 Župančičeva nagrada za dveletno ustvarjanje, Mestna občina Ljubljana
*2021 Nagrada veliki plan za najboljše igralske stvaritve za dveletno ustvarjalno obdobje, Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI)
*2014 Stopova igralka leta na 17. Festivalu slovenskega filma 2014 v Portorožu (za vlogo '''Lučke''' v filmu ''Pot v raj'' Blaža Završnika)
*2012 Severjeva nagrada za igralsko stvaritev študenta dramske igre AGRFT za vlogo Kasije v predstavi ''Julij Cezar''
*2012 Zlatolaska za vlogo Lare v študentskem filmu ''Nad mestom se dani'' B. Završnika

==Viri in literatura==
*Spletna stran MGL

==Zunanje povezave==
*[http://siol.net/trendi/svet-znanih/ajda-smrekar-od-a-do-z-257643 Ajda Smrekar od A do Ž - www.siol.net]
*[http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/ajda-smrekar-tudi-od-srece-je-odvisno-da-lahko-kot-mlad-igralec-danes-delas/320715 Ajda Smrekar: "Tudi od sreče je odvisno, da lahko kot mlad igralec danes delaš!" - www.rtvslo.si]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/ajda-smrekar-bere-sodobno-slovensko-dramo Ajda Smrekar bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 06.10.2017]
*[https://www.rtvslo.si/stevilke/ajda-smrekar-na-svetu-je-veliko-vec-dobrih-ljudi-kot-slabih/525099 Ajda Smrekar: Na svetu je veliko več dobrih ljudi kot slabih - www.rtvslo.si, 29.05.2020]
*[https://www.mladina.si/199404/ajda-smrekar-igralka-ki-prek-svojih-vlog-preizprasuje-sebe/ Ajda Smrekar, igralka, ki prek svojih vlog preizprašuje sebe - www.mladina.si, 26.06.2020]

Andrijana Boškoska

2023-05-11T06:03:55Z

NušaV: /* Viri in literatura */

<div style="float: right">[[Slika: Andrijana_Boškosa.jpg|sličica|Foto: Arhiv LGL]]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci| Boškoska, Andrijana]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji| Boškoska, Andrijana]]

==Življenjepis==
Po študiju dramske igre in diplomi na Fakulteti za dramske umetnosti v Skopju (2002) je sodelovala z različnimi gledališči po Makedoniji, predvsem s Skopskim dramskim gledališčem in Narodnim gledališčem v Prilepu, kjer je bila do leta 2007 tudi zaposlena.
Od preselitve v Slovenijo deluje kot samozaposlena v kulturi. Bila je mentoricam gledališke šole za srednješolce v Kosovelovem domu v Sežani (2009–2012) in mentorica Amaterskega mladinskega odra v Novi Gorici (2013–2014), kjer je do danes na tamkajšnjem profesionalnem odru kot gostja nastopila v kar devetih uprizoritvah v režiji Paolola Magellija, [[Janez Pipan|Janeza Pipana]], [[Vito Taufer|Vita Tauferja]], [[Dino Mustafić|Dina Mustafića]], [[Janusz Kica|Janusza Kica]], [[Matjaž Pograjc|Matjaža Pograjca]] idr. Posnela je več televizijskih nadaljevank in nastopila v odmevnih slovenskih filmih, med njimi
v Nahtigalovem ''Psi brezčasja'' (2015), Cvitkovičevem ''Šiška
Deluxe'' (2015) in Šantičevem ''Zbudi me'' (2022).

Andrijana Boškoska je prav tako pobudnica dobrodelnih projektov za zbiranje pomoči ob naravnih nesrečah in aktivistka za pravice živali.

==Vloge==
{{#dynamic_content:rep | person | 15960 | roles}}
==Nagrade==
==Viri in literatura==
*Gledališče Koper

==Zunanje povezave==

Andrijana Boškoska

2023-05-11T06:03:27Z

NušaV:

Slika:Andrijana Boškosa.jpg

2023-05-11T06:02:20Z

NušaV:

Andrijana Boškoska

2023-05-11T06:01:16Z

NušaV: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci| Boškoska, Andrijana]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji| Boškoska, Andrijana]]

==Življenjepis==
Po študiju dramske igre in diplomi na Fakulteti za dramske umetnosti v Skopju (2002) je sodelovala z različnimi gledališči po Makedoniji, predvsem s Skopskim dramskim gledališčem in Narodnim gledališčem v Prilepu, kjer je bila do leta 2007 tudi zaposlena.
Od preselitve v Slovenijo deluje kot samozaposlena v kulturi. Bila je mentoricam gledališke šole za srednješolce v Kosovelovem domu v Sežani (2009–2012) in mentorica Amaterskega mladinskega odra v Novi Gorici (2013–2014), kjer je do danes na tamkajšnjem profesionalnem odru kot gostja nastopila v kar devetih uprizoritvah v režiji Paolola Magellija, [[Janez Pipan|Janeza Pipana]], [[Vito Taufer|Vita Tauferja]], [[Dino Mustafić|Dina Mustafića]], [[Janusz Kica|Janusza Kica]], [[Matjaž Pograjc|Matjaža Pograjca]] idr. Posnela je več televizijskih nadaljevank in nastopila v odmevnih slovenskih filmih, med njimi
v Nahtigalovem ''Psi brezčasja'' (2015), Cvitkovičevem ''Šiška
Deluxe'' (2015) in Šantičevem ''Zbudi me'' (2022).

Andrijana Boškoska je prav tako pobudnica dobrodelnih projektov za zbiranje pomoči ob naravnih nesrečah in aktivistka za pravice živali.

==Vloge==
{{#dynamic_content:rep | person | 15960 | roles}}
==Viri in literatura==
*GK
==Zunanje povezave==

Daniel Dan Malalan

2023-05-11T05:54:33Z

NušaV:

<div style="float: right">[[Slika: Malalan.png|sličica|Foto: Arhiv SSGT]]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Malalan, Danijel]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Malalan, Danijel]]
==Življenjepis==
Danijel Malalan (6. junij 1972, Trst) je gledališki in filmski igralec, pevec, voditelj in režiser. Živi in dela razpet med Trstom, Ljubljano, Krasom in Primorsko nasploh.

Leta 1993 se je vpisal v študij dramske igre in umetniške besede na [[AGRFT]] v Ljubljani. Zaključil ga je leta 1997 v vlogi Antoina v uprizoritvi ''Viktor ali Otroci na oblasti'' v letniku profesorjev [[Jožica Avbelj|Jožice Avbelj]] in [[Boris Cavazza|Borisa Cavazze]]. Leta 2000 je diplomiral. Študiral je tudi na FM, Fakulteta za management, Koper (Slo), in ESE, European School of Economics, London.

Od leta 1997 do 2001 ter od sezone 2017/18 je član [[Slovensko stalno gledališče Trst|SSG]] v Trstu. Je reden sodelavec [[SNG Nova Gorica|novogoriškega]] in [[Gledališče Koper|koprskega gledališča]].

Kot svobodni umetnik je sodeloval z vsemi primorskimi in nekaterimi osrednjeslovenskimi gledališči in je oblikoval do zdaj več kot sedemdeset gledaliških vlog. Nastopil je tudi na več pevskih festivalih. Vodi in oblikuje različne dogodke in prireditve. Redno sodeluje z raznimi televizijskimi in radijskimi postajami. Odigral je tudi že kar nekaj filmskih vlog. Za svoje delo je prejel tudi več nagrad. Že več let deluje tudi na pedagoškem področju z vodenjem gledaliških in lutkovnih delavnic, tečajev lepe govorice in vsega, kar je povezano z gledališko-pedagoškim delom v šolah, vrtcih in društvih. Umetniško strokovno delo je opravljal v Cankarjevem domu in SSG Trst.

Od jeseni do konca leta 2018 je opravljal delo umetniškega vodje, maja 2019 pa je bil imenovan za direktorja SSG Trst za triletni mandat.

== Vloge v gledališču ==
*2011 Gospa de Boudaleau; Jean-Baptiste Poquelin Molière ''George Dandin ali Pretentani soprog'', r. [[Luka Martin Škof]], [[Gledališče Koper]]

*2008 Stotnik Georg von Trapp; R. Rodgers, O. Hammerstein II, H. Lindsay, R. Crouse ''Moje pesmi moje sanje'', r. [[Matjaž Pograjc]], Delavnica Musiké in [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2008 Častnik; Hans Magnus Enzensberger ''Hči zraka'', r. Janusz Kica, Slovensko stalno gledališče Trst v koprodukciji s festivali: Mittelfest - Čedad, Teatri a teatro - Trst, Primorski poletni festival - Koper
* 2008 Suslov, Pjotr Ivanovič, inženir; Maksim Gorki ''Letoviščarji'', r. [[Paolo Magelli]], [[SNG Nova Gorica]] in SSG Trst
* 2007 Leander, Lucindin ljubimec/Luka, Jacquelinin mož; Jean-Baptiste Poquelin Molièr ''Zdravnik po sili'', r. [[Diego De Brea]], SSG Trst
* 2006 Vojak 1; Evripid ''Bakhantke'', r. [[Vito Taufer]], [[SNG Nova Gorica]] in [[Slovensko stalno gledališče Trst|SSG Trst]]
* 2006 Boyfriend; Fausto Paravidino ''Tihobitje v jarku'', r. [[Nenni Delmestre]], SSG Trst
*2005 Janez od Štruce; Cvetko Golar Udova Rošlinka, r. Zvone Šedlbauer, SSG Trst
* 2005 Brighella; Carlo Gozzi ''Zeleni ptiček'', r. [[Slobodan Unkovski]], [[SNG Nova Gorica]]
* 2005 Dario Fo ''Naključna smrt nekega terorista'', r. [[Boris Cavazza]], [[Gledališče Koper]]
* 2004 [[Andrej Rozman Roza]] ''[[Obuti maček]]'', r. Vito Taufer, [[Špas teater]] Mengeš
* 2004 Frenk Groznik, Novinar, Klošar; Alan Menken/Howard Ashman ''Mala prodajalna groze'', r. [[Katja Pegan]], [[Gledališče Koper]]
* 2004 ''Evropa je ena roža'', r. Katja Pegan, SSG Trst
* 2004 Fruc; [[Marij Čuk]] ''[[Razpoka v krogu]]'', r. [[Sergej Verč]], [[SSG Trst]]
* 2003 Marcus Pfister ''Mavrična ribica, na pomoč!'', r. Katja Pegan, [[Gledališče Koper|Gledališče Koper]]
* 2003 Milek; [[Jaka Štoka]] ''[[Moč uniforme]]'', r. Mario Uršič, SSG Trst
* 2002 Pisk; William Shakespeare ''Sen kresne noči'', r. [[Janusz Kica]], SNG Nova Gorica
* 2001 [[Fran Levstik]]/[[France Prešeren]]/[[Miha Trefalt]] ''Enajsta šola'', r. Katja Pegan, Gledališče Koper
* 2001 Anton Rotar, Francesco Margariti, Komisar/Commisario; Ellis Islad ''Otok solza'', r. Sabrina Morena; SSG Trst
* 2001 Mladi igralec; Luigi Pirandello ''Šest oseb išče avtorja'', r. [[Mario Uršič]], SSG Trst
* 2001 Matiček; [[Anton Tomaž Linhart]] ''[[Ta veseli dan ali Matiček se bo uoženu]]'', r. [[Vito Taufer]], [[SSG Trst]]
* 2001 Džovanin; Carlo Goldoni ''Zdrahe'', r. ''Vito Taufer'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]] in [[PPF Koper]]
=== 1991-2000 ===
* 2000 Samael; Federico Garcia Lorca/Damir Zlatar Frey ''Krvava svatba'', r. [[Damir Zlatar Frey]], SSG Trst
* 2000 Vojak; Wendy Kesselman ''Dnevnik Ane Frank'', r. Zvone Šedlbauer, SSG Trst
* 2000 Gorski vodič; Peter Turrini ''Alpski žar'', r. [[Samo M. Strelec]], SSG Trst
* 1999 Veliki medo; Martin Waddell ''Ti in jaz, mali medo'', r. [[Katja Pegan]], SSG Trst
* 1999 Ferdinand Hierlinger; Ödön von Horvath ''Zgodbe z dunajskega gozda'', r. [[Mario Uršič]], SSG Trst
* 1999 Coquedenoy; Rene Clair ''Sladke šibkosti žena'', r. [[Dušan Mlakar]], SSG Trst
* 1999 Frank Lubey; Arthur Miller ''Vsi moji sinovi'', r. [[Zvone Šedlbauer]], SSG Trst
* 1998 Butalec in drugi liki; [[Fran Milčinski]] ''[[Butalci]]'', r. [[Jaša Jamnik]], SSG Trst
* 1998 1. paznik, Propagandni minister, Pepek, Inženirec, Vodička; Jaroslav Hašek ''Dobri vojak Švejk'', r. [[Stanislav Moša]], SSG Trst
* 1998 Tenorist; Terrence McNally ''Master Class'', r. [[Vito Taufer]], SSG Trst
* 1997 Antoine Magneau; Roger Vitrac ''Victor ali otroci na oblasti'', r. [[Samo M. Strelec]], [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališče Ptuj]]
* 1997 Prozorov A. Sergejevič; Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', r. [[Dušan Mlakar]], SSG Trst
* 1997 Colin; Edward Bond ''Rešeni'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[MGL]]
* 1996 Matiček; [[Bratko Kreft]] ''[[Krajnski komedijanti]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], SSG Trst
* 1991 Policist; [[Tone Partljič]] ''[[Moj deda, socialistični mrtvak ali Prvi primer policijske inšpektorice Darje]]'', r. [[Mario Uršič]], [[SSG Trst]]

==Vloge na filmu in televiziji==
==Nagrade==
*1998 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za kolektivni igralski dosežek, v predstavi ''Butalci'', [[SSG Trst]]

==Viri in literatura==
*SSG Trst
==Zunanje povezave==

Slika:Malalan.png

2023-05-11T05:54:23Z

NušaV:

Daniel Dan Malalan

2023-05-11T05:52:59Z

NušaV: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Malalan, Danijel]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Malalan, Danijel]]
==Življenjepis==
Danijel Malalan (6. junij 1972, Trst) je gledališki in filmski igralec, pevec, voditelj in režiser. Živi in dela razpet med Trstom, Ljubljano, Krasom in Primorsko nasploh.

Leta 1993 se je vpisal v študij dramske igre in umetniške besede na [[AGRFT]] v Ljubljani. Zaključil ga je leta 1997 v vlogi Antoina v uprizoritvi ''Viktor ali Otroci na oblasti'' v letniku profesorjev [[Jožica Avbelj|Jožice Avbelj]] in [[Boris Cavazza|Borisa Cavazze]]. Leta 2000 je diplomiral. Študiral je tudi na FM, Fakulteta za management, Koper (Slo), in ESE, European School of Economics, London.

Od leta 1997 do 2001 ter od sezone 2017/18 je član [[Slovensko stalno gledališče Trst|SSG]] v Trstu. Je reden sodelavec [[SNG Nova Gorica|novogoriškega]] in [[Gledališče Koper|koprskega gledališča]].

Kot svobodni umetnik je sodeloval z vsemi primorskimi in nekaterimi osrednjeslovenskimi gledališči in je oblikoval do zdaj več kot sedemdeset gledaliških vlog. Nastopil je tudi na več pevskih festivalih. Vodi in oblikuje različne dogodke in prireditve. Redno sodeluje z raznimi televizijskimi in radijskimi postajami. Odigral je tudi že kar nekaj filmskih vlog. Za svoje delo je prejel tudi več nagrad. Že več let deluje tudi na pedagoškem področju z vodenjem gledaliških in lutkovnih delavnic, tečajev lepe govorice in vsega, kar je povezano z gledališko-pedagoškim delom v šolah, vrtcih in društvih. Umetniško strokovno delo je opravljal v Cankarjevem domu in SSG Trst.

Od jeseni do konca leta 2018 je opravljal delo umetniškega vodje, maja 2019 pa je bil imenovan za direktorja SSG Trst za triletni mandat.

== Vloge v gledališču ==
*2011 Gospa de Boudaleau; Jean-Baptiste Poquelin Molière ''George Dandin ali Pretentani soprog'', r. [[Luka Martin Škof]], [[Gledališče Koper]]

*2008 Stotnik Georg von Trapp; R. Rodgers, O. Hammerstein II, H. Lindsay, R. Crouse ''Moje pesmi moje sanje'', r. [[Matjaž Pograjc]], Delavnica Musiké in [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2008 Častnik; Hans Magnus Enzensberger ''Hči zraka'', r. Janusz Kica, Slovensko stalno gledališče Trst v koprodukciji s festivali: Mittelfest - Čedad, Teatri a teatro - Trst, Primorski poletni festival - Koper
* 2008 Suslov, Pjotr Ivanovič, inženir; Maksim Gorki ''Letoviščarji'', r. [[Paolo Magelli]], [[SNG Nova Gorica]] in SSG Trst
* 2007 Leander, Lucindin ljubimec/Luka, Jacquelinin mož; Jean-Baptiste Poquelin Molièr ''Zdravnik po sili'', r. [[Diego De Brea]], SSG Trst
* 2006 Vojak 1; Evripid ''Bakhantke'', r. [[Vito Taufer]], [[SNG Nova Gorica]] in [[Slovensko stalno gledališče Trst|SSG Trst]]
* 2006 Boyfriend; Fausto Paravidino ''Tihobitje v jarku'', r. [[Nenni Delmestre]], SSG Trst
*2005 Janez od Štruce; Cvetko Golar Udova Rošlinka, r. Zvone Šedlbauer, SSG Trst
* 2005 Brighella; Carlo Gozzi ''Zeleni ptiček'', r. [[Slobodan Unkovski]], [[SNG Nova Gorica]]
* 2005 Dario Fo ''Naključna smrt nekega terorista'', r. [[Boris Cavazza]], [[Gledališče Koper]]
* 2004 [[Andrej Rozman Roza]] ''[[Obuti maček]]'', r. Vito Taufer, [[Špas teater]] Mengeš
* 2004 Frenk Groznik, Novinar, Klošar; Alan Menken/Howard Ashman ''Mala prodajalna groze'', r. [[Katja Pegan]], [[Gledališče Koper]]
* 2004 ''Evropa je ena roža'', r. Katja Pegan, SSG Trst
* 2004 Fruc; [[Marij Čuk]] ''[[Razpoka v krogu]]'', r. [[Sergej Verč]], [[SSG Trst]]
* 2003 Marcus Pfister ''Mavrična ribica, na pomoč!'', r. Katja Pegan, [[Gledališče Koper|Gledališče Koper]]
* 2003 Milek; [[Jaka Štoka]] ''[[Moč uniforme]]'', r. Mario Uršič, SSG Trst
* 2002 Pisk; William Shakespeare ''Sen kresne noči'', r. [[Janusz Kica]], SNG Nova Gorica
* 2001 [[Fran Levstik]]/[[France Prešeren]]/[[Miha Trefalt]] ''Enajsta šola'', r. Katja Pegan, Gledališče Koper
* 2001 Anton Rotar, Francesco Margariti, Komisar/Commisario; Ellis Islad ''Otok solza'', r. Sabrina Morena; SSG Trst
* 2001 Mladi igralec; Luigi Pirandello ''Šest oseb išče avtorja'', r. [[Mario Uršič]], SSG Trst
* 2001 Matiček; [[Anton Tomaž Linhart]] ''[[Ta veseli dan ali Matiček se bo uoženu]]'', r. [[Vito Taufer]], [[SSG Trst]]
* 2001 Džovanin; Carlo Goldoni ''Zdrahe'', r. ''Vito Taufer'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]] in [[PPF Koper]]
=== 1991-2000 ===
* 2000 Samael; Federico Garcia Lorca/Damir Zlatar Frey ''Krvava svatba'', r. [[Damir Zlatar Frey]], SSG Trst
* 2000 Vojak; Wendy Kesselman ''Dnevnik Ane Frank'', r. Zvone Šedlbauer, SSG Trst
* 2000 Gorski vodič; Peter Turrini ''Alpski žar'', r. [[Samo M. Strelec]], SSG Trst
* 1999 Veliki medo; Martin Waddell ''Ti in jaz, mali medo'', r. [[Katja Pegan]], SSG Trst
* 1999 Ferdinand Hierlinger; Ödön von Horvath ''Zgodbe z dunajskega gozda'', r. [[Mario Uršič]], SSG Trst
* 1999 Coquedenoy; Rene Clair ''Sladke šibkosti žena'', r. [[Dušan Mlakar]], SSG Trst
* 1999 Frank Lubey; Arthur Miller ''Vsi moji sinovi'', r. [[Zvone Šedlbauer]], SSG Trst
* 1998 Butalec in drugi liki; [[Fran Milčinski]] ''[[Butalci]]'', r. [[Jaša Jamnik]], SSG Trst
* 1998 1. paznik, Propagandni minister, Pepek, Inženirec, Vodička; Jaroslav Hašek ''Dobri vojak Švejk'', r. [[Stanislav Moša]], SSG Trst
* 1998 Tenorist; Terrence McNally ''Master Class'', r. [[Vito Taufer]], SSG Trst
* 1997 Antoine Magneau; Roger Vitrac ''Victor ali otroci na oblasti'', r. [[Samo M. Strelec]], [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališče Ptuj]]
* 1997 Prozorov A. Sergejevič; Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', r. [[Dušan Mlakar]], SSG Trst
* 1997 Colin; Edward Bond ''Rešeni'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[MGL]]
* 1996 Matiček; [[Bratko Kreft]] ''[[Krajnski komedijanti]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], SSG Trst
* 1991 Policist; [[Tone Partljič]] ''[[Moj deda, socialistični mrtvak ali Prvi primer policijske inšpektorice Darje]]'', r. [[Mario Uršič]], [[SSG Trst]]

==Vloge na filmu in televiziji==
==Nagrade==
*1998 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za kolektivni igralski dosežek, v predstavi ''Butalci'', [[SSG Trst]]

==Viri in literatura==
*SSG Trst
==Zunanje povezave==

Lea Cok

2023-05-11T05:47:00Z

NušaV:

<div style="float: right">[[Slika: Lea_Cok_2.png|sličica|Foto: Arhiv Alumni UL]]</div>
[[Kategorija:Ustvarjalci|Cok, Lea]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Cok, Lea]]

==Življenjepis==
Lea Cok se je najprej želela vpisati na medicino, a se je po obisku odprtih vrat na AGRFT odločila za igralsko pot. Že na začetku študija se je preživljala s projekti v gledališču Glej in Lutkovnem gledališču. Na Akademiji je soustvarjala v produkcijah ''Prizoratorij'', ''Antigona'', ''Kralj Ojdipus'', ''Molièremobil'', ''Modra'', ''Hamlet'', ''Se mi vsaj ni treba poljubiti'', ''Idomenej'', kasneje pa je igrala v predstavi ''Ta nesrečni rod'' Mestnega gledališča ljubljanskega in v Drami Maribor v ''Lovu na čarovnice''. Kot pevka je prvič nastopila na MGL&AGRFT koncertu v Kino Šiški in sodelovala na proslavi festivala slovenskega filma s pevsko točko.

Je tudi plesalka in interpretka. Posnela je magistrski film Roke Hvala - ''Misli''.

Igrala je v nanizanki ''Mame'' (2017–2018), v celovečernem igranem filmu ''Posledice'' (2018), ''Zgodovina ljubezni'' (2018), ''Misli'' (2016), v seriji ''Jezero'' (2019). Sodelovala je tudi v oddaji ''Čarokuhinja''.

==Vloge==
{{#dynamic_content:rep | person | 19724 | roles}}

==Nagrade==
==Viri==
* [https://www.uni-lj.si/alumni/nasi_alumni/alumni/2021033113253828/ Lea Cok, Alumni UL]

==Zunanje povezave==

Slika:Lea Cok 2.png

2023-05-11T05:46:07Z

NušaV:

Lea Cok

2023-05-11T05:43:10Z

NušaV: /* Viri */

==Življenjepis==
Lea Cok se je najprej želela vpisati na medicino, a se je po obisku odprtih vrat na AGRFT odločila za igralsko pot. Že na začetku študija se je preživljala s projekti v gledališču Glej in Lutkovnem gledališču. Na Akademiji je soustvarjala v produkcijah ''Prizoratorij'', ''Antigona'', ''Kralj Ojdipus'', ''Molièremobil'', ''Modra'', ''Hamlet'', ''Se mi vsaj ni treba poljubiti'', ''Idomenej'', kasneje pa je igrala v predstavi ''Ta nesrečni rod'' Mestnega gledališča ljubljanskega in v Drami Maribor v ''Lovu na čarovnice''. Kot pevka je prvič nastopila na MGL&AGRFT koncertu v Kino Šiški in sodelovala na proslavi festivala slovenskega filma s pevsko točko.

Je tudi plesalka in interpretka. Posnela je magistrski film Roke Hvala - ''Misli''.

Igrala je v nanizanki ''Mame'' (2017–2018), v celovečernem igranem filmu ''Posledice'' (2018), ''Zgodovina ljubezni'' (2018), ''Misli'' (2016), v seriji ''Jezero'' (2019). Sodelovala je tudi v oddaji ''Čarokuhinja''.

==Vloge==
{{#dynamic_content:rep | person | 19724 | roles}}

==Nagrade==
==Viri==
* [https://www.uni-lj.si/alumni/nasi_alumni/alumni/2021033113253828/ Lea Cok, Alumni UL]

==Zunanje povezave==

Lea Cok

2023-05-11T05:42:54Z

NušaV: /* Viri */

Lea Cok

2023-05-11T05:42:04Z

NušaV: /* Vloge */

Lea Cok

2023-05-11T05:40:38Z

NušaV: /* Življenjepis */

Lea Cok

2023-05-11T05:40:14Z

NušaV: /* Življenjepis */

==Življenjepis==
Lea Cok se je najprej želela vpisati na medicino, a se je po obisku odprtih vrat na AGRFT odločila za igralsko pot. Že na začetku študija se je preživljala s projekti v gledališču Glej in Lutkovnem gledališču. Na Akademiji je soustvarjala v produkcijah ''Prizoratorij'', ''Antigona'', ''Kralj Ojdipus'', ''Molièremobil'', ''Modra'', ''Hamlet'', ''Se mi vsaj ni treba poljubiti'', ''Idomenej'', kasneje pa je igrala v predstavi ''Ta nesrečni rod'' Mestnega gledališča ljubljanskega in v Drami Maribor v ''Lovu na čarovnice''. Kot pevka je prvič nastopila na MGL&AGRFT koncertu v Kino Šiški in sodelovala na proslavi festivala slovenskega filma s pevsko točko. Je tudi plesalka in interpretka. Posnela je magistrski film Roke Hvala - ''Misli''.
Igrala je v nanizanki ''Mame'' (2017–2018), v celovečernem igranem filmu ''Posledice'' (2018), ''Zgodovina ljubezni'' (2018), ''Misli'' (2016), v seriji ''Jezero'' (2019). Sodelovala je tudi v oddaji ''Čarokuhinja''.

==Vloge==
==Nagrade==
==Viri==
==Zunanje povezave==

Lea Cok

2023-05-11T05:37:11Z

NušaV: Nova stran z vsebino: ==Življenjepis== ==Vloge== ==Nagrade== ==Viri== ==Zunanje povezave==

==Življenjepis==
==Vloge==
==Nagrade==
==Viri==
==Zunanje povezave==

Violeta Tomič

2023-05-11T05:31:44Z

NušaV:

<div style="float: right">[[Slika: Violeta-Tomič.jpg|sličica|Foto: Arhiv Delo]]</div>
[[Kategorija:Ustvarjalci|Tomič, Violeta]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Tomič, Violeta]]
==Življenjepis==
Igralka Violeta Tomič se je rodila leta 1963. Diplomirala je na [[AGRFT]] pri profesorju [[France Jamnik|Francetu Jamniku]] leta 1985 z vlogo Jacinte v drami [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] ''Pohujšanje v dolini šentflorjanski'' v režiji [[Barbara Hieng Samobor|Barbare Hieng]]. Za to vlogo je dobila študentsko Severjevo nagrado za sezono 85/86.

Kasneje je od začetka do konca sodelovala z režiserjem [[Dragan Živadinov|Draganom Živadinovom]] kot članica [[Gledališče sester Scipion Nasice|Gledališča sester Scipion Nasice]]. Od leta 1987 do 2001 je bila redno zaposlena v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]]. Med letoma 2003 in 2006 je bila na RTV Slovenija voditeljica kviza ''Najšibkejši člen''. Leta 2004 je ustanovila lastno gledališče (Avtonomno Gledališče Lili Irt). Študirala je tudi biodinamične metode kmetovanja Rudolfa Steinerja in Marie Thun.

Na predčasnih volitvah v državni zbor je leta 2014 kandidirala v Ljubljani. Je članica poslanske skupine Združene levice, poleg Odbora za kulturo sodeluje tudi v Komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (članica), Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti (članica) in Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (podpredsednica).

==Vloge v gledališču==
*2009 Peter Shaffer ''Leticija in luštrek'', r. [[Peter Srpčič]], [[Mestno gledališče Ptuj]]
*2003 S. Lobozerov ''Kako bi se znebili tujca'', r. [[Viktor Ljubutin]], [[Gledališče Satirikon]] Ljubljana
*2002 June, Kitty; Fred Ebb/Bob Fosse ''Chicago'', r. [[Diego de Brea]], [[SLG Celje]]
*2002 [[Janez Vencelj]] ''[[Zgodba o Janku in Metki]]'', r. [[Lojze Domajnko]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1999 Beatrice; Carlo Goldoni ''Sluga dveh gospodarjev'', r. Boris Kobal, Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Gospodična Eynsford-Hill;Bernard Shaw ''Pigmalion'', r.[[ Boris Kobal]], Mestno gledališče ljubljansko
*1998 Ona, patronažna sestra; Suzanne van Lohuizen ''Primer Ronald Akkerman'', r. [[Mario Uršič]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*1998 Gabi; Curth Flatow ''Moški, ki si ne upa'', r. [[Zvone Šedlbauer]], Mestno gledališče ljubljansko
*1998 Helenca Pretnar; Michel Tremblay ''Nore babe'', r. [[Boris Kobal]], Mestno gledališče ljubljansko
*1997 Raca, Račka; [[Milan Jesih]] ''[[Deseti raček]]'', r. [[Jaša Jamnik]], Mestno gledališče ljubljansko
*1997 Zbor canterburyjskih žena; Thomas Stearns Eliot ''Umor v katedrali'', r. [[Jernej Lorenci]], MGL
*1996 Povezovalci, pevci; Bertolt Brecht ''Galilejevo življenje'', r. [[Vinko Möderndorfer]], MGL
*1996 Tinka; [[Tone Partljič]] ''[[Politika, bolezen moja]]'', r. [[Boris Kobal]], MGL
*1995 Barbara; Jean-Jacques Bricaire ''Dohodnina'', r. [[Vinko Möderndorfer]], MGL
*1995 Četrta perica, Samica; Federico Garcia Lorca ''Yerma'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*1994 Alison Allan; John Godber ''Na smučišču'', r. [[Jaša Jamnik]], MGL
*1994 Alenka; [[Evald Flisar]]''[[ Stric iz Amerike]]'', r. [[Dušan Mlakar]], MGL
*1994 Gospodična Forsytova; Arthur Miller ''Smrt trgovskega potnika'', r. [[Žarko Petan]], Mestno gledališče ljubljansko
*1993 Ciklama; [[Dim Zupan]] ''[[Storžek in Jurček]]'', r. [[Jaša Jamnik]], Mestno gledališče ljubljansko
*1993 Matilda; [[Ivan Cankar]] ''[[Za narodov blagor]]'', r. [[Mile Korun]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*1991 Giannina; Carlo Goldoni ''Pahljača'', r. [[Katja Pegan]], [[MGL]]
*1990 Mladi par; [[Dane Zajc]] ''[[Potohodec]]'', r. [[Mile Korun]], MGL
*1990 Izza; Witold Gombrowicz ''Ivona, princesa Burgundije'', r. [[Jon Paul Cook]], MGL
*1990 Juliette; Klaus Mann ''Mefisto'', r. [[Žarko Petan]], MGL
*1989 Nežka; [[Anton Tomaž Linhart]] ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*1989 Ester; [[Dušan Jovanović]] ''[[Viktor ali Dan mladosti]]'', r. [[Janez Pipan]], MGL
*1989 Nadinne; Alexandre Dumas ''Dama s kamelijami'', r. Žarko Petan, MGL
*1989 Dara; Branislav Nušić ''Gospa ministrica'', r. [[Miran Herzog]], MGL
*1988 Gerarda; Carpio Felix Lope de Vega ''La discreta enamorada'', r. [[Vito Taufer]], MGL
*1988 Marija; Miroslav Krleža ''V agoniji'', r. [[Peter Veček]], MGL
*1988 Elsa Weber; Ellen McLaughlin ''Dnevi in vmes noči'', r. [[Barbara Hieng Samobor|Barbara Hieng]], MGL
*1987 Poet; [[Milan Jesih]] ''[[Ptiči]]'', r. Barbara Hieng, MGL
*1987 Clea; Peter Shaffer ''Črna komedija'', r. [[Marjan Bevk]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]

==Vloge na filmu in televiziji==
==Nagrade==
*2014 Nagrada za najboljšo igro in animacijo na 21. mednarodnem festivalu otroškega gledališča v Subotici (Srbija) 2014 (Svetlana Makarovič ''Pekarna Mišmaš'', r. [[Robert Waltl]], [[Mini teater]])
*2013 igralska nagrada na 12. mednarodnem festivalu gledališč za otroke Banja Luka 2013 ansamblu predstave (Svetlana Makarovič ''Pekarna Mišmaš'', r. [[Robert Waltl]], [[Mini teater]])

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*SLOGI

==Zunanje povezave==

Slika:Violeta-Tomič.jpg

2023-05-11T05:30:56Z

NušaV:

Violeta Tomič

2023-05-11T05:28:22Z

NušaV: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Tomič, Violeta]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Tomič, Violeta]]
==Življenjepis==
Igralka Violeta Tomič se je rodila leta 1963. Diplomirala je na [[AGRFT]] pri profesorju [[France Jamnik|Francetu Jamniku]] leta 1985 z vlogo Jacinte v drami [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] ''Pohujšanje v dolini šentflorjanski'' v režiji [[Barbara Hieng Samobor|Barbare Hieng]]. Za to vlogo je dobila študentsko Severjevo nagrado za sezono 85/86.

Kasneje je od začetka do konca sodelovala z režiserjem [[Dragan Živadinov|Draganom Živadinovom]] kot članica [[Gledališče sester Scipion Nasice|Gledališča sester Scipion Nasice]]. Od leta 1987 do 2001 je bila redno zaposlena v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]]. Med letoma 2003 in 2006 je bila na RTV Slovenija voditeljica kviza ''Najšibkejši člen''. Leta 2004 je ustanovila lastno gledališče (Avtonomno Gledališče Lili Irt). Študirala je tudi biodinamične metode kmetovanja Rudolfa Steinerja in Marie Thun.

Na predčasnih volitvah v državni zbor je leta 2014 kandidirala v Ljubljani. Je članica poslanske skupine Združene levice, poleg Odbora za kulturo sodeluje tudi v Komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (članica), Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti (članica) in Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (podpredsednica).

==Vloge v gledališču==
*2009 Peter Shaffer ''Leticija in luštrek'', r. [[Peter Srpčič]], [[Mestno gledališče Ptuj]]
*2003 S. Lobozerov ''Kako bi se znebili tujca'', r. [[Viktor Ljubutin]], [[Gledališče Satirikon]] Ljubljana
*2002 June, Kitty; Fred Ebb/Bob Fosse ''Chicago'', r. [[Diego de Brea]], [[SLG Celje]]
*2002 [[Janez Vencelj]] ''[[Zgodba o Janku in Metki]]'', r. [[Lojze Domajnko]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1999 Beatrice; Carlo Goldoni ''Sluga dveh gospodarjev'', r. Boris Kobal, Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Gospodična Eynsford-Hill;Bernard Shaw ''Pigmalion'', r.[[ Boris Kobal]], Mestno gledališče ljubljansko
*1998 Ona, patronažna sestra; Suzanne van Lohuizen ''Primer Ronald Akkerman'', r. [[Mario Uršič]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*1998 Gabi; Curth Flatow ''Moški, ki si ne upa'', r. [[Zvone Šedlbauer]], Mestno gledališče ljubljansko
*1998 Helenca Pretnar; Michel Tremblay ''Nore babe'', r. [[Boris Kobal]], Mestno gledališče ljubljansko
*1997 Raca, Račka; [[Milan Jesih]] ''[[Deseti raček]]'', r. [[Jaša Jamnik]], Mestno gledališče ljubljansko
*1997 Zbor canterburyjskih žena; Thomas Stearns Eliot ''Umor v katedrali'', r. [[Jernej Lorenci]], MGL
*1996 Povezovalci, pevci; Bertolt Brecht ''Galilejevo življenje'', r. [[Vinko Möderndorfer]], MGL
*1996 Tinka; [[Tone Partljič]] ''[[Politika, bolezen moja]]'', r. [[Boris Kobal]], MGL
*1995 Barbara; Jean-Jacques Bricaire ''Dohodnina'', r. [[Vinko Möderndorfer]], MGL
*1995 Četrta perica, Samica; Federico Garcia Lorca ''Yerma'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*1994 Alison Allan; John Godber ''Na smučišču'', r. [[Jaša Jamnik]], MGL
*1994 Alenka; [[Evald Flisar]]''[[ Stric iz Amerike]]'', r. [[Dušan Mlakar]], MGL
*1994 Gospodična Forsytova; Arthur Miller ''Smrt trgovskega potnika'', r. [[Žarko Petan]], Mestno gledališče ljubljansko
*1993 Ciklama; [[Dim Zupan]] ''[[Storžek in Jurček]]'', r. [[Jaša Jamnik]], Mestno gledališče ljubljansko
*1993 Matilda; [[Ivan Cankar]] ''[[Za narodov blagor]]'', r. [[Mile Korun]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*1991 Giannina; Carlo Goldoni ''Pahljača'', r. [[Katja Pegan]], [[MGL]]
*1990 Mladi par; [[Dane Zajc]] ''[[Potohodec]]'', r. [[Mile Korun]], MGL
*1990 Izza; Witold Gombrowicz ''Ivona, princesa Burgundije'', r. [[Jon Paul Cook]], MGL
*1990 Juliette; Klaus Mann ''Mefisto'', r. [[Žarko Petan]], MGL
*1989 Nežka; [[Anton Tomaž Linhart]] ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*1989 Ester; [[Dušan Jovanović]] ''[[Viktor ali Dan mladosti]]'', r. [[Janez Pipan]], MGL
*1989 Nadinne; Alexandre Dumas ''Dama s kamelijami'', r. Žarko Petan, MGL
*1989 Dara; Branislav Nušić ''Gospa ministrica'', r. [[Miran Herzog]], MGL
*1988 Gerarda; Carpio Felix Lope de Vega ''La discreta enamorada'', r. [[Vito Taufer]], MGL
*1988 Marija; Miroslav Krleža ''V agoniji'', r. [[Peter Veček]], MGL
*1988 Elsa Weber; Ellen McLaughlin ''Dnevi in vmes noči'', r. [[Barbara Hieng Samobor|Barbara Hieng]], MGL
*1987 Poet; [[Milan Jesih]] ''[[Ptiči]]'', r. Barbara Hieng, MGL
*1987 Clea; Peter Shaffer ''Črna komedija'', r. [[Marjan Bevk]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]

==Vloge na filmu in televiziji==
==Nagrade==
*2014 Nagrada za najboljšo igro in animacijo na 21. mednarodnem festivalu otroškega gledališča v Subotici (Srbija) 2014 (Svetlana Makarovič ''Pekarna Mišmaš'', r. [[Robert Waltl]], [[Mini teater]])
*2013 igralska nagrada na 12. mednarodnem festivalu gledališč za otroke Banja Luka 2013 ansamblu predstave (Svetlana Makarovič ''Pekarna Mišmaš'', r. [[Robert Waltl]], [[Mini teater]])

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*SLOGI

==Zunanje povezave==

Matic Valič

2023-05-11T05:27:34Z

NušaV:

<div style="float: right">[[Slika: Valič.jpg|sličica|Foto: Arhiv Šentjakobsko gledališče]]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Valič, Matic]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Valič, Matic]]

==Življenjepis==
Matica Valiča je gledališče prevzelo že kot srednješolca, zato je po končani gimnaziji opravil avdicijo za sprejem v [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobsko gledališče]] v Ljubljani, kjer za vlogo v ''Hodniku'' Matjaža Zupančiča v režiji [[Mare Bulc|Mareta Bulca]] prejel priznanje JSKD. Leta 2015 je vpisal študij dramske igre na [[AGRFT]] v Ljubljani pod mentorskim vodstvom profesorjev [[Nataša Barbara Gračner|Nataše Barbare Gračner]] in [[Sebastijan Horvat|Sebastijana Horvata]]. Za vlogo Kantorja v akademijski produkciji Cankarjevega ''Kralja na Betajnovi'' v režiji [[Maša Pelko|Maše Pelko]] je prejel študentsko Severjevo nagrado. Na profesionalno igralsko pot je stopil v sezoni 2017/18 z vlogo Krčmarja v Cankarjevih ''Hlapcih'' v režiji [[Janez Pipan|Janeza Pipana]] na odru [[SNG Drama Ljubljana]]. Valič je zelo dejaven tudi pri obštudijskih dejavnostih: za delo z dementnimi osebami v domu za starostnike v Trnovem v Ljubljani je lani prejel priznanje Univerze v Ljubljani. Trevor v ''Norčijah v spalnicah'' je bila njegova prva glavna vloga v profesionalnem gledališču in sodelovanje s koprskimi kolegi zanj pomeni neprecenljivo izkušnjo in širjenje igralskih obzorij.

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 16069 | roles}}

==Nagrade==

==Viri in literatura==
*Gledališče Koper

==Zunanje povezave==

Slika:Valič.jpg

2023-05-11T05:27:17Z

NušaV:

Evgen Car

2023-05-10T07:25:39Z

NušaV: /* Viri in literatura */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Car, Evgen]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Car, Evgen]]

<div style="float: right">[[Slika:Car.JPG|400px|Foto: Tone Stojko]]</div>
==Življenjepis==
Osnovno šolo je obiskoval v Dobrovniku (1951−55), nižjo gimnazijo v Lendavi (1955−59), višjo gimnazijo pa v Murski Soboti (1959−63). Po maturi je vpisal študij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani (1963−68), kjer je z vlogo Zdravnika v ''Lepi Vidi'' Ivana Cankarja absolviral (1968) in 1974 diplomiral. Že med študijem je sodeloval z Mladinskim gledališčem v Ljubljani (kasneje imenovano Slovensko mladinsko gledališče), s sezono 1968/69 se je zaposlil v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Drama Maribor in tam služboval do konca 1979. Od 1980 pa do upokojitve 2008 je bil član Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL). Po upokojitvi je sodeloval z MGL, Gledališčem Koper (GK) in Slovenskim ljudskim gledališčem v Celju (SLG Celje). Ob igralskem poklicu se je uveljavil tudi kot avtor dramskih besedil in uspešen vinogradnik.

Čeprav so v Carjevem obsežnem opusu prevladovale manjše, epizodne vloge, te niso bile odigrane nič manj premišljeno, skrbno in natančno kot t. i. nosilne vloge; igralca je vselej vodila ustvarjalna volja po oblikovanju karakternih potez upodabljanih likov. Za njegov igralski razvoj je bila pomembna vloga mladega posestnika Dolinarja v ''Lepi Vidi'' (1969) Ivana Cankarja. Med pomembnejšimi stvaritvami na odru mariborske Drame sta vlogi Jermana v komediji ''Oskubite jastreba'' (1977) Toneta Partljiča in Violinista v ''Klavnici'' (1978) Sławomira Mrožka. Sprva srhljivo smešna, z razvojem igre pa vse bolj razvidna Jermanova želja po odločnosti in moči se je v Carjevi interpretaciji stopnjevala do končnega tragičnega zloma. Kot Violinist je s premišljeno stilizacijo razvijal lik od infantilnosti učečega se in od oblastniške matere povsem odvisnega goslača mimo plašnega ljubimca do samozavestnega virtuoza in nič manj absolutnega mesarja. Z Don Juanom v igri Hansa Dietricha Grabbeja ''Don Juan in Faust'' (1979) je ustvaril zrelo vlogo, v kateri so se kot izrazne plasti druga za drugo nalagali neutajljivo uživaštvo, polaščevalska gnanost in suha ironija.

Kot na začetku njegove profesionalne igralske poti ga je tudi v MGL pričakal Ivan Cankar, tokrat s ''Hlapci'' (1980), v katerih je Car odigral Krčmarja. Da je gledališče z njim dobilo komika širokega registra, je pokazal kot Oče Mullarkey v igri ''Mili bog v nebesih'' (1981), igralska mojstrovina pa je bil Carjev Alfred Doolittle v ''Pigmalionu'' (1983) Georgea Bernarda Shawa: sijajno je poudaril brezmejno svobodo simpatičnega prevaranta, njegovo očarljivo preračunljivost, naravno bistrost in zgovornost. Sledilo je desetletje manjših vlog, številne med njimi v krstnih uprizoritvah slovenske dramatike. Izpostaviti velja vlogo v drami Žarka Petana ''Dachauski procesi'' (1988), v kateri je Car kot Tožilec zelo subtilno in natančno odigral lik tožilca, ki se v lastni pravdi razkrije kot krivec ter na neki način tudi kot (tragična) žrtev. Nemara najžlahtnejšo stvaritev iz tega obdobja je oblikoval v drami ''Smrt trgovskega potnika'' (1994) Arthurja Millerja; v tipično epizodni vlogi Charleyja je ustvaril enega najizrazitejših drobnih, človeško subtilno izrisanih karakternih likov te drame in znova dokazal, da je občutljiv, izjemno dragocen soigralec. Ob izteku 1994 je krstno uprizoril lastno monodramo ''Poredušov Janoš'', v kateri je v polni meri zažarel igralčev topli, širokosrčni humor, prepojen s plemenitim sentimentom in osvajajočim temperamentom. V letih, ki so sledila, je na odru MGL oblikoval kar štiri vloge v krstnih uprizoritvah slovenskih novitet, niz vlog v uprizoritvah slovenske dramatike pa je kot gost v Prešernovem gledališču Kranj dopolnil z vlogo Prisednika senata v dramoletu Dominika Smoleta ''Zlata čeveljčka'' (1995); to je bila vehementna, bogata, med razkošno karakterno komiko ter prepirljivo, razdražljivo senilno zlobo razpeta izrazito ekspresivna igra in povsem nova igralska podoba Carja. V drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja je na odru MGL z uspehom preigraval klasični repertoar, novo igralsko mojstrovino je oblikoval z vlogo Edgarja v drami Henrika Ibsena ''Divja račka'' (2000): liku starega, propadlega častnika je dal veličino, ga prežel s toplino ter tihim in globokim razumevanjem. V novem tisočletju je preigraval klasični in sodobni repertoar v razponu od komedije do tragedije, težišče pa je bilo zopet na uprizoritvah slovenske klasične in sodobne dramatike. V kompilaciji Cankarjeve ''Lepe Vide'' z zgodnejšimi fragmenti dela ''Hrepenenje – Hamlet iz Cukrarne'' (2001) Mileta Koruna je kot Dolinar v svoji pragmatični omejenosti na komično učinkovit način zaman iskal odgovore na vprašanja o ženini odmaknjenosti. V krstni uprizoritvi Jančarjeve igre ''Lahka konjenica'' (2008) je – tedaj že kot gost v gledališču, v katerem je ustvarjal skoraj trideset let – pretehtano, s skrbno odmerjenimi izraznimi sredstvi izoblikoval stvarnega, človeško toplega Župnika. Rodnemu Prekmurju je svojevrsten spomenik postavil z dramo ''Štrki umirajo'' (2008), ki so jo pod naslovom ''Štorklje umirajo'' (2011) krstno uprizorili v Gledališču Koper: v drami, ki govori o zapuščenih, umirajočih prekmurskih kmetijah in vaseh, je interpretiral ostarelega kmeta Paverja, tradiciji zavezanega poštenjaka in posebneža, ki ga z enako močjo lomi občutek, da je nemočna priča nezadržnemu izginjanju vsega kmečkega in dejstvu, da mlada generacija na to brez pomislekov pristaja.

Za svoje delo je 1980 prejel nagrado Prešernovega sklada, 1991 je bil izbran za Prekmurca leta, prejel je nagrado časopisa Dnevnik za najboljšega igralca MGL v sezoni 1964/65, 2006 je postal častni občan Dobrovnika, 2013 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo nagradilo z odličjem Marija Vera.

Leta 2019 je pri Pomurski akademsko-znanstveni uniji izšel njegov avtobiografski roman ''Moja zgodba'' s podnaslovom ''Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi''.

==Video==
{{#embed:vimeo| 31871939}}
Poredušov Janoš, monodrama, 1997, RTV Slovenija

==Vloge v gledališču==

===2011-===
*2011 Martin Paver; Evgen Car ''Štorklje umirajo'', r. [[Dušan Jovanović]], [[Gledališče Koper]]

===2001-2010===
*2008 Župnik; [[Drago Jančar]] ''[[Lahka konjenica]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*2006 Sodnik, prof. dr. Franz-Xaver Müller; [[Boris A. Novak]] ''[[Lipicanci gredo v Strasbourg]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[MGL]]
===1991-2000===
*2000 Stari Ekdal; Henrik Ibsen ''Divja račka'', r. [[Meta Hočevar]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*2000 Polonij; Janusz Glowacki ''Fortinbras je pijan'', r. [[Zijah A. Sokolović]], Mestno gledališče ljubljansko
*2000 Baron Gentz; [[Milan Dekleva]]/[[Mojca Kranjc]]/[[Alja Predan]] ''[[1821. Historično-ljubavni igrokaz]]'', r. Zvone Šedlbauer, Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Jožef; [[Evald Flisar]] ''[[Sončne pege]]'', r. [[Dušan Mlakar]], Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Alfred Doolittle; Bernard Shaw ''Pigmalion'', r. [[Boris Kobal]], Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Maecenas; William Shakespeare ''Antonij in Kleopatra'', r. [[Zvone Šedlbauer]], Mestno gledališče ljubljansko
*1998 Viktor Jager; Curth Flatow ''Moški, ki si ne upa'', r. Zvone Šedlbauer, Mestno gledališče ljubljansko
*1997 Kleant; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Tartuffe'', r. [[Mile Korun]], Mestno gledališče ljubljansko
*1997 Trije katedralski duhovni; Thomas Stearns ''Eliot Umor v katedrali'', r. [[Jernej Lorenci]], MGL
*1996 Ivan Smuk; [[Tone Partljič]] ''[[Politika, bolezen moja]]'', r. Boris Kobal, MGL
*1996 Alfieri; Arthur Miller ''Pogled z mostu'', r. [[Mario Uršič]], MGL
*1996 Kralj Venceslas; Alfred Jarry ''Kralj Ubu'', r. [[Bojan Jablanovec]], MGL
*1995 Duhovnik; [[Evald Flisar]] ''[[Iztrohnjeno srce]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*1995 Zlatko Lasbaher; [[Tone Partljič]] ''[[Štajerc v Ljubljani]]'', r. [[Boris Kobal]], MGL
*1995 Dr. Prisednik senata; [[Dominik Smole]] ''[[Zlata čeveljčka]]'', r. [[Matjaž Zupančič]], Prešernovo gledališče Kranj
*1994 Marko; [[Evald Flisar]] ''[[Stric iz Amerike]]'', r. [[Dušan Mlakar]], MGL
*1994 Charles James Fox; Alan Bennett ''Blaznost Jurija III.'', r. [[Vinko Möderndorfer]], Mestno gledališče ljubljansko
*1994 Charley; Arthur Miller ''Smrt trgovskega potnika'', r. [[Žarko Petan]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*1993 dr. Pavel Gruden; [[Ivan Cankar]] ''[[Za narodov blagor]]'', r. [[Mile Korun]], Mestno gledališče ljubljansko
*1991 Baron Cedro; Carlo Goldoni ''Pahljača'', r. [[Katja Pegan]], [[MGL]]
*1991 William Shakespeare; Ephraim Kishon ''Bil je škrjanec'', r. [[Boris Kobal]], MGL
===1981-1990===
*1990 Stari gospod; [[Dane Zajc]] ''[[Potohodec]]'', r. [[Mile Korun]], MGL
*1990 Bokčilo; Marin Držić ''Dundo Maroje'', r. Radoslav Zlatan Dorić, MGL
*1989 Žužek; [[Anton Tomaž Linhart]] ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*1989 Michael James; John Millington Synge ''Junak z zahoda'', r. [[Eduard Miler]], MGL
*1989 Grof de Giray; Alexandre Dumas ''Dama s kamelijami'', r. [[Žarko Petan]], MGL
*1989 Dr. Ninković; Branislav Nušić ''Gospa ministrica'', r. [[Miran Herzog]], MGL
*1988 Tožilec; [[Žarko Petan]] ''[[Dachauski procesi]]'', r. Žarko Petan, MGL
*1988 Herman II. Celjski; [[Oton Župančič]] ''[[Veronika Deseniška]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], MGL
*1987 Gremio; William Shakespeare ''Ukročena trmoglavka'', r. Žarko Petan, MGL
*1987 Vodja zbora; [[Milan Jesih]] ''[[Ptiči]]'', r. [[Barbara Hieng Samobor|Barbara Hieng]], MGL
*1980 Brezdomec; [[Tone Čufar]] ''[[Ščurki]]'', r. [[Aleš Jan]], [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]]

==Drame==

*2008 ''Štorklje umirajo''
*1992 ''Poredušov Januš''

==Vloge v filmu in televiziji==
*2012 ''Srečen za umret''
*2007 ''Vučko''
*1997 ''Poredušov Janoš''
*1987 ''Živela svoboda''
*1985 ''Christophoros''
*1984 ''Veselo gostivanje''
*1984 ''Nobeno sonce''
*1982 ''Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica''
*1968 ''Peta zaseda''

==Nagrade==
*2013 [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Igralsko priznanje ZDUS za življenjsko delo]], Odličje ''Marija Vera'' ([http://www.veza.sigledal.org/prispevki/evgen-car-prejme-odlicje-marija-vera obrazložitev])
*nagrada vesna za najboljšo moško vlogo v kratkem filmu Matevža Luzarja Vučko na 11. Festivalu slovenskega filma v Portorožu
*1995 [[Dnevnikova nagrada za umetniški dosežek]] (najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95)
*1991 Prekmurec leta
*1980 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrada Prešernovega sklada]]

==Fotogalerija==
<gallery>
Slika:Car-1.jpg|Alexandre Dumas, sin – Žarko Petan: ''Dama s kamelijami'', 1988/89, režija Žarko Petan | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-2.jpg|Anton Tomaž Linhart: ''Ta veseli dan ali Matiček se ženi'', 1989/90, režija Zvone Šedlbauer | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-3.jpg|John Millington Synge: ''Junak z zahoda'', 1989/90, režija Eduard Miler | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-4.jpg|Tone Partljič, ''Štajerc v Ljubljani'', MGL, 1994/95, režija Boris Kobal | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-5.jpg|Evgen Car: ''Poredušov Janoš'', 1994/95, avtorski projekt | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-6.jpg|Tone Partljič: ''Politika, bolezen moja'', 1996/97, režija Boris Kobal | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-7.jpg|George Bernard Shaw: ''Pigmalion'', 1998/1999, režija Boris Kobal | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-8.jpg|Reginald Rose: ''Dvanajst jeznih mož'', 2003/04, režija Matjaž Zupančič | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-9b.jpg|Matjaž Zupančič: ''Bolje tič v roki kot tat na strehi'', 2004/05, režija Matjaž Zupančič | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-10.jpg|William Shakespeare, ''Hamlet'', 2005/06, režija Matjaž Zupančič | Foto: Tone Stojko
</gallery>

==Viri in literatura==
* [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020900// Evgen Car (Slovenska biografija)]

==Zunanje povezave==
*[http://www.mgl.si/ MGL]
*[http://www.dnevnik.si/kultura/1042224701 Evgen Car: Pri filmu igrajo samo oči - www.dnevnik.si, 25.11.2008]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/srečni-če-smo-vsaj-malo-nesrečni Intervju z Evgenom Carjem - www.sigledal.org, 21.1.2011]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/igralci-brez-maske/174313208 Evgen Car - Igralec, pesnik in dramatik, ponosni Prekmurec, oddaja Igralci brez maske, 1. del - www.rtvslo.si, 10.01.2015]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/igralci-brez-maske/174313211 Evgen Car - Igralec, pesnik in dramatik, ponosni Prekmurec, oddaja Igralci brez maske, 2. del - www.rtvslo.si, 11.01.2015]

Evgen Car

2023-05-10T07:25:17Z

NušaV: /* Viri in literatura */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Car, Evgen]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Car, Evgen]]

<div style="float: right">[[Slika:Car.JPG|400px|Foto: Tone Stojko]]</div>
==Življenjepis==
Osnovno šolo je obiskoval v Dobrovniku (1951−55), nižjo gimnazijo v Lendavi (1955−59), višjo gimnazijo pa v Murski Soboti (1959−63). Po maturi je vpisal študij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani (1963−68), kjer je z vlogo Zdravnika v ''Lepi Vidi'' Ivana Cankarja absolviral (1968) in 1974 diplomiral. Že med študijem je sodeloval z Mladinskim gledališčem v Ljubljani (kasneje imenovano Slovensko mladinsko gledališče), s sezono 1968/69 se je zaposlil v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Drama Maribor in tam služboval do konca 1979. Od 1980 pa do upokojitve 2008 je bil član Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL). Po upokojitvi je sodeloval z MGL, Gledališčem Koper (GK) in Slovenskim ljudskim gledališčem v Celju (SLG Celje). Ob igralskem poklicu se je uveljavil tudi kot avtor dramskih besedil in uspešen vinogradnik.

Čeprav so v Carjevem obsežnem opusu prevladovale manjše, epizodne vloge, te niso bile odigrane nič manj premišljeno, skrbno in natančno kot t. i. nosilne vloge; igralca je vselej vodila ustvarjalna volja po oblikovanju karakternih potez upodabljanih likov. Za njegov igralski razvoj je bila pomembna vloga mladega posestnika Dolinarja v ''Lepi Vidi'' (1969) Ivana Cankarja. Med pomembnejšimi stvaritvami na odru mariborske Drame sta vlogi Jermana v komediji ''Oskubite jastreba'' (1977) Toneta Partljiča in Violinista v ''Klavnici'' (1978) Sławomira Mrožka. Sprva srhljivo smešna, z razvojem igre pa vse bolj razvidna Jermanova želja po odločnosti in moči se je v Carjevi interpretaciji stopnjevala do končnega tragičnega zloma. Kot Violinist je s premišljeno stilizacijo razvijal lik od infantilnosti učečega se in od oblastniške matere povsem odvisnega goslača mimo plašnega ljubimca do samozavestnega virtuoza in nič manj absolutnega mesarja. Z Don Juanom v igri Hansa Dietricha Grabbeja ''Don Juan in Faust'' (1979) je ustvaril zrelo vlogo, v kateri so se kot izrazne plasti druga za drugo nalagali neutajljivo uživaštvo, polaščevalska gnanost in suha ironija.

Kot na začetku njegove profesionalne igralske poti ga je tudi v MGL pričakal Ivan Cankar, tokrat s ''Hlapci'' (1980), v katerih je Car odigral Krčmarja. Da je gledališče z njim dobilo komika širokega registra, je pokazal kot Oče Mullarkey v igri ''Mili bog v nebesih'' (1981), igralska mojstrovina pa je bil Carjev Alfred Doolittle v ''Pigmalionu'' (1983) Georgea Bernarda Shawa: sijajno je poudaril brezmejno svobodo simpatičnega prevaranta, njegovo očarljivo preračunljivost, naravno bistrost in zgovornost. Sledilo je desetletje manjših vlog, številne med njimi v krstnih uprizoritvah slovenske dramatike. Izpostaviti velja vlogo v drami Žarka Petana ''Dachauski procesi'' (1988), v kateri je Car kot Tožilec zelo subtilno in natančno odigral lik tožilca, ki se v lastni pravdi razkrije kot krivec ter na neki način tudi kot (tragična) žrtev. Nemara najžlahtnejšo stvaritev iz tega obdobja je oblikoval v drami ''Smrt trgovskega potnika'' (1994) Arthurja Millerja; v tipično epizodni vlogi Charleyja je ustvaril enega najizrazitejših drobnih, človeško subtilno izrisanih karakternih likov te drame in znova dokazal, da je občutljiv, izjemno dragocen soigralec. Ob izteku 1994 je krstno uprizoril lastno monodramo ''Poredušov Janoš'', v kateri je v polni meri zažarel igralčev topli, širokosrčni humor, prepojen s plemenitim sentimentom in osvajajočim temperamentom. V letih, ki so sledila, je na odru MGL oblikoval kar štiri vloge v krstnih uprizoritvah slovenskih novitet, niz vlog v uprizoritvah slovenske dramatike pa je kot gost v Prešernovem gledališču Kranj dopolnil z vlogo Prisednika senata v dramoletu Dominika Smoleta ''Zlata čeveljčka'' (1995); to je bila vehementna, bogata, med razkošno karakterno komiko ter prepirljivo, razdražljivo senilno zlobo razpeta izrazito ekspresivna igra in povsem nova igralska podoba Carja. V drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja je na odru MGL z uspehom preigraval klasični repertoar, novo igralsko mojstrovino je oblikoval z vlogo Edgarja v drami Henrika Ibsena ''Divja račka'' (2000): liku starega, propadlega častnika je dal veličino, ga prežel s toplino ter tihim in globokim razumevanjem. V novem tisočletju je preigraval klasični in sodobni repertoar v razponu od komedije do tragedije, težišče pa je bilo zopet na uprizoritvah slovenske klasične in sodobne dramatike. V kompilaciji Cankarjeve ''Lepe Vide'' z zgodnejšimi fragmenti dela ''Hrepenenje – Hamlet iz Cukrarne'' (2001) Mileta Koruna je kot Dolinar v svoji pragmatični omejenosti na komično učinkovit način zaman iskal odgovore na vprašanja o ženini odmaknjenosti. V krstni uprizoritvi Jančarjeve igre ''Lahka konjenica'' (2008) je – tedaj že kot gost v gledališču, v katerem je ustvarjal skoraj trideset let – pretehtano, s skrbno odmerjenimi izraznimi sredstvi izoblikoval stvarnega, človeško toplega Župnika. Rodnemu Prekmurju je svojevrsten spomenik postavil z dramo ''Štrki umirajo'' (2008), ki so jo pod naslovom ''Štorklje umirajo'' (2011) krstno uprizorili v Gledališču Koper: v drami, ki govori o zapuščenih, umirajočih prekmurskih kmetijah in vaseh, je interpretiral ostarelega kmeta Paverja, tradiciji zavezanega poštenjaka in posebneža, ki ga z enako močjo lomi občutek, da je nemočna priča nezadržnemu izginjanju vsega kmečkega in dejstvu, da mlada generacija na to brez pomislekov pristaja.

Za svoje delo je 1980 prejel nagrado Prešernovega sklada, 1991 je bil izbran za Prekmurca leta, prejel je nagrado časopisa Dnevnik za najboljšega igralca MGL v sezoni 1964/65, 2006 je postal častni občan Dobrovnika, 2013 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo nagradilo z odličjem Marija Vera.

Leta 2019 je pri Pomurski akademsko-znanstveni uniji izšel njegov avtobiografski roman ''Moja zgodba'' s podnaslovom ''Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi''.

==Video==
{{#embed:vimeo| 31871939}}
Poredušov Janoš, monodrama, 1997, RTV Slovenija

==Vloge v gledališču==

===2011-===
*2011 Martin Paver; Evgen Car ''Štorklje umirajo'', r. [[Dušan Jovanović]], [[Gledališče Koper]]

===2001-2010===
*2008 Župnik; [[Drago Jančar]] ''[[Lahka konjenica]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*2006 Sodnik, prof. dr. Franz-Xaver Müller; [[Boris A. Novak]] ''[[Lipicanci gredo v Strasbourg]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[MGL]]
===1991-2000===
*2000 Stari Ekdal; Henrik Ibsen ''Divja račka'', r. [[Meta Hočevar]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*2000 Polonij; Janusz Glowacki ''Fortinbras je pijan'', r. [[Zijah A. Sokolović]], Mestno gledališče ljubljansko
*2000 Baron Gentz; [[Milan Dekleva]]/[[Mojca Kranjc]]/[[Alja Predan]] ''[[1821. Historično-ljubavni igrokaz]]'', r. Zvone Šedlbauer, Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Jožef; [[Evald Flisar]] ''[[Sončne pege]]'', r. [[Dušan Mlakar]], Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Alfred Doolittle; Bernard Shaw ''Pigmalion'', r. [[Boris Kobal]], Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Maecenas; William Shakespeare ''Antonij in Kleopatra'', r. [[Zvone Šedlbauer]], Mestno gledališče ljubljansko
*1998 Viktor Jager; Curth Flatow ''Moški, ki si ne upa'', r. Zvone Šedlbauer, Mestno gledališče ljubljansko
*1997 Kleant; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Tartuffe'', r. [[Mile Korun]], Mestno gledališče ljubljansko
*1997 Trije katedralski duhovni; Thomas Stearns ''Eliot Umor v katedrali'', r. [[Jernej Lorenci]], MGL
*1996 Ivan Smuk; [[Tone Partljič]] ''[[Politika, bolezen moja]]'', r. Boris Kobal, MGL
*1996 Alfieri; Arthur Miller ''Pogled z mostu'', r. [[Mario Uršič]], MGL
*1996 Kralj Venceslas; Alfred Jarry ''Kralj Ubu'', r. [[Bojan Jablanovec]], MGL
*1995 Duhovnik; [[Evald Flisar]] ''[[Iztrohnjeno srce]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*1995 Zlatko Lasbaher; [[Tone Partljič]] ''[[Štajerc v Ljubljani]]'', r. [[Boris Kobal]], MGL
*1995 Dr. Prisednik senata; [[Dominik Smole]] ''[[Zlata čeveljčka]]'', r. [[Matjaž Zupančič]], Prešernovo gledališče Kranj
*1994 Marko; [[Evald Flisar]] ''[[Stric iz Amerike]]'', r. [[Dušan Mlakar]], MGL
*1994 Charles James Fox; Alan Bennett ''Blaznost Jurija III.'', r. [[Vinko Möderndorfer]], Mestno gledališče ljubljansko
*1994 Charley; Arthur Miller ''Smrt trgovskega potnika'', r. [[Žarko Petan]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*1993 dr. Pavel Gruden; [[Ivan Cankar]] ''[[Za narodov blagor]]'', r. [[Mile Korun]], Mestno gledališče ljubljansko
*1991 Baron Cedro; Carlo Goldoni ''Pahljača'', r. [[Katja Pegan]], [[MGL]]
*1991 William Shakespeare; Ephraim Kishon ''Bil je škrjanec'', r. [[Boris Kobal]], MGL
===1981-1990===
*1990 Stari gospod; [[Dane Zajc]] ''[[Potohodec]]'', r. [[Mile Korun]], MGL
*1990 Bokčilo; Marin Držić ''Dundo Maroje'', r. Radoslav Zlatan Dorić, MGL
*1989 Žužek; [[Anton Tomaž Linhart]] ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*1989 Michael James; John Millington Synge ''Junak z zahoda'', r. [[Eduard Miler]], MGL
*1989 Grof de Giray; Alexandre Dumas ''Dama s kamelijami'', r. [[Žarko Petan]], MGL
*1989 Dr. Ninković; Branislav Nušić ''Gospa ministrica'', r. [[Miran Herzog]], MGL
*1988 Tožilec; [[Žarko Petan]] ''[[Dachauski procesi]]'', r. Žarko Petan, MGL
*1988 Herman II. Celjski; [[Oton Župančič]] ''[[Veronika Deseniška]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], MGL
*1987 Gremio; William Shakespeare ''Ukročena trmoglavka'', r. Žarko Petan, MGL
*1987 Vodja zbora; [[Milan Jesih]] ''[[Ptiči]]'', r. [[Barbara Hieng Samobor|Barbara Hieng]], MGL
*1980 Brezdomec; [[Tone Čufar]] ''[[Ščurki]]'', r. [[Aleš Jan]], [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]]

==Drame==

*2008 ''Štorklje umirajo''
*1992 ''Poredušov Januš''

==Vloge v filmu in televiziji==
*2012 ''Srečen za umret''
*2007 ''Vučko''
*1997 ''Poredušov Janoš''
*1987 ''Živela svoboda''
*1985 ''Christophoros''
*1984 ''Veselo gostivanje''
*1984 ''Nobeno sonce''
*1982 ''Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica''
*1968 ''Peta zaseda''

==Nagrade==
*2013 [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Igralsko priznanje ZDUS za življenjsko delo]], Odličje ''Marija Vera'' ([http://www.veza.sigledal.org/prispevki/evgen-car-prejme-odlicje-marija-vera obrazložitev])
*nagrada vesna za najboljšo moško vlogo v kratkem filmu Matevža Luzarja Vučko na 11. Festivalu slovenskega filma v Portorožu
*1995 [[Dnevnikova nagrada za umetniški dosežek]] (najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95)
*1991 Prekmurec leta
*1980 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrada Prešernovega sklada]]

==Fotogalerija==
<gallery>
Slika:Car-1.jpg|Alexandre Dumas, sin – Žarko Petan: ''Dama s kamelijami'', 1988/89, režija Žarko Petan | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-2.jpg|Anton Tomaž Linhart: ''Ta veseli dan ali Matiček se ženi'', 1989/90, režija Zvone Šedlbauer | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-3.jpg|John Millington Synge: ''Junak z zahoda'', 1989/90, režija Eduard Miler | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-4.jpg|Tone Partljič, ''Štajerc v Ljubljani'', MGL, 1994/95, režija Boris Kobal | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-5.jpg|Evgen Car: ''Poredušov Janoš'', 1994/95, avtorski projekt | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-6.jpg|Tone Partljič: ''Politika, bolezen moja'', 1996/97, režija Boris Kobal | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-7.jpg|George Bernard Shaw: ''Pigmalion'', 1998/1999, režija Boris Kobal | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-8.jpg|Reginald Rose: ''Dvanajst jeznih mož'', 2003/04, režija Matjaž Zupančič | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-9b.jpg|Matjaž Zupančič: ''Bolje tič v roki kot tat na strehi'', 2004/05, režija Matjaž Zupančič | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-10.jpg|William Shakespeare, ''Hamlet'', 2005/06, režija Matjaž Zupančič | Foto: Tone Stojko
</gallery>

==Viri in literatura==
* [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020900//Evgen Car (Slovenska biografija)]

==Zunanje povezave==
*[http://www.mgl.si/ MGL]
*[http://www.dnevnik.si/kultura/1042224701 Evgen Car: Pri filmu igrajo samo oči - www.dnevnik.si, 25.11.2008]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/srečni-če-smo-vsaj-malo-nesrečni Intervju z Evgenom Carjem - www.sigledal.org, 21.1.2011]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/igralci-brez-maske/174313208 Evgen Car - Igralec, pesnik in dramatik, ponosni Prekmurec, oddaja Igralci brez maske, 1. del - www.rtvslo.si, 10.01.2015]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/igralci-brez-maske/174313211 Evgen Car - Igralec, pesnik in dramatik, ponosni Prekmurec, oddaja Igralci brez maske, 2. del - www.rtvslo.si, 11.01.2015]

Evgen Car

2023-05-10T07:23:34Z

NušaV: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Car, Evgen]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Car, Evgen]]

<div style="float: right">[[Slika:Car.JPG|400px|Foto: Tone Stojko]]</div>
==Življenjepis==
Osnovno šolo je obiskoval v Dobrovniku (1951−55), nižjo gimnazijo v Lendavi (1955−59), višjo gimnazijo pa v Murski Soboti (1959−63). Po maturi je vpisal študij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani (1963−68), kjer je z vlogo Zdravnika v ''Lepi Vidi'' Ivana Cankarja absolviral (1968) in 1974 diplomiral. Že med študijem je sodeloval z Mladinskim gledališčem v Ljubljani (kasneje imenovano Slovensko mladinsko gledališče), s sezono 1968/69 se je zaposlil v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Drama Maribor in tam služboval do konca 1979. Od 1980 pa do upokojitve 2008 je bil član Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL). Po upokojitvi je sodeloval z MGL, Gledališčem Koper (GK) in Slovenskim ljudskim gledališčem v Celju (SLG Celje). Ob igralskem poklicu se je uveljavil tudi kot avtor dramskih besedil in uspešen vinogradnik.

Čeprav so v Carjevem obsežnem opusu prevladovale manjše, epizodne vloge, te niso bile odigrane nič manj premišljeno, skrbno in natančno kot t. i. nosilne vloge; igralca je vselej vodila ustvarjalna volja po oblikovanju karakternih potez upodabljanih likov. Za njegov igralski razvoj je bila pomembna vloga mladega posestnika Dolinarja v ''Lepi Vidi'' (1969) Ivana Cankarja. Med pomembnejšimi stvaritvami na odru mariborske Drame sta vlogi Jermana v komediji ''Oskubite jastreba'' (1977) Toneta Partljiča in Violinista v ''Klavnici'' (1978) Sławomira Mrožka. Sprva srhljivo smešna, z razvojem igre pa vse bolj razvidna Jermanova želja po odločnosti in moči se je v Carjevi interpretaciji stopnjevala do končnega tragičnega zloma. Kot Violinist je s premišljeno stilizacijo razvijal lik od infantilnosti učečega se in od oblastniške matere povsem odvisnega goslača mimo plašnega ljubimca do samozavestnega virtuoza in nič manj absolutnega mesarja. Z Don Juanom v igri Hansa Dietricha Grabbeja ''Don Juan in Faust'' (1979) je ustvaril zrelo vlogo, v kateri so se kot izrazne plasti druga za drugo nalagali neutajljivo uživaštvo, polaščevalska gnanost in suha ironija.

Kot na začetku njegove profesionalne igralske poti ga je tudi v MGL pričakal Ivan Cankar, tokrat s ''Hlapci'' (1980), v katerih je Car odigral Krčmarja. Da je gledališče z njim dobilo komika širokega registra, je pokazal kot Oče Mullarkey v igri ''Mili bog v nebesih'' (1981), igralska mojstrovina pa je bil Carjev Alfred Doolittle v ''Pigmalionu'' (1983) Georgea Bernarda Shawa: sijajno je poudaril brezmejno svobodo simpatičnega prevaranta, njegovo očarljivo preračunljivost, naravno bistrost in zgovornost. Sledilo je desetletje manjših vlog, številne med njimi v krstnih uprizoritvah slovenske dramatike. Izpostaviti velja vlogo v drami Žarka Petana ''Dachauski procesi'' (1988), v kateri je Car kot Tožilec zelo subtilno in natančno odigral lik tožilca, ki se v lastni pravdi razkrije kot krivec ter na neki način tudi kot (tragična) žrtev. Nemara najžlahtnejšo stvaritev iz tega obdobja je oblikoval v drami ''Smrt trgovskega potnika'' (1994) Arthurja Millerja; v tipično epizodni vlogi Charleyja je ustvaril enega najizrazitejših drobnih, človeško subtilno izrisanih karakternih likov te drame in znova dokazal, da je občutljiv, izjemno dragocen soigralec. Ob izteku 1994 je krstno uprizoril lastno monodramo ''Poredušov Janoš'', v kateri je v polni meri zažarel igralčev topli, širokosrčni humor, prepojen s plemenitim sentimentom in osvajajočim temperamentom. V letih, ki so sledila, je na odru MGL oblikoval kar štiri vloge v krstnih uprizoritvah slovenskih novitet, niz vlog v uprizoritvah slovenske dramatike pa je kot gost v Prešernovem gledališču Kranj dopolnil z vlogo Prisednika senata v dramoletu Dominika Smoleta ''Zlata čeveljčka'' (1995); to je bila vehementna, bogata, med razkošno karakterno komiko ter prepirljivo, razdražljivo senilno zlobo razpeta izrazito ekspresivna igra in povsem nova igralska podoba Carja. V drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja je na odru MGL z uspehom preigraval klasični repertoar, novo igralsko mojstrovino je oblikoval z vlogo Edgarja v drami Henrika Ibsena ''Divja račka'' (2000): liku starega, propadlega častnika je dal veličino, ga prežel s toplino ter tihim in globokim razumevanjem. V novem tisočletju je preigraval klasični in sodobni repertoar v razponu od komedije do tragedije, težišče pa je bilo zopet na uprizoritvah slovenske klasične in sodobne dramatike. V kompilaciji Cankarjeve ''Lepe Vide'' z zgodnejšimi fragmenti dela ''Hrepenenje – Hamlet iz Cukrarne'' (2001) Mileta Koruna je kot Dolinar v svoji pragmatični omejenosti na komično učinkovit način zaman iskal odgovore na vprašanja o ženini odmaknjenosti. V krstni uprizoritvi Jančarjeve igre ''Lahka konjenica'' (2008) je – tedaj že kot gost v gledališču, v katerem je ustvarjal skoraj trideset let – pretehtano, s skrbno odmerjenimi izraznimi sredstvi izoblikoval stvarnega, človeško toplega Župnika. Rodnemu Prekmurju je svojevrsten spomenik postavil z dramo ''Štrki umirajo'' (2008), ki so jo pod naslovom ''Štorklje umirajo'' (2011) krstno uprizorili v Gledališču Koper: v drami, ki govori o zapuščenih, umirajočih prekmurskih kmetijah in vaseh, je interpretiral ostarelega kmeta Paverja, tradiciji zavezanega poštenjaka in posebneža, ki ga z enako močjo lomi občutek, da je nemočna priča nezadržnemu izginjanju vsega kmečkega in dejstvu, da mlada generacija na to brez pomislekov pristaja.

Za svoje delo je 1980 prejel nagrado Prešernovega sklada, 1991 je bil izbran za Prekmurca leta, prejel je nagrado časopisa Dnevnik za najboljšega igralca MGL v sezoni 1964/65, 2006 je postal častni občan Dobrovnika, 2013 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo nagradilo z odličjem Marija Vera.

Leta 2019 je pri Pomurski akademsko-znanstveni uniji izšel njegov avtobiografski roman ''Moja zgodba'' s podnaslovom ''Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi''.

==Video==
{{#embed:vimeo| 31871939}}
Poredušov Janoš, monodrama, 1997, RTV Slovenija

==Vloge v gledališču==

===2011-===
*2011 Martin Paver; Evgen Car ''Štorklje umirajo'', r. [[Dušan Jovanović]], [[Gledališče Koper]]

===2001-2010===
*2008 Župnik; [[Drago Jančar]] ''[[Lahka konjenica]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*2006 Sodnik, prof. dr. Franz-Xaver Müller; [[Boris A. Novak]] ''[[Lipicanci gredo v Strasbourg]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[MGL]]
===1991-2000===
*2000 Stari Ekdal; Henrik Ibsen ''Divja račka'', r. [[Meta Hočevar]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*2000 Polonij; Janusz Glowacki ''Fortinbras je pijan'', r. [[Zijah A. Sokolović]], Mestno gledališče ljubljansko
*2000 Baron Gentz; [[Milan Dekleva]]/[[Mojca Kranjc]]/[[Alja Predan]] ''[[1821. Historično-ljubavni igrokaz]]'', r. Zvone Šedlbauer, Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Jožef; [[Evald Flisar]] ''[[Sončne pege]]'', r. [[Dušan Mlakar]], Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Alfred Doolittle; Bernard Shaw ''Pigmalion'', r. [[Boris Kobal]], Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Maecenas; William Shakespeare ''Antonij in Kleopatra'', r. [[Zvone Šedlbauer]], Mestno gledališče ljubljansko
*1998 Viktor Jager; Curth Flatow ''Moški, ki si ne upa'', r. Zvone Šedlbauer, Mestno gledališče ljubljansko
*1997 Kleant; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Tartuffe'', r. [[Mile Korun]], Mestno gledališče ljubljansko
*1997 Trije katedralski duhovni; Thomas Stearns ''Eliot Umor v katedrali'', r. [[Jernej Lorenci]], MGL
*1996 Ivan Smuk; [[Tone Partljič]] ''[[Politika, bolezen moja]]'', r. Boris Kobal, MGL
*1996 Alfieri; Arthur Miller ''Pogled z mostu'', r. [[Mario Uršič]], MGL
*1996 Kralj Venceslas; Alfred Jarry ''Kralj Ubu'', r. [[Bojan Jablanovec]], MGL
*1995 Duhovnik; [[Evald Flisar]] ''[[Iztrohnjeno srce]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*1995 Zlatko Lasbaher; [[Tone Partljič]] ''[[Štajerc v Ljubljani]]'', r. [[Boris Kobal]], MGL
*1995 Dr. Prisednik senata; [[Dominik Smole]] ''[[Zlata čeveljčka]]'', r. [[Matjaž Zupančič]], Prešernovo gledališče Kranj
*1994 Marko; [[Evald Flisar]] ''[[Stric iz Amerike]]'', r. [[Dušan Mlakar]], MGL
*1994 Charles James Fox; Alan Bennett ''Blaznost Jurija III.'', r. [[Vinko Möderndorfer]], Mestno gledališče ljubljansko
*1994 Charley; Arthur Miller ''Smrt trgovskega potnika'', r. [[Žarko Petan]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*1993 dr. Pavel Gruden; [[Ivan Cankar]] ''[[Za narodov blagor]]'', r. [[Mile Korun]], Mestno gledališče ljubljansko
*1991 Baron Cedro; Carlo Goldoni ''Pahljača'', r. [[Katja Pegan]], [[MGL]]
*1991 William Shakespeare; Ephraim Kishon ''Bil je škrjanec'', r. [[Boris Kobal]], MGL
===1981-1990===
*1990 Stari gospod; [[Dane Zajc]] ''[[Potohodec]]'', r. [[Mile Korun]], MGL
*1990 Bokčilo; Marin Držić ''Dundo Maroje'', r. Radoslav Zlatan Dorić, MGL
*1989 Žužek; [[Anton Tomaž Linhart]] ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*1989 Michael James; John Millington Synge ''Junak z zahoda'', r. [[Eduard Miler]], MGL
*1989 Grof de Giray; Alexandre Dumas ''Dama s kamelijami'', r. [[Žarko Petan]], MGL
*1989 Dr. Ninković; Branislav Nušić ''Gospa ministrica'', r. [[Miran Herzog]], MGL
*1988 Tožilec; [[Žarko Petan]] ''[[Dachauski procesi]]'', r. Žarko Petan, MGL
*1988 Herman II. Celjski; [[Oton Župančič]] ''[[Veronika Deseniška]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], MGL
*1987 Gremio; William Shakespeare ''Ukročena trmoglavka'', r. Žarko Petan, MGL
*1987 Vodja zbora; [[Milan Jesih]] ''[[Ptiči]]'', r. [[Barbara Hieng Samobor|Barbara Hieng]], MGL
*1980 Brezdomec; [[Tone Čufar]] ''[[Ščurki]]'', r. [[Aleš Jan]], [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]]

==Drame==

*2008 ''Štorklje umirajo''
*1992 ''Poredušov Januš''

==Vloge v filmu in televiziji==
*2012 ''Srečen za umret''
*2007 ''Vučko''
*1997 ''Poredušov Janoš''
*1987 ''Živela svoboda''
*1985 ''Christophoros''
*1984 ''Veselo gostivanje''
*1984 ''Nobeno sonce''
*1982 ''Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica''
*1968 ''Peta zaseda''

==Nagrade==
*2013 [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Igralsko priznanje ZDUS za življenjsko delo]], Odličje ''Marija Vera'' ([http://www.veza.sigledal.org/prispevki/evgen-car-prejme-odlicje-marija-vera obrazložitev])
*nagrada vesna za najboljšo moško vlogo v kratkem filmu Matevža Luzarja Vučko na 11. Festivalu slovenskega filma v Portorožu
*1995 [[Dnevnikova nagrada za umetniški dosežek]] (najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95)
*1991 Prekmurec leta
*1980 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrada Prešernovega sklada]]

==Fotogalerija==
<gallery>
Slika:Car-1.jpg|Alexandre Dumas, sin – Žarko Petan: ''Dama s kamelijami'', 1988/89, režija Žarko Petan | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-2.jpg|Anton Tomaž Linhart: ''Ta veseli dan ali Matiček se ženi'', 1989/90, režija Zvone Šedlbauer | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-3.jpg|John Millington Synge: ''Junak z zahoda'', 1989/90, režija Eduard Miler | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-4.jpg|Tone Partljič, ''Štajerc v Ljubljani'', MGL, 1994/95, režija Boris Kobal | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-5.jpg|Evgen Car: ''Poredušov Janoš'', 1994/95, avtorski projekt | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-6.jpg|Tone Partljič: ''Politika, bolezen moja'', 1996/97, režija Boris Kobal | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-7.jpg|George Bernard Shaw: ''Pigmalion'', 1998/1999, režija Boris Kobal | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-8.jpg|Reginald Rose: ''Dvanajst jeznih mož'', 2003/04, režija Matjaž Zupančič | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-9b.jpg|Matjaž Zupančič: ''Bolje tič v roki kot tat na strehi'', 2004/05, režija Matjaž Zupančič | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-10.jpg|William Shakespeare, ''Hamlet'', 2005/06, režija Matjaž Zupančič | Foto: Tone Stojko
</gallery>

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

==Zunanje povezave==
*[http://www.mgl.si/ MGL]
*[http://www.dnevnik.si/kultura/1042224701 Evgen Car: Pri filmu igrajo samo oči - www.dnevnik.si, 25.11.2008]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/srečni-če-smo-vsaj-malo-nesrečni Intervju z Evgenom Carjem - www.sigledal.org, 21.1.2011]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/igralci-brez-maske/174313208 Evgen Car - Igralec, pesnik in dramatik, ponosni Prekmurec, oddaja Igralci brez maske, 1. del - www.rtvslo.si, 10.01.2015]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/igralci-brez-maske/174313211 Evgen Car - Igralec, pesnik in dramatik, ponosni Prekmurec, oddaja Igralci brez maske, 2. del - www.rtvslo.si, 11.01.2015]

Evgen Car

2023-05-10T07:12:42Z

NušaV: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Car, Evgen]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Car, Evgen]]

<div style="float: right">[[Slika:Car.JPG|400px|Foto: Tone Stojko]]</div>
==Življenjepis==
Dramski igralec Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v dvojezičnem Dobrovniku med Mursko Soboto in Lendavo. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na [[AGRFT]] v Ljubljani, v letniku [[Ivan Jerman|Ivana Jermana]] in študij zaključil leta 1967 v vlogi Zdravnika v [[Ivan Cankar|Cankarjevi]] ''[[Lepa Vida|Lepi Vidi]]''. Diplomiral je leta 1974.

Takoj po študiju, leta 1968 začel nastopati v Drami [[SNG Maribor]], po dvanajstih letih angažmaja v Mariboru (in kot občasni gost v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], [[Eksperimentalno gledališče GLEJ|EG Glej]], [[SNG Drama Ljubljana]] in [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]]) se je odločil za delo v Ljubljani in tako je leta 1980 postal član ansambla [[MGL]], ki mu je ostal zvest do upokojitve leta 2007.
Odigral je preko 130 vlog, gledalcem pa bo ostal v spominu predvsem po svojih komičnih umetninah. Za svoje delo je prejel [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] leta 1980.

Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo ''[[Poredušov Janoš]]'', ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998.

Leta 2019 je pri Pomurski akademsko-znanstveni uniji izšel njegov avtobiografski roman ''Moja zgodba'' s podnaslovom ''Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi''.

==Video==
{{#embed:vimeo| 31871939}}
Poredušov Janoš, monodrama, 1997, RTV Slovenija

==Vloge v gledališču==

===2011-===
*2011 Martin Paver; Evgen Car ''Štorklje umirajo'', r. [[Dušan Jovanović]], [[Gledališče Koper]]

===2001-2010===
*2008 Župnik; [[Drago Jančar]] ''[[Lahka konjenica]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*2006 Sodnik, prof. dr. Franz-Xaver Müller; [[Boris A. Novak]] ''[[Lipicanci gredo v Strasbourg]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[MGL]]
===1991-2000===
*2000 Stari Ekdal; Henrik Ibsen ''Divja račka'', r. [[Meta Hočevar]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*2000 Polonij; Janusz Glowacki ''Fortinbras je pijan'', r. [[Zijah A. Sokolović]], Mestno gledališče ljubljansko
*2000 Baron Gentz; [[Milan Dekleva]]/[[Mojca Kranjc]]/[[Alja Predan]] ''[[1821. Historično-ljubavni igrokaz]]'', r. Zvone Šedlbauer, Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Jožef; [[Evald Flisar]] ''[[Sončne pege]]'', r. [[Dušan Mlakar]], Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Alfred Doolittle; Bernard Shaw ''Pigmalion'', r. [[Boris Kobal]], Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Maecenas; William Shakespeare ''Antonij in Kleopatra'', r. [[Zvone Šedlbauer]], Mestno gledališče ljubljansko
*1998 Viktor Jager; Curth Flatow ''Moški, ki si ne upa'', r. Zvone Šedlbauer, Mestno gledališče ljubljansko
*1997 Kleant; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Tartuffe'', r. [[Mile Korun]], Mestno gledališče ljubljansko
*1997 Trije katedralski duhovni; Thomas Stearns ''Eliot Umor v katedrali'', r. [[Jernej Lorenci]], MGL
*1996 Ivan Smuk; [[Tone Partljič]] ''[[Politika, bolezen moja]]'', r. Boris Kobal, MGL
*1996 Alfieri; Arthur Miller ''Pogled z mostu'', r. [[Mario Uršič]], MGL
*1996 Kralj Venceslas; Alfred Jarry ''Kralj Ubu'', r. [[Bojan Jablanovec]], MGL
*1995 Duhovnik; [[Evald Flisar]] ''[[Iztrohnjeno srce]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*1995 Zlatko Lasbaher; [[Tone Partljič]] ''[[Štajerc v Ljubljani]]'', r. [[Boris Kobal]], MGL
*1995 Dr. Prisednik senata; [[Dominik Smole]] ''[[Zlata čeveljčka]]'', r. [[Matjaž Zupančič]], Prešernovo gledališče Kranj
*1994 Marko; [[Evald Flisar]] ''[[Stric iz Amerike]]'', r. [[Dušan Mlakar]], MGL
*1994 Charles James Fox; Alan Bennett ''Blaznost Jurija III.'', r. [[Vinko Möderndorfer]], Mestno gledališče ljubljansko
*1994 Charley; Arthur Miller ''Smrt trgovskega potnika'', r. [[Žarko Petan]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*1993 dr. Pavel Gruden; [[Ivan Cankar]] ''[[Za narodov blagor]]'', r. [[Mile Korun]], Mestno gledališče ljubljansko
*1991 Baron Cedro; Carlo Goldoni ''Pahljača'', r. [[Katja Pegan]], [[MGL]]
*1991 William Shakespeare; Ephraim Kishon ''Bil je škrjanec'', r. [[Boris Kobal]], MGL
===1981-1990===
*1990 Stari gospod; [[Dane Zajc]] ''[[Potohodec]]'', r. [[Mile Korun]], MGL
*1990 Bokčilo; Marin Držić ''Dundo Maroje'', r. Radoslav Zlatan Dorić, MGL
*1989 Žužek; [[Anton Tomaž Linhart]] ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*1989 Michael James; John Millington Synge ''Junak z zahoda'', r. [[Eduard Miler]], MGL
*1989 Grof de Giray; Alexandre Dumas ''Dama s kamelijami'', r. [[Žarko Petan]], MGL
*1989 Dr. Ninković; Branislav Nušić ''Gospa ministrica'', r. [[Miran Herzog]], MGL
*1988 Tožilec; [[Žarko Petan]] ''[[Dachauski procesi]]'', r. Žarko Petan, MGL
*1988 Herman II. Celjski; [[Oton Župančič]] ''[[Veronika Deseniška]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], MGL
*1987 Gremio; William Shakespeare ''Ukročena trmoglavka'', r. Žarko Petan, MGL
*1987 Vodja zbora; [[Milan Jesih]] ''[[Ptiči]]'', r. [[Barbara Hieng Samobor|Barbara Hieng]], MGL
*1980 Brezdomec; [[Tone Čufar]] ''[[Ščurki]]'', r. [[Aleš Jan]], [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]]

==Drame==

*2008 ''Štorklje umirajo''
*1992 ''Poredušov Januš''

==Vloge v filmu in televiziji==
*2012 ''Srečen za umret''
*2007 ''Vučko''
*1997 ''Poredušov Janoš''
*1987 ''Živela svoboda''
*1985 ''Christophoros''
*1984 ''Veselo gostivanje''
*1984 ''Nobeno sonce''
*1982 ''Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica''
*1968 ''Peta zaseda''

==Nagrade==
*2013 [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Igralsko priznanje ZDUS za življenjsko delo]], Odličje ''Marija Vera'' ([http://www.veza.sigledal.org/prispevki/evgen-car-prejme-odlicje-marija-vera obrazložitev])
*nagrada vesna za najboljšo moško vlogo v kratkem filmu Matevža Luzarja Vučko na 11. Festivalu slovenskega filma v Portorožu
*1995 [[Dnevnikova nagrada za umetniški dosežek]] (najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95)
*1991 Prekmurec leta
*1980 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrada Prešernovega sklada]]

==Fotogalerija==
<gallery>
Slika:Car-1.jpg|Alexandre Dumas, sin – Žarko Petan: ''Dama s kamelijami'', 1988/89, režija Žarko Petan | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-2.jpg|Anton Tomaž Linhart: ''Ta veseli dan ali Matiček se ženi'', 1989/90, režija Zvone Šedlbauer | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-3.jpg|John Millington Synge: ''Junak z zahoda'', 1989/90, režija Eduard Miler | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-4.jpg|Tone Partljič, ''Štajerc v Ljubljani'', MGL, 1994/95, režija Boris Kobal | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-5.jpg|Evgen Car: ''Poredušov Janoš'', 1994/95, avtorski projekt | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-6.jpg|Tone Partljič: ''Politika, bolezen moja'', 1996/97, režija Boris Kobal | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-7.jpg|George Bernard Shaw: ''Pigmalion'', 1998/1999, režija Boris Kobal | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-8.jpg|Reginald Rose: ''Dvanajst jeznih mož'', 2003/04, režija Matjaž Zupančič | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-9b.jpg|Matjaž Zupančič: ''Bolje tič v roki kot tat na strehi'', 2004/05, režija Matjaž Zupančič | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-10.jpg|William Shakespeare, ''Hamlet'', 2005/06, režija Matjaž Zupančič | Foto: Tone Stojko
</gallery>

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

==Zunanje povezave==
*[http://www.mgl.si/ MGL]
*[http://www.dnevnik.si/kultura/1042224701 Evgen Car: Pri filmu igrajo samo oči - www.dnevnik.si, 25.11.2008]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/srečni-če-smo-vsaj-malo-nesrečni Intervju z Evgenom Carjem - www.sigledal.org, 21.1.2011]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/igralci-brez-maske/174313208 Evgen Car - Igralec, pesnik in dramatik, ponosni Prekmurec, oddaja Igralci brez maske, 1. del - www.rtvslo.si, 10.01.2015]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/igralci-brez-maske/174313211 Evgen Car - Igralec, pesnik in dramatik, ponosni Prekmurec, oddaja Igralci brez maske, 2. del - www.rtvslo.si, 11.01.2015]

Evgen Car

2023-05-10T07:12:07Z

NušaV: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Car, Evgen]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Car, Evgen]]

<div style="float: right">[[Slika:Car.JPG|400px|Foto: Tone Stojko]]</div>
==Življenjepis==
Dramski igralec Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v dvojezičnem Dobrovniku med Mursko Soboto in Lendavo. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na [[AGRFT]] v Ljubljani, v letniku [[Ivan Jerman|Ivana Jermana]] in študij zaključil leta 1967 v vlogi Zdravnika v [[Ivan Cankar|Cankarjevi]] ''[[Lepa Vida|Lepi Vidi]]''. Diplomiral je leta 1974.
Takoj po študiju, leta 1968 začel nastopati v Drami [[SNG Maribor]], po dvanajstih letih angažmaja v Mariboru (in kot občasni gost v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], [[Eksperimentalno gledališče GLEJ|EG Glej]], [[SNG Drama Ljubljana]] in [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]]) se je odločil za delo v Ljubljani in tako je leta 1980 postal član ansambla [[MGL]], ki mu je ostal zvest do upokojitve leta 2007.
Odigral je preko 130 vlog, gledalcem pa bo ostal v spominu predvsem po svojih komičnih umetninah. Za svoje delo je prejel [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] leta 1980.
Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo ''[[Poredušov Janoš]]'', ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998.
Leta 2019 je pri Pomurski akademsko-znanstveni uniji izšel njegov avtobiografski roman ''Moja zgodba'' s podnaslovom ''Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi''.

==Video==
{{#embed:vimeo| 31871939}}
Poredušov Janoš, monodrama, 1997, RTV Slovenija

==Vloge v gledališču==

===2011-===
*2011 Martin Paver; Evgen Car ''Štorklje umirajo'', r. [[Dušan Jovanović]], [[Gledališče Koper]]

===2001-2010===
*2008 Župnik; [[Drago Jančar]] ''[[Lahka konjenica]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*2006 Sodnik, prof. dr. Franz-Xaver Müller; [[Boris A. Novak]] ''[[Lipicanci gredo v Strasbourg]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[MGL]]
===1991-2000===
*2000 Stari Ekdal; Henrik Ibsen ''Divja račka'', r. [[Meta Hočevar]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*2000 Polonij; Janusz Glowacki ''Fortinbras je pijan'', r. [[Zijah A. Sokolović]], Mestno gledališče ljubljansko
*2000 Baron Gentz; [[Milan Dekleva]]/[[Mojca Kranjc]]/[[Alja Predan]] ''[[1821. Historično-ljubavni igrokaz]]'', r. Zvone Šedlbauer, Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Jožef; [[Evald Flisar]] ''[[Sončne pege]]'', r. [[Dušan Mlakar]], Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Alfred Doolittle; Bernard Shaw ''Pigmalion'', r. [[Boris Kobal]], Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Maecenas; William Shakespeare ''Antonij in Kleopatra'', r. [[Zvone Šedlbauer]], Mestno gledališče ljubljansko
*1998 Viktor Jager; Curth Flatow ''Moški, ki si ne upa'', r. Zvone Šedlbauer, Mestno gledališče ljubljansko
*1997 Kleant; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Tartuffe'', r. [[Mile Korun]], Mestno gledališče ljubljansko
*1997 Trije katedralski duhovni; Thomas Stearns ''Eliot Umor v katedrali'', r. [[Jernej Lorenci]], MGL
*1996 Ivan Smuk; [[Tone Partljič]] ''[[Politika, bolezen moja]]'', r. Boris Kobal, MGL
*1996 Alfieri; Arthur Miller ''Pogled z mostu'', r. [[Mario Uršič]], MGL
*1996 Kralj Venceslas; Alfred Jarry ''Kralj Ubu'', r. [[Bojan Jablanovec]], MGL
*1995 Duhovnik; [[Evald Flisar]] ''[[Iztrohnjeno srce]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*1995 Zlatko Lasbaher; [[Tone Partljič]] ''[[Štajerc v Ljubljani]]'', r. [[Boris Kobal]], MGL
*1995 Dr. Prisednik senata; [[Dominik Smole]] ''[[Zlata čeveljčka]]'', r. [[Matjaž Zupančič]], Prešernovo gledališče Kranj
*1994 Marko; [[Evald Flisar]] ''[[Stric iz Amerike]]'', r. [[Dušan Mlakar]], MGL
*1994 Charles James Fox; Alan Bennett ''Blaznost Jurija III.'', r. [[Vinko Möderndorfer]], Mestno gledališče ljubljansko
*1994 Charley; Arthur Miller ''Smrt trgovskega potnika'', r. [[Žarko Petan]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*1993 dr. Pavel Gruden; [[Ivan Cankar]] ''[[Za narodov blagor]]'', r. [[Mile Korun]], Mestno gledališče ljubljansko
*1991 Baron Cedro; Carlo Goldoni ''Pahljača'', r. [[Katja Pegan]], [[MGL]]
*1991 William Shakespeare; Ephraim Kishon ''Bil je škrjanec'', r. [[Boris Kobal]], MGL
===1981-1990===
*1990 Stari gospod; [[Dane Zajc]] ''[[Potohodec]]'', r. [[Mile Korun]], MGL
*1990 Bokčilo; Marin Držić ''Dundo Maroje'', r. Radoslav Zlatan Dorić, MGL
*1989 Žužek; [[Anton Tomaž Linhart]] ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*1989 Michael James; John Millington Synge ''Junak z zahoda'', r. [[Eduard Miler]], MGL
*1989 Grof de Giray; Alexandre Dumas ''Dama s kamelijami'', r. [[Žarko Petan]], MGL
*1989 Dr. Ninković; Branislav Nušić ''Gospa ministrica'', r. [[Miran Herzog]], MGL
*1988 Tožilec; [[Žarko Petan]] ''[[Dachauski procesi]]'', r. Žarko Petan, MGL
*1988 Herman II. Celjski; [[Oton Župančič]] ''[[Veronika Deseniška]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], MGL
*1987 Gremio; William Shakespeare ''Ukročena trmoglavka'', r. Žarko Petan, MGL
*1987 Vodja zbora; [[Milan Jesih]] ''[[Ptiči]]'', r. [[Barbara Hieng Samobor|Barbara Hieng]], MGL
*1980 Brezdomec; [[Tone Čufar]] ''[[Ščurki]]'', r. [[Aleš Jan]], [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]]

==Drame==

*2008 ''Štorklje umirajo''
*1992 ''Poredušov Januš''

==Vloge v filmu in televiziji==
*2012 ''Srečen za umret''
*2007 ''Vučko''
*1997 ''Poredušov Janoš''
*1987 ''Živela svoboda''
*1985 ''Christophoros''
*1984 ''Veselo gostivanje''
*1984 ''Nobeno sonce''
*1982 ''Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica''
*1968 ''Peta zaseda''

==Nagrade==
*2013 [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Igralsko priznanje ZDUS za življenjsko delo]], Odličje ''Marija Vera'' ([http://www.veza.sigledal.org/prispevki/evgen-car-prejme-odlicje-marija-vera obrazložitev])
*nagrada vesna za najboljšo moško vlogo v kratkem filmu Matevža Luzarja Vučko na 11. Festivalu slovenskega filma v Portorožu
*1995 [[Dnevnikova nagrada za umetniški dosežek]] (najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95)
*1991 Prekmurec leta
*1980 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrada Prešernovega sklada]]

==Fotogalerija==
<gallery>
Slika:Car-1.jpg|Alexandre Dumas, sin – Žarko Petan: ''Dama s kamelijami'', 1988/89, režija Žarko Petan | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-2.jpg|Anton Tomaž Linhart: ''Ta veseli dan ali Matiček se ženi'', 1989/90, režija Zvone Šedlbauer | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-3.jpg|John Millington Synge: ''Junak z zahoda'', 1989/90, režija Eduard Miler | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-4.jpg|Tone Partljič, ''Štajerc v Ljubljani'', MGL, 1994/95, režija Boris Kobal | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-5.jpg|Evgen Car: ''Poredušov Janoš'', 1994/95, avtorski projekt | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-6.jpg|Tone Partljič: ''Politika, bolezen moja'', 1996/97, režija Boris Kobal | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-7.jpg|George Bernard Shaw: ''Pigmalion'', 1998/1999, režija Boris Kobal | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-8.jpg|Reginald Rose: ''Dvanajst jeznih mož'', 2003/04, režija Matjaž Zupančič | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-9b.jpg|Matjaž Zupančič: ''Bolje tič v roki kot tat na strehi'', 2004/05, režija Matjaž Zupančič | Foto: Tone Stojko
Slika:Car-10.jpg|William Shakespeare, ''Hamlet'', 2005/06, režija Matjaž Zupančič | Foto: Tone Stojko
</gallery>

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

==Zunanje povezave==
*[http://www.mgl.si/ MGL]
*[http://www.dnevnik.si/kultura/1042224701 Evgen Car: Pri filmu igrajo samo oči - www.dnevnik.si, 25.11.2008]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/srečni-če-smo-vsaj-malo-nesrečni Intervju z Evgenom Carjem - www.sigledal.org, 21.1.2011]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/igralci-brez-maske/174313208 Evgen Car - Igralec, pesnik in dramatik, ponosni Prekmurec, oddaja Igralci brez maske, 1. del - www.rtvslo.si, 10.01.2015]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/igralci-brez-maske/174313211 Evgen Car - Igralec, pesnik in dramatik, ponosni Prekmurec, oddaja Igralci brez maske, 2. del - www.rtvslo.si, 11.01.2015]

Jože Gale

2023-05-07T14:38:13Z

NušaV: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Gale, Jože]]
[[Kategorija:Režiserji|Gale, Jože]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Gale, Jože]]
<div style="float: right">[[Slika:Jože_Gale_1930s.jpg|220px|Foto: Wikimedia Commons]]</div>
==Življenjepis==
Igralec, v prvi vrsti pa režiser, Jože Gale, se je rodil 11. maja 1913 v Grosupljem. Leta 1938 je diplomiral na konservatoriju v Pragi in dobil prvi angažma v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]]. Med drugo svetovno vojno, v letih od 1943 do 1945 je bil član [[Gledališče v NOB#SNG na osvobojenem ozemlju|SNG na osvobojenem ozemlju]], nato je nadaljeval svoje delo v SNG Drama Ljubljana do leta 1952. Temu je sledilo obdobje režiserja Jožeta Galeta v [[MGL]].
V partizanskem gledališču je igral v skoraj vseh predstavah, v MGL je zrežiral preko 50 predstav. Večini Slovencev je znan po filmski ''trilogiji o Kekcu'', čeprav je posnel več filmov doma in v tujini.
Po vseh teh uspehih in izkušnjah ni presenetljivo, da se je začel ukvarjati tudi s pedagoškim delom. Leta 1962 je postal honorarni predavatelj, od leta 1967 do upokojitve leta 1979 pa je bil redni profesor za filmsko režijo in igro na [[AGRFT]] v Ljubljani. Za obsežno in uspešno delo je prejel mnogo nazivov in nagrad: leta 2002 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze, leta 1993 je dobil Badjurovo nagrado, leta 1996 srebrni častni znak svobode RS, leta 2002 pa Badjurovo nagrado za življenjsko delo.

Umrl je 24. septembra 2004 v Ljubljani.

==Režije v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 9079 | directings}}

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 9079 | roles}}
==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 9079 | scenographies}}
==Prevodi==
{{#dynamic_content:rep | person | 9079 | translations}}

==Režije na filmu in televiziji==
*1987 ''Ljubezen nam je vsem v pogubo'', TV nadaljevanka
*1987 ''Ljubezen nam je vsem v pogubo'', celovečerni igrani film
*1982 ''Pustota'', celovečerni igrani film
*1978 ''Aktivist'', kratki risani film
*1970 ''Onkraj'', celovečerni igrani film
*1968 ''Kekčeve ukane'', celovečerni igrani film
*1963 ''Srečno, Kekec!'', celovečerni igrani film
*1961 ''Družinski dnevnik'', celovečerni igrani film
*1957 ''Tuđa zemlja'', celovečerni igrani film
*1957 ''Vratiću se'', celovečerni igrani film
*1952 ''Proč roke od naše zemlje'', kratki dokumentarni propagandni film
*1951 ''Partizanski dokumenti'', kratki dokumentarni film
*1951 ''Kekec'' , celovečerni igrani film
*1949 ''Slovenska drama v letih 1919-1949'', kratki dokumentarni film
*1947 ''Vse za otroka'', kratki dokumentarni propagandni film

==Nagrade==
*2002 Badjurova nagrada za življenjsko delo
*1996 srebrni častni znak svobode RS
*1993 Badjurova nagrada

==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*www.film-center.si

==Zunanje povezave==
* [http://www.delo.si/clanek/2008 Poslovil se je Jože Gale - www.delo.si, 25.4.2005]
*[http://partizanskogledalisce.si/ partizanskogledalisce.si]

Renata Vidič

2023-05-02T11:35:17Z

NušaV: /* Življenjepis */

<div style="float: right">[[Slika:Vidič.jpg|sličica|Foto: Arhiv Primorske novice]]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Vidič,Renata]]
[[Kategorija:Režiserji|Vidič,Renata]]

==Življenjepis==
Renata Vidič (r. 1980 v Ljubljani) se je z gledališčem začela ukvarjati že v gimnazijskih letih, gledališko pot pa je nadaljevala v Impro ligi, v skupini Vidci in Združenem Šila gledališču. Igrala in režirala je tudi v Gverila teatru in Teatru Gromki. Od leta 1998 do 2006 je bila aktivna v Klubu Gromka v AKC Metelkova mesto, kjer je ustvarjala kulturno-umetniški program in aktivno sodelovala v Forumu AKC Metelkova mesto. Na ljubljanski [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je od 2006 študirala gledališko in radijsko režijo. V času študija je bila avtorica več odmevnih predstav; omeniti velja rekonstrukcijo avantgardne predstave ''Žlahtna plesen Pupilije Ferkeverk'' v Mali drami ter diplomsko predstavo, Sofoklejevo ''Antigono'', ki je bila uprizorjena na velikem odru [[SNG Drama Ljubljana|Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana]]. Po akademiji je uspešno uprizorila več predstav z družbeno angažirano tematiko ([[Gledališče Glej|Glej]], SNG Drama Ljubljana, [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], [[SSG Trst]]). Odmevnejši sta bili lutkovna predstava po indijanski pravljici ''Lobanja, ki je žrla ljudi'' in ''Svinje'' na odru eksperimentalnega gledališča Glej. Poleg režije se ukvarja tudi z gledališko improvizacijo, uličnim gledališčem, performansom in cirkusom.

Trenutno je dejavna v [[Gledališče Koper|Gledališču Koper]], kjer je režirala otroško didaktično nadaljevanko ''Loli, Boli in svet, poln čudes'' in kjer deluje kot profesionalna asistentka, pomočnica direktorice ter mentorica v gledališki šoli.

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 13255 | directings}}

==Nagrade==

==Viri in literatura==
*Lutkovno gledališče Ljubljana
*SNG Nova Gorica

==Zunanje povezave==
*[http://www.pogledi.si/ljudje/verjetno-je-dramatika-najtezja-literarna-vrsta Verjetno je dramatika najtežja literarna vrsta - www.pogledi.si, 01.04.2015]

Renata Vidič

2023-05-02T11:34:28Z

NušaV:

<div style="float: right">[[Slika:Vidič.jpg|sličica|Foto: Arhiv Primorske novice]]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Vidič,Renata]]
[[Kategorija:Režiserji|Vidič,Renata]]

==Življenjepis==
Renata Vidič (r. 1980 v Ljubljani) se je z gledališčem začela ukvarjati že v gimnazijskih letih, gledališko pot pa je nadaljevala v Impro ligi, v skupini Vidci in Združenem Šila gledališču. Igrala in režirala je tudi v Gverila teatru in Teatru Gromki. Od leta 1998 do 2006 je bila aktivna v Klubu Gromka v AKC Metelkova mesto, kjer je ustvarjala kulturno-umetniški program in aktivno sodelovala v Forumu AKC Metelkova mesto. Na ljubljanski [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je od 2006 študirala gledališko in radijsko režijo. V času študija je bila avtorica več odmevnih predstav; omeniti velja rekonstrukcijo avantgardne predstave ''Žlahtna plesen Pupilije Ferkeverk'' v Mali drami ter diplomsko predstavo, Sofoklejevo ''Antigono'', ki je bila uprizorjena na velikem odru [[SNG Drama Ljubljana|Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana]]. Po akademiji je uspešno uprizorila več predstav z družbeno angažirano tematiko ([[Gledališče Glej|Glej]], SNG Drama Ljubljana, [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], [[SSG Trst]]). Odmevnejši sta bili lutkovna predstava po indijanski pravljici ''Lobanja, ki je žrla ljudi'' in ''Svinje'' na odru eksperimentalnega gledališča Glej. Poleg režije se ukvarja tudi z gledališko improvizacijo, uličnim gledališčem, performansom in cirkusom. Trenutno je dejavna v [[Gledališče Koper|Gledališču Koper]], kjer je režirala otroško didaktično nadaljevanko ''Loli, Boli in svet, poln čudes'' in kjer deluje kot profesionalna asistentka, pomočnica direktorice ter mentorica v gledališki šoli.

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 13255 | directings}}

==Nagrade==

==Viri in literatura==
*Lutkovno gledališče Ljubljana
*SNG Nova Gorica

==Zunanje povezave==
*[http://www.pogledi.si/ljudje/verjetno-je-dramatika-najtezja-literarna-vrsta Verjetno je dramatika najtežja literarna vrsta - www.pogledi.si, 01.04.2015]

Slika:Vidič.jpg

2023-05-02T11:33:21Z

NušaV:

Milan Percan

2023-05-02T09:23:01Z

NušaV: /* Viri */

<div style="float: right">[[Slika:Percan.jpg|sličica|Foto: Arhiv Gledališče Koper]]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Percan, Milan]]
[[Kategorija:Scenografi|Percan, Milan]]
==Življenjepis==
Rojen je bil leta 1961 na Jesenicah. Otroštvo je preživel na Mostu na Soči in v Idriji. Gimnazijo je obiskoval v Kopru, nato pa študiral slikarstvo na beneški Akademiji lepih umetnosti in leta 1986 diplomiral pri prof. Tiozzu. V letu 1988 je obiskoval slikarsko specialko na ljubljanski ALU pri prof. Emeriku Bernardu, leta 1990 se je izpopolnjeval na barcelonski Akademiji lepih umetnosti, leta 1993 pa v Parizu.

Nekaj let je poučeval likovno teorijo na Umetniški gimnaziji v Kopru (bil je med pobudniki in ustanovitelji tega novega gimnazijskega oddelka), od leta 2000 do 2020 je bil vodja tehnike v Gledališču Koper.

Kot scenograf se je gledališkemu občinstvu prvič predstavil v uprizoritvi Molièrovega ''Namišljenega bolnika'' v SLG Celje leta 1992 in za Gledališče Koper, Primorski poletni festival in Mestno gledališče ljubljansko zasnoval scenografije za več kot dvajset uprizoritev; med njimi tudi za ''Krčmarico Mirandolino'' C. Goldonija (2002), ''Modro Pišče'' M. A. Vidmar (2006), ''Svetilnik'' J. Ivanc (2006), ''Slugo dveh gospodarjev'' C. Goldonija (2013) in Alana Forda / ''Vrnitev odpisanih'' P. Lucića (2016). Pri posameznih uprizoritvah je sodeloval kot oblikovalec svetlobe.

Milan Percan sodi v generacijo likovnikov, ki so ob koncu osemdesetih vstopili v slovenski likovni prostor s samosvojim likovnim izrazom. Slikarsko ustvarjanje mu pomeni najbolj svobodno udejanjanje lastne duhovne percepcije z najbolj primarnimi slikarskimi sredstvi. Andrej Medved ga v katalogu ''Slikarstvo slovenske Obale'' označi kot »slikarja kromatičnih pejsažev«, meditativno občutenih intimnih psihogramov, ki predstavljajo odseve in skrajno subjektivne interpretacije človekove intime. Njegov ekspresionizem se ne ujame v kolektivno zgodbo, ampak ostaja na poti negotovosti in tesnobe, ki odpira vedno nove možnosti slikovne prakse na kozmičnem potovanju med skrivnostnim barvnim iskanjem in izginevajočo svetlobo.

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 2167 | scenographies}}

==Nagrade==
==Viri==
*[https://www.gledalisce-koper.si/bend/milan-percan// Milan Perca, Gledališče Koper]
*[https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/percan-milan// Milan Perca, Obrazi slovenskih pokrajin]

==Zunanje povezave==

Milan Percan

2023-05-02T09:22:21Z

NušaV: /* Življenjepis */

<div style="float: right">[[Slika:Percan.jpg|sličica|Foto: Arhiv Gledališče Koper]]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Percan, Milan]]
[[Kategorija:Scenografi|Percan, Milan]]
==Življenjepis==
Rojen je bil leta 1961 na Jesenicah. Otroštvo je preživel na Mostu na Soči in v Idriji. Gimnazijo je obiskoval v Kopru, nato pa študiral slikarstvo na beneški Akademiji lepih umetnosti in leta 1986 diplomiral pri prof. Tiozzu. V letu 1988 je obiskoval slikarsko specialko na ljubljanski ALU pri prof. Emeriku Bernardu, leta 1990 se je izpopolnjeval na barcelonski Akademiji lepih umetnosti, leta 1993 pa v Parizu.

Nekaj let je poučeval likovno teorijo na Umetniški gimnaziji v Kopru (bil je med pobudniki in ustanovitelji tega novega gimnazijskega oddelka), od leta 2000 do 2020 je bil vodja tehnike v Gledališču Koper.

Kot scenograf se je gledališkemu občinstvu prvič predstavil v uprizoritvi Molièrovega ''Namišljenega bolnika'' v SLG Celje leta 1992 in za Gledališče Koper, Primorski poletni festival in Mestno gledališče ljubljansko zasnoval scenografije za več kot dvajset uprizoritev; med njimi tudi za ''Krčmarico Mirandolino'' C. Goldonija (2002), ''Modro Pišče'' M. A. Vidmar (2006), ''Svetilnik'' J. Ivanc (2006), ''Slugo dveh gospodarjev'' C. Goldonija (2013) in Alana Forda / ''Vrnitev odpisanih'' P. Lucića (2016). Pri posameznih uprizoritvah je sodeloval kot oblikovalec svetlobe.

Milan Percan sodi v generacijo likovnikov, ki so ob koncu osemdesetih vstopili v slovenski likovni prostor s samosvojim likovnim izrazom. Slikarsko ustvarjanje mu pomeni najbolj svobodno udejanjanje lastne duhovne percepcije z najbolj primarnimi slikarskimi sredstvi. Andrej Medved ga v katalogu ''Slikarstvo slovenske Obale'' označi kot »slikarja kromatičnih pejsažev«, meditativno občutenih intimnih psihogramov, ki predstavljajo odseve in skrajno subjektivne interpretacije človekove intime. Njegov ekspresionizem se ne ujame v kolektivno zgodbo, ampak ostaja na poti negotovosti in tesnobe, ki odpira vedno nove možnosti slikovne prakse na kozmičnem potovanju med skrivnostnim barvnim iskanjem in izginevajočo svetlobo.

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 2167 | scenographies}}

==Nagrade==
==Viri==
[https://www.gledalisce-koper.si/bend/milan-percan// Milan Perca, Gledališče Koper]

==Zunanje povezave==

Milan Percan

2023-05-02T09:20:00Z

NušaV: /* Viri */

<div style="float: right">[[Slika:Percan.jpg|sličica|Foto: Arhiv Gledališče Koper]]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Percan, Milan]]
[[Kategorija:Scenografi|Percan, Milan]]
==Življenjepis==
Po končani gimnaziji v Kopru, študiju slikarstva na beneški Akademiji lepih umetnosti in diplomi pri prof. Tiozzu (1986) je na Jesenicah rojeni akademski slikar in scenograf Milan Percan v letu 1988 obiskoval še slikarsko specialko na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri prof. Emeriku Bernardu, se leta 1990 izpopolnjeval na barcelonski Akademiji lepih umetnosti, leta 1993 pa v Parizu. Sodi v generacijo likovnikov, ki so ob koncu osemdesetih vstopili v slovenski likovni prostor s samosvojim likovnim izrazom, slikarsko ustvarjanje pa mu pomeni najbolj svobodno udejanjanje lastne duhovne percepcije z najbolj primarnimi slikarskimi sredstvi. Samostojno razstavlja od leta 1985 (Trst, Ljubljana, Izola, Koper, Celje, Milje, Portorož, Piran, Kranj, Strunjan).

Milan Percan je nekaj let poučeval tudi likovno teorijo na Umetniški gimnaziji v Kopru (bil je med pobudniki in ustanovitelji tega novega gimnazijskega oddelka), od leta 2000 pa je v Gledališču Koper zaposlen kot vodja tehnike.

Kot scenograf se je gledališkemu občinstvu prvič predstavil v uprizoritvi Molièrovega ''Namišljenega bolnika'' v SLG Celje leta 1992 in do danes za Gledališče Koper, Primorski poletni festival in Mestno gledališče ljubljansko zasnoval scenografije za skoraj dvajset uprizoritev; med njimi tudi za ''Krčmarico Mirandolino'' C. Goldonija (2002), ''Modro Pišče'' M. A. Vidmar (2006), ''Svetilnik'' J. Ivanc (2006), ''Slugo dveh gospodarjev'' C. Goldonija (2013) in Alana Forda / ''Vrnitev odpisanih'' P. Lucića (2016). Pri posameznih uprizoritvah je sodeloval kot oblikovalec svetlobe.

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 2167 | scenographies}}

==Nagrade==
==Viri==
[https://www.gledalisce-koper.si/bend/milan-percan// Milan Perca, Gledališče Koper]

==Zunanje povezave==

Milan Percan

2023-05-02T09:19:17Z

NušaV:

<div style="float: right">[[Slika:Percan.jpg|sličica|Foto: Arhiv Gledališče Koper]]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Percan, Milan]]
[[Kategorija:Scenografi|Percan, Milan]]
==Življenjepis==
Po končani gimnaziji v Kopru, študiju slikarstva na beneški Akademiji lepih umetnosti in diplomi pri prof. Tiozzu (1986) je na Jesenicah rojeni akademski slikar in scenograf Milan Percan v letu 1988 obiskoval še slikarsko specialko na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri prof. Emeriku Bernardu, se leta 1990 izpopolnjeval na barcelonski Akademiji lepih umetnosti, leta 1993 pa v Parizu. Sodi v generacijo likovnikov, ki so ob koncu osemdesetih vstopili v slovenski likovni prostor s samosvojim likovnim izrazom, slikarsko ustvarjanje pa mu pomeni najbolj svobodno udejanjanje lastne duhovne percepcije z najbolj primarnimi slikarskimi sredstvi. Samostojno razstavlja od leta 1985 (Trst, Ljubljana, Izola, Koper, Celje, Milje, Portorož, Piran, Kranj, Strunjan).

Milan Percan je nekaj let poučeval tudi likovno teorijo na Umetniški gimnaziji v Kopru (bil je med pobudniki in ustanovitelji tega novega gimnazijskega oddelka), od leta 2000 pa je v Gledališču Koper zaposlen kot vodja tehnike.

Kot scenograf se je gledališkemu občinstvu prvič predstavil v uprizoritvi Molièrovega ''Namišljenega bolnika'' v SLG Celje leta 1992 in do danes za Gledališče Koper, Primorski poletni festival in Mestno gledališče ljubljansko zasnoval scenografije za skoraj dvajset uprizoritev; med njimi tudi za ''Krčmarico Mirandolino'' C. Goldonija (2002), ''Modro Pišče'' M. A. Vidmar (2006), ''Svetilnik'' J. Ivanc (2006), ''Slugo dveh gospodarjev'' C. Goldonija (2013) in Alana Forda / ''Vrnitev odpisanih'' P. Lucića (2016). Pri posameznih uprizoritvah je sodeloval kot oblikovalec svetlobe.

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 2167 | scenographies}}

==Nagrade==
==Viri==

==Zunanje povezave==

Slika:Percan.jpg

2023-05-02T09:18:59Z

NušaV:

Milan Percan

2023-05-02T09:17:43Z

NušaV: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Percan, Milan]]
[[Kategorija:Scenografi|Percan, Milan]]
==Življenjepis==
Po končani gimnaziji v Kopru, študiju slikarstva na beneški Akademiji lepih umetnosti in diplomi pri prof. Tiozzu (1986) je na Jesenicah rojeni akademski slikar in scenograf Milan Percan v letu 1988 obiskoval še slikarsko specialko na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri prof. Emeriku Bernardu, se leta 1990 izpopolnjeval na barcelonski Akademiji lepih umetnosti, leta 1993 pa v Parizu. Sodi v generacijo likovnikov, ki so ob koncu osemdesetih vstopili v slovenski likovni prostor s samosvojim likovnim izrazom, slikarsko ustvarjanje pa mu pomeni najbolj svobodno udejanjanje lastne duhovne percepcije z najbolj primarnimi slikarskimi sredstvi. Samostojno razstavlja od leta 1985 (Trst, Ljubljana, Izola, Koper, Celje, Milje, Portorož, Piran, Kranj, Strunjan).

Milan Percan je nekaj let poučeval tudi likovno teorijo na Umetniški gimnaziji v Kopru (bil je med pobudniki in ustanovitelji tega novega gimnazijskega oddelka), od leta 2000 pa je v Gledališču Koper zaposlen kot vodja tehnike.

Kot scenograf se je gledališkemu občinstvu prvič predstavil v uprizoritvi Molièrovega ''Namišljenega bolnika'' v SLG Celje leta 1992 in do danes za Gledališče Koper, Primorski poletni festival in Mestno gledališče ljubljansko zasnoval scenografije za skoraj dvajset uprizoritev; med njimi tudi za ''Krčmarico Mirandolino'' C. Goldonija (2002), ''Modro Pišče'' M. A. Vidmar (2006), ''Svetilnik'' J. Ivanc (2006), ''Slugo dveh gospodarjev'' C. Goldonija (2013) in Alana Forda / ''Vrnitev odpisanih'' P. Lucića (2016). Pri posameznih uprizoritvah je sodeloval kot oblikovalec svetlobe.

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 2167 | scenographies}}

==Nagrade==
==Viri==

==Zunanje povezave==

Milan Percan

2023-05-02T09:16:12Z

NušaV: /* Scenografije */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Percan, Milan]]
[[Kategorija:Scenografi|Percan, Milan]]
==Življenjepis==
==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 2167 | scenographies}}

==Nagrade==
==Viri==

==Zunanje povezave==

Milan Percan

2023-05-02T09:14:44Z

NušaV: /* Bibliografija */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Percan, Milan]]
[[Kategorija:Scenografi|Percan, Milan]]
==Življenjepis==
==Scenografije==
*2005 [[Maja Aduša Vidmar]] ''[[Modro pišče]]'', r. Katja Pegan, Gledališče Koper
*2004 Alan Menken/Howard Ashman ''Mala prodajalna groze'', r. [[Katja Pegan]], [[Gledališče Koper]]
*2003 Joseph Kesserling ''Arzenik in stare čipke'', r. [[Boris Cavazza]], Gledališče Koper
*2002 Carlo Goldoni ''Krčmarica Mirandolina'', r. Katja Pegan, Gledališče Koper
*2001 [[Andrej Jelačin]] ''[[Agencija za ločitve]]'', r. Katja Pegan, Gledališče Koper
*1992 Jean-Baptiste Poquelin Moliere ''Namišljeni bolnik'', r. Katja Pegan, [[SLG Celje]]

==Nagrade==
==Viri==

==Zunanje povezave==

Miha Trefalt

2023-05-02T09:10:41Z

NušaV:

<div style="float: right">[[Slika: Trefalt.jpg|sličica|Foto: Arhiv Gledališče Koper]]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Trefalt, Miha ]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Trefalt, Miha ]]

==Življenjepis==
Zaključil je študij dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. Po študiju je 13 let preživel kot svobodnjak in v tem času kot dramaturg ali urednik gledaliških listov in drugih publikacij sodeloval s [[SNG Nova Gorica]], [[SNG Opera in balet Ljubljana]], [[Cankarjev dom|Cankarjevim domom]], Koreodramo Ljubljana, [[Prešernovo gledališke Kranj|Prešernovim gledališčem Kranj]], [[Plesni teater Ljubljana|Plesnim teatrom Ljubljana]], Gledališčem ŠOU, [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskim gledališčem]], Ustanovo lutkovnih ustvarjalcev Slovenije ter objavljal članke v gledaliških listih, revijah in časopisih. Bil je strokovni sodelavec SLKD za gledališko dejavnost in večkratni državni selektor [[Linhartovo srečanje|Linhartovih srečanj]]. Za uprizoritev v Prešernovem gledališču v Kranju je tudi dramatiziral mladinski roman ''Blazno resno zadeti'' Dese Muck (2004).

Z [[Gledališče Koper|Gledališčem Koper]] kot dramaturg in urednik tiskovin (izjema je le otroški časopis Svetilnik) sodeluje vse od njegove ustanovitve leta 2000. Kot avtor dramatizacij ali avtor besedila je zanj podpisal uprizoritve ''Živalskih novic'' P. Suhodolčana (2000), ''Enajste šole'' (2001) ter ''Katke in Bunkca'' M. Tomšiča (2002). Bil je soavtor razstave Gledališke sezone v Kopru 1951–1968 (2002), urednik zbornika ''Deset let Gledališča Koper'' (2010), skupaj z režiserjem Goranom Stoisavljevićem pa za RTV Slovenija posnel dokumentarni film Gledališče ob morju – 500 in 15 let ljubezni in gledališča (2016). Leta 2021 je napisal libreto za predstavo ''Žabji kralj''.

==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 1967 | dramaturgies}}

==Viri in literatura==
*[https://www.gledalisce-koper.si/bend/miha-trefalt/ Gledališče Koper]
==Zunanje povezave==

Slika:Trefalt.jpg

2023-05-02T09:09:59Z

NušaV:

Jaka Ivanc

2023-05-02T09:07:48Z

NušaV: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Ivanc, Jaka]]
[[Kategorija:Režiserji|Ivanc, Jaka]]
[[Kategorija:Scenografi|Ivanc, Jaka]]
<div style="float: right">[[Slika:Jaka_Ivanc.jpg|300px|Foto: Nejc Saje]]</div>
==Življenjepis==
Rodil se je 4. februarja 1975 v Ljubljani. Po maturi na Gimnaziji Poljane najprej obiskoval predavanja na Fakulteti za šport, a se po opravljenih sprejemnih izpitih leta 1998 vpisal na študij gledališke in radijske režije na [[AGRFT]] v Ljubljani. Študij pod mentorskim vodstvom režiserja [[Dušan Jovanovič|Dušana Jovanovića]] je končal z diplomsko uprizoritvijo igre Milene Marković ''Pavilijoni ali kam grem, od kod prihajam in kaj je za večerjo'' (2002), diplomiral je leta 2008.

Z uprizoritvijo ''Hrošča'' M. Popoviča je leta 2002 debitiral na Mali sceni [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL)]], koprskemu občinstvu pa se je prvič predstavil na začetku sezone 2002/03 z režijo otroške predstave, odrske priredbe ''Katke in Bunkca'' M. Tomšiča, in se tja (po štirih projektih v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], MGL in [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]]) znova vrnil v sezoni 2005/06 z režijo ''Klementovega padca'' D. Jančarja (2006).

Član [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]] je postal 1. septembra 2006 in od takrat do danes na koprskem odru pripravil štirinajst uprizoritev za mlade in za odrasle gledalce. Med prvimi velja poudariti nagrajene uprizoritve ''Naočnik in Očalnik na počitnicah'' po motivih L. Suhodolčana (2008), ''Romeo & Julija'' (Gledališče Koper in LGL, 2011), ''Butalci'' po motivih F. Milčinskega (2011) in ''Mali medo'' (2012), za katero je sam napisal tudi besedilo; med uprizoritvami za odrasle, med katerimi prevladujejo komedije, pa velja omeniti ''Don Kihota'' M. A. Bulgakova (2007), ''Znamke, nakar še Emilija'' D. Jovanovića (2009), ''Parole, Parole'' A. Nicolaja (2012), ''Noč bogov'' M. Gavrana (2013), ''Švejka'' C. Teevana (Gledališče Koper in MGL, 2014) in nagrajeno glasbeno komedijo ''Trio'' G. Tiča (2015).

Jaka Ivanc, ki je pogosto tudi scenograf in avtor videa za uprizoritve, ki jih režira, ustvarja tudi v drugih slovenskih gledališčih (LGL, MGL, Prešernovo gledališče Kranj, Mini teater in SNG Nova Gorica) ter sodeluje z nizozemsko gledališko skupino Duda Paiva Company. Poleg dela v gledališču režira različne dogodke in prireditve (podelitev Prešernovih nagrad, nagrad zlata ptica, Grumove nagrade ipd.) ter se ukvarja s fotografijo.

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 5785 | directings}}

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 5785 | scenographies}}

==Nagrade==
*2016 Nagrada tantadruj za gledališki dosežek (Gašper Tič ''Trio'', Gledališče Koper)
*2015 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtni režiser na Dnevih komedije 2015]] (Jera Ivanc ''Prevare'', MGL)
*2014 Nagrada za najboljšo predstavo (Miro Gavran ''Noč bogov'', Gledališče Koper)
*2012 Velika festivalska nagrada (Grand prix) (po motivih Williama Shakespeara ''Romeo in Julija'', Gledališče Koper in Lutkovno gledališče Ljubljana)
*2009 Zlata paličica za najboljšo predstavo festivala (''Naočnik in Očalnik'')
*2008 Posebna nagrada žirije na festivalu SKUP 2008 za predstavo ''Don Kihot'' (Gledališče Koper), [[obrazložitev Don Kihot]]
*2005 Nagrada za režijo na festivalu SKUP 2005 (''Kaspar'', [[SMG]]), [[obrazložitev Kaspar]]

==Viri==
* [https://www.gledalisce-koper.si/bend/jaka-ivanc// Jaka Ivanc, Gledališče Koper]

==Zunanje povezave==
* [https://www.gledalisce-koper.si/bend/jaka-ivanc// Jaka Ivanc, Gledališče Koper]
* [http://www.delo.si/kultura/oder/reziser-jaka-ivanc-proti-danasnji-doktrini-strahu.html Režiser Jaka Ivanc: proti današnji doktrini strahu - www.delo.si, 19.10.2012]
* [https://www.primorske.si/2022/05/25/jaka-ivanc-nerad-se-valjam-pod-mizo/ Jaka Ivanc: "Nerad se valjam pod mizo"]

Jaka Ivanc

2023-05-02T09:05:41Z

NušaV: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Ivanc, Jaka]]
[[Kategorija:Režiserji|Ivanc, Jaka]]
[[Kategorija:Scenografi|Ivanc, Jaka]]
<div style="float: right">[[Slika:Jaka_Ivanc.jpg|300px|Foto: Nejc Saje]]</div>
==Življenjepis==
Rodil se je 4. februarja 1975 v Ljubljani. Po maturi na Gimnaziji Poljane najprej obiskoval predavanja na Fakulteti za šport, a se po opravljenih sprejemnih izpitih leta 1998 vpisal na študij gledališke in radijske režije na [[AGRFT]] v Ljubljani. Študij pod mentorskim vodstvom režiserja [[Dušan Jovanovič|Dušana Jovanovića]] je končal z diplomsko uprizoritvijo igre Milene Marković ''Pavilijoni ali kam grem, od kod prihajam in kaj je za večerjo'' (2002), diplomiral je leta 2008.

Z uprizoritvijo ''Hrošča'' M. Popoviča je leta 2002 debitiral na Mali sceni [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL)]], koprskemu občinstvu pa se je prvič predstavil na začetku sezone 2002/03 z režijo otroške predstave, odrske priredbe ''Katke in Bunkca'' M. Tomšiča, in se tja (po štirih projektih v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], MGL in [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]]) znova vrnil v sezoni 2005/06 z režijo ''Klementovega padca'' D. Jančarja (2006).

Član [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]] je postal 1. septembra 2006 in od takrat do danes na koprskem odru pripravil štirinajst uprizoritev za mlade in za odrasle gledalce. Med prvimi velja poudariti nagrajene uprizoritve ''Naočnik in Očalnik na počitnicah'' po motivih L. Suhodolčana (2008), ''Romeo & Julija'' (Gledališče Koper in LGL, 2011), ''Butalci'' po motivih F. Milčinskega (2011) in ''Mali medo'' (2012), za katero je sam napisal tudi besedilo; med uprizoritvami za odrasle, med katerimi prevladujejo komedije, pa velja omeniti ''Don Kihota'' M. A. Bulgakova (2007), ''Znamke, nakar še Emilija'' D. Jovanovića (2009), ''Parole, Parole'' A. Nicolaja (2012), ''Noč bogov'' M. Gavrana (2013), ''Švejka'' C. Teevana (Gledališče Koper in MGL, 2014) in nagrajeno glasbeno komedijo ''Trio'' G. Tiča (2015).

Jaka Ivanc, ki je pogosto tudi scenograf in avtor videa za uprizoritve, ki jih režira, ustvarja tudi v drugih slovenskih gledališčih (LGL, MGL, Prešernovo gledališče Kranj, Mini teater in SNG Nova Gorica) ter sodeluje z nizozemsko gledališko skupino Duda Paiva Company. Poleg dela v gledališču režira različne dogodke in prireditve (podelitev Prešernovih nagrad, nagrad zlata ptica, Grumove nagrade ipd.) ter se ukvarja s fotografijo.

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 5785 | directings}}

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 5785 | scenographies}}

==Nagrade==
* 2016 Nagrada tantadruj za gledališki dosežek (Gašper Tič ''Trio'', Gledališče Koper)
*2015 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtni režiser na Dnevih komedije 2015]] (Jera Ivanc ''Prevare'', MGL)
*2009 Zlata paličica za najboljšo predstavo festivala (''Naočnik in Očalnik'')
*2008 Posebna nagrada žirije na festivalu SKUP 2008 za predstavo ''Don Kihot'' (Gledališče Koper), [[obrazložitev Don Kihot]]
*2005 Nagrada za režijo na festivalu SKUP 2005 (''Kaspar'', [[SMG]]), [[obrazložitev Kaspar]]

==Viri==
* [https://www.gledalisce-koper.si/bend/jaka-ivanc// Jaka Ivanc, Gledališče Koper]

==Zunanje povezave==
* [https://www.gledalisce-koper.si/bend/jaka-ivanc// Jaka Ivanc, Gledališče Koper]
* [http://www.delo.si/kultura/oder/reziser-jaka-ivanc-proti-danasnji-doktrini-strahu.html Režiser Jaka Ivanc: proti današnji doktrini strahu - www.delo.si, 19.10.2012]
* [https://www.primorske.si/2022/05/25/jaka-ivanc-nerad-se-valjam-pod-mizo/ Jaka Ivanc: "Nerad se valjam pod mizo"]

Katja Pegan

2023-05-02T09:01:32Z

NušaV:

<div style="float: right">[[Slika:Katja_Pegan.jpg|sličica|Foto: Arhiv Gledališče Koper]]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Pegan, Katja]]
[[Kategorija:Režiserji|Pegan, Katja]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Pegan, Katja]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Pegan, Katja]]
==Življenjepis==
Režiserka Katja Pegan se je rodila 9. oktobra 1965 v Kopru. [[AGRFT]] v Ljubljani je obiskovala od 1989 do 1993 ko je študij zaključila z režijo [[Vladimir Bartol|Bartolove]] drame ''[[Don Lorenzo]]'' pod mentorskim vodstvom [[Dušan Mlakar|Dušana Mlakarja]].

Takoj po končanem študiju se je vrnila na Primorsko, ki ji je ostala zvesta, čeprav je režirala v različnih slovenskih gledališčih in tudi na Hrvaškem. Med leti 1993 do 1995 je bila umetniški vodja [[Primorski poletni festival|Primorskega poletnega festivala]], že leta 1994 pa je postala umetniški vodja [[SNG Nova Gorica|Primorskega dramskega gledališča]] v Novi Gorici.

Leta 2000, ob ponovni profezionalizaciji [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]] je postala njegova direktorica, obenem pa je asistentka za gledališko in lutkovno vzgojo na PEF v Kopru.
Kot režiserka je Katja Pegan do danes podpisala skoraj 60 uprizoritev v malodane vseh slovenskih profesionalnih gledaliških hišah pa tudi na Hrvaškem in v Srbiji. V Gledališču Koper je režirala 17 uprizoritev, med katerimi velja omeniti ''Krčmarico Mirandolino'' C. Goldonija (2002), ''Filumeno Marturano'' E. de Filippa (Gledališče Koper in SNG Nova Gorica, 2012) in ''Jeklene magnolije'' (Gledališče Koper in SNG Nova Gorica, 2016).

Posebno mesto v njenem ustvarjalnem opusu zavzemajo (krstne) uprizoritve besedil za otroke in mladino. Med najuspešnejšimi so tiste po proznih predlogah Dese Muck za PG Kranj – ''Blazno resno zadeti'' (2004), ''Blazno resno slavni'' (2006) in ''Blazno resno o seksu'' (2009) –, ki so Peganovi skupaj z drugimi režijami besedil za otroke prinesle »naziv« mojstrica otroških predstav. Za najmlajše obiskovalce gledališča je po proznih predlogah priredila za oder in režirala tudi besedila ''Ti in jaz'', ''Mali medo'' M. Waddella (SSG Trst, 1999; Žar ptica, Zagreb, 2001) in ''Mavrična ribica'' M. Pfisterja (Gledališče Koper, 2003).

Otrokom, predvsem pa mladini je namenjeno tudi njeno pedagoško delo. Svoje znanje je kot asistentka za gledališko in lutkovno vzgojo študentom posredovala na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, od leta 2008 pa v okviru dejavnosti Gledališča Koper vodi Gledališki trening.

Pogosto režira odmevne in uspešne občinske in državne proslave in prireditve.

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 706 | directings}}

==Nagrade==
*2019 Nagrada [[tantadruj]] za življenjsko delo
*2019 Posebna nagrada 20. festivala komornega gledališča Zlati lev za iniciativo o mediteranskem gledališču kot skupni platformi teatrov, ki delujejo na Jadranu

==Zunanje povezave==
*[http://www.gledalisce-koper.si/ Gledališče Koper]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/katja-pegan-koper-je-bil-do-tedaj-mrtvo-mesto.html Katja Pegan: »Koper je bil do tedaj mrtvo mesto« - www.delo.si, 26.06.2014]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174621365 Katja Pegan (oddaja Proti etru) - www.rtvslo.si, 13.06.2019]
*[https://www.delo.si/kultura/oder/deglobalizacija-in-samopreskrba-gledalisca/ Deglobalizacija in samopreskrba gledališča - www.delo.si, 20.09.2021]

Katja Pegan

2023-05-02T09:01:15Z

NušaV:

<div style="float: right">[[Slika:Katja_Pegan.jpg|sličica|Foto: Arhiv SNG Maribor]]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Pegan, Katja]]
[[Kategorija:Režiserji|Pegan, Katja]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Pegan, Katja]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Pegan, Katja]]
==Življenjepis==
Režiserka Katja Pegan se je rodila 9. oktobra 1965 v Kopru. [[AGRFT]] v Ljubljani je obiskovala od 1989 do 1993 ko je študij zaključila z režijo [[Vladimir Bartol|Bartolove]] drame ''[[Don Lorenzo]]'' pod mentorskim vodstvom [[Dušan Mlakar|Dušana Mlakarja]].

Takoj po končanem študiju se je vrnila na Primorsko, ki ji je ostala zvesta, čeprav je režirala v različnih slovenskih gledališčih in tudi na Hrvaškem. Med leti 1993 do 1995 je bila umetniški vodja [[Primorski poletni festival|Primorskega poletnega festivala]], že leta 1994 pa je postala umetniški vodja [[SNG Nova Gorica|Primorskega dramskega gledališča]] v Novi Gorici.

Leta 2000, ob ponovni profezionalizaciji [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]] je postala njegova direktorica, obenem pa je asistentka za gledališko in lutkovno vzgojo na PEF v Kopru.
Kot režiserka je Katja Pegan do danes podpisala skoraj 60 uprizoritev v malodane vseh slovenskih profesionalnih gledaliških hišah pa tudi na Hrvaškem in v Srbiji. V Gledališču Koper je režirala 17 uprizoritev, med katerimi velja omeniti ''Krčmarico Mirandolino'' C. Goldonija (2002), ''Filumeno Marturano'' E. de Filippa (Gledališče Koper in SNG Nova Gorica, 2012) in ''Jeklene magnolije'' (Gledališče Koper in SNG Nova Gorica, 2016).

Posebno mesto v njenem ustvarjalnem opusu zavzemajo (krstne) uprizoritve besedil za otroke in mladino. Med najuspešnejšimi so tiste po proznih predlogah Dese Muck za PG Kranj – ''Blazno resno zadeti'' (2004), ''Blazno resno slavni'' (2006) in ''Blazno resno o seksu'' (2009) –, ki so Peganovi skupaj z drugimi režijami besedil za otroke prinesle »naziv« mojstrica otroških predstav. Za najmlajše obiskovalce gledališča je po proznih predlogah priredila za oder in režirala tudi besedila ''Ti in jaz'', ''Mali medo'' M. Waddella (SSG Trst, 1999; Žar ptica, Zagreb, 2001) in ''Mavrična ribica'' M. Pfisterja (Gledališče Koper, 2003).

Otrokom, predvsem pa mladini je namenjeno tudi njeno pedagoško delo. Svoje znanje je kot asistentka za gledališko in lutkovno vzgojo študentom posredovala na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, od leta 2008 pa v okviru dejavnosti Gledališča Koper vodi Gledališki trening.

Pogosto režira odmevne in uspešne občinske in državne proslave in prireditve.

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 706 | directings}}

==Nagrade==
*2019 Nagrada [[tantadruj]] za življenjsko delo
*2019 Posebna nagrada 20. festivala komornega gledališča Zlati lev za iniciativo o mediteranskem gledališču kot skupni platformi teatrov, ki delujejo na Jadranu

==Zunanje povezave==
*[http://www.gledalisce-koper.si/ Gledališče Koper]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/katja-pegan-koper-je-bil-do-tedaj-mrtvo-mesto.html Katja Pegan: »Koper je bil do tedaj mrtvo mesto« - www.delo.si, 26.06.2014]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174621365 Katja Pegan (oddaja Proti etru) - www.rtvslo.si, 13.06.2019]
*[https://www.delo.si/kultura/oder/deglobalizacija-in-samopreskrba-gledalisca/ Deglobalizacija in samopreskrba gledališča - www.delo.si, 20.09.2021]

Katja Pegan

2023-05-02T09:00:41Z

NušaV:

<div style="float: right">[[Slika:Katja_Pegan.jpg|sličica|Foto: Arhiv Gledališče Koper]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Pegan, Katja]]
[[Kategorija:Režiserji|Pegan, Katja]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Pegan, Katja]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Pegan, Katja]]
==Življenjepis==
Režiserka Katja Pegan se je rodila 9. oktobra 1965 v Kopru. [[AGRFT]] v Ljubljani je obiskovala od 1989 do 1993 ko je študij zaključila z režijo [[Vladimir Bartol|Bartolove]] drame ''[[Don Lorenzo]]'' pod mentorskim vodstvom [[Dušan Mlakar|Dušana Mlakarja]].

Takoj po končanem študiju se je vrnila na Primorsko, ki ji je ostala zvesta, čeprav je režirala v različnih slovenskih gledališčih in tudi na Hrvaškem. Med leti 1993 do 1995 je bila umetniški vodja [[Primorski poletni festival|Primorskega poletnega festivala]], že leta 1994 pa je postala umetniški vodja [[SNG Nova Gorica|Primorskega dramskega gledališča]] v Novi Gorici.

Leta 2000, ob ponovni profezionalizaciji [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]] je postala njegova direktorica, obenem pa je asistentka za gledališko in lutkovno vzgojo na PEF v Kopru.
Kot režiserka je Katja Pegan do danes podpisala skoraj 60 uprizoritev v malodane vseh slovenskih profesionalnih gledaliških hišah pa tudi na Hrvaškem in v Srbiji. V Gledališču Koper je režirala 17 uprizoritev, med katerimi velja omeniti ''Krčmarico Mirandolino'' C. Goldonija (2002), ''Filumeno Marturano'' E. de Filippa (Gledališče Koper in SNG Nova Gorica, 2012) in ''Jeklene magnolije'' (Gledališče Koper in SNG Nova Gorica, 2016).

Posebno mesto v njenem ustvarjalnem opusu zavzemajo (krstne) uprizoritve besedil za otroke in mladino. Med najuspešnejšimi so tiste po proznih predlogah Dese Muck za PG Kranj – ''Blazno resno zadeti'' (2004), ''Blazno resno slavni'' (2006) in ''Blazno resno o seksu'' (2009) –, ki so Peganovi skupaj z drugimi režijami besedil za otroke prinesle »naziv« mojstrica otroških predstav. Za najmlajše obiskovalce gledališča je po proznih predlogah priredila za oder in režirala tudi besedila ''Ti in jaz'', ''Mali medo'' M. Waddella (SSG Trst, 1999; Žar ptica, Zagreb, 2001) in ''Mavrična ribica'' M. Pfisterja (Gledališče Koper, 2003).

Otrokom, predvsem pa mladini je namenjeno tudi njeno pedagoško delo. Svoje znanje je kot asistentka za gledališko in lutkovno vzgojo študentom posredovala na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, od leta 2008 pa v okviru dejavnosti Gledališča Koper vodi Gledališki trening.

Pogosto režira odmevne in uspešne občinske in državne proslave in prireditve.

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 706 | directings}}

==Nagrade==
*2019 Nagrada [[tantadruj]] za življenjsko delo
*2019 Posebna nagrada 20. festivala komornega gledališča Zlati lev za iniciativo o mediteranskem gledališču kot skupni platformi teatrov, ki delujejo na Jadranu

==Zunanje povezave==
*[http://www.gledalisce-koper.si/ Gledališče Koper]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/katja-pegan-koper-je-bil-do-tedaj-mrtvo-mesto.html Katja Pegan: »Koper je bil do tedaj mrtvo mesto« - www.delo.si, 26.06.2014]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174621365 Katja Pegan (oddaja Proti etru) - www.rtvslo.si, 13.06.2019]
*[https://www.delo.si/kultura/oder/deglobalizacija-in-samopreskrba-gledalisca/ Deglobalizacija in samopreskrba gledališča - www.delo.si, 20.09.2021]

Katja Pegan

2023-05-02T08:59:45Z

NušaV:

<div style="float: right">[[Slika: Katja_Pegan.jpg|sličica|Foto: Arhiv Gledališče Koper]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Pegan, Katja]]
[[Kategorija:Režiserji|Pegan, Katja]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Pegan, Katja]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Pegan, Katja]]
==Življenjepis==
Režiserka Katja Pegan se je rodila 9. oktobra 1965 v Kopru. [[AGRFT]] v Ljubljani je obiskovala od 1989 do 1993 ko je študij zaključila z režijo [[Vladimir Bartol|Bartolove]] drame ''[[Don Lorenzo]]'' pod mentorskim vodstvom [[Dušan Mlakar|Dušana Mlakarja]].

Takoj po končanem študiju se je vrnila na Primorsko, ki ji je ostala zvesta, čeprav je režirala v različnih slovenskih gledališčih in tudi na Hrvaškem. Med leti 1993 do 1995 je bila umetniški vodja [[Primorski poletni festival|Primorskega poletnega festivala]], že leta 1994 pa je postala umetniški vodja [[SNG Nova Gorica|Primorskega dramskega gledališča]] v Novi Gorici.

Leta 2000, ob ponovni profezionalizaciji [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]] je postala njegova direktorica, obenem pa je asistentka za gledališko in lutkovno vzgojo na PEF v Kopru.
Kot režiserka je Katja Pegan do danes podpisala skoraj 60 uprizoritev v malodane vseh slovenskih profesionalnih gledaliških hišah pa tudi na Hrvaškem in v Srbiji. V Gledališču Koper je režirala 17 uprizoritev, med katerimi velja omeniti ''Krčmarico Mirandolino'' C. Goldonija (2002), ''Filumeno Marturano'' E. de Filippa (Gledališče Koper in SNG Nova Gorica, 2012) in ''Jeklene magnolije'' (Gledališče Koper in SNG Nova Gorica, 2016).

Posebno mesto v njenem ustvarjalnem opusu zavzemajo (krstne) uprizoritve besedil za otroke in mladino. Med najuspešnejšimi so tiste po proznih predlogah Dese Muck za PG Kranj – ''Blazno resno zadeti'' (2004), ''Blazno resno slavni'' (2006) in ''Blazno resno o seksu'' (2009) –, ki so Peganovi skupaj z drugimi režijami besedil za otroke prinesle »naziv« mojstrica otroških predstav. Za najmlajše obiskovalce gledališča je po proznih predlogah priredila za oder in režirala tudi besedila ''Ti in jaz'', ''Mali medo'' M. Waddella (SSG Trst, 1999; Žar ptica, Zagreb, 2001) in ''Mavrična ribica'' M. Pfisterja (Gledališče Koper, 2003).

Otrokom, predvsem pa mladini je namenjeno tudi njeno pedagoško delo. Svoje znanje je kot asistentka za gledališko in lutkovno vzgojo študentom posredovala na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, od leta 2008 pa v okviru dejavnosti Gledališča Koper vodi Gledališki trening.

Pogosto režira odmevne in uspešne občinske in državne proslave in prireditve.

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 706 | directings}}

==Nagrade==
*2019 Nagrada [[tantadruj]] za življenjsko delo
*2019 Posebna nagrada 20. festivala komornega gledališča Zlati lev za iniciativo o mediteranskem gledališču kot skupni platformi teatrov, ki delujejo na Jadranu

==Zunanje povezave==
*[http://www.gledalisce-koper.si/ Gledališče Koper]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/katja-pegan-koper-je-bil-do-tedaj-mrtvo-mesto.html Katja Pegan: »Koper je bil do tedaj mrtvo mesto« - www.delo.si, 26.06.2014]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174621365 Katja Pegan (oddaja Proti etru) - www.rtvslo.si, 13.06.2019]
*[https://www.delo.si/kultura/oder/deglobalizacija-in-samopreskrba-gledalisca/ Deglobalizacija in samopreskrba gledališča - www.delo.si, 20.09.2021]

Katja Pegan

2023-05-02T08:59:00Z

NušaV:

Katja Pegan

2023-05-02T08:58:26Z

NušaV:

<div style="float: right">[[Slika:Katja Pegan.jpg|sličica|Foto: Arhiv Gledališče Koper]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Pegan, Katja]]
[[Kategorija:Režiserji|Pegan, Katja]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Pegan, Katja]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Pegan, Katja]]
==Življenjepis==
Režiserka Katja Pegan se je rodila 9. oktobra 1965 v Kopru. [[AGRFT]] v Ljubljani je obiskovala od 1989 do 1993 ko je študij zaključila z režijo [[Vladimir Bartol|Bartolove]] drame ''[[Don Lorenzo]]'' pod mentorskim vodstvom [[Dušan Mlakar|Dušana Mlakarja]].

Takoj po končanem študiju se je vrnila na Primorsko, ki ji je ostala zvesta, čeprav je režirala v različnih slovenskih gledališčih in tudi na Hrvaškem. Med leti 1993 do 1995 je bila umetniški vodja [[Primorski poletni festival|Primorskega poletnega festivala]], že leta 1994 pa je postala umetniški vodja [[SNG Nova Gorica|Primorskega dramskega gledališča]] v Novi Gorici.

Leta 2000, ob ponovni profezionalizaciji [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]] je postala njegova direktorica, obenem pa je asistentka za gledališko in lutkovno vzgojo na PEF v Kopru.
Kot režiserka je Katja Pegan do danes podpisala skoraj 60 uprizoritev v malodane vseh slovenskih profesionalnih gledaliških hišah pa tudi na Hrvaškem in v Srbiji. V Gledališču Koper je režirala 17 uprizoritev, med katerimi velja omeniti ''Krčmarico Mirandolino'' C. Goldonija (2002), ''Filumeno Marturano'' E. de Filippa (Gledališče Koper in SNG Nova Gorica, 2012) in ''Jeklene magnolije'' (Gledališče Koper in SNG Nova Gorica, 2016).

Posebno mesto v njenem ustvarjalnem opusu zavzemajo (krstne) uprizoritve besedil za otroke in mladino. Med najuspešnejšimi so tiste po proznih predlogah Dese Muck za PG Kranj – ''Blazno resno zadeti'' (2004), ''Blazno resno slavni'' (2006) in ''Blazno resno o seksu'' (2009) –, ki so Peganovi skupaj z drugimi režijami besedil za otroke prinesle »naziv« mojstrica otroških predstav. Za najmlajše obiskovalce gledališča je po proznih predlogah priredila za oder in režirala tudi besedila ''Ti in jaz'', ''Mali medo'' M. Waddella (SSG Trst, 1999; Žar ptica, Zagreb, 2001) in ''Mavrična ribica'' M. Pfisterja (Gledališče Koper, 2003).

Otrokom, predvsem pa mladini je namenjeno tudi njeno pedagoško delo. Svoje znanje je kot asistentka za gledališko in lutkovno vzgojo študentom posredovala na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, od leta 2008 pa v okviru dejavnosti Gledališča Koper vodi Gledališki trening.

Pogosto režira odmevne in uspešne občinske in državne proslave in prireditve.

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 706 | directings}}

==Nagrade==
*2019 Nagrada [[tantadruj]] za življenjsko delo
*2019 Posebna nagrada 20. festivala komornega gledališča Zlati lev za iniciativo o mediteranskem gledališču kot skupni platformi teatrov, ki delujejo na Jadranu

==Zunanje povezave==
*[http://www.gledalisce-koper.si/ Gledališče Koper]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/katja-pegan-koper-je-bil-do-tedaj-mrtvo-mesto.html Katja Pegan: »Koper je bil do tedaj mrtvo mesto« - www.delo.si, 26.06.2014]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174621365 Katja Pegan (oddaja Proti etru) - www.rtvslo.si, 13.06.2019]
*[https://www.delo.si/kultura/oder/deglobalizacija-in-samopreskrba-gledalisca/ Deglobalizacija in samopreskrba gledališča - www.delo.si, 20.09.2021]

Slika:Katja Pegan.jpg

2023-05-02T08:57:23Z

NušaV:

Katja Pegan

2023-05-02T08:55:41Z

NušaV: /* Življenjepis */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Pegan, Katja]]
[[Kategorija:Režiserji|Pegan, Katja]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Pegan, Katja]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Pegan, Katja]]
==Življenjepis==
Režiserka Katja Pegan se je rodila 9. oktobra 1965 v Kopru. [[AGRFT]] v Ljubljani je obiskovala od 1989 do 1993 ko je študij zaključila z režijo [[Vladimir Bartol|Bartolove]] drame ''[[Don Lorenzo]]'' pod mentorskim vodstvom [[Dušan Mlakar|Dušana Mlakarja]].

Takoj po končanem študiju se je vrnila na Primorsko, ki ji je ostala zvesta, čeprav je režirala v različnih slovenskih gledališčih in tudi na Hrvaškem. Med leti 1993 do 1995 je bila umetniški vodja [[Primorski poletni festival|Primorskega poletnega festivala]], že leta 1994 pa je postala umetniški vodja [[SNG Nova Gorica|Primorskega dramskega gledališča]] v Novi Gorici.

Leta 2000, ob ponovni profezionalizaciji [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]] je postala njegova direktorica, obenem pa je asistentka za gledališko in lutkovno vzgojo na PEF v Kopru.
Kot režiserka je Katja Pegan do danes podpisala skoraj 60 uprizoritev v malodane vseh slovenskih profesionalnih gledaliških hišah pa tudi na Hrvaškem in v Srbiji. V Gledališču Koper je režirala 17 uprizoritev, med katerimi velja omeniti ''Krčmarico Mirandolino'' C. Goldonija (2002), ''Filumeno Marturano'' E. de Filippa (Gledališče Koper in SNG Nova Gorica, 2012) in ''Jeklene magnolije'' (Gledališče Koper in SNG Nova Gorica, 2016).

Posebno mesto v njenem ustvarjalnem opusu zavzemajo (krstne) uprizoritve besedil za otroke in mladino. Med najuspešnejšimi so tiste po proznih predlogah Dese Muck za PG Kranj – ''Blazno resno zadeti'' (2004), ''Blazno resno slavni'' (2006) in ''Blazno resno o seksu'' (2009) –, ki so Peganovi skupaj z drugimi režijami besedil za otroke prinesle »naziv« mojstrica otroških predstav. Za najmlajše obiskovalce gledališča je po proznih predlogah priredila za oder in režirala tudi besedila ''Ti in jaz'', ''Mali medo'' M. Waddella (SSG Trst, 1999; Žar ptica, Zagreb, 2001) in ''Mavrična ribica'' M. Pfisterja (Gledališče Koper, 2003).

Otrokom, predvsem pa mladini je namenjeno tudi njeno pedagoško delo. Svoje znanje je kot asistentka za gledališko in lutkovno vzgojo študentom posredovala na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, od leta 2008 pa v okviru dejavnosti Gledališča Koper vodi Gledališki trening.

Pogosto režira odmevne in uspešne občinske in državne proslave in prireditve.

==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 706 | directings}}

==Nagrade==
*2019 Nagrada [[tantadruj]] za življenjsko delo
*2019 Posebna nagrada 20. festivala komornega gledališča Zlati lev za iniciativo o mediteranskem gledališču kot skupni platformi teatrov, ki delujejo na Jadranu

==Zunanje povezave==
*[http://www.gledalisce-koper.si/ Gledališče Koper]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/katja-pegan-koper-je-bil-do-tedaj-mrtvo-mesto.html Katja Pegan: »Koper je bil do tedaj mrtvo mesto« - www.delo.si, 26.06.2014]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174621365 Katja Pegan (oddaja Proti etru) - www.rtvslo.si, 13.06.2019]
*[https://www.delo.si/kultura/oder/deglobalizacija-in-samopreskrba-gledalisca/ Deglobalizacija in samopreskrba gledališča - www.delo.si, 20.09.2021]