https://sigledal.org/w/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=Petra 2026-04-22T09:01:04Z Prispevki uporabnika MediaWiki 1.39.11 https://sigledal.org/w/index.php?title=Reykjavik&diff=16631 2007-05-30T16:05:11Z

<p>Petra: /* Interpretacija */</p> <hr /> <div>'''Reykjavik'''<br /> <br /> ==Vsebina==<br /> <br /> ===Prostor in čas===<br /> <br /> Večina dogajanja v besedilu ''Reykjavik'' se odvija v stanovanju, kjer živita Mitja in Viki, v Marininem stanovanju in v prazni skladiščni hali ob železniški progi. Skozi celotno besedilo pa bralec ne dobi informacije o tem, v katero mesto oz. kateri kraj so postavljeni omenjeni prostori. Avtorica drame pove, da mesto res ni točno določeno; lahko gre za katerokoli majhno mesto. Res pa je, da je delo navdahnil Ptuj, oz. en mesec, ki ga je Šilerjeva preživela tam. <br /> <br /> Tako kot kraj tudi čas dogajanja ni nikjer v besedilu točno določen. Iz besedila lahko sklepamo le, da dogajanje poteka pozimi, saj sta večkrat omenjena sneg, mraz ipd.<br /> <br /> ===Osebe===<br /> <br /> '''Severin''' je mlad in na videz bogat fant (ima eleganten plašč, kovček, avto Audi A6 …). Rad pripoveduje o sebi, svojih doživetjih in se ob tem tudi pohvali (dela doktorat, ima svoje podjetje, veliko potuje …). Prijatelji zanj pravijo, da je car in zanimiv »tipček«, vendar misli le nase.<br /> <br /> '''Mitja''' je nekdanji Severinov sostanovalec in prijatelj. Ima dekle Natašo, ki ga zapusti. Je čustven, zato ga to močno prizadene. Severinu in njegovemu pripovedovanju se pogosto smeje in se kdaj pa kdaj tudi ponorčuje.<br /> <br /> '''Viki''' je Mitjin sostanovalec. Nenehno po televiziji gleda šport. Občuduje Severina, osupel je nad njegovim pripovedovanjem, tudi on hrepeni po boljšem življenju. V razmerje se zaplete z Marino.<br /> <br /> '''Marina''' je mlado dekle, ki se spusti v razmerje s Severinom in kasneje tudi z Vikijem. Nad Severinom in »njegovo« Islandijo je navdušena, očarana je nad njegovim načinom življenja, slepo mu verjame.<br /> <br /> ===Dogajanje po naslovljenih enotah===<br /> <br /> '''1. Savo.''' K Mitji in Vikiju ponoči pride Severin (bogat, izobražen). Pripoveduje o sebi in med drugim pove, da živi na Islandiji, v Reykjaviku. Mitja in Viki sta osupla nad njegovim pripovedovanjem (Mitja in Severin sta bila nekoč dobra prijatelja, takrat je klical Severina Savo). Severin bo prenočil pri njiju.<br /> <br /> '''2. Prvi večer.''' Severin ponoči ne more spati; moti ga namreč vonj, ki prihaja iz spodnjega nadstropja, kjer pečejo piščance. Pogovarja se z Vikijem. Zopet mu pripoveduje o Islandiji …<br /> <br /> '''3. Biskvit.''' Mitja in Severin se pogovarjata. Izvemo, da ima Mitja dekle Natašo, Severin pa je na Islandiji poročen. Ker se Severin upira, mu Mitja na silo zbaše v usta kos peciva, ki ga je sam spekel. Severin zato bruha. Ker v stanovanju nimajo mize, Mitja in Viki jesta piščanca kar na tleh in z rokami. Ko to vidi Severin, mu spet postaja slabo, zato pograbi plašč in odide.<br /> <br /> '''4. Neznanka s postaje.''' Marina in Severin sta v njenem stanovanju. On jo je zagledal na postaji in ji kar sledil. Ona mu ponudi prenočišče, a se bo vrnil k Mitji, saj je tam pozabil svoj kovček.<br /> <br /> '''5. Proti jutru.''' Marina in Severin se na železniški postaji predata strastem. Po tem se pogovarjata in on ji pripoveduje o lavi in gejzirih na Islandiji. Ona si želi to videti. Šele sedaj se drug drugemu tudi predstavita.<br /> <br /> '''6. TV.''' Viki in Mitja se pogovarjata; Mitja še ni bil na morju, ne znata si predstavljati, kako je, če si direktor, magister … Mitja je živčen, ker ga je zapustila punca Nataša, zato vrže na tla pepelnik, brcne v TV, prepira se z Vikijem, razmišlja o sebi in ugotovi, da je nič.<br /> <br /> '''7. Rdeča razpoka.''' Severin (v Mitjinem stanovanju) Marini za spomin nanj podari prstan, ki ga nosi v žepu. Pripoveduje ji, kako je nekega dne stal na odprtem ognjeniku z rdečo razpoko, ki bi vsak čas lahko izbruhnila. Ona ga poljublja, objema, odideta v sobo. Domov se vrne Mitja, stoji pred vrati sobe, na tla spusti rdečo kroglo za biljard in jo zakotali skozi priprta vrata.<br /> <br /> '''8. Prebujanje v spanec.''' Mitja in Marina se pogovarjata. On misli, da je Marina Severinova žena in da je prišla za njim (zmede ga tudi prstan, ki ga ima Marina na roki). Presenečen je, ko sliši, da Marina govori slovensko. Mitja se s Severinom spusti v pogovor o preteklosti, ko sta imela skupaj biljardni klub. Mitja je še vedno zelo razburjen zaradi Nataše. Da bi si odpočil, mu Severin na silo da apaurin.<br /> <br /> '''9. Saga o Ingólforju Arnarsonu.''' Vsi so zbrani pri zajtrku. Viki pripoveduje, kako je pri Igorju gledal dober film. Severin pravi, da pri njih na Islandiji temu rečejo »sage« in da oni poznajo veliko takšnih zgodb. Severin po tleh zakotali rdečo kroglo in začne pripovedovati sago o Ingólforju Arnarsonu. Temu se vsi smejejo. Mitja je še vedno zelo utrujen in bled, a noče iti v posteljo, dokler Severin ne zaključi svoje zgodbe.<br /> <br /> '''10. Glej me.''' Viki in Marina občudujeta Severinov mobitel. Tudi Viki je do sedaj mislil, da je Marina prišla s Severinom z Islandije. Ona mu pove, da to ne drži, da pa ji je obljubil, da jo bo peljal tja. Viki in Marina se objameta in se predata strastem. Ko ju vidi Severin, obstane in zdrsi na tla. Mitja se sedaj že bolje počuti, prizoru se smeje, Severinu pa očita, da ne zna ravnati z ženskami, ampak zna samo pripovedovati sage, pisati doktorat ipd. <br /> <br /> '''11. Prstan v snegu.''' Viki in Marina se pogovarjata, zbadata. Marina hoče oditi, on ji brani. Med prerivanjem ji skozi okno v sneg odleti prstan, ki ji ga je podaril Severin. Ne najdeta ga. Ona naglo odide, on steče za njo.<br /> <br /> '''12. Severin.''' Mitja in Severin sta v hali ob železniški progi. Odgrneta mizo za biljard. Mitja pravi, da imata otvoritev svojega biljardnega kluba. Na otvoritev je bilo povabljenih veliko ljudi, a ni nihče prišel. Na mizo vržeta svojo edino, tj. rdečo kroglo. Mitja hoče igrati, kot so to počeli nekdaj, Severin pa noče in vztraja, da se bo vrnil na Islandijo. Mitji pripoveduje o tem, kako se je takrat po razpadu njunega biljardnega kluba pripravljal na odhod na Islandijo, a tega ni izvedel … sedaj to res namerava. Prideta še Viki in Marina, saj je ona hotela videti Severina. Toda njega ni več tu. Pogovarjajo se o njem. Ne vedo, kje je ta sever, o katerem je govoril Severin. Ugotovijo, da je za njih vsekakor predaleč in jim ni dosegljiv.<br /> <br /> ===Jezik===<br /> <br /> Jezik drame je zanimiv in raznolik. Prisoten je mladostniški sleng (on je car), pogovorni jezik (štacuna, dol se dati) ter vulgarizmi (odjebi, zajebati, izgledaš zjebano, dol mi visi, jebi se, kreten, drži gobec). Ena izmed dramskih oseb (Severin) spregovori nekaj besed v islandskem jeziku. Na to opozori v opombi ne začetku dramskega besedila že sama avtorica in pojasni, da prevod ni zapisan, saj je zvok pomembnejši od pomena.<br /> <br /> ==Nastanek drame==<br /> <br /> Avtorica ''Reykjavika'' pravi, da se je drama spisala hitro, ideja pa se je porajala več mesecev. Prva različica dramskega besedila je kasneje v Londonu, kjer se je udeležila mednarodne rezidence za mlade dramatike gledališča Royal Court Theatre, doživela nekaj sprememb. Poleti 2003 je sledil razmislek o predzgodbi, krajšanje, dodajanje akcije. Ponovno pisanje ''Reykjavika'' se je dogajalo tudi v samem Reykjaviku. Martina Šiler je namreč obiskala Islandijo in tam pisala na prenosni računalnik islandskih prijateljev. Osnovna zgodba ter odnosi med osebami pa so ostali vseskozi nespremenjeni.<br /> <br /> ==Interpretacija==<br /> »Raziskujem interakcije med ljudmi, preko njih želim ujeti odsev sodobnega sveta.« Tako pravi Martina Šiler o svojem opusu. Zgornjo trditev potrjuje tudi besedilo ''Reykjavik'', kjer se preko zgodbe odkrivajo in kažejo različni, večinoma ne idealni odnosi med ljudmi.<br /> <br /> Primer za slabe ali celo nečloveške odnose je razmerje med Mitjo in Severinom; Mitja namreč Severinu na silo zbaše v usta pecivo, nekoliko kasneje pa Severin od Mitje zahteva, da poje tablete, s čimer avtorica nazorno prikaže razčlovečenost, izpraznjenost, hlad v človeških odnosih. Podoben je tudi odnos med Marino in Severinom, ki se drug drugemu predstavita šele po tem, ko sta se že skupaj predala strastem in sta se intimneje že spoznala. Kot pravi Martina Šiler, gre tu za »vprašanje o (ne)zmožnosti delovanja«. Dramske osebe namreč na trenutke dajejo vtis, kot da ne vedo, kako se je treba v nastali situaciji obnašati. Če se še nekoliko navežem na zgodbo drame, želim izpostaviti dogodek, ko Marina Vikiju nenehno prigovarja: »Glej me, samo glej me. Lepa sem. Povej mi, lepa sem. To mi govori.« Tu je ponazorjeno hrepenenje, o katerem govori tudi avtorica drame. Živimo namreč v svetu, ko vsak misli le nase, ljudem primanjkuje pozornosti, ljubezni, človeške topline. Kljub vsemu ljudje brez tega ne moremo živeti, čeprav si včasih tega ne priznamo. <br /> <br /> V življenju se nenehno dogaja, da se ljudje primerjamo z drugimi, z njimi pogosto nehote tekmujemo, drugi se nam zdijo imenitnejši ipd. To se kaže tudi v ''Reykjaviku''; junaki občudujejo to, kar jim pripoveduje Severin. Osupli so in želijo si, da bi tudi oni imeli doktorat, dobro službo, avto … Hrepenijo po boljšem življenju, počutijo se manj vredne od ostalih ljudi, Mitja tako ugotavlja: »Vsi imajo talente. Vsi grejo, vsi nekam pridejo, vsi nekaj so. Jaz nimam nič. Nisem nič. Zmeraj nič.« V takšnem položaju se pogosto znajdemo v sodobnem svetu naglice, materializma in tekmovalnosti. Tako kot Mitja v ''Reykjaviku'' tudi mi nimamo upanja, smo vdani v usodo, prepričani smo, da imajo možnosti za boljše življenje samo nekateri. V obravnavanem besedilu si je samo Severin lahko našel neko začasno rešitev, upanje na boljše čase, in sicer tako, da si je izmislil svojo Islandijo in Reykjavik. Ostali junaki tega niso zmožni, lepše življenje ostaja za njih neizpolnjena želja – za njih je Reykjavik predaleč.<br /> Avtorica Martina Šiler o bistvu oz. ideji svojega besedila pravi:<br /> »Najprej je bila podoba oddaljene, osamljene dežele. Islandija kot osamljen, leden otok. Vseokrog morje, nobene možnosti premika. Potem je bil dvom. Bila so vprašanja o pristnosti posameznika. Vprašanja o sposobnosti pobega, o sposobnosti spremembe. Vprašanja o (ne)zmožnosti delovanja. Hrepenenje. Neizpolnjene želje, nemogoče želje. Sanje, ki se sanjajo zaman. Čakanje, da se stvari izpeljejo same od sebe. Bivanje v odtujenosti. Bivanje v praznini. Praznina posameznikov. Bilo je tudi navdušenje nad čarobnostjo nordijske dežele. Kakor da bi Islandija s svojo nenavadnostjo predstavljala tisti drugi svet, v katerem je mogoče prav vse. Mitologija, sage, pripovedi. Severinov Reykjavik je saga. Izmišljija.«<br /> <br /> ==Dosedanje uprizoritve==<br /> <br /> ''Reykjavik'' je leta 2005 doživel odrsko branje v gledališču Glej, v sezoni 2005/06 pa tudi že odrsko postavitev oz. uprizoritev pod okriljem amaterskega Teatra Frnikula v Škofji Loki. Režiser te uprizoritve je bil Miha Kalan.<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> <br /> * ''Reykjavik'' v angleščino.</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Reykjavik&diff=16630 2007-05-30T16:04:21Z

<p>Petra: /* Interpretacija */</p> <hr /> <div>'''Reykjavik'''<br /> <br /> ==Vsebina==<br /> <br /> ===Prostor in čas===<br /> <br /> Večina dogajanja v besedilu ''Reykjavik'' se odvija v stanovanju, kjer živita Mitja in Viki, v Marininem stanovanju in v prazni skladiščni hali ob železniški progi. Skozi celotno besedilo pa bralec ne dobi informacije o tem, v katero mesto oz. kateri kraj so postavljeni omenjeni prostori. Avtorica drame pove, da mesto res ni točno določeno; lahko gre za katerokoli majhno mesto. Res pa je, da je delo navdahnil Ptuj, oz. en mesec, ki ga je Šilerjeva preživela tam. <br /> <br /> Tako kot kraj tudi čas dogajanja ni nikjer v besedilu točno določen. Iz besedila lahko sklepamo le, da dogajanje poteka pozimi, saj sta večkrat omenjena sneg, mraz ipd.<br /> <br /> ===Osebe===<br /> <br /> '''Severin''' je mlad in na videz bogat fant (ima eleganten plašč, kovček, avto Audi A6 …). Rad pripoveduje o sebi, svojih doživetjih in se ob tem tudi pohvali (dela doktorat, ima svoje podjetje, veliko potuje …). Prijatelji zanj pravijo, da je car in zanimiv »tipček«, vendar misli le nase.<br /> <br /> '''Mitja''' je nekdanji Severinov sostanovalec in prijatelj. Ima dekle Natašo, ki ga zapusti. Je čustven, zato ga to močno prizadene. Severinu in njegovemu pripovedovanju se pogosto smeje in se kdaj pa kdaj tudi ponorčuje.<br /> <br /> '''Viki''' je Mitjin sostanovalec. Nenehno po televiziji gleda šport. Občuduje Severina, osupel je nad njegovim pripovedovanjem, tudi on hrepeni po boljšem življenju. V razmerje se zaplete z Marino.<br /> <br /> '''Marina''' je mlado dekle, ki se spusti v razmerje s Severinom in kasneje tudi z Vikijem. Nad Severinom in »njegovo« Islandijo je navdušena, očarana je nad njegovim načinom življenja, slepo mu verjame.<br /> <br /> ===Dogajanje po naslovljenih enotah===<br /> <br /> '''1. Savo.''' K Mitji in Vikiju ponoči pride Severin (bogat, izobražen). Pripoveduje o sebi in med drugim pove, da živi na Islandiji, v Reykjaviku. Mitja in Viki sta osupla nad njegovim pripovedovanjem (Mitja in Severin sta bila nekoč dobra prijatelja, takrat je klical Severina Savo). Severin bo prenočil pri njiju.<br /> <br /> '''2. Prvi večer.''' Severin ponoči ne more spati; moti ga namreč vonj, ki prihaja iz spodnjega nadstropja, kjer pečejo piščance. Pogovarja se z Vikijem. Zopet mu pripoveduje o Islandiji …<br /> <br /> '''3. Biskvit.''' Mitja in Severin se pogovarjata. Izvemo, da ima Mitja dekle Natašo, Severin pa je na Islandiji poročen. Ker se Severin upira, mu Mitja na silo zbaše v usta kos peciva, ki ga je sam spekel. Severin zato bruha. Ker v stanovanju nimajo mize, Mitja in Viki jesta piščanca kar na tleh in z rokami. Ko to vidi Severin, mu spet postaja slabo, zato pograbi plašč in odide.<br /> <br /> '''4. Neznanka s postaje.''' Marina in Severin sta v njenem stanovanju. On jo je zagledal na postaji in ji kar sledil. Ona mu ponudi prenočišče, a se bo vrnil k Mitji, saj je tam pozabil svoj kovček.<br /> <br /> '''5. Proti jutru.''' Marina in Severin se na železniški postaji predata strastem. Po tem se pogovarjata in on ji pripoveduje o lavi in gejzirih na Islandiji. Ona si želi to videti. Šele sedaj se drug drugemu tudi predstavita.<br /> <br /> '''6. TV.''' Viki in Mitja se pogovarjata; Mitja še ni bil na morju, ne znata si predstavljati, kako je, če si direktor, magister … Mitja je živčen, ker ga je zapustila punca Nataša, zato vrže na tla pepelnik, brcne v TV, prepira se z Vikijem, razmišlja o sebi in ugotovi, da je nič.<br /> <br /> '''7. Rdeča razpoka.''' Severin (v Mitjinem stanovanju) Marini za spomin nanj podari prstan, ki ga nosi v žepu. Pripoveduje ji, kako je nekega dne stal na odprtem ognjeniku z rdečo razpoko, ki bi vsak čas lahko izbruhnila. Ona ga poljublja, objema, odideta v sobo. Domov se vrne Mitja, stoji pred vrati sobe, na tla spusti rdečo kroglo za biljard in jo zakotali skozi priprta vrata.<br /> <br /> '''8. Prebujanje v spanec.''' Mitja in Marina se pogovarjata. On misli, da je Marina Severinova žena in da je prišla za njim (zmede ga tudi prstan, ki ga ima Marina na roki). Presenečen je, ko sliši, da Marina govori slovensko. Mitja se s Severinom spusti v pogovor o preteklosti, ko sta imela skupaj biljardni klub. Mitja je še vedno zelo razburjen zaradi Nataše. Da bi si odpočil, mu Severin na silo da apaurin.<br /> <br /> '''9. Saga o Ingólforju Arnarsonu.''' Vsi so zbrani pri zajtrku. Viki pripoveduje, kako je pri Igorju gledal dober film. Severin pravi, da pri njih na Islandiji temu rečejo »sage« in da oni poznajo veliko takšnih zgodb. Severin po tleh zakotali rdečo kroglo in začne pripovedovati sago o Ingólforju Arnarsonu. Temu se vsi smejejo. Mitja je še vedno zelo utrujen in bled, a noče iti v posteljo, dokler Severin ne zaključi svoje zgodbe.<br /> <br /> '''10. Glej me.''' Viki in Marina občudujeta Severinov mobitel. Tudi Viki je do sedaj mislil, da je Marina prišla s Severinom z Islandije. Ona mu pove, da to ne drži, da pa ji je obljubil, da jo bo peljal tja. Viki in Marina se objameta in se predata strastem. Ko ju vidi Severin, obstane in zdrsi na tla. Mitja se sedaj že bolje počuti, prizoru se smeje, Severinu pa očita, da ne zna ravnati z ženskami, ampak zna samo pripovedovati sage, pisati doktorat ipd. <br /> <br /> '''11. Prstan v snegu.''' Viki in Marina se pogovarjata, zbadata. Marina hoče oditi, on ji brani. Med prerivanjem ji skozi okno v sneg odleti prstan, ki ji ga je podaril Severin. Ne najdeta ga. Ona naglo odide, on steče za njo.<br /> <br /> '''12. Severin.''' Mitja in Severin sta v hali ob železniški progi. Odgrneta mizo za biljard. Mitja pravi, da imata otvoritev svojega biljardnega kluba. Na otvoritev je bilo povabljenih veliko ljudi, a ni nihče prišel. Na mizo vržeta svojo edino, tj. rdečo kroglo. Mitja hoče igrati, kot so to počeli nekdaj, Severin pa noče in vztraja, da se bo vrnil na Islandijo. Mitji pripoveduje o tem, kako se je takrat po razpadu njunega biljardnega kluba pripravljal na odhod na Islandijo, a tega ni izvedel … sedaj to res namerava. Prideta še Viki in Marina, saj je ona hotela videti Severina. Toda njega ni več tu. Pogovarjajo se o njem. Ne vedo, kje je ta sever, o katerem je govoril Severin. Ugotovijo, da je za njih vsekakor predaleč in jim ni dosegljiv.<br /> <br /> ===Jezik===<br /> <br /> Jezik drame je zanimiv in raznolik. Prisoten je mladostniški sleng (on je car), pogovorni jezik (štacuna, dol se dati) ter vulgarizmi (odjebi, zajebati, izgledaš zjebano, dol mi visi, jebi se, kreten, drži gobec). Ena izmed dramskih oseb (Severin) spregovori nekaj besed v islandskem jeziku. Na to opozori v opombi ne začetku dramskega besedila že sama avtorica in pojasni, da prevod ni zapisan, saj je zvok pomembnejši od pomena.<br /> <br /> ==Nastanek drame==<br /> <br /> Avtorica ''Reykjavika'' pravi, da se je drama spisala hitro, ideja pa se je porajala več mesecev. Prva različica dramskega besedila je kasneje v Londonu, kjer se je udeležila mednarodne rezidence za mlade dramatike gledališča Royal Court Theatre, doživela nekaj sprememb. Poleti 2003 je sledil razmislek o predzgodbi, krajšanje, dodajanje akcije. Ponovno pisanje ''Reykjavika'' se je dogajalo tudi v samem Reykjaviku. Martina Šiler je namreč obiskala Islandijo in tam pisala na prenosni računalnik islandskih prijateljev. Osnovna zgodba ter odnosi med osebami pa so ostali vseskozi nespremenjeni.<br /> <br /> ==Interpretacija==<br /> »Raziskujem interakcije med ljudmi, preko njih želim ujeti odsev sodobnega sveta.« Tako pravi Martina Šiler o svojem opusu. Zgornjo trditev potrjuje tudi besedilo ''Reykjavik'', kjer se preko zgodbe odkrivajo in kažejo različni, večinoma ne idealni odnosi med ljudmi.<br /> Primer za slabe ali celo nečloveške odnose je razmerje med Mitjo in Severinom; Mitja namreč Severinu na silo zbaše v usta pecivo, nekoliko kasneje pa Severin od Mitje zahteva, da poje tablete, s čimer avtorica nazorno prikaže razčlovečenost, izpraznjenost, hlad v človeških odnosih. Podoben je tudi odnos med Marino in Severinom, ki se drug drugemu predstavita šele po tem, ko sta se že skupaj predala strastem in sta se intimneje že spoznala. Kot pravi Martina Šiler, gre tu za »vprašanje o (ne)zmožnosti delovanja«. Dramske osebe namreč na trenutke dajejo vtis, kot da ne vedo, kako se je treba v nastali situaciji obnašati. Če se še nekoliko navežem na zgodbo drame, želim izpostaviti dogodek, ko Marina Vikiju nenehno prigovarja: »Glej me, samo glej me. Lepa sem. Povej mi, lepa sem. To mi govori.« Tu je ponazorjeno hrepenenje, o katerem govori tudi avtorica drame. Živimo namreč v svetu, ko vsak misli le nase, ljudem primanjkuje pozornosti, ljubezni, človeške topline. Kljub vsemu ljudje brez tega ne moremo živeti, čeprav si včasih tega ne priznamo. <br /> V življenju se nenehno dogaja, da se ljudje primerjamo z drugimi, z njimi pogosto nehote tekmujemo, drugi se nam zdijo imenitnejši ipd. To se kaže tudi v ''Reykjaviku''; junaki občudujejo to, kar jim pripoveduje Severin. Osupli so in želijo si, da bi tudi oni imeli doktorat, dobro službo, avto … Hrepenijo po boljšem življenju, počutijo se manj vredne od ostalih ljudi, Mitja tako ugotavlja: »Vsi imajo talente. Vsi grejo, vsi nekam pridejo, vsi nekaj so. Jaz nimam nič. Nisem nič. Zmeraj nič.« V takšnem položaju se pogosto znajdemo v sodobnem svetu naglice, materializma in tekmovalnosti. Tako kot Mitja v ''Reykjaviku'' tudi mi nimamo upanja, smo vdani v usodo, prepričani smo, da imajo možnosti za boljše življenje samo nekateri. V obravnavanem besedilu si je samo Severin lahko našel neko začasno rešitev, upanje na boljše čase, in sicer tako, da si je izmislil svojo Islandijo in Reykjavik. Ostali junaki tega niso zmožni, lepše življenje ostaja za njih neizpolnjena želja – za njih je Reykjavik predaleč.<br /> Avtorica Martina Šiler o bistvu oz. ideji svojega besedila pravi:<br /> »Najprej je bila podoba oddaljene, osamljene dežele. Islandija kot osamljen, leden otok. Vseokrog morje, nobene možnosti premika. Potem je bil dvom. Bila so vprašanja o pristnosti posameznika. Vprašanja o sposobnosti pobega, o sposobnosti spremembe. Vprašanja o (ne)zmožnosti delovanja. Hrepenenje. Neizpolnjene želje, nemogoče želje. Sanje, ki se sanjajo zaman. Čakanje, da se stvari izpeljejo same od sebe. Bivanje v odtujenosti. Bivanje v praznini. Praznina posameznikov. Bilo je tudi navdušenje nad čarobnostjo nordijske dežele. Kakor da bi Islandija s svojo nenavadnostjo predstavljala tisti drugi svet, v katerem je mogoče prav vse. Mitologija, sage, pripovedi. Severinov Reykjavik je saga. Izmišljija.«<br /> <br /> ==Dosedanje uprizoritve==<br /> <br /> ''Reykjavik'' je leta 2005 doživel odrsko branje v gledališču Glej, v sezoni 2005/06 pa tudi že odrsko postavitev oz. uprizoritev pod okriljem amaterskega Teatra Frnikula v Škofji Loki. Režiser te uprizoritve je bil Miha Kalan.<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> <br /> * ''Reykjavik'' v angleščino.</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Martina_%C5%A0iler&diff=9739 2007-05-30T16:00:48Z

<p>Petra: /* Značilnosti */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:martinas.jpg|300 px|Martina Šiler, foto:]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Šiler, Martina]]<br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji ''Mentor'' izšel njen prvenec ''Variacija Godota''. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo ''Pikado'' razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. ''Pikado'' je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro ''Kletfashion''. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo ''Reykjavik''. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil ''Reykjavík'' nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je ''Reykjavik'' doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je ''Reykjavik'' izšel v reviji ''Dialogi'', prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler ''Severna pravljica''. Martina Šiler je občasno pisala za revijo ''Maska'', v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega jo zanima sodobna kultura, rada ima tudi zgodovino, naravo in potovanja.<br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi dram===<br /> *2006 ''[[Severna pravljica]]''<br /> *2002 ''[[Reykjavik]]''<br /> *2000 ''[[Pikado]]''<br /> *1997 ''[[Variacija Godota]]''<br /> <br /> ===Celotna besedila===<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik.doc|Reykjavik}}<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik_eng.doc|Reykjavik_eng}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *2001 ''Kletfashion'', radio Študent, Ljubljana<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> * ''Reykjavik'' v angleški jezik<br /> <br /> ==Značilnosti==<br /> Martina Šiler v svojem opusu pogosto raziskuje interakcije med ljudmi. Po njenem osebnem prepričanju v drobnih odnosih odsevajo večji družbeni dogodki, čeprav slednjega na prvi pogled ne moremo zaznati. Tako gre med drugim tudi v ''Reykjaviku'' za prikaz medosebnih odnosov v sodobnem svetu. Odnosom med ljudmi pa se je Šilerjeva posvetila tudi v zadnjem dramskem besedilu ''Severna pravljica''. Sama avtorica o tem besedilu pravi: »Tisto, kar da občutek, da v bojnem polju neresnic, prikrivanj in lastnega slepljenja še obstaja nekaj močnejšega, je prav odnos med glavnima dramskima osebama. Njuna ljubezen je, protislovno, ob koncu najbolj iskrena. Ostane kakor zadnja, prečiščena resnica, ostane kakor edino resnično dejstvo Severna pravljica. Dejstvo, ki pa je samo po sebi nemogoče.« V omenjenem besedilu so torej prisotni motiv ljubezni na eni strani ter motiv dvoma, motiv neresnic, prikrivanja na drugi strani. O (ne)zmožnostih medsebojne komunikacije »priča« tudi dramsko besedilo ''Pikado'', kjer so med drugim prisotni motivi kot npr. droge, psihične težave ipd. ''Pikado'' je niz navidez nepovezanih prizorov iz vsakdanjega življenja, le-te pa povezuje motiv preprostega rekvizita – pikada. V besedilih Martine Šiler je zanimiv jezik; prepletajo se namreč različne zvrsti jezika (sleng, krajevni govori, vulgarizmi), besedila vsebujejo tudi tujejezične izraze (npr. islandski jezik v ''Reykjaviku'', angleški izrazi v ''Pikadu'' …). Dramska besedila vsebujejo ponekod tudi precej dolge monologe. Pri ustvarjanju dramskega besedila in pri dramatiki nasploh so v središču zanimanja Martine Šiler predvsem struktura dialoga, jezik dramskih oseb, funkcija in gradnja monologa, vsebinsko pa, kot že rečeno, medsebojni odnosi, razgibane in mestoma nenavadne, tudi absurdne situacije.<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2003 Nominacija za Grumovo nagrado<br /> *2002 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> *2001 Nagrada na natečaju za radijsko igro, radio Študent Ljubljana<br /> *2000 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> <br /> ===Drame===<br /> <br /> * '''Variacija Godota''' (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah). ''Mentor''. Letn. 18, št. 5/6 (1997). Str. 110–111. <br /> * '''Pikado'''. ''Mlada dramatika'' (2000). Str. 114–143. <br /> * '''Reykjavik'''. ''Dialogi''. Letn. 42, št. 7/8 (2006). Str. 73–110.<br /> <br /> ===Članki===<br /> <br /> * '''Urbani spleen : britanska dramatika krvi in sperme'''. ''Maska''. Letn. 16, št. 5-6 (2001). Str. 24–29.<br /> * '''Portal začasne avtonomne cone'''. ''Maska''. Letn. 16, št. 1/2 (2001). Str. 51–53. <br /> * '''Eksplozija balkanskega spomina'''. ''Maska''. Letn. 9, št. 3/4 (2001). Str. 57–58.<br /> * '''Do identitete skozi dramsko formo: pogovor z Marinko Poštrak, umetniško voditeljico Prešernovega gledališča Kranj'''. ''Maska''. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 92–93.<br /> * '''Krog bo treba zavrteti večkrat: intervju s Samom M. Strelcem, umetniškim vodjo Gledališča Ptuj'''. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 98–99.<br /> * '''Nasprotja'''. ''Maska''. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 107–108.<br /> * '''Ob 4.48, ko rastejo narcise'''. ''Maska''. Letn. 17, št. 1/2 (2002). Str. 91–93.<br /> * '''Mlade dramske zgodbe iz Velike Britanije'''. ''Gledališki list Drame SNG Maribor''. Št. 8 (2000/01). Str. 7–17.<br /> * '''Spomin srednjega veka = The memory of the middle ages'''. ''Maska''. Letn. 18, št. 1/2, 78/79 (2003). Str. 63–66, 126–128.<br /> * '''Ljubi me in me ubij'''. ''Gledališki list SNG. Drama''. Letn. 81, št. 3 (2001/02). Str. 15–18.<br /> * '''Somračno potovanje k izginotju'''. ''Gledališki list SNG. Drama''. Letn. 81, št. 15 (2001/02). Str. 20–22.<br /> * '''Mitologija sodobne ljubezni in smrti'''. ''Gledališki list SNG. Drama''. Letn. 82, št. 1 (2002/03). Str. 14–15.<br /> * '''London, Leenane'''. ''Gledališki list gledališča Koper''. (2001/02).<br /> * '''Onkraj severa besed'''. ''Gledališki list SNG. Drama''. Letn. 82, št. 9 (2002/03). Str. 6–8.<br /> <br /> ==Literatura==<br /> <br /> * Slavko Podbrežnik: Martina Šiler ponovno nagrajena : zaključil se je drugi natečaj Mlade dramatike Gledališča Ptuj. ''Večer'' 58/277 (2002). Str. 9.<br /> * N. N.: Martina Šiler ... ''Gledališki list Gledališča Ptuj'', št. 2 (2001/02). Str. 2.<br /> * Dušan Šarotar (ur.): ''Mlada dramatika''. Ljubljana: Študentska založba, 2000.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [[Priimek ime:=Šiler, Martina| ]]</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Pikado&diff=12396 2007-05-28T12:05:24Z

<p>Petra: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Dramatika|Pikado]]<br /> [[Kategorija:Drame|Pikado]]<br /> <br /> :Avtor: [[Martina Šiler]]<br /> :Leto nastanka: 2000<br /> :Žanr: <br /> :Krstna uprizoritev: 15. 3. 2002, r. [[Andreja Kovač]], [[Gledališče Ptuj]]<br /> :Dostopnost besedila: <br /> :Število moških vlog:<br /> :Število ženskih vlog:<br /> <br /> ==Vsebina==<br /> ===prostor in čas===<br /> ===osebe===<br /> ===dogajanje po dejanjih===<br /> ==Nastanek drame==<br /> ==Interpretacije besedila==<br /> ==Dosedanje uprizoritve==<br /> *2002 Gledališče Ptuj, r. Anreja Kovač (krstna)<br /> ==Knjižne izdaje==<br /> ==Prevodi v tuje jezike==</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Martina_%C5%A0iler&diff=9738 2007-05-28T06:46:22Z

<p>Petra: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:martinas.jpg|300 px|Martina Šiler, foto:]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Šiler, Martina]]<br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji ''Mentor'' izšel njen prvenec ''Variacija Godota''. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo ''Pikado'' razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. ''Pikado'' je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro ''Kletfashion''. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo ''Reykjavik''. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil ''Reykjavík'' nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je ''Reykjavik'' doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je ''Reykjavik'' izšel v reviji ''Dialogi'', prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler ''Severna pravljica''. Martina Šiler je občasno pisala za revijo ''Maska'', v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega jo zanima sodobna kultura, rada ima tudi zgodovino, naravo in potovanja.<br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi dram===<br /> *2006 ''[[Severna pravljica]]''<br /> *2002 ''[[Reykjavik]]''<br /> *2000 ''[[Pikado]]''<br /> *1997 ''[[Variacija Godota]]''<br /> <br /> ===Celotna besedila===<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik.doc|Reykjavik}}<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik_eng.doc|Reykjavik_eng}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *2001 ''Kletfashion'', radio Študent, Ljubljana<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> * ''Reykjavik'' v angleški jezik<br /> <br /> ==Značilnosti==<br /> Martina Šiler v svojem opusu pogosto raziskuje interakcije med ljudmi. Po njenem osebnem prepričanju se v drobnih odnosih odsevajo večji družbeni dogodki, čeprav slednjega na prvi pogled ne moremo zaznati. Tako gre med drugim tudi v ''Reykjaviku'' za prikaz človeških medosebnih odnosov v sodobnem svetu. Odnosom med ljudmi pa se je Šilerjeva posvetila tudi v zadnjem dramskem besedilu ''Severna pravljica''. Sama avtorica o tem besedilu pravi, da le-ta razpira svet prikrivanja, svet dvoma, svet negotovega jezika, svet onemogočenega pobega. Tisto, kar da občutek, da v bojnem polju neresnic, prikrivanj in lastnega slepljenja še obstaja nekaj močnejšega, je prav odnos med glavnima dramskima osebama. »Njuna ljubezen je, protislovno, ob koncu najbolj iskrena. Ostane kakor zadnja, prečiščena resnica, ostane kakor edino resnično dejstvo Severna pravljica. Dejstvo, ki pa je samo po sebi nemogoče.« V besedilih Martine Šiler je zanimiv jezik; prepletajo se namreč različne zvrsti jezika (sleng, krajevni govori, vulgarizmi), besedila vsebujejo tudi tujejezične izraze (npr. islandski jezik v ''Reykjaviku'', angleški izrazi v ''Pikadu'' …). Dramska besedila vsebujejo ponekod tudi precej dolge monologe. Pri ustvarjanju dramskega besedila in pri dramatiki nasploh so v središču zanimanja Martine Šiler predvsem struktura dialoga, jezik dramskih oseb, funkcija in gradnja monologa, vsebinsko pa, kot že rečeno, medsebojni odnosi, razgibane in mestoma nenavadne, tudi absurdne situacije.<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2003 Nominacija za Grumovo nagrado<br /> *2002 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> *2001 Nagrada na natečaju za radijsko igro, radio Študent Ljubljana<br /> *2000 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> <br /> ===Drame===<br /> <br /> * '''Variacija Godota''' (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah). ''Mentor''. Letn. 18, št. 5/6 (1997). Str. 110–111. <br /> * '''Pikado'''. ''Mlada dramatika'' (2000). Str. 114–143. <br /> * '''Reykjavik'''. ''Dialogi''. Letn. 42, št. 7/8 (2006). Str. 73–110.<br /> <br /> ===Članki===<br /> <br /> * '''Urbani spleen : britanska dramatika krvi in sperme'''. ''Maska''. Letn. 16, št. 5-6 (2001). Str. 24–29.<br /> * '''Portal začasne avtonomne cone'''. ''Maska''. Letn. 16, št. 1/2 (2001). Str. 51–53. <br /> * '''Eksplozija balkanskega spomina'''. ''Maska''. Letn. 9, št. 3/4 (2001). Str. 57–58.<br /> * '''Do identitete skozi dramsko formo: pogovor z Marinko Poštrak, umetniško voditeljico Prešernovega gledališča Kranj'''. ''Maska''. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 92–93.<br /> * '''Krog bo treba zavrteti večkrat: intervju s Samom M. Strelcem, umetniškim vodjo Gledališča Ptuj'''. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 98–99.<br /> * '''Nasprotja'''. ''Maska''. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 107–108.<br /> * '''Ob 4.48, ko rastejo narcise'''. ''Maska''. Letn. 17, št. 1/2 (2002). Str. 91–93.<br /> * '''Mlade dramske zgodbe iz Velike Britanije'''. ''Gledališki list Drame SNG Maribor''. Št. 8 (2000/01). Str. 7–17.<br /> * '''Spomin srednjega veka = The memory of the middle ages'''. ''Maska''. Letn. 18, št. 1/2, 78/79 (2003). Str. 63–66, 126–128.<br /> * '''Ljubi me in me ubij'''. ''Gledališki list SNG. Drama''. Letn. 81, št. 3 (2001/02). Str. 15–18.<br /> * '''Somračno potovanje k izginotju'''. ''Gledališki list SNG. Drama''. Letn. 81, št. 15 (2001/02). Str. 20–22.<br /> * '''Mitologija sodobne ljubezni in smrti'''. ''Gledališki list SNG. Drama''. Letn. 82, št. 1 (2002/03). Str. 14–15.<br /> * '''London, Leenane'''. ''Gledališki list gledališča Koper''. (2001/02).<br /> * '''Onkraj severa besed'''. ''Gledališki list SNG. Drama''. Letn. 82, št. 9 (2002/03). Str. 6–8.<br /> <br /> ==Literatura==<br /> <br /> * Slavko Podbrežnik: Martina Šiler ponovno nagrajena : zaključil se je drugi natečaj Mlade dramatike Gledališča Ptuj. ''Večer'' 58/277 (2002). Str. 9.<br /> * N. N.: Martina Šiler ... ''Gledališki list Gledališča Ptuj'', št. 2 (2001/02). Str. 2.<br /> * Dušan Šarotar (ur.): ''Mlada dramatika''. Ljubljana: Študentska založba, 2000.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [[Priimek ime:=Šiler, Martina| ]]</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Martina_%C5%A0iler&diff=9737 2007-05-19T10:06:46Z

<p>Petra: /* Bibliografija */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:martinas.jpg|300 px|Martina Šiler, foto:]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Šiler, Martina]]<br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji ''Mentor'' izšel njen prvenec ''Variacija Godota''. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo ''Pikado'' razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. ''Pikado'' je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro ''Kletfashion''. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo ''Reykjavik''. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil ''Reykjavík'' nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je ''Reykjavik'' doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je ''Reykjavik'' izšel v reviji ''Dialogi'', prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler ''Severna pravljica''. Martina Šiler je občasno pisala za revijo ''Maska'', v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega se poljudno zanima tudi za vesolje in astronavtiko, rada ima tudi zgodovino in potovanja v stara mesta.<br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi dram===<br /> *2006 ''[[Severna pravljica]]''<br /> *2002 ''[[Reykjavik]]''<br /> *2000 ''[[Pikado]]''<br /> *1997 ''[[Variacija Godota]]''<br /> <br /> ===Celotna besedila===<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik.doc|Reykjavik}}<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik_eng.doc|Reykjavik_eng}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *2001 ''Kletfashion'', radio Študent, Ljubljana<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> * ''Reykjavik'' v angleški jezik<br /> <br /> ==Značilnosti==<br /> Martina Šiler v svojem opusu pogosto raziskuje interakcije med ljudmi. Po njenem osebnem prepričanju se v drobnih odnosih odsevajo večji družbeni dogodki, čeprav slednjega na prvi pogled ne moremo zaznati. Tako gre med drugim tudi v ''Reykjaviku'' za prikaz človeških medosebnih odnosov v sodobnem svetu. Odnosom med ljudmi pa se je Šilerjeva posvetila tudi v zadnjem dramskem besedilu ''Severna pravljica''. Sama avtorica o tem besedilu pravi, da le-ta razpira svet prikrivanja, svet dvoma, svet negotovega jezika, svet onemogočenega pobega. Tisto, kar da občutek, da v bojnem polju neresnic, prikrivanj in lastnega slepljenja še obstaja nekaj močnejšega, je prav odnos med glavnima dramskima osebama. »Njuna ljubezen je, protislovno, ob koncu najbolj iskrena. Ostane kakor zadnja, prečiščena resnica, ostane kakor edino resnično dejstvo Severna pravljica. Dejstvo, ki pa je samo po sebi nemogoče.« V besedilih Martine Šiler je zanimiv jezik; prepletajo se namreč različne zvrsti jezika (sleng, krajevni govori, vulgarizmi), besedila vsebujejo tudi tujejezične izraze (npr. islandski jezik v ''Reykjaviku'', angleški izrazi v ''Pikadu'' …). Dramska besedila vsebujejo ponekod tudi precej dolge monologe. Pri ustvarjanju dramskega besedila in pri dramatiki nasploh so v središču zanimanja Martine Šiler predvsem struktura dialoga, jezik dramskih oseb, funkcija in gradnja monologa, vsebinsko pa, kot že rečeno, medsebojni odnosi, razgibane in mestoma nenavadne, tudi absurdne situacije.<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2003 Nominacija za Grumovo nagrado<br /> *2002 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> *2001 Nagrada na natečaju za radijsko igro, radio Študent Ljubljana<br /> *2000 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> <br /> ===Drame===<br /> <br /> * '''Variacija Godota''' (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah). ''Mentor''. Letn. 18, št. 5/6 (1997). Str. 110–111. <br /> * '''Pikado'''. ''Mlada dramatika'' (2000). Str. 114–143. <br /> * '''Reykjavik'''. ''Dialogi''. Letn. 42, št. 7/8 (2006). Str. 73–110.<br /> <br /> ===Članki===<br /> <br /> * '''Urbani spleen : britanska dramatika krvi in sperme'''. ''Maska''. Letn. 16, št. 5-6 (2001). Str. 24–29.<br /> * '''Portal začasne avtonomne cone'''. ''Maska''. Letn. 16, št. 1/2 (2001). Str. 51–53. <br /> * '''Eksplozija balkanskega spomina'''. ''Maska''. Letn. 9, št. 3/4 (2001). Str. 57–58.<br /> * '''Do identitete skozi dramsko formo: pogovor z Marinko Poštrak, umetniško voditeljico Prešernovega gledališča Kranj'''. ''Maska''. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 92–93.<br /> * '''Krog bo treba zavrteti večkrat: intervju s Samom M. Strelcem, umetniškim vodjo Gledališča Ptuj'''. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 98–99.<br /> * '''Nasprotja'''. ''Maska''. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 107–108.<br /> * '''Ob 4.48, ko rastejo narcise'''. ''Maska''. Letn. 17, št. 1/2 (2002). Str. 91–93.<br /> * '''Mlade dramske zgodbe iz Velike Britanije'''. ''Gledališki list Drame SNG Maribor''. Št. 8 (2000/01). Str. 7–17.<br /> * '''Spomin srednjega veka = The memory of the middle ages'''. ''Maska''. Letn. 18, št. 1/2, 78/79 (2003). Str. 63–66, 126–128.<br /> * '''Ljubi me in me ubij'''. ''Gledališki list SNG. Drama''. Letn. 81, št. 3 (2001/02). Str. 15–18.<br /> * '''Somračno potovanje k izginotju'''. ''Gledališki list SNG. Drama''. Letn. 81, št. 15 (2001/02). Str. 20–22.<br /> * '''Mitologija sodobne ljubezni in smrti'''. ''Gledališki list SNG. Drama''. Letn. 82, št. 1 (2002/03). Str. 14–15.<br /> * '''London, Leenane'''. ''Gledališki list gledališča Koper''. (2001/02).<br /> * '''Onkraj severa besed'''. ''Gledališki list SNG. Drama''. Letn. 82, št. 9 (2002/03). Str. 6–8.<br /> <br /> ==Literatura==<br /> <br /> * Slavko Podbrežnik: Martina Šiler ponovno nagrajena : zaključil se je drugi natečaj Mlade dramatike Gledališča Ptuj. ''Večer'' 58/277 (2002). Str. 9.<br /> * N. N.: Martina Šiler ... ''Gledališki list Gledališča Ptuj'', št. 2 (2001/02). Str. 2.<br /> * Dušan Šarotar (ur.): ''Mlada dramatika''. Ljubljana: Študentska založba, 2000.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [[Priimek ime:=Šiler, Martina| ]]</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Martina_%C5%A0iler&diff=9736 2007-05-19T10:04:44Z

<p>Petra: /* Značilnosti */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:martinas.jpg|300 px|Martina Šiler, foto:]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Šiler, Martina]]<br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji ''Mentor'' izšel njen prvenec ''Variacija Godota''. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo ''Pikado'' razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. ''Pikado'' je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro ''Kletfashion''. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo ''Reykjavik''. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil ''Reykjavík'' nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je ''Reykjavik'' doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je ''Reykjavik'' izšel v reviji ''Dialogi'', prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler ''Severna pravljica''. Martina Šiler je občasno pisala za revijo ''Maska'', v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega se poljudno zanima tudi za vesolje in astronavtiko, rada ima tudi zgodovino in potovanja v stara mesta.<br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi dram===<br /> *2006 ''[[Severna pravljica]]''<br /> *2002 ''[[Reykjavik]]''<br /> *2000 ''[[Pikado]]''<br /> *1997 ''[[Variacija Godota]]''<br /> <br /> ===Celotna besedila===<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik.doc|Reykjavik}}<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik_eng.doc|Reykjavik_eng}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *2001 ''Kletfashion'', radio Študent, Ljubljana<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> * ''Reykjavik'' v angleški jezik<br /> <br /> ==Značilnosti==<br /> Martina Šiler v svojem opusu pogosto raziskuje interakcije med ljudmi. Po njenem osebnem prepričanju se v drobnih odnosih odsevajo večji družbeni dogodki, čeprav slednjega na prvi pogled ne moremo zaznati. Tako gre med drugim tudi v ''Reykjaviku'' za prikaz človeških medosebnih odnosov v sodobnem svetu. Odnosom med ljudmi pa se je Šilerjeva posvetila tudi v zadnjem dramskem besedilu ''Severna pravljica''. Sama avtorica o tem besedilu pravi, da le-ta razpira svet prikrivanja, svet dvoma, svet negotovega jezika, svet onemogočenega pobega. Tisto, kar da občutek, da v bojnem polju neresnic, prikrivanj in lastnega slepljenja še obstaja nekaj močnejšega, je prav odnos med glavnima dramskima osebama. »Njuna ljubezen je, protislovno, ob koncu najbolj iskrena. Ostane kakor zadnja, prečiščena resnica, ostane kakor edino resnično dejstvo Severna pravljica. Dejstvo, ki pa je samo po sebi nemogoče.« V besedilih Martine Šiler je zanimiv jezik; prepletajo se namreč različne zvrsti jezika (sleng, krajevni govori, vulgarizmi), besedila vsebujejo tudi tujejezične izraze (npr. islandski jezik v ''Reykjaviku'', angleški izrazi v ''Pikadu'' …). Dramska besedila vsebujejo ponekod tudi precej dolge monologe. Pri ustvarjanju dramskega besedila in pri dramatiki nasploh so v središču zanimanja Martine Šiler predvsem struktura dialoga, jezik dramskih oseb, funkcija in gradnja monologa, vsebinsko pa, kot že rečeno, medsebojni odnosi, razgibane in mestoma nenavadne, tudi absurdne situacije.<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2003 Nominacija za Grumovo nagrado<br /> *2002 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> *2001 Nagrada na natečaju za radijsko igro, radio Študent Ljubljana<br /> *2000 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> <br /> ===Drame===<br /> <br /> * '''Variacija Godota''' (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah). Mentor. Letn. 18, št. 5/6 (1997). Str. 110–111. <br /> * '''Pikado'''. Mlada dramatika (2000). Str. 114–143. <br /> * '''Reykjavik'''. Dialogi. Letn. 42, št. 7/8 (2006). Str. 73–110.<br /> <br /> ===Članki===<br /> <br /> * '''Urbani spleen : britanska dramatika krvi in sperme'''. Maska. Letn. 16, št. 5-6 (2001). Str. 24–29.<br /> * '''Portal začasne avtonomne cone'''. Maska. Letn. 16, št. 1/2 (2001). Str. 51–53. <br /> * '''Eksplozija balkanskega spomina'''. Maska. Letn. 9, št. 3/4 (2001). Str. 57–58.<br /> * '''Do identitete skozi dramsko formo: pogovor z Marinko Poštrak, umetniško voditeljico Prešernovega gledališča Kranj'''. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 92–93.<br /> * '''Krog bo treba zavrteti večkrat: intervju s Samom M. Strelcem, umetniškim vodjo Gledališča Ptuj'''. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 98–99.<br /> * '''Nasprotja'''. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 107–108.<br /> * '''Ob 4.48, ko rastejo narcise'''. Maska. Letn. 17, št. 1/2 (2002). Str. 91–93.<br /> * '''Mlade dramske zgodbe iz Velike Britanije'''. Gledališki list Drame SNG Maribor. Št. 8 (2000/01). Str. 7–17.<br /> * '''Spomin srednjega veka = The memory of the middle ages'''. Maska. Letn. 18, št. 1/2, 78/79 (2003). Str. 63–66, 126–128.<br /> * '''Ljubi me in me ubij'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 3 (2001/02). Str. 15–18.<br /> * '''Somračno potovanje k izginotju'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 15 (2001/02). Str. 20–22.<br /> * '''Mitologija sodobne ljubezni in smrti'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 1 (2002/03). Str. 14–15.<br /> * '''London, Leenane'''. Gledališki list gledališča Koper. (2001/02).<br /> * '''Onkraj severa besed'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 9 (2002/03). Str. 6–8.<br /> <br /> ==Literatura==<br /> <br /> * Slavko Podbrežnik: Martina Šiler ponovno nagrajena : zaključil se je drugi natečaj Mlade dramatike Gledališča Ptuj. ''Večer'' 58/277 (2002). Str. 9.<br /> * N. N.: Martina Šiler ... ''Gledališki list Gledališča Ptuj'', št. 2 (2001/02). Str. 2.<br /> * Dušan Šarotar (ur.): ''Mlada dramatika''. Ljubljana: Študentska založba, 2000.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [[Priimek ime:=Šiler, Martina| ]]</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Martina_%C5%A0iler&diff=9735 2007-05-19T10:03:40Z

<p>Petra: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:martinas.jpg|300 px|Martina Šiler, foto:]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Šiler, Martina]]<br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji ''Mentor'' izšel njen prvenec ''Variacija Godota''. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo ''Pikado'' razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. ''Pikado'' je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro ''Kletfashion''. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo ''Reykjavik''. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil ''Reykjavík'' nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je ''Reykjavik'' doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je ''Reykjavik'' izšel v reviji ''Dialogi'', prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler ''Severna pravljica''. Martina Šiler je občasno pisala za revijo ''Maska'', v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega se poljudno zanima tudi za vesolje in astronavtiko, rada ima tudi zgodovino in potovanja v stara mesta.<br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi dram===<br /> *2006 ''[[Severna pravljica]]''<br /> *2002 ''[[Reykjavik]]''<br /> *2000 ''[[Pikado]]''<br /> *1997 ''[[Variacija Godota]]''<br /> <br /> ===Celotna besedila===<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik.doc|Reykjavik}}<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik_eng.doc|Reykjavik_eng}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *2001 ''Kletfashion'', radio Študent, Ljubljana<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> * ''Reykjavik'' v angleški jezik<br /> <br /> ==Značilnosti==<br /> Martina Šiler v svojem opusu pogosto raziskuje interakcije med ljudmi. Po njenem osebnem prepričanju se v drobnih odnosih odsevajo večji družbeni dogodki, čeprav slednjega na prvi pogled ne moremo zaznati. Tako gre med drugim tudi v Reykjaviku za prikaz človeških medosebnih odnosov v sodobnem svetu. Odnosom med ljudmi pa se je Šilerjeva posvetila tudi v zadnjem dramskem besedilu Severna pravljica. Sama avtorica o tem besedilu pravi, da le-ta razpira svet prikrivanja, svet dvoma, svet negotovega jezika, svet onemogočenega pobega. Tisto, kar da občutek, da v bojnem polju neresnic, prikrivanj in lastnega slepljenja še obstaja nekaj močnejšega, je prav odnos med glavnima dramskima osebama. »Njuna ljubezen je, protislovno, ob koncu najbolj iskrena. Ostane kakor zadnja, prečiščena resnica, ostane kakor edino resnično dejstvo Severna pravljica. Dejstvo, ki pa je samo po sebi nemogoče.« V besedilih Martine Šiler je zanimiv jezik; prepletajo se namreč različne zvrsti jezika (sleng, krajevni govori, vulgarizmi), besedila vsebujejo tudi tujejezične izraze (npr. islandski jezik v Reykjaviku, angleški izrazi v Pikadu …). Dramska besedila vsebujejo ponekod tudi precej dolge monologe. Pri ustvarjanju dramskega besedila in pri dramatiki nasploh so v središču zanimanja Martine Šiler predvsem struktura dialoga, jezik dramskih oseb, funkcija in gradnja monologa, vsebinsko pa, kot že rečeno, medsebojni odnosi, razgibane in mestoma nenavadne, tudi absurdne situacije.<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2003 Nominacija za Grumovo nagrado<br /> *2002 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> *2001 Nagrada na natečaju za radijsko igro, radio Študent Ljubljana<br /> *2000 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> <br /> ===Drame===<br /> <br /> * '''Variacija Godota''' (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah). Mentor. Letn. 18, št. 5/6 (1997). Str. 110–111. <br /> * '''Pikado'''. Mlada dramatika (2000). Str. 114–143. <br /> * '''Reykjavik'''. Dialogi. Letn. 42, št. 7/8 (2006). Str. 73–110.<br /> <br /> ===Članki===<br /> <br /> * '''Urbani spleen : britanska dramatika krvi in sperme'''. Maska. Letn. 16, št. 5-6 (2001). Str. 24–29.<br /> * '''Portal začasne avtonomne cone'''. Maska. Letn. 16, št. 1/2 (2001). Str. 51–53. <br /> * '''Eksplozija balkanskega spomina'''. Maska. Letn. 9, št. 3/4 (2001). Str. 57–58.<br /> * '''Do identitete skozi dramsko formo: pogovor z Marinko Poštrak, umetniško voditeljico Prešernovega gledališča Kranj'''. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 92–93.<br /> * '''Krog bo treba zavrteti večkrat: intervju s Samom M. Strelcem, umetniškim vodjo Gledališča Ptuj'''. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 98–99.<br /> * '''Nasprotja'''. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 107–108.<br /> * '''Ob 4.48, ko rastejo narcise'''. Maska. Letn. 17, št. 1/2 (2002). Str. 91–93.<br /> * '''Mlade dramske zgodbe iz Velike Britanije'''. Gledališki list Drame SNG Maribor. Št. 8 (2000/01). Str. 7–17.<br /> * '''Spomin srednjega veka = The memory of the middle ages'''. Maska. Letn. 18, št. 1/2, 78/79 (2003). Str. 63–66, 126–128.<br /> * '''Ljubi me in me ubij'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 3 (2001/02). Str. 15–18.<br /> * '''Somračno potovanje k izginotju'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 15 (2001/02). Str. 20–22.<br /> * '''Mitologija sodobne ljubezni in smrti'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 1 (2002/03). Str. 14–15.<br /> * '''London, Leenane'''. Gledališki list gledališča Koper. (2001/02).<br /> * '''Onkraj severa besed'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 9 (2002/03). Str. 6–8.<br /> <br /> ==Literatura==<br /> <br /> * Slavko Podbrežnik: Martina Šiler ponovno nagrajena : zaključil se je drugi natečaj Mlade dramatike Gledališča Ptuj. ''Večer'' 58/277 (2002). Str. 9.<br /> * N. N.: Martina Šiler ... ''Gledališki list Gledališča Ptuj'', št. 2 (2001/02). Str. 2.<br /> * Dušan Šarotar (ur.): ''Mlada dramatika''. Ljubljana: Študentska založba, 2000.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [[Priimek ime:=Šiler, Martina| ]]</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Reykjavik&diff=16629 2007-05-19T10:01:27Z

<p>Petra: /* Nastanek drame */</p> <hr /> <div>'''Reykjavik'''<br /> <br /> ==Vsebina==<br /> <br /> ===Prostor in čas===<br /> <br /> Večina dogajanja v besedilu ''Reykjavik'' se odvija v stanovanju, kjer živita Mitja in Viki, v Marininem stanovanju in v prazni skladiščni hali ob železniški progi. Skozi celotno besedilo pa bralec ne dobi informacije o tem, v katero mesto oz. kateri kraj so postavljeni omenjeni prostori. Avtorica drame pove, da mesto res ni točno določeno; lahko gre za katerokoli majhno mesto. Res pa je, da je delo navdahnil Ptuj, oz. en mesec, ki ga je Šilerjeva preživela tam. <br /> <br /> Tako kot kraj tudi čas dogajanja ni nikjer v besedilu točno določen. Iz besedila lahko sklepamo le, da dogajanje poteka pozimi, saj sta večkrat omenjena sneg, mraz ipd.<br /> <br /> ===Osebe===<br /> <br /> '''Severin''' je mlad in na videz bogat fant (ima eleganten plašč, kovček, avto Audi A6 …). Rad pripoveduje o sebi, svojih doživetjih in se ob tem tudi pohvali (dela doktorat, ima svoje podjetje, veliko potuje …). Prijatelji zanj pravijo, da je car in zanimiv »tipček«, vendar misli le nase.<br /> <br /> '''Mitja''' je nekdanji Severinov sostanovalec in prijatelj. Ima dekle Natašo, ki ga zapusti. Je čustven, zato ga to močno prizadene. Severinu in njegovemu pripovedovanju se pogosto smeje in se kdaj pa kdaj tudi ponorčuje.<br /> <br /> '''Viki''' je Mitjin sostanovalec. Nenehno po televiziji gleda šport. Občuduje Severina, osupel je nad njegovim pripovedovanjem, tudi on hrepeni po boljšem življenju. V razmerje se zaplete z Marino.<br /> <br /> '''Marina''' je mlado dekle, ki se spusti v razmerje s Severinom in kasneje tudi z Vikijem. Nad Severinom in »njegovo« Islandijo je navdušena, očarana je nad njegovim načinom življenja, slepo mu verjame.<br /> <br /> ===Dogajanje po naslovljenih enotah===<br /> <br /> '''1. Savo.''' K Mitji in Vikiju ponoči pride Severin (bogat, izobražen). Pripoveduje o sebi in med drugim pove, da živi na Islandiji, v Reykjaviku. Mitja in Viki sta osupla nad njegovim pripovedovanjem (Mitja in Severin sta bila nekoč dobra prijatelja, takrat je klical Severina Savo). Severin bo prenočil pri njiju.<br /> <br /> '''2. Prvi večer.''' Severin ponoči ne more spati; moti ga namreč vonj, ki prihaja iz spodnjega nadstropja, kjer pečejo piščance. Pogovarja se z Vikijem. Zopet mu pripoveduje o Islandiji …<br /> <br /> '''3. Biskvit.''' Mitja in Severin se pogovarjata. Izvemo, da ima Mitja dekle Natašo, Severin pa je na Islandiji poročen. Ker se Severin upira, mu Mitja na silo zbaše v usta kos peciva, ki ga je sam spekel. Severin zato bruha. Ker v stanovanju nimajo mize, Mitja in Viki jesta piščanca kar na tleh in z rokami. Ko to vidi Severin, mu spet postaja slabo, zato pograbi plašč in odide.<br /> <br /> '''4. Neznanka s postaje.''' Marina in Severin sta v njenem stanovanju. On jo je zagledal na postaji in ji kar sledil. Ona mu ponudi prenočišče, a se bo vrnil k Mitji, saj je tam pozabil svoj kovček.<br /> <br /> '''5. Proti jutru.''' Marina in Severin se na železniški postaji predata strastem. Po tem se pogovarjata in on ji pripoveduje o lavi in gejzirih na Islandiji. Ona si želi to videti. Šele sedaj se drug drugemu tudi predstavita.<br /> <br /> '''6. TV.''' Viki in Mitja se pogovarjata; Mitja še ni bil na morju, ne znata si predstavljati, kako je, če si direktor, magister … Mitja je živčen, ker ga je zapustila punca Nataša, zato vrže na tla pepelnik, brcne v TV, prepira se z Vikijem, razmišlja o sebi in ugotovi, da je nič.<br /> <br /> '''7. Rdeča razpoka.''' Severin (v Mitjinem stanovanju) Marini za spomin nanj podari prstan, ki ga nosi v žepu. Pripoveduje ji, kako je nekega dne stal na odprtem ognjeniku z rdečo razpoko, ki bi vsak čas lahko izbruhnila. Ona ga poljublja, objema, odideta v sobo. Domov se vrne Mitja, stoji pred vrati sobe, na tla spusti rdečo kroglo za biljard in jo zakotali skozi priprta vrata.<br /> <br /> '''8. Prebujanje v spanec.''' Mitja in Marina se pogovarjata. On misli, da je Marina Severinova žena in da je prišla za njim (zmede ga tudi prstan, ki ga ima Marina na roki). Presenečen je, ko sliši, da Marina govori slovensko. Mitja se s Severinom spusti v pogovor o preteklosti, ko sta imela skupaj biljardni klub. Mitja je še vedno zelo razburjen zaradi Nataše. Da bi si odpočil, mu Severin na silo da apaurin.<br /> <br /> '''9. Saga o Ingólforju Arnarsonu.''' Vsi so zbrani pri zajtrku. Viki pripoveduje, kako je pri Igorju gledal dober film. Severin pravi, da pri njih na Islandiji temu rečejo »sage« in da oni poznajo veliko takšnih zgodb. Severin po tleh zakotali rdečo kroglo in začne pripovedovati sago o Ingólforju Arnarsonu. Temu se vsi smejejo. Mitja je še vedno zelo utrujen in bled, a noče iti v posteljo, dokler Severin ne zaključi svoje zgodbe.<br /> <br /> '''10. Glej me.''' Viki in Marina občudujeta Severinov mobitel. Tudi Viki je do sedaj mislil, da je Marina prišla s Severinom z Islandije. Ona mu pove, da to ne drži, da pa ji je obljubil, da jo bo peljal tja. Viki in Marina se objameta in se predata strastem. Ko ju vidi Severin, obstane in zdrsi na tla. Mitja se sedaj že bolje počuti, prizoru se smeje, Severinu pa očita, da ne zna ravnati z ženskami, ampak zna samo pripovedovati sage, pisati doktorat ipd. <br /> <br /> '''11. Prstan v snegu.''' Viki in Marina se pogovarjata, zbadata. Marina hoče oditi, on ji brani. Med prerivanjem ji skozi okno v sneg odleti prstan, ki ji ga je podaril Severin. Ne najdeta ga. Ona naglo odide, on steče za njo.<br /> <br /> '''12. Severin.''' Mitja in Severin sta v hali ob železniški progi. Odgrneta mizo za biljard. Mitja pravi, da imata otvoritev svojega biljardnega kluba. Na otvoritev je bilo povabljenih veliko ljudi, a ni nihče prišel. Na mizo vržeta svojo edino, tj. rdečo kroglo. Mitja hoče igrati, kot so to počeli nekdaj, Severin pa noče in vztraja, da se bo vrnil na Islandijo. Mitji pripoveduje o tem, kako se je takrat po razpadu njunega biljardnega kluba pripravljal na odhod na Islandijo, a tega ni izvedel … sedaj to res namerava. Prideta še Viki in Marina, saj je ona hotela videti Severina. Toda njega ni več tu. Pogovarjajo se o njem. Ne vedo, kje je ta sever, o katerem je govoril Severin. Ugotovijo, da je za njih vsekakor predaleč in jim ni dosegljiv.<br /> <br /> ===Jezik===<br /> <br /> Jezik drame je zanimiv in raznolik. Prisoten je mladostniški sleng (on je car), pogovorni jezik (štacuna, dol se dati) ter vulgarizmi (odjebi, zajebati, izgledaš zjebano, dol mi visi, jebi se, kreten, drži gobec). Ena izmed dramskih oseb (Severin) spregovori nekaj besed v islandskem jeziku. Na to opozori v opombi ne začetku dramskega besedila že sama avtorica in pojasni, da prevod ni zapisan, saj je zvok pomembnejši od pomena.<br /> <br /> ==Nastanek drame==<br /> <br /> Avtorica ''Reykjavika'' pravi, da se je drama spisala hitro, ideja pa se je porajala več mesecev. Prva različica dramskega besedila je kasneje v Londonu, kjer se je udeležila mednarodne rezidence za mlade dramatike gledališča Royal Court Theatre, doživela nekaj sprememb. Poleti 2003 je sledil razmislek o predzgodbi, krajšanje, dodajanje akcije. Ponovno pisanje ''Reykjavika'' se je dogajalo tudi v samem Reykjaviku. Martina Šiler je namreč obiskala Islandijo in tam pisala na prenosni računalnik islandskih prijateljev. Osnovna zgodba ter odnosi med osebami pa so ostali vseskozi nespremenjeni.<br /> <br /> ==Interpretacija==<br /> <br /> »Raziskujem interakcije med ljudmi, preko njih želim ujeti odsev sodobnega sveta.« Tako pravi Martina Šiler o svojem opusu. Zgornjo trditev potrjuje tudi besedilo Reykjavik, kjer se preko zgodbe odkrivajo in kažejo različni, večinoma ne idealni odnosi med ljudmi.<br /> Slabi ali celo nečloveški odnosi se kažejo, ko npr. Mitja Severinu na silo zbaše v usta pecivo, nekoliko kasneje Severin od Mitje na silo zahteva, da poje tablete ipd. V vsem tem se kaže nekakšna razčlovečenost medosebnih odnosov. Izpraznjenost, hlad v človeških odnosih se pokaže npr. tedaj, ko se Marina in Severin drug drugemu predstavita šele po tem, ko sta se že skupaj predala strastem in sta se intimneje že spoznala. To kaže na zelo nenavadne, čudne odnose med ljudmi. Ko je kasneje Marina v odnosu z Vikijem, mu nenehno ponavlja: »Glej me, samo glej me. Lepa sem. Povej mi, lepa sem. To mi govori.« Tu se potrjuje dejstvo, da v sodobnem svetu, ko vsak misli le nase, ljudem primanjkuje pozornosti, ljubezni, človeške topline. Kljub vsemu ljudje brez tega nemoremo živeti, čeprav si včasih tega ne priznamo (Tako npr. Marina Vikiju v jezi reče: »Nobenega nimam, nobenega nočem … Sovražim te /…/«). <br /> V sodobnem svetu se nenehno dogaja, da se ljudje primerjamo z drugimi, z njimi pogosto nehote tekmujemo, drugi se nam zdijo imenitnejši ipd. To se kaže tudi v Reykjaviku; junaki občudujejo to, kar jim pripoveduje Severin. Osupli so in želijo si, da bi tudi oni imeli doktorat, dobro službo, avto … Hrepenijo po boljšem življenju, počutijo se manj vredne od ostalih ljudi. Za to najdemo potrditev v besedilu, ko Mitja ugotavlja: »Vsi imajo talente. Vsi grejo, vsi nekam pridejo, vsi nekaj so. Jaz nimam nič. Nisem nič. Zmeraj nič.« V takšnem položaju se pogosto znajdemo tudi ljudje v sodobnem svetu naglice, materializma in tekmovalnosti. Tako kot Mitja v Reykjaviku tudi mi nimamo upanja, smo vdani v usodo, prepričani smo, da imajo možnosti za boljše življenje samo nekateri. V obravnavanem besedilu si je samo Severin lahko našel neko začasno rešitev, upanje na boljše čase, in sicer tako, da si je izmislil svojo Islandijo in Reykjavik. Ostali junaki tega niso zmožni, lepše življenje ostaja za njih neizpolnjena želja – za njih je Reykjavik predaleč.<br /> Avtorica Martina Šiler o bistvu oz. ideji svojega besedila pravi:<br /> »Najprej je bila podoba oddaljene, osamljene dežele. Islandija kot osamljen, leden otok. Vseokrog morje, nobene možnosti premika. Potem je bil dvom. Bila so vprašanja o pristnosti posameznika. Vprašanja o sposobnosti pobega, o sposobnosti spremembe. Vprašanja o (ne)zmožnosti delovanja. Hrepenenje. Neizpolnjene želje, nemogoče želje. Sanje, ki se sanjajo zaman. Čakanje, da se stvari izpeljejo same od sebe. Bivanje v odtujenosti. Bivanje v praznini. Praznina posameznikov. Bilo je tudi navdušenje nad čarobnostjo nordijske dežele. Kakor da bi Islandija s svojo nenavadnostjo predstavljala tisti drugi svet, v katerem je mogoče prav vse. Mitologija, sage, pripovedi. Severinov Reykjavik je saga. Izmišljija.«<br /> <br /> ==Dosedanje uprizoritve==<br /> <br /> ''Reykjavik'' je leta 2005 doživel odrsko branje v gledališču Glej, v sezoni 2005/06 pa tudi že odrsko postavitev oz. uprizoritev pod okriljem amaterskega Teatra Frnikula v Škofji Loki. Režiser te uprizoritve je bil Miha Kalan.<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> <br /> * ''Reykjavik'' v angleščino.</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Reykjavik&diff=16628 2007-05-19T10:00:36Z

<p>Petra: /* Prostor in čas */</p> <hr /> <div>'''Reykjavik'''<br /> <br /> ==Vsebina==<br /> <br /> ===Prostor in čas===<br /> <br /> Večina dogajanja v besedilu ''Reykjavik'' se odvija v stanovanju, kjer živita Mitja in Viki, v Marininem stanovanju in v prazni skladiščni hali ob železniški progi. Skozi celotno besedilo pa bralec ne dobi informacije o tem, v katero mesto oz. kateri kraj so postavljeni omenjeni prostori. Avtorica drame pove, da mesto res ni točno določeno; lahko gre za katerokoli majhno mesto. Res pa je, da je delo navdahnil Ptuj, oz. en mesec, ki ga je Šilerjeva preživela tam. <br /> <br /> Tako kot kraj tudi čas dogajanja ni nikjer v besedilu točno določen. Iz besedila lahko sklepamo le, da dogajanje poteka pozimi, saj sta večkrat omenjena sneg, mraz ipd.<br /> <br /> ===Osebe===<br /> <br /> '''Severin''' je mlad in na videz bogat fant (ima eleganten plašč, kovček, avto Audi A6 …). Rad pripoveduje o sebi, svojih doživetjih in se ob tem tudi pohvali (dela doktorat, ima svoje podjetje, veliko potuje …). Prijatelji zanj pravijo, da je car in zanimiv »tipček«, vendar misli le nase.<br /> <br /> '''Mitja''' je nekdanji Severinov sostanovalec in prijatelj. Ima dekle Natašo, ki ga zapusti. Je čustven, zato ga to močno prizadene. Severinu in njegovemu pripovedovanju se pogosto smeje in se kdaj pa kdaj tudi ponorčuje.<br /> <br /> '''Viki''' je Mitjin sostanovalec. Nenehno po televiziji gleda šport. Občuduje Severina, osupel je nad njegovim pripovedovanjem, tudi on hrepeni po boljšem življenju. V razmerje se zaplete z Marino.<br /> <br /> '''Marina''' je mlado dekle, ki se spusti v razmerje s Severinom in kasneje tudi z Vikijem. Nad Severinom in »njegovo« Islandijo je navdušena, očarana je nad njegovim načinom življenja, slepo mu verjame.<br /> <br /> ===Dogajanje po naslovljenih enotah===<br /> <br /> '''1. Savo.''' K Mitji in Vikiju ponoči pride Severin (bogat, izobražen). Pripoveduje o sebi in med drugim pove, da živi na Islandiji, v Reykjaviku. Mitja in Viki sta osupla nad njegovim pripovedovanjem (Mitja in Severin sta bila nekoč dobra prijatelja, takrat je klical Severina Savo). Severin bo prenočil pri njiju.<br /> <br /> '''2. Prvi večer.''' Severin ponoči ne more spati; moti ga namreč vonj, ki prihaja iz spodnjega nadstropja, kjer pečejo piščance. Pogovarja se z Vikijem. Zopet mu pripoveduje o Islandiji …<br /> <br /> '''3. Biskvit.''' Mitja in Severin se pogovarjata. Izvemo, da ima Mitja dekle Natašo, Severin pa je na Islandiji poročen. Ker se Severin upira, mu Mitja na silo zbaše v usta kos peciva, ki ga je sam spekel. Severin zato bruha. Ker v stanovanju nimajo mize, Mitja in Viki jesta piščanca kar na tleh in z rokami. Ko to vidi Severin, mu spet postaja slabo, zato pograbi plašč in odide.<br /> <br /> '''4. Neznanka s postaje.''' Marina in Severin sta v njenem stanovanju. On jo je zagledal na postaji in ji kar sledil. Ona mu ponudi prenočišče, a se bo vrnil k Mitji, saj je tam pozabil svoj kovček.<br /> <br /> '''5. Proti jutru.''' Marina in Severin se na železniški postaji predata strastem. Po tem se pogovarjata in on ji pripoveduje o lavi in gejzirih na Islandiji. Ona si želi to videti. Šele sedaj se drug drugemu tudi predstavita.<br /> <br /> '''6. TV.''' Viki in Mitja se pogovarjata; Mitja še ni bil na morju, ne znata si predstavljati, kako je, če si direktor, magister … Mitja je živčen, ker ga je zapustila punca Nataša, zato vrže na tla pepelnik, brcne v TV, prepira se z Vikijem, razmišlja o sebi in ugotovi, da je nič.<br /> <br /> '''7. Rdeča razpoka.''' Severin (v Mitjinem stanovanju) Marini za spomin nanj podari prstan, ki ga nosi v žepu. Pripoveduje ji, kako je nekega dne stal na odprtem ognjeniku z rdečo razpoko, ki bi vsak čas lahko izbruhnila. Ona ga poljublja, objema, odideta v sobo. Domov se vrne Mitja, stoji pred vrati sobe, na tla spusti rdečo kroglo za biljard in jo zakotali skozi priprta vrata.<br /> <br /> '''8. Prebujanje v spanec.''' Mitja in Marina se pogovarjata. On misli, da je Marina Severinova žena in da je prišla za njim (zmede ga tudi prstan, ki ga ima Marina na roki). Presenečen je, ko sliši, da Marina govori slovensko. Mitja se s Severinom spusti v pogovor o preteklosti, ko sta imela skupaj biljardni klub. Mitja je še vedno zelo razburjen zaradi Nataše. Da bi si odpočil, mu Severin na silo da apaurin.<br /> <br /> '''9. Saga o Ingólforju Arnarsonu.''' Vsi so zbrani pri zajtrku. Viki pripoveduje, kako je pri Igorju gledal dober film. Severin pravi, da pri njih na Islandiji temu rečejo »sage« in da oni poznajo veliko takšnih zgodb. Severin po tleh zakotali rdečo kroglo in začne pripovedovati sago o Ingólforju Arnarsonu. Temu se vsi smejejo. Mitja je še vedno zelo utrujen in bled, a noče iti v posteljo, dokler Severin ne zaključi svoje zgodbe.<br /> <br /> '''10. Glej me.''' Viki in Marina občudujeta Severinov mobitel. Tudi Viki je do sedaj mislil, da je Marina prišla s Severinom z Islandije. Ona mu pove, da to ne drži, da pa ji je obljubil, da jo bo peljal tja. Viki in Marina se objameta in se predata strastem. Ko ju vidi Severin, obstane in zdrsi na tla. Mitja se sedaj že bolje počuti, prizoru se smeje, Severinu pa očita, da ne zna ravnati z ženskami, ampak zna samo pripovedovati sage, pisati doktorat ipd. <br /> <br /> '''11. Prstan v snegu.''' Viki in Marina se pogovarjata, zbadata. Marina hoče oditi, on ji brani. Med prerivanjem ji skozi okno v sneg odleti prstan, ki ji ga je podaril Severin. Ne najdeta ga. Ona naglo odide, on steče za njo.<br /> <br /> '''12. Severin.''' Mitja in Severin sta v hali ob železniški progi. Odgrneta mizo za biljard. Mitja pravi, da imata otvoritev svojega biljardnega kluba. Na otvoritev je bilo povabljenih veliko ljudi, a ni nihče prišel. Na mizo vržeta svojo edino, tj. rdečo kroglo. Mitja hoče igrati, kot so to počeli nekdaj, Severin pa noče in vztraja, da se bo vrnil na Islandijo. Mitji pripoveduje o tem, kako se je takrat po razpadu njunega biljardnega kluba pripravljal na odhod na Islandijo, a tega ni izvedel … sedaj to res namerava. Prideta še Viki in Marina, saj je ona hotela videti Severina. Toda njega ni več tu. Pogovarjajo se o njem. Ne vedo, kje je ta sever, o katerem je govoril Severin. Ugotovijo, da je za njih vsekakor predaleč in jim ni dosegljiv.<br /> <br /> ===Jezik===<br /> <br /> Jezik drame je zanimiv in raznolik. Prisoten je mladostniški sleng (on je car), pogovorni jezik (štacuna, dol se dati) ter vulgarizmi (odjebi, zajebati, izgledaš zjebano, dol mi visi, jebi se, kreten, drži gobec). Ena izmed dramskih oseb (Severin) spregovori nekaj besed v islandskem jeziku. Na to opozori v opombi ne začetku dramskega besedila že sama avtorica in pojasni, da prevod ni zapisan, saj je zvok pomembnejši od pomena.<br /> <br /> ==Nastanek drame==<br /> <br /> Avtorica Reykjavika pravi, da se je drama spisala hitro, ideja pa se je porajala več mesecev. Prva različica dramskega besedila je kasneje v Londonu, kjer se je udeležila mednarodne rezidence za mlade dramatike gledališča Royal Court Theatre, doživela nekaj sprememb. Poleti 2003 je sledil razmislek o predzgodbi, krajšanje, dodajanje akcije. Ponovno pisanje Reykjavika se je dogajalo tudi v samem Reykjaviku. Martina Šiler je namreč obiskala Islandijo in tam pisala na prenosni računalnik islandskih prijateljev. Osnovna zgodba ter odnosi med osebami pa so ostali vseskozi nespremenjeni.<br /> <br /> ==Interpretacija==<br /> <br /> »Raziskujem interakcije med ljudmi, preko njih želim ujeti odsev sodobnega sveta.« Tako pravi Martina Šiler o svojem opusu. Zgornjo trditev potrjuje tudi besedilo Reykjavik, kjer se preko zgodbe odkrivajo in kažejo različni, večinoma ne idealni odnosi med ljudmi.<br /> Slabi ali celo nečloveški odnosi se kažejo, ko npr. Mitja Severinu na silo zbaše v usta pecivo, nekoliko kasneje Severin od Mitje na silo zahteva, da poje tablete ipd. V vsem tem se kaže nekakšna razčlovečenost medosebnih odnosov. Izpraznjenost, hlad v človeških odnosih se pokaže npr. tedaj, ko se Marina in Severin drug drugemu predstavita šele po tem, ko sta se že skupaj predala strastem in sta se intimneje že spoznala. To kaže na zelo nenavadne, čudne odnose med ljudmi. Ko je kasneje Marina v odnosu z Vikijem, mu nenehno ponavlja: »Glej me, samo glej me. Lepa sem. Povej mi, lepa sem. To mi govori.« Tu se potrjuje dejstvo, da v sodobnem svetu, ko vsak misli le nase, ljudem primanjkuje pozornosti, ljubezni, človeške topline. Kljub vsemu ljudje brez tega nemoremo živeti, čeprav si včasih tega ne priznamo (Tako npr. Marina Vikiju v jezi reče: »Nobenega nimam, nobenega nočem … Sovražim te /…/«). <br /> V sodobnem svetu se nenehno dogaja, da se ljudje primerjamo z drugimi, z njimi pogosto nehote tekmujemo, drugi se nam zdijo imenitnejši ipd. To se kaže tudi v Reykjaviku; junaki občudujejo to, kar jim pripoveduje Severin. Osupli so in želijo si, da bi tudi oni imeli doktorat, dobro službo, avto … Hrepenijo po boljšem življenju, počutijo se manj vredne od ostalih ljudi. Za to najdemo potrditev v besedilu, ko Mitja ugotavlja: »Vsi imajo talente. Vsi grejo, vsi nekam pridejo, vsi nekaj so. Jaz nimam nič. Nisem nič. Zmeraj nič.« V takšnem položaju se pogosto znajdemo tudi ljudje v sodobnem svetu naglice, materializma in tekmovalnosti. Tako kot Mitja v Reykjaviku tudi mi nimamo upanja, smo vdani v usodo, prepričani smo, da imajo možnosti za boljše življenje samo nekateri. V obravnavanem besedilu si je samo Severin lahko našel neko začasno rešitev, upanje na boljše čase, in sicer tako, da si je izmislil svojo Islandijo in Reykjavik. Ostali junaki tega niso zmožni, lepše življenje ostaja za njih neizpolnjena želja – za njih je Reykjavik predaleč.<br /> Avtorica Martina Šiler o bistvu oz. ideji svojega besedila pravi:<br /> »Najprej je bila podoba oddaljene, osamljene dežele. Islandija kot osamljen, leden otok. Vseokrog morje, nobene možnosti premika. Potem je bil dvom. Bila so vprašanja o pristnosti posameznika. Vprašanja o sposobnosti pobega, o sposobnosti spremembe. Vprašanja o (ne)zmožnosti delovanja. Hrepenenje. Neizpolnjene želje, nemogoče želje. Sanje, ki se sanjajo zaman. Čakanje, da se stvari izpeljejo same od sebe. Bivanje v odtujenosti. Bivanje v praznini. Praznina posameznikov. Bilo je tudi navdušenje nad čarobnostjo nordijske dežele. Kakor da bi Islandija s svojo nenavadnostjo predstavljala tisti drugi svet, v katerem je mogoče prav vse. Mitologija, sage, pripovedi. Severinov Reykjavik je saga. Izmišljija.«<br /> <br /> ==Dosedanje uprizoritve==<br /> <br /> ''Reykjavik'' je leta 2005 doživel odrsko branje v gledališču Glej, v sezoni 2005/06 pa tudi že odrsko postavitev oz. uprizoritev pod okriljem amaterskega Teatra Frnikula v Škofji Loki. Režiser te uprizoritve je bil Miha Kalan.<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> <br /> * ''Reykjavik'' v angleščino.</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Reykjavik&diff=16627 2007-05-19T10:00:09Z

<p>Petra: /* Dosedanje uprizoritve */</p> <hr /> <div>'''Reykjavik'''<br /> <br /> ==Vsebina==<br /> <br /> ===Prostor in čas===<br /> <br /> Večina dogajanja v besedilu Reykjavik se odvija v stanovanju, kjer živita Mitja in Viki, v Marininem stanovanju in v prazni skladiščni hali ob železniški progi. Skozi celotno besedilo pa bralec ne dobi informacije o tem, v katero mesto oz. kateri kraj so postavljeni omenjeni prostori. Avtorica drame pove, da mesto res ni točno določeno; lahko gre za katerokoli majhno mesto. Res pa je, da je delo navdahnil Ptuj, oz. en mesec, ki ga je Šilerjeva preživela tam. <br /> <br /> Tako kot kraj tudi čas dogajanja ni nikjer v besedilu točno določen. Iz besedila lahko sklepamo le, da dogajanje poteka pozimi, saj sta večkrat omenjena sneg, mraz ipd.<br /> <br /> ===Osebe===<br /> <br /> '''Severin''' je mlad in na videz bogat fant (ima eleganten plašč, kovček, avto Audi A6 …). Rad pripoveduje o sebi, svojih doživetjih in se ob tem tudi pohvali (dela doktorat, ima svoje podjetje, veliko potuje …). Prijatelji zanj pravijo, da je car in zanimiv »tipček«, vendar misli le nase.<br /> <br /> '''Mitja''' je nekdanji Severinov sostanovalec in prijatelj. Ima dekle Natašo, ki ga zapusti. Je čustven, zato ga to močno prizadene. Severinu in njegovemu pripovedovanju se pogosto smeje in se kdaj pa kdaj tudi ponorčuje.<br /> <br /> '''Viki''' je Mitjin sostanovalec. Nenehno po televiziji gleda šport. Občuduje Severina, osupel je nad njegovim pripovedovanjem, tudi on hrepeni po boljšem življenju. V razmerje se zaplete z Marino.<br /> <br /> '''Marina''' je mlado dekle, ki se spusti v razmerje s Severinom in kasneje tudi z Vikijem. Nad Severinom in »njegovo« Islandijo je navdušena, očarana je nad njegovim načinom življenja, slepo mu verjame.<br /> <br /> ===Dogajanje po naslovljenih enotah===<br /> <br /> '''1. Savo.''' K Mitji in Vikiju ponoči pride Severin (bogat, izobražen). Pripoveduje o sebi in med drugim pove, da živi na Islandiji, v Reykjaviku. Mitja in Viki sta osupla nad njegovim pripovedovanjem (Mitja in Severin sta bila nekoč dobra prijatelja, takrat je klical Severina Savo). Severin bo prenočil pri njiju.<br /> <br /> '''2. Prvi večer.''' Severin ponoči ne more spati; moti ga namreč vonj, ki prihaja iz spodnjega nadstropja, kjer pečejo piščance. Pogovarja se z Vikijem. Zopet mu pripoveduje o Islandiji …<br /> <br /> '''3. Biskvit.''' Mitja in Severin se pogovarjata. Izvemo, da ima Mitja dekle Natašo, Severin pa je na Islandiji poročen. Ker se Severin upira, mu Mitja na silo zbaše v usta kos peciva, ki ga je sam spekel. Severin zato bruha. Ker v stanovanju nimajo mize, Mitja in Viki jesta piščanca kar na tleh in z rokami. Ko to vidi Severin, mu spet postaja slabo, zato pograbi plašč in odide.<br /> <br /> '''4. Neznanka s postaje.''' Marina in Severin sta v njenem stanovanju. On jo je zagledal na postaji in ji kar sledil. Ona mu ponudi prenočišče, a se bo vrnil k Mitji, saj je tam pozabil svoj kovček.<br /> <br /> '''5. Proti jutru.''' Marina in Severin se na železniški postaji predata strastem. Po tem se pogovarjata in on ji pripoveduje o lavi in gejzirih na Islandiji. Ona si želi to videti. Šele sedaj se drug drugemu tudi predstavita.<br /> <br /> '''6. TV.''' Viki in Mitja se pogovarjata; Mitja še ni bil na morju, ne znata si predstavljati, kako je, če si direktor, magister … Mitja je živčen, ker ga je zapustila punca Nataša, zato vrže na tla pepelnik, brcne v TV, prepira se z Vikijem, razmišlja o sebi in ugotovi, da je nič.<br /> <br /> '''7. Rdeča razpoka.''' Severin (v Mitjinem stanovanju) Marini za spomin nanj podari prstan, ki ga nosi v žepu. Pripoveduje ji, kako je nekega dne stal na odprtem ognjeniku z rdečo razpoko, ki bi vsak čas lahko izbruhnila. Ona ga poljublja, objema, odideta v sobo. Domov se vrne Mitja, stoji pred vrati sobe, na tla spusti rdečo kroglo za biljard in jo zakotali skozi priprta vrata.<br /> <br /> '''8. Prebujanje v spanec.''' Mitja in Marina se pogovarjata. On misli, da je Marina Severinova žena in da je prišla za njim (zmede ga tudi prstan, ki ga ima Marina na roki). Presenečen je, ko sliši, da Marina govori slovensko. Mitja se s Severinom spusti v pogovor o preteklosti, ko sta imela skupaj biljardni klub. Mitja je še vedno zelo razburjen zaradi Nataše. Da bi si odpočil, mu Severin na silo da apaurin.<br /> <br /> '''9. Saga o Ingólforju Arnarsonu.''' Vsi so zbrani pri zajtrku. Viki pripoveduje, kako je pri Igorju gledal dober film. Severin pravi, da pri njih na Islandiji temu rečejo »sage« in da oni poznajo veliko takšnih zgodb. Severin po tleh zakotali rdečo kroglo in začne pripovedovati sago o Ingólforju Arnarsonu. Temu se vsi smejejo. Mitja je še vedno zelo utrujen in bled, a noče iti v posteljo, dokler Severin ne zaključi svoje zgodbe.<br /> <br /> '''10. Glej me.''' Viki in Marina občudujeta Severinov mobitel. Tudi Viki je do sedaj mislil, da je Marina prišla s Severinom z Islandije. Ona mu pove, da to ne drži, da pa ji je obljubil, da jo bo peljal tja. Viki in Marina se objameta in se predata strastem. Ko ju vidi Severin, obstane in zdrsi na tla. Mitja se sedaj že bolje počuti, prizoru se smeje, Severinu pa očita, da ne zna ravnati z ženskami, ampak zna samo pripovedovati sage, pisati doktorat ipd. <br /> <br /> '''11. Prstan v snegu.''' Viki in Marina se pogovarjata, zbadata. Marina hoče oditi, on ji brani. Med prerivanjem ji skozi okno v sneg odleti prstan, ki ji ga je podaril Severin. Ne najdeta ga. Ona naglo odide, on steče za njo.<br /> <br /> '''12. Severin.''' Mitja in Severin sta v hali ob železniški progi. Odgrneta mizo za biljard. Mitja pravi, da imata otvoritev svojega biljardnega kluba. Na otvoritev je bilo povabljenih veliko ljudi, a ni nihče prišel. Na mizo vržeta svojo edino, tj. rdečo kroglo. Mitja hoče igrati, kot so to počeli nekdaj, Severin pa noče in vztraja, da se bo vrnil na Islandijo. Mitji pripoveduje o tem, kako se je takrat po razpadu njunega biljardnega kluba pripravljal na odhod na Islandijo, a tega ni izvedel … sedaj to res namerava. Prideta še Viki in Marina, saj je ona hotela videti Severina. Toda njega ni več tu. Pogovarjajo se o njem. Ne vedo, kje je ta sever, o katerem je govoril Severin. Ugotovijo, da je za njih vsekakor predaleč in jim ni dosegljiv.<br /> <br /> ===Jezik===<br /> <br /> Jezik drame je zanimiv in raznolik. Prisoten je mladostniški sleng (on je car), pogovorni jezik (štacuna, dol se dati) ter vulgarizmi (odjebi, zajebati, izgledaš zjebano, dol mi visi, jebi se, kreten, drži gobec). Ena izmed dramskih oseb (Severin) spregovori nekaj besed v islandskem jeziku. Na to opozori v opombi ne začetku dramskega besedila že sama avtorica in pojasni, da prevod ni zapisan, saj je zvok pomembnejši od pomena.<br /> <br /> ==Nastanek drame==<br /> <br /> Avtorica Reykjavika pravi, da se je drama spisala hitro, ideja pa se je porajala več mesecev. Prva različica dramskega besedila je kasneje v Londonu, kjer se je udeležila mednarodne rezidence za mlade dramatike gledališča Royal Court Theatre, doživela nekaj sprememb. Poleti 2003 je sledil razmislek o predzgodbi, krajšanje, dodajanje akcije. Ponovno pisanje Reykjavika se je dogajalo tudi v samem Reykjaviku. Martina Šiler je namreč obiskala Islandijo in tam pisala na prenosni računalnik islandskih prijateljev. Osnovna zgodba ter odnosi med osebami pa so ostali vseskozi nespremenjeni.<br /> <br /> ==Interpretacija==<br /> <br /> »Raziskujem interakcije med ljudmi, preko njih želim ujeti odsev sodobnega sveta.« Tako pravi Martina Šiler o svojem opusu. Zgornjo trditev potrjuje tudi besedilo Reykjavik, kjer se preko zgodbe odkrivajo in kažejo različni, večinoma ne idealni odnosi med ljudmi.<br /> Slabi ali celo nečloveški odnosi se kažejo, ko npr. Mitja Severinu na silo zbaše v usta pecivo, nekoliko kasneje Severin od Mitje na silo zahteva, da poje tablete ipd. V vsem tem se kaže nekakšna razčlovečenost medosebnih odnosov. Izpraznjenost, hlad v človeških odnosih se pokaže npr. tedaj, ko se Marina in Severin drug drugemu predstavita šele po tem, ko sta se že skupaj predala strastem in sta se intimneje že spoznala. To kaže na zelo nenavadne, čudne odnose med ljudmi. Ko je kasneje Marina v odnosu z Vikijem, mu nenehno ponavlja: »Glej me, samo glej me. Lepa sem. Povej mi, lepa sem. To mi govori.« Tu se potrjuje dejstvo, da v sodobnem svetu, ko vsak misli le nase, ljudem primanjkuje pozornosti, ljubezni, človeške topline. Kljub vsemu ljudje brez tega nemoremo živeti, čeprav si včasih tega ne priznamo (Tako npr. Marina Vikiju v jezi reče: »Nobenega nimam, nobenega nočem … Sovražim te /…/«). <br /> V sodobnem svetu se nenehno dogaja, da se ljudje primerjamo z drugimi, z njimi pogosto nehote tekmujemo, drugi se nam zdijo imenitnejši ipd. To se kaže tudi v Reykjaviku; junaki občudujejo to, kar jim pripoveduje Severin. Osupli so in želijo si, da bi tudi oni imeli doktorat, dobro službo, avto … Hrepenijo po boljšem življenju, počutijo se manj vredne od ostalih ljudi. Za to najdemo potrditev v besedilu, ko Mitja ugotavlja: »Vsi imajo talente. Vsi grejo, vsi nekam pridejo, vsi nekaj so. Jaz nimam nič. Nisem nič. Zmeraj nič.« V takšnem položaju se pogosto znajdemo tudi ljudje v sodobnem svetu naglice, materializma in tekmovalnosti. Tako kot Mitja v Reykjaviku tudi mi nimamo upanja, smo vdani v usodo, prepričani smo, da imajo možnosti za boljše življenje samo nekateri. V obravnavanem besedilu si je samo Severin lahko našel neko začasno rešitev, upanje na boljše čase, in sicer tako, da si je izmislil svojo Islandijo in Reykjavik. Ostali junaki tega niso zmožni, lepše življenje ostaja za njih neizpolnjena želja – za njih je Reykjavik predaleč.<br /> Avtorica Martina Šiler o bistvu oz. ideji svojega besedila pravi:<br /> »Najprej je bila podoba oddaljene, osamljene dežele. Islandija kot osamljen, leden otok. Vseokrog morje, nobene možnosti premika. Potem je bil dvom. Bila so vprašanja o pristnosti posameznika. Vprašanja o sposobnosti pobega, o sposobnosti spremembe. Vprašanja o (ne)zmožnosti delovanja. Hrepenenje. Neizpolnjene želje, nemogoče želje. Sanje, ki se sanjajo zaman. Čakanje, da se stvari izpeljejo same od sebe. Bivanje v odtujenosti. Bivanje v praznini. Praznina posameznikov. Bilo je tudi navdušenje nad čarobnostjo nordijske dežele. Kakor da bi Islandija s svojo nenavadnostjo predstavljala tisti drugi svet, v katerem je mogoče prav vse. Mitologija, sage, pripovedi. Severinov Reykjavik je saga. Izmišljija.«<br /> <br /> ==Dosedanje uprizoritve==<br /> <br /> ''Reykjavik'' je leta 2005 doživel odrsko branje v gledališču Glej, v sezoni 2005/06 pa tudi že odrsko postavitev oz. uprizoritev pod okriljem amaterskega Teatra Frnikula v Škofji Loki. Režiser te uprizoritve je bil Miha Kalan.<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> <br /> * ''Reykjavik'' v angleščino.</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Martina_%C5%A0iler&diff=9734 2007-05-19T09:59:05Z

<p>Petra: /* Literatura */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:martinas.jpg|300 px|Martina Šiler, foto:]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Šiler, Martina]]<br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji Mentor izšel njen prvenec Variacija Godota. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo Pikado razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. Pikado je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro Kletfashion. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo Reykjavik. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil Reykjavík nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je Reykjavik doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je Reykjavik izšel v reviji Dialogi, prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler Severna pravljica. Martina Šiler je občasno pisala za revijo Maska, v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega se poljudno zanima tudi za vesolje in astronavtiko, rada ima tudi zgodovino in potovanja v stara mesta.<br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi dram===<br /> *2006 ''[[Severna pravljica]]''<br /> *2002 ''[[Reykjavik]]''<br /> *2000 ''[[Pikado]]''<br /> *1997 ''[[Variacija Godota]]''<br /> <br /> ===Celotna besedila===<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik.doc|Reykjavik}}<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik_eng.doc|Reykjavik_eng}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *2001 ''Kletfashion'', radio Študent, Ljubljana<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> * ''Reykjavik'' v angleški jezik<br /> <br /> ==Značilnosti==<br /> Martina Šiler v svojem opusu pogosto raziskuje interakcije med ljudmi. Po njenem osebnem prepričanju se v drobnih odnosih odsevajo večji družbeni dogodki, čeprav slednjega na prvi pogled ne moremo zaznati. Tako gre med drugim tudi v Reykjaviku za prikaz človeških medosebnih odnosov v sodobnem svetu. Odnosom med ljudmi pa se je Šilerjeva posvetila tudi v zadnjem dramskem besedilu Severna pravljica. Sama avtorica o tem besedilu pravi, da le-ta razpira svet prikrivanja, svet dvoma, svet negotovega jezika, svet onemogočenega pobega. Tisto, kar da občutek, da v bojnem polju neresnic, prikrivanj in lastnega slepljenja še obstaja nekaj močnejšega, je prav odnos med glavnima dramskima osebama. »Njuna ljubezen je, protislovno, ob koncu najbolj iskrena. Ostane kakor zadnja, prečiščena resnica, ostane kakor edino resnično dejstvo Severna pravljica. Dejstvo, ki pa je samo po sebi nemogoče.« V besedilih Martine Šiler je zanimiv jezik; prepletajo se namreč različne zvrsti jezika (sleng, krajevni govori, vulgarizmi), besedila vsebujejo tudi tujejezične izraze (npr. islandski jezik v Reykjaviku, angleški izrazi v Pikadu …). Dramska besedila vsebujejo ponekod tudi precej dolge monologe. Pri ustvarjanju dramskega besedila in pri dramatiki nasploh so v središču zanimanja Martine Šiler predvsem struktura dialoga, jezik dramskih oseb, funkcija in gradnja monologa, vsebinsko pa, kot že rečeno, medsebojni odnosi, razgibane in mestoma nenavadne, tudi absurdne situacije.<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2003 Nominacija za Grumovo nagrado<br /> *2002 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> *2001 Nagrada na natečaju za radijsko igro, radio Študent Ljubljana<br /> *2000 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> <br /> ===Drame===<br /> <br /> * '''Variacija Godota''' (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah). Mentor. Letn. 18, št. 5/6 (1997). Str. 110–111. <br /> * '''Pikado'''. Mlada dramatika (2000). Str. 114–143. <br /> * '''Reykjavik'''. Dialogi. Letn. 42, št. 7/8 (2006). Str. 73–110.<br /> <br /> ===Članki===<br /> <br /> * '''Urbani spleen : britanska dramatika krvi in sperme'''. Maska. Letn. 16, št. 5-6 (2001). Str. 24–29.<br /> * '''Portal začasne avtonomne cone'''. Maska. Letn. 16, št. 1/2 (2001). Str. 51–53. <br /> * '''Eksplozija balkanskega spomina'''. Maska. Letn. 9, št. 3/4 (2001). Str. 57–58.<br /> * '''Do identitete skozi dramsko formo: pogovor z Marinko Poštrak, umetniško voditeljico Prešernovega gledališča Kranj'''. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 92–93.<br /> * '''Krog bo treba zavrteti večkrat: intervju s Samom M. Strelcem, umetniškim vodjo Gledališča Ptuj'''. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 98–99.<br /> * '''Nasprotja'''. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 107–108.<br /> * '''Ob 4.48, ko rastejo narcise'''. Maska. Letn. 17, št. 1/2 (2002). Str. 91–93.<br /> * '''Mlade dramske zgodbe iz Velike Britanije'''. Gledališki list Drame SNG Maribor. Št. 8 (2000/01). Str. 7–17.<br /> * '''Spomin srednjega veka = The memory of the middle ages'''. Maska. Letn. 18, št. 1/2, 78/79 (2003). Str. 63–66, 126–128.<br /> * '''Ljubi me in me ubij'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 3 (2001/02). Str. 15–18.<br /> * '''Somračno potovanje k izginotju'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 15 (2001/02). Str. 20–22.<br /> * '''Mitologija sodobne ljubezni in smrti'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 1 (2002/03). Str. 14–15.<br /> * '''London, Leenane'''. Gledališki list gledališča Koper. (2001/02).<br /> * '''Onkraj severa besed'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 9 (2002/03). Str. 6–8.<br /> <br /> ==Literatura==<br /> <br /> * Slavko Podbrežnik: Martina Šiler ponovno nagrajena : zaključil se je drugi natečaj Mlade dramatike Gledališča Ptuj. ''Večer'' 58/277 (2002). Str. 9.<br /> * N. N.: Martina Šiler ... ''Gledališki list Gledališča Ptuj'', št. 2 (2001/02). Str. 2.<br /> * Dušan Šarotar (ur.): ''Mlada dramatika''. Ljubljana: Študentska založba, 2000.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [[Priimek ime:=Šiler, Martina| ]]</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Martina_%C5%A0iler&diff=9733 2007-05-19T09:58:20Z

<p>Petra: /* Bibliografija */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:martinas.jpg|300 px|Martina Šiler, foto:]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Šiler, Martina]]<br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji Mentor izšel njen prvenec Variacija Godota. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo Pikado razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. Pikado je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro Kletfashion. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo Reykjavik. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil Reykjavík nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je Reykjavik doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je Reykjavik izšel v reviji Dialogi, prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler Severna pravljica. Martina Šiler je občasno pisala za revijo Maska, v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega se poljudno zanima tudi za vesolje in astronavtiko, rada ima tudi zgodovino in potovanja v stara mesta.<br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi dram===<br /> *2006 ''[[Severna pravljica]]''<br /> *2002 ''[[Reykjavik]]''<br /> *2000 ''[[Pikado]]''<br /> *1997 ''[[Variacija Godota]]''<br /> <br /> ===Celotna besedila===<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik.doc|Reykjavik}}<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik_eng.doc|Reykjavik_eng}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *2001 ''Kletfashion'', radio Študent, Ljubljana<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> * ''Reykjavik'' v angleški jezik<br /> <br /> ==Značilnosti==<br /> Martina Šiler v svojem opusu pogosto raziskuje interakcije med ljudmi. Po njenem osebnem prepričanju se v drobnih odnosih odsevajo večji družbeni dogodki, čeprav slednjega na prvi pogled ne moremo zaznati. Tako gre med drugim tudi v Reykjaviku za prikaz človeških medosebnih odnosov v sodobnem svetu. Odnosom med ljudmi pa se je Šilerjeva posvetila tudi v zadnjem dramskem besedilu Severna pravljica. Sama avtorica o tem besedilu pravi, da le-ta razpira svet prikrivanja, svet dvoma, svet negotovega jezika, svet onemogočenega pobega. Tisto, kar da občutek, da v bojnem polju neresnic, prikrivanj in lastnega slepljenja še obstaja nekaj močnejšega, je prav odnos med glavnima dramskima osebama. »Njuna ljubezen je, protislovno, ob koncu najbolj iskrena. Ostane kakor zadnja, prečiščena resnica, ostane kakor edino resnično dejstvo Severna pravljica. Dejstvo, ki pa je samo po sebi nemogoče.« V besedilih Martine Šiler je zanimiv jezik; prepletajo se namreč različne zvrsti jezika (sleng, krajevni govori, vulgarizmi), besedila vsebujejo tudi tujejezične izraze (npr. islandski jezik v Reykjaviku, angleški izrazi v Pikadu …). Dramska besedila vsebujejo ponekod tudi precej dolge monologe. Pri ustvarjanju dramskega besedila in pri dramatiki nasploh so v središču zanimanja Martine Šiler predvsem struktura dialoga, jezik dramskih oseb, funkcija in gradnja monologa, vsebinsko pa, kot že rečeno, medsebojni odnosi, razgibane in mestoma nenavadne, tudi absurdne situacije.<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2003 Nominacija za Grumovo nagrado<br /> *2002 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> *2001 Nagrada na natečaju za radijsko igro, radio Študent Ljubljana<br /> *2000 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> <br /> ===Drame===<br /> <br /> * '''Variacija Godota''' (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah). Mentor. Letn. 18, št. 5/6 (1997). Str. 110–111. <br /> * '''Pikado'''. Mlada dramatika (2000). Str. 114–143. <br /> * '''Reykjavik'''. Dialogi. Letn. 42, št. 7/8 (2006). Str. 73–110.<br /> <br /> ===Članki===<br /> <br /> * '''Urbani spleen : britanska dramatika krvi in sperme'''. Maska. Letn. 16, št. 5-6 (2001). Str. 24–29.<br /> * '''Portal začasne avtonomne cone'''. Maska. Letn. 16, št. 1/2 (2001). Str. 51–53. <br /> * '''Eksplozija balkanskega spomina'''. Maska. Letn. 9, št. 3/4 (2001). Str. 57–58.<br /> * '''Do identitete skozi dramsko formo: pogovor z Marinko Poštrak, umetniško voditeljico Prešernovega gledališča Kranj'''. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 92–93.<br /> * '''Krog bo treba zavrteti večkrat: intervju s Samom M. Strelcem, umetniškim vodjo Gledališča Ptuj'''. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 98–99.<br /> * '''Nasprotja'''. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 107–108.<br /> * '''Ob 4.48, ko rastejo narcise'''. Maska. Letn. 17, št. 1/2 (2002). Str. 91–93.<br /> * '''Mlade dramske zgodbe iz Velike Britanije'''. Gledališki list Drame SNG Maribor. Št. 8 (2000/01). Str. 7–17.<br /> * '''Spomin srednjega veka = The memory of the middle ages'''. Maska. Letn. 18, št. 1/2, 78/79 (2003). Str. 63–66, 126–128.<br /> * '''Ljubi me in me ubij'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 3 (2001/02). Str. 15–18.<br /> * '''Somračno potovanje k izginotju'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 15 (2001/02). Str. 20–22.<br /> * '''Mitologija sodobne ljubezni in smrti'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 1 (2002/03). Str. 14–15.<br /> * '''London, Leenane'''. Gledališki list gledališča Koper. (2001/02).<br /> * '''Onkraj severa besed'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 9 (2002/03). Str. 6–8.<br /> <br /> ==Literatura==<br /> <br /> * Slavko Podbrežnik: Martina Šiler ponovno nagrajena : zaključil se je drugi natečaj Mlade dramatike Gledališča Ptuj. Večer 58/277 (2002). Str. 9.<br /> * N. N.: Martina Šiler ... Gledališki list Gledališča Ptuj, št. 2 (2001/02). Str. 2.<br /> * Dušan Šarotar (ur.): Mlada dramatika. Ljubljana: Študentska založba, 2000.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [[Priimek ime:=Šiler, Martina| ]]</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Reykjavik&diff=16626 2007-05-19T09:54:45Z

<p>Petra: /* Dogajanje po naslovljenih enotah */</p> <hr /> <div>'''Reykjavik'''<br /> <br /> ==Vsebina==<br /> <br /> ===Prostor in čas===<br /> <br /> Večina dogajanja v besedilu Reykjavik se odvija v stanovanju, kjer živita Mitja in Viki, v Marininem stanovanju in v prazni skladiščni hali ob železniški progi. Skozi celotno besedilo pa bralec ne dobi informacije o tem, v katero mesto oz. kateri kraj so postavljeni omenjeni prostori. Avtorica drame pove, da mesto res ni točno določeno; lahko gre za katerokoli majhno mesto. Res pa je, da je delo navdahnil Ptuj, oz. en mesec, ki ga je Šilerjeva preživela tam. <br /> <br /> Tako kot kraj tudi čas dogajanja ni nikjer v besedilu točno določen. Iz besedila lahko sklepamo le, da dogajanje poteka pozimi, saj sta večkrat omenjena sneg, mraz ipd.<br /> <br /> ===Osebe===<br /> <br /> '''Severin''' je mlad in na videz bogat fant (ima eleganten plašč, kovček, avto Audi A6 …). Rad pripoveduje o sebi, svojih doživetjih in se ob tem tudi pohvali (dela doktorat, ima svoje podjetje, veliko potuje …). Prijatelji zanj pravijo, da je car in zanimiv »tipček«, vendar misli le nase.<br /> <br /> '''Mitja''' je nekdanji Severinov sostanovalec in prijatelj. Ima dekle Natašo, ki ga zapusti. Je čustven, zato ga to močno prizadene. Severinu in njegovemu pripovedovanju se pogosto smeje in se kdaj pa kdaj tudi ponorčuje.<br /> <br /> '''Viki''' je Mitjin sostanovalec. Nenehno po televiziji gleda šport. Občuduje Severina, osupel je nad njegovim pripovedovanjem, tudi on hrepeni po boljšem življenju. V razmerje se zaplete z Marino.<br /> <br /> '''Marina''' je mlado dekle, ki se spusti v razmerje s Severinom in kasneje tudi z Vikijem. Nad Severinom in »njegovo« Islandijo je navdušena, očarana je nad njegovim načinom življenja, slepo mu verjame.<br /> <br /> ===Dogajanje po naslovljenih enotah===<br /> <br /> '''1. Savo.''' K Mitji in Vikiju ponoči pride Severin (bogat, izobražen). Pripoveduje o sebi in med drugim pove, da živi na Islandiji, v Reykjaviku. Mitja in Viki sta osupla nad njegovim pripovedovanjem (Mitja in Severin sta bila nekoč dobra prijatelja, takrat je klical Severina Savo). Severin bo prenočil pri njiju.<br /> <br /> '''2. Prvi večer.''' Severin ponoči ne more spati; moti ga namreč vonj, ki prihaja iz spodnjega nadstropja, kjer pečejo piščance. Pogovarja se z Vikijem. Zopet mu pripoveduje o Islandiji …<br /> <br /> '''3. Biskvit.''' Mitja in Severin se pogovarjata. Izvemo, da ima Mitja dekle Natašo, Severin pa je na Islandiji poročen. Ker se Severin upira, mu Mitja na silo zbaše v usta kos peciva, ki ga je sam spekel. Severin zato bruha. Ker v stanovanju nimajo mize, Mitja in Viki jesta piščanca kar na tleh in z rokami. Ko to vidi Severin, mu spet postaja slabo, zato pograbi plašč in odide.<br /> <br /> '''4. Neznanka s postaje.''' Marina in Severin sta v njenem stanovanju. On jo je zagledal na postaji in ji kar sledil. Ona mu ponudi prenočišče, a se bo vrnil k Mitji, saj je tam pozabil svoj kovček.<br /> <br /> '''5. Proti jutru.''' Marina in Severin se na železniški postaji predata strastem. Po tem se pogovarjata in on ji pripoveduje o lavi in gejzirih na Islandiji. Ona si želi to videti. Šele sedaj se drug drugemu tudi predstavita.<br /> <br /> '''6. TV.''' Viki in Mitja se pogovarjata; Mitja še ni bil na morju, ne znata si predstavljati, kako je, če si direktor, magister … Mitja je živčen, ker ga je zapustila punca Nataša, zato vrže na tla pepelnik, brcne v TV, prepira se z Vikijem, razmišlja o sebi in ugotovi, da je nič.<br /> <br /> '''7. Rdeča razpoka.''' Severin (v Mitjinem stanovanju) Marini za spomin nanj podari prstan, ki ga nosi v žepu. Pripoveduje ji, kako je nekega dne stal na odprtem ognjeniku z rdečo razpoko, ki bi vsak čas lahko izbruhnila. Ona ga poljublja, objema, odideta v sobo. Domov se vrne Mitja, stoji pred vrati sobe, na tla spusti rdečo kroglo za biljard in jo zakotali skozi priprta vrata.<br /> <br /> '''8. Prebujanje v spanec.''' Mitja in Marina se pogovarjata. On misli, da je Marina Severinova žena in da je prišla za njim (zmede ga tudi prstan, ki ga ima Marina na roki). Presenečen je, ko sliši, da Marina govori slovensko. Mitja se s Severinom spusti v pogovor o preteklosti, ko sta imela skupaj biljardni klub. Mitja je še vedno zelo razburjen zaradi Nataše. Da bi si odpočil, mu Severin na silo da apaurin.<br /> <br /> '''9. Saga o Ingólforju Arnarsonu.''' Vsi so zbrani pri zajtrku. Viki pripoveduje, kako je pri Igorju gledal dober film. Severin pravi, da pri njih na Islandiji temu rečejo »sage« in da oni poznajo veliko takšnih zgodb. Severin po tleh zakotali rdečo kroglo in začne pripovedovati sago o Ingólforju Arnarsonu. Temu se vsi smejejo. Mitja je še vedno zelo utrujen in bled, a noče iti v posteljo, dokler Severin ne zaključi svoje zgodbe.<br /> <br /> '''10. Glej me.''' Viki in Marina občudujeta Severinov mobitel. Tudi Viki je do sedaj mislil, da je Marina prišla s Severinom z Islandije. Ona mu pove, da to ne drži, da pa ji je obljubil, da jo bo peljal tja. Viki in Marina se objameta in se predata strastem. Ko ju vidi Severin, obstane in zdrsi na tla. Mitja se sedaj že bolje počuti, prizoru se smeje, Severinu pa očita, da ne zna ravnati z ženskami, ampak zna samo pripovedovati sage, pisati doktorat ipd. <br /> <br /> '''11. Prstan v snegu.''' Viki in Marina se pogovarjata, zbadata. Marina hoče oditi, on ji brani. Med prerivanjem ji skozi okno v sneg odleti prstan, ki ji ga je podaril Severin. Ne najdeta ga. Ona naglo odide, on steče za njo.<br /> <br /> '''12. Severin.''' Mitja in Severin sta v hali ob železniški progi. Odgrneta mizo za biljard. Mitja pravi, da imata otvoritev svojega biljardnega kluba. Na otvoritev je bilo povabljenih veliko ljudi, a ni nihče prišel. Na mizo vržeta svojo edino, tj. rdečo kroglo. Mitja hoče igrati, kot so to počeli nekdaj, Severin pa noče in vztraja, da se bo vrnil na Islandijo. Mitji pripoveduje o tem, kako se je takrat po razpadu njunega biljardnega kluba pripravljal na odhod na Islandijo, a tega ni izvedel … sedaj to res namerava. Prideta še Viki in Marina, saj je ona hotela videti Severina. Toda njega ni več tu. Pogovarjajo se o njem. Ne vedo, kje je ta sever, o katerem je govoril Severin. Ugotovijo, da je za njih vsekakor predaleč in jim ni dosegljiv.<br /> <br /> ===Jezik===<br /> <br /> Jezik drame je zanimiv in raznolik. Prisoten je mladostniški sleng (on je car), pogovorni jezik (štacuna, dol se dati) ter vulgarizmi (odjebi, zajebati, izgledaš zjebano, dol mi visi, jebi se, kreten, drži gobec). Ena izmed dramskih oseb (Severin) spregovori nekaj besed v islandskem jeziku. Na to opozori v opombi ne začetku dramskega besedila že sama avtorica in pojasni, da prevod ni zapisan, saj je zvok pomembnejši od pomena.<br /> <br /> ==Nastanek drame==<br /> <br /> Avtorica Reykjavika pravi, da se je drama spisala hitro, ideja pa se je porajala več mesecev. Prva različica dramskega besedila je kasneje v Londonu, kjer se je udeležila mednarodne rezidence za mlade dramatike gledališča Royal Court Theatre, doživela nekaj sprememb. Poleti 2003 je sledil razmislek o predzgodbi, krajšanje, dodajanje akcije. Ponovno pisanje Reykjavika se je dogajalo tudi v samem Reykjaviku. Martina Šiler je namreč obiskala Islandijo in tam pisala na prenosni računalnik islandskih prijateljev. Osnovna zgodba ter odnosi med osebami pa so ostali vseskozi nespremenjeni.<br /> <br /> ==Interpretacija==<br /> <br /> »Raziskujem interakcije med ljudmi, preko njih želim ujeti odsev sodobnega sveta.« Tako pravi Martina Šiler o svojem opusu. Zgornjo trditev potrjuje tudi besedilo Reykjavik, kjer se preko zgodbe odkrivajo in kažejo različni, večinoma ne idealni odnosi med ljudmi.<br /> Slabi ali celo nečloveški odnosi se kažejo, ko npr. Mitja Severinu na silo zbaše v usta pecivo, nekoliko kasneje Severin od Mitje na silo zahteva, da poje tablete ipd. V vsem tem se kaže nekakšna razčlovečenost medosebnih odnosov. Izpraznjenost, hlad v človeških odnosih se pokaže npr. tedaj, ko se Marina in Severin drug drugemu predstavita šele po tem, ko sta se že skupaj predala strastem in sta se intimneje že spoznala. To kaže na zelo nenavadne, čudne odnose med ljudmi. Ko je kasneje Marina v odnosu z Vikijem, mu nenehno ponavlja: »Glej me, samo glej me. Lepa sem. Povej mi, lepa sem. To mi govori.« Tu se potrjuje dejstvo, da v sodobnem svetu, ko vsak misli le nase, ljudem primanjkuje pozornosti, ljubezni, človeške topline. Kljub vsemu ljudje brez tega nemoremo živeti, čeprav si včasih tega ne priznamo (Tako npr. Marina Vikiju v jezi reče: »Nobenega nimam, nobenega nočem … Sovražim te /…/«). <br /> V sodobnem svetu se nenehno dogaja, da se ljudje primerjamo z drugimi, z njimi pogosto nehote tekmujemo, drugi se nam zdijo imenitnejši ipd. To se kaže tudi v Reykjaviku; junaki občudujejo to, kar jim pripoveduje Severin. Osupli so in želijo si, da bi tudi oni imeli doktorat, dobro službo, avto … Hrepenijo po boljšem življenju, počutijo se manj vredne od ostalih ljudi. Za to najdemo potrditev v besedilu, ko Mitja ugotavlja: »Vsi imajo talente. Vsi grejo, vsi nekam pridejo, vsi nekaj so. Jaz nimam nič. Nisem nič. Zmeraj nič.« V takšnem položaju se pogosto znajdemo tudi ljudje v sodobnem svetu naglice, materializma in tekmovalnosti. Tako kot Mitja v Reykjaviku tudi mi nimamo upanja, smo vdani v usodo, prepričani smo, da imajo možnosti za boljše življenje samo nekateri. V obravnavanem besedilu si je samo Severin lahko našel neko začasno rešitev, upanje na boljše čase, in sicer tako, da si je izmislil svojo Islandijo in Reykjavik. Ostali junaki tega niso zmožni, lepše življenje ostaja za njih neizpolnjena želja – za njih je Reykjavik predaleč.<br /> Avtorica Martina Šiler o bistvu oz. ideji svojega besedila pravi:<br /> »Najprej je bila podoba oddaljene, osamljene dežele. Islandija kot osamljen, leden otok. Vseokrog morje, nobene možnosti premika. Potem je bil dvom. Bila so vprašanja o pristnosti posameznika. Vprašanja o sposobnosti pobega, o sposobnosti spremembe. Vprašanja o (ne)zmožnosti delovanja. Hrepenenje. Neizpolnjene želje, nemogoče želje. Sanje, ki se sanjajo zaman. Čakanje, da se stvari izpeljejo same od sebe. Bivanje v odtujenosti. Bivanje v praznini. Praznina posameznikov. Bilo je tudi navdušenje nad čarobnostjo nordijske dežele. Kakor da bi Islandija s svojo nenavadnostjo predstavljala tisti drugi svet, v katerem je mogoče prav vse. Mitologija, sage, pripovedi. Severinov Reykjavik je saga. Izmišljija.«<br /> <br /> ==Dosedanje uprizoritve==<br /> <br /> Reykjavik je leta 2005 doživel odrsko branje v gledališču Glej, v sezoni 2005/06 pa tudi že odrsko postavitev oz. uprizoritev pod okriljem amaterskega Teatra Frnikula v Škofji Loki. Režiser te uprizoritve je bil Miha Kalan.<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> <br /> * ''Reykjavik'' v angleščino.</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Reykjavik&diff=16625 2007-05-19T09:53:20Z

<p>Petra: /* Osebe */</p> <hr /> <div>'''Reykjavik'''<br /> <br /> ==Vsebina==<br /> <br /> ===Prostor in čas===<br /> <br /> Večina dogajanja v besedilu Reykjavik se odvija v stanovanju, kjer živita Mitja in Viki, v Marininem stanovanju in v prazni skladiščni hali ob železniški progi. Skozi celotno besedilo pa bralec ne dobi informacije o tem, v katero mesto oz. kateri kraj so postavljeni omenjeni prostori. Avtorica drame pove, da mesto res ni točno določeno; lahko gre za katerokoli majhno mesto. Res pa je, da je delo navdahnil Ptuj, oz. en mesec, ki ga je Šilerjeva preživela tam. <br /> <br /> Tako kot kraj tudi čas dogajanja ni nikjer v besedilu točno določen. Iz besedila lahko sklepamo le, da dogajanje poteka pozimi, saj sta večkrat omenjena sneg, mraz ipd.<br /> <br /> ===Osebe===<br /> <br /> '''Severin''' je mlad in na videz bogat fant (ima eleganten plašč, kovček, avto Audi A6 …). Rad pripoveduje o sebi, svojih doživetjih in se ob tem tudi pohvali (dela doktorat, ima svoje podjetje, veliko potuje …). Prijatelji zanj pravijo, da je car in zanimiv »tipček«, vendar misli le nase.<br /> <br /> '''Mitja''' je nekdanji Severinov sostanovalec in prijatelj. Ima dekle Natašo, ki ga zapusti. Je čustven, zato ga to močno prizadene. Severinu in njegovemu pripovedovanju se pogosto smeje in se kdaj pa kdaj tudi ponorčuje.<br /> <br /> '''Viki''' je Mitjin sostanovalec. Nenehno po televiziji gleda šport. Občuduje Severina, osupel je nad njegovim pripovedovanjem, tudi on hrepeni po boljšem življenju. V razmerje se zaplete z Marino.<br /> <br /> '''Marina''' je mlado dekle, ki se spusti v razmerje s Severinom in kasneje tudi z Vikijem. Nad Severinom in »njegovo« Islandijo je navdušena, očarana je nad njegovim načinom življenja, slepo mu verjame.<br /> <br /> ===Dogajanje po naslovljenih enotah===<br /> <br /> 1. Savo. K Mitji in Vikiju ponoči pride Severin (bogat, izobražen). Pripoveduje o sebi in med drugim pove, da živi na Islandiji, v Reykjaviku. Mitja in Viki sta osupla nad njegovim pripovedovanjem (Mitja in Severin sta bila nekoč dobra prijatelja, takrat je klical Severina Savo). Severin bo prenočil pri njiju.<br /> <br /> 2. Prvi večer. Severin ponoči ne more spati; moti ga namreč vonj, ki prihaja iz spodnjega nadstropja, kjer pečejo piščance. Pogovarja se z Vikijem. Zopet mu pripoveduje o Islandiji …<br /> <br /> 3. Biskvit. Mitja in Severin se pogovarjata. Izvemo, da ima Mitja dekle Natašo, Severin pa je na Islandiji poročen. Ker se Severin upira, mu Mitja na silo zbaše v usta kos peciva, ki ga je sam spekel. Severin zato bruha. Ker v stanovanju nimajo mize, Mitja in Viki jesta piščanca kar na tleh in z rokami. Ko to vidi Severin, mu spet postaja slabo, zato pograbi plašč in odide.<br /> <br /> 4. Neznanka s postaje. Marina in Severin sta v njenem stanovanju. On jo je zagledal na postaji in ji kar sledil. Ona mu ponudi prenočišče, a se bo vrnil k Mitji, saj je tam pozabil svoj kovček.<br /> <br /> 5. Proti jutru. Marina in Severin se na železniški postaji predata strastem. Po tem se pogovarjata in on ji pripoveduje o lavi in gejzirih na Islandiji. Ona si želi to videti. Šele sedaj se drug drugemu tudi predstavita.<br /> <br /> 6. TV. Viki in Mitja se pogovarjata; Mitja še ni bil na morju, ne znata si predstavljati, kako je, če si direktor, magister … Mitja je živčen, ker ga je zapustila punca Nataša, zato vrže na tla pepelnik, brcne v TV, prepira se z Vikijem, razmišlja o sebi in ugotovi, da je nič.<br /> <br /> 7. Rdeča razpoka. Severin (v Mitjinem stanovanju) Marini za spomin nanj podari prstan, ki ga nosi v žepu. Pripoveduje ji, kako je nekega dne stal na odprtem ognjeniku z rdečo razpoko, ki bi vsak čas lahko izbruhnila. Ona ga poljublja, objema, odideta v sobo. Domov se vrne Mitja, stoji pred vrati sobe, na tla spusti rdečo kroglo za biljard in jo zakotali skozi priprta vrata.<br /> <br /> 8. Prebujanje v spanec. Mitja in Marina se pogovarjata. On misli, da je Marina Severinova žena in da je prišla za njim (zmede ga tudi prstan, ki ga ima Marina na roki). Presenečen je, ko sliši, da Marina govori slovensko. Mitja se s Severinom spusti v pogovor o preteklosti, ko sta imela skupaj biljardni klub. Mitja je še vedno zelo razburjen zaradi Nataše. Da bi si odpočil, mu Severin na silo da apaurin.<br /> <br /> 9. Saga o Ingólforju Arnarsonu. Vsi so zbrani pri zajtrku. Viki pripoveduje, kako je pri Igorju gledal dober film. Severin pravi, da pri njih na Islandiji temu rečejo »sage« in da oni poznajo veliko takšnih zgodb. Severin po tleh zakotali rdečo kroglo in začne pripovedovati sago o Ingólforju Arnarsonu. Temu se vsi smejejo. Mitja je še vedno zelo utrujen in bled, a noče iti v posteljo, dokler Severin ne zaključi svoje zgodbe.<br /> <br /> 10. Glej me. Viki in Marina občudujeta Severinov mobitel. Tudi Viki je do sedaj mislil, da je Marina prišla s Severinom z Islandije. Ona mu pove, da to ne drži, da pa ji je obljubil, da jo bo peljal tja. Viki in Marina se objameta in se predata strastem. Ko ju vidi Severin, obstane in zdrsi na tla. Mitja se sedaj že bolje počuti, prizoru se smeje, Severinu pa očita, da ne zna ravnati z ženskami, ampak zna samo pripovedovati sage, pisati doktorat ipd. <br /> <br /> 11. Prstan v snegu. Viki in Marina se pogovarjata, zbadata. Marina hoče oditi, on ji brani. Med prerivanjem ji skozi okno v sneg odleti prstan, ki ji ga je podaril Severin. Ne najdeta ga. Ona naglo odide, on steče za njo.<br /> <br /> 12. Severin. Mitja in Severin sta v hali ob železniški progi. Odgrneta mizo za biljard. Mitja pravi, da imata otvoritev svojega biljardnega kluba. Na otvoritev je bilo povabljenih veliko ljudi, a ni nihče prišel. Na mizo vržeta svojo edino, tj. rdečo kroglo. Mitja hoče igrati, kot so to počeli nekdaj, Severin pa noče in vztraja, da se bo vrnil na Islandijo. Mitji pripoveduje o tem, kako se je takrat po razpadu njunega biljardnega kluba pripravljal na odhod na Islandijo, a tega ni izvedel … sedaj to res namerava. Prideta še Viki in Marina, saj je ona hotela videti Severina. Toda njega ni več tu. Pogovarjajo se o njem. Ne vedo, kje je ta sever, o katerem je govoril Severin. Ugotovijo, da je za njih vsekakor predaleč in jim ni dosegljiv.<br /> <br /> ===Jezik===<br /> <br /> Jezik drame je zanimiv in raznolik. Prisoten je mladostniški sleng (on je car), pogovorni jezik (štacuna, dol se dati) ter vulgarizmi (odjebi, zajebati, izgledaš zjebano, dol mi visi, jebi se, kreten, drži gobec). Ena izmed dramskih oseb (Severin) spregovori nekaj besed v islandskem jeziku. Na to opozori v opombi ne začetku dramskega besedila že sama avtorica in pojasni, da prevod ni zapisan, saj je zvok pomembnejši od pomena.<br /> <br /> ==Nastanek drame==<br /> <br /> Avtorica Reykjavika pravi, da se je drama spisala hitro, ideja pa se je porajala več mesecev. Prva različica dramskega besedila je kasneje v Londonu, kjer se je udeležila mednarodne rezidence za mlade dramatike gledališča Royal Court Theatre, doživela nekaj sprememb. Poleti 2003 je sledil razmislek o predzgodbi, krajšanje, dodajanje akcije. Ponovno pisanje Reykjavika se je dogajalo tudi v samem Reykjaviku. Martina Šiler je namreč obiskala Islandijo in tam pisala na prenosni računalnik islandskih prijateljev. Osnovna zgodba ter odnosi med osebami pa so ostali vseskozi nespremenjeni.<br /> <br /> ==Interpretacija==<br /> <br /> »Raziskujem interakcije med ljudmi, preko njih želim ujeti odsev sodobnega sveta.« Tako pravi Martina Šiler o svojem opusu. Zgornjo trditev potrjuje tudi besedilo Reykjavik, kjer se preko zgodbe odkrivajo in kažejo različni, večinoma ne idealni odnosi med ljudmi.<br /> Slabi ali celo nečloveški odnosi se kažejo, ko npr. Mitja Severinu na silo zbaše v usta pecivo, nekoliko kasneje Severin od Mitje na silo zahteva, da poje tablete ipd. V vsem tem se kaže nekakšna razčlovečenost medosebnih odnosov. Izpraznjenost, hlad v človeških odnosih se pokaže npr. tedaj, ko se Marina in Severin drug drugemu predstavita šele po tem, ko sta se že skupaj predala strastem in sta se intimneje že spoznala. To kaže na zelo nenavadne, čudne odnose med ljudmi. Ko je kasneje Marina v odnosu z Vikijem, mu nenehno ponavlja: »Glej me, samo glej me. Lepa sem. Povej mi, lepa sem. To mi govori.« Tu se potrjuje dejstvo, da v sodobnem svetu, ko vsak misli le nase, ljudem primanjkuje pozornosti, ljubezni, človeške topline. Kljub vsemu ljudje brez tega nemoremo živeti, čeprav si včasih tega ne priznamo (Tako npr. Marina Vikiju v jezi reče: »Nobenega nimam, nobenega nočem … Sovražim te /…/«). <br /> V sodobnem svetu se nenehno dogaja, da se ljudje primerjamo z drugimi, z njimi pogosto nehote tekmujemo, drugi se nam zdijo imenitnejši ipd. To se kaže tudi v Reykjaviku; junaki občudujejo to, kar jim pripoveduje Severin. Osupli so in želijo si, da bi tudi oni imeli doktorat, dobro službo, avto … Hrepenijo po boljšem življenju, počutijo se manj vredne od ostalih ljudi. Za to najdemo potrditev v besedilu, ko Mitja ugotavlja: »Vsi imajo talente. Vsi grejo, vsi nekam pridejo, vsi nekaj so. Jaz nimam nič. Nisem nič. Zmeraj nič.« V takšnem položaju se pogosto znajdemo tudi ljudje v sodobnem svetu naglice, materializma in tekmovalnosti. Tako kot Mitja v Reykjaviku tudi mi nimamo upanja, smo vdani v usodo, prepričani smo, da imajo možnosti za boljše življenje samo nekateri. V obravnavanem besedilu si je samo Severin lahko našel neko začasno rešitev, upanje na boljše čase, in sicer tako, da si je izmislil svojo Islandijo in Reykjavik. Ostali junaki tega niso zmožni, lepše življenje ostaja za njih neizpolnjena želja – za njih je Reykjavik predaleč.<br /> Avtorica Martina Šiler o bistvu oz. ideji svojega besedila pravi:<br /> »Najprej je bila podoba oddaljene, osamljene dežele. Islandija kot osamljen, leden otok. Vseokrog morje, nobene možnosti premika. Potem je bil dvom. Bila so vprašanja o pristnosti posameznika. Vprašanja o sposobnosti pobega, o sposobnosti spremembe. Vprašanja o (ne)zmožnosti delovanja. Hrepenenje. Neizpolnjene želje, nemogoče želje. Sanje, ki se sanjajo zaman. Čakanje, da se stvari izpeljejo same od sebe. Bivanje v odtujenosti. Bivanje v praznini. Praznina posameznikov. Bilo je tudi navdušenje nad čarobnostjo nordijske dežele. Kakor da bi Islandija s svojo nenavadnostjo predstavljala tisti drugi svet, v katerem je mogoče prav vse. Mitologija, sage, pripovedi. Severinov Reykjavik je saga. Izmišljija.«<br /> <br /> ==Dosedanje uprizoritve==<br /> <br /> Reykjavik je leta 2005 doživel odrsko branje v gledališču Glej, v sezoni 2005/06 pa tudi že odrsko postavitev oz. uprizoritev pod okriljem amaterskega Teatra Frnikula v Škofji Loki. Režiser te uprizoritve je bil Miha Kalan.<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> <br /> * ''Reykjavik'' v angleščino.</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Reykjavik&diff=16624 2007-05-19T09:52:06Z

<p>Petra: </p> <hr /> <div>'''Reykjavik'''<br /> <br /> ==Vsebina==<br /> <br /> ===Prostor in čas===<br /> <br /> Večina dogajanja v besedilu Reykjavik se odvija v stanovanju, kjer živita Mitja in Viki, v Marininem stanovanju in v prazni skladiščni hali ob železniški progi. Skozi celotno besedilo pa bralec ne dobi informacije o tem, v katero mesto oz. kateri kraj so postavljeni omenjeni prostori. Avtorica drame pove, da mesto res ni točno določeno; lahko gre za katerokoli majhno mesto. Res pa je, da je delo navdahnil Ptuj, oz. en mesec, ki ga je Šilerjeva preživela tam. <br /> <br /> Tako kot kraj tudi čas dogajanja ni nikjer v besedilu točno določen. Iz besedila lahko sklepamo le, da dogajanje poteka pozimi, saj sta večkrat omenjena sneg, mraz ipd.<br /> <br /> ===Osebe===<br /> <br /> Severin je mlad in na videz bogat fant (ima eleganten plašč, kovček, avto Audi A6 …). Rad pripoveduje o sebi, svojih doživetjih in se ob tem tudi pohvali (dela doktorat, ima svoje podjetje, veliko potuje …). Prijatelji zanj pravijo, da je car in zanimiv »tipček«, vendar misli le nase.<br /> <br /> Mitja je nekdanji Severinov sostanovalec in prijatelj. Ima dekle Natašo, ki ga zapusti. Je čustven, zato ga to močno prizadene. Severinu in njegovemu pripovedovanju se pogosto smeje in se kdaj pa kdaj tudi ponorčuje.<br /> <br /> Viki je Mitjin sostanovalec. Nenehno po televiziji gleda šport. Občuduje Severina, osupel je nad njegovim pripovedovanjem, tudi on hrepeni po boljšem življenju. V razmerje se zaplete z Marino.<br /> <br /> Marina je mlado dekle, ki se spusti v razmerje s Severinom in kasneje tudi z Vikijem. Nad Severinom in »njegovo« Islandijo je navdušena, očarana je nad njegovim načinom življenja, slepo mu verjame.<br /> <br /> ===Dogajanje po naslovljenih enotah===<br /> <br /> 1. Savo. K Mitji in Vikiju ponoči pride Severin (bogat, izobražen). Pripoveduje o sebi in med drugim pove, da živi na Islandiji, v Reykjaviku. Mitja in Viki sta osupla nad njegovim pripovedovanjem (Mitja in Severin sta bila nekoč dobra prijatelja, takrat je klical Severina Savo). Severin bo prenočil pri njiju.<br /> <br /> 2. Prvi večer. Severin ponoči ne more spati; moti ga namreč vonj, ki prihaja iz spodnjega nadstropja, kjer pečejo piščance. Pogovarja se z Vikijem. Zopet mu pripoveduje o Islandiji …<br /> <br /> 3. Biskvit. Mitja in Severin se pogovarjata. Izvemo, da ima Mitja dekle Natašo, Severin pa je na Islandiji poročen. Ker se Severin upira, mu Mitja na silo zbaše v usta kos peciva, ki ga je sam spekel. Severin zato bruha. Ker v stanovanju nimajo mize, Mitja in Viki jesta piščanca kar na tleh in z rokami. Ko to vidi Severin, mu spet postaja slabo, zato pograbi plašč in odide.<br /> <br /> 4. Neznanka s postaje. Marina in Severin sta v njenem stanovanju. On jo je zagledal na postaji in ji kar sledil. Ona mu ponudi prenočišče, a se bo vrnil k Mitji, saj je tam pozabil svoj kovček.<br /> <br /> 5. Proti jutru. Marina in Severin se na železniški postaji predata strastem. Po tem se pogovarjata in on ji pripoveduje o lavi in gejzirih na Islandiji. Ona si želi to videti. Šele sedaj se drug drugemu tudi predstavita.<br /> <br /> 6. TV. Viki in Mitja se pogovarjata; Mitja še ni bil na morju, ne znata si predstavljati, kako je, če si direktor, magister … Mitja je živčen, ker ga je zapustila punca Nataša, zato vrže na tla pepelnik, brcne v TV, prepira se z Vikijem, razmišlja o sebi in ugotovi, da je nič.<br /> <br /> 7. Rdeča razpoka. Severin (v Mitjinem stanovanju) Marini za spomin nanj podari prstan, ki ga nosi v žepu. Pripoveduje ji, kako je nekega dne stal na odprtem ognjeniku z rdečo razpoko, ki bi vsak čas lahko izbruhnila. Ona ga poljublja, objema, odideta v sobo. Domov se vrne Mitja, stoji pred vrati sobe, na tla spusti rdečo kroglo za biljard in jo zakotali skozi priprta vrata.<br /> <br /> 8. Prebujanje v spanec. Mitja in Marina se pogovarjata. On misli, da je Marina Severinova žena in da je prišla za njim (zmede ga tudi prstan, ki ga ima Marina na roki). Presenečen je, ko sliši, da Marina govori slovensko. Mitja se s Severinom spusti v pogovor o preteklosti, ko sta imela skupaj biljardni klub. Mitja je še vedno zelo razburjen zaradi Nataše. Da bi si odpočil, mu Severin na silo da apaurin.<br /> <br /> 9. Saga o Ingólforju Arnarsonu. Vsi so zbrani pri zajtrku. Viki pripoveduje, kako je pri Igorju gledal dober film. Severin pravi, da pri njih na Islandiji temu rečejo »sage« in da oni poznajo veliko takšnih zgodb. Severin po tleh zakotali rdečo kroglo in začne pripovedovati sago o Ingólforju Arnarsonu. Temu se vsi smejejo. Mitja je še vedno zelo utrujen in bled, a noče iti v posteljo, dokler Severin ne zaključi svoje zgodbe.<br /> <br /> 10. Glej me. Viki in Marina občudujeta Severinov mobitel. Tudi Viki je do sedaj mislil, da je Marina prišla s Severinom z Islandije. Ona mu pove, da to ne drži, da pa ji je obljubil, da jo bo peljal tja. Viki in Marina se objameta in se predata strastem. Ko ju vidi Severin, obstane in zdrsi na tla. Mitja se sedaj že bolje počuti, prizoru se smeje, Severinu pa očita, da ne zna ravnati z ženskami, ampak zna samo pripovedovati sage, pisati doktorat ipd. <br /> <br /> 11. Prstan v snegu. Viki in Marina se pogovarjata, zbadata. Marina hoče oditi, on ji brani. Med prerivanjem ji skozi okno v sneg odleti prstan, ki ji ga je podaril Severin. Ne najdeta ga. Ona naglo odide, on steče za njo.<br /> <br /> 12. Severin. Mitja in Severin sta v hali ob železniški progi. Odgrneta mizo za biljard. Mitja pravi, da imata otvoritev svojega biljardnega kluba. Na otvoritev je bilo povabljenih veliko ljudi, a ni nihče prišel. Na mizo vržeta svojo edino, tj. rdečo kroglo. Mitja hoče igrati, kot so to počeli nekdaj, Severin pa noče in vztraja, da se bo vrnil na Islandijo. Mitji pripoveduje o tem, kako se je takrat po razpadu njunega biljardnega kluba pripravljal na odhod na Islandijo, a tega ni izvedel … sedaj to res namerava. Prideta še Viki in Marina, saj je ona hotela videti Severina. Toda njega ni več tu. Pogovarjajo se o njem. Ne vedo, kje je ta sever, o katerem je govoril Severin. Ugotovijo, da je za njih vsekakor predaleč in jim ni dosegljiv.<br /> <br /> ===Jezik===<br /> <br /> Jezik drame je zanimiv in raznolik. Prisoten je mladostniški sleng (on je car), pogovorni jezik (štacuna, dol se dati) ter vulgarizmi (odjebi, zajebati, izgledaš zjebano, dol mi visi, jebi se, kreten, drži gobec). Ena izmed dramskih oseb (Severin) spregovori nekaj besed v islandskem jeziku. Na to opozori v opombi ne začetku dramskega besedila že sama avtorica in pojasni, da prevod ni zapisan, saj je zvok pomembnejši od pomena.<br /> <br /> ==Nastanek drame==<br /> <br /> Avtorica Reykjavika pravi, da se je drama spisala hitro, ideja pa se je porajala več mesecev. Prva različica dramskega besedila je kasneje v Londonu, kjer se je udeležila mednarodne rezidence za mlade dramatike gledališča Royal Court Theatre, doživela nekaj sprememb. Poleti 2003 je sledil razmislek o predzgodbi, krajšanje, dodajanje akcije. Ponovno pisanje Reykjavika se je dogajalo tudi v samem Reykjaviku. Martina Šiler je namreč obiskala Islandijo in tam pisala na prenosni računalnik islandskih prijateljev. Osnovna zgodba ter odnosi med osebami pa so ostali vseskozi nespremenjeni.<br /> <br /> ==Interpretacija==<br /> <br /> »Raziskujem interakcije med ljudmi, preko njih želim ujeti odsev sodobnega sveta.« Tako pravi Martina Šiler o svojem opusu. Zgornjo trditev potrjuje tudi besedilo Reykjavik, kjer se preko zgodbe odkrivajo in kažejo različni, večinoma ne idealni odnosi med ljudmi.<br /> Slabi ali celo nečloveški odnosi se kažejo, ko npr. Mitja Severinu na silo zbaše v usta pecivo, nekoliko kasneje Severin od Mitje na silo zahteva, da poje tablete ipd. V vsem tem se kaže nekakšna razčlovečenost medosebnih odnosov. Izpraznjenost, hlad v človeških odnosih se pokaže npr. tedaj, ko se Marina in Severin drug drugemu predstavita šele po tem, ko sta se že skupaj predala strastem in sta se intimneje že spoznala. To kaže na zelo nenavadne, čudne odnose med ljudmi. Ko je kasneje Marina v odnosu z Vikijem, mu nenehno ponavlja: »Glej me, samo glej me. Lepa sem. Povej mi, lepa sem. To mi govori.« Tu se potrjuje dejstvo, da v sodobnem svetu, ko vsak misli le nase, ljudem primanjkuje pozornosti, ljubezni, človeške topline. Kljub vsemu ljudje brez tega nemoremo živeti, čeprav si včasih tega ne priznamo (Tako npr. Marina Vikiju v jezi reče: »Nobenega nimam, nobenega nočem … Sovražim te /…/«). <br /> V sodobnem svetu se nenehno dogaja, da se ljudje primerjamo z drugimi, z njimi pogosto nehote tekmujemo, drugi se nam zdijo imenitnejši ipd. To se kaže tudi v Reykjaviku; junaki občudujejo to, kar jim pripoveduje Severin. Osupli so in želijo si, da bi tudi oni imeli doktorat, dobro službo, avto … Hrepenijo po boljšem življenju, počutijo se manj vredne od ostalih ljudi. Za to najdemo potrditev v besedilu, ko Mitja ugotavlja: »Vsi imajo talente. Vsi grejo, vsi nekam pridejo, vsi nekaj so. Jaz nimam nič. Nisem nič. Zmeraj nič.« V takšnem položaju se pogosto znajdemo tudi ljudje v sodobnem svetu naglice, materializma in tekmovalnosti. Tako kot Mitja v Reykjaviku tudi mi nimamo upanja, smo vdani v usodo, prepričani smo, da imajo možnosti za boljše življenje samo nekateri. V obravnavanem besedilu si je samo Severin lahko našel neko začasno rešitev, upanje na boljše čase, in sicer tako, da si je izmislil svojo Islandijo in Reykjavik. Ostali junaki tega niso zmožni, lepše življenje ostaja za njih neizpolnjena želja – za njih je Reykjavik predaleč.<br /> Avtorica Martina Šiler o bistvu oz. ideji svojega besedila pravi:<br /> »Najprej je bila podoba oddaljene, osamljene dežele. Islandija kot osamljen, leden otok. Vseokrog morje, nobene možnosti premika. Potem je bil dvom. Bila so vprašanja o pristnosti posameznika. Vprašanja o sposobnosti pobega, o sposobnosti spremembe. Vprašanja o (ne)zmožnosti delovanja. Hrepenenje. Neizpolnjene želje, nemogoče želje. Sanje, ki se sanjajo zaman. Čakanje, da se stvari izpeljejo same od sebe. Bivanje v odtujenosti. Bivanje v praznini. Praznina posameznikov. Bilo je tudi navdušenje nad čarobnostjo nordijske dežele. Kakor da bi Islandija s svojo nenavadnostjo predstavljala tisti drugi svet, v katerem je mogoče prav vse. Mitologija, sage, pripovedi. Severinov Reykjavik je saga. Izmišljija.«<br /> <br /> ==Dosedanje uprizoritve==<br /> <br /> Reykjavik je leta 2005 doživel odrsko branje v gledališču Glej, v sezoni 2005/06 pa tudi že odrsko postavitev oz. uprizoritev pod okriljem amaterskega Teatra Frnikula v Škofji Loki. Režiser te uprizoritve je bil Miha Kalan.<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> <br /> * ''Reykjavik'' v angleščino.</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Martina_%C5%A0iler&diff=9732 2007-05-19T09:49:31Z

<p>Petra: /* Bibliografija */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:martinas.jpg|300 px|Martina Šiler, foto:]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Šiler, Martina]]<br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji Mentor izšel njen prvenec Variacija Godota. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo Pikado razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. Pikado je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro Kletfashion. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo Reykjavik. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil Reykjavík nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je Reykjavik doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je Reykjavik izšel v reviji Dialogi, prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler Severna pravljica. Martina Šiler je občasno pisala za revijo Maska, v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega se poljudno zanima tudi za vesolje in astronavtiko, rada ima tudi zgodovino in potovanja v stara mesta.<br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi dram===<br /> *2006 ''[[Severna pravljica]]''<br /> *2002 ''[[Reykjavik]]''<br /> *2000 ''[[Pikado]]''<br /> *1997 ''[[Variacija Godota]]''<br /> <br /> ===Celotna besedila===<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik.doc|Reykjavik}}<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik_eng.doc|Reykjavik_eng}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *2001 ''Kletfashion'', radio Študent, Ljubljana<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> * ''Reykjavik'' v angleški jezik<br /> <br /> ==Značilnosti==<br /> Martina Šiler v svojem opusu pogosto raziskuje interakcije med ljudmi. Po njenem osebnem prepričanju se v drobnih odnosih odsevajo večji družbeni dogodki, čeprav slednjega na prvi pogled ne moremo zaznati. Tako gre med drugim tudi v Reykjaviku za prikaz človeških medosebnih odnosov v sodobnem svetu. Odnosom med ljudmi pa se je Šilerjeva posvetila tudi v zadnjem dramskem besedilu Severna pravljica. Sama avtorica o tem besedilu pravi, da le-ta razpira svet prikrivanja, svet dvoma, svet negotovega jezika, svet onemogočenega pobega. Tisto, kar da občutek, da v bojnem polju neresnic, prikrivanj in lastnega slepljenja še obstaja nekaj močnejšega, je prav odnos med glavnima dramskima osebama. »Njuna ljubezen je, protislovno, ob koncu najbolj iskrena. Ostane kakor zadnja, prečiščena resnica, ostane kakor edino resnično dejstvo Severna pravljica. Dejstvo, ki pa je samo po sebi nemogoče.« V besedilih Martine Šiler je zanimiv jezik; prepletajo se namreč različne zvrsti jezika (sleng, krajevni govori, vulgarizmi), besedila vsebujejo tudi tujejezične izraze (npr. islandski jezik v Reykjaviku, angleški izrazi v Pikadu …). Dramska besedila vsebujejo ponekod tudi precej dolge monologe. Pri ustvarjanju dramskega besedila in pri dramatiki nasploh so v središču zanimanja Martine Šiler predvsem struktura dialoga, jezik dramskih oseb, funkcija in gradnja monologa, vsebinsko pa, kot že rečeno, medsebojni odnosi, razgibane in mestoma nenavadne, tudi absurdne situacije.<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2003 Nominacija za Grumovo nagrado<br /> *2002 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> *2001 Nagrada na natečaju za radijsko igro, radio Študent Ljubljana<br /> *2000 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> <br /> ===Drame===<br /> <br /> * Variacija Godota (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah). Mentor. Letn. 18, št. 5/6 (1997). Str. 110–111. <br /> * Pikado. Mlada dramatika (2000). Str. 114–143. <br /> * Reykjavik. Dialogi. Letn. 42, št. 7/8 (2006). Str. 73–110.<br /> <br /> ===Članki===<br /> <br /> * Urbani spleen : britanska dramatika krvi in sperme. Maska. Letn. 16, št. 5-6 (2001). Str. 24–29.<br /> * Portal začasne avtonomne cone. Maska. Letn. 16, št. 1/2 (2001). Str. 51–53. <br /> * Eksplozija balkanskega spomina. Maska. Letn. 9, št. 3/4 (2001). Str. 57–58.<br /> * Do identitete skozi dramsko formo: pogovor z Marinko Poštrak, umetniško voditeljico Prešernovega gledališča Kranj. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 92–93.<br /> * Krog bo treba zavrteti večkrat: intervju s Samom M. Strelcem, umetniškim vodjo Gledališča Ptuj. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 98–99.<br /> * Nasprotja. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 107–108.<br /> * Ob 4.48, ko rastejo narcise. Maska. Letn. 17, št. 1/2 (2002). Str. 91–93.<br /> * Mlade dramske zgodbe iz Velike Britanije. Gledališki list Drame SNG Maribor. Št. 8 (2000/01). Str. 7–17.<br /> * Spomin srednjega veka = The memory of the middle ages. Maska. Letn. 18, št. 1/2, 78/79 (2003). Str. 63–66, 126–128.<br /> * Ljubi me in me ubij. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 3 (2001/02). Str. 15–18.<br /> * Somračno potovanje k izginotju. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 15 (2001/02). Str. 20–22.<br /> * Mitologija sodobne ljubezni in smrti. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 1 (2002/03). Str. 14–15.<br /> * London, Leenane. Gledališki list gledališča Koper. (2001/02).<br /> * Onkraj severa besed. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 9 (2002/03). Str. 6–8.<br /> <br /> ==Literatura==<br /> <br /> * Slavko Podbrežnik: Martina Šiler ponovno nagrajena : zaključil se je drugi natečaj Mlade dramatike Gledališča Ptuj. Večer 58/277 (2002). Str. 9.<br /> * N. N.: Martina Šiler ... Gledališki list Gledališča Ptuj, št. 2 (2001/02). Str. 2.<br /> * Dušan Šarotar (ur.): Mlada dramatika. Ljubljana: Študentska založba, 2000.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [[Priimek ime:=Šiler, Martina| ]]</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Martina_%C5%A0iler&diff=9731 2007-05-19T09:48:56Z

<p>Petra: /* Bibliografija */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:martinas.jpg|300 px|Martina Šiler, foto:]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Šiler, Martina]]<br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji Mentor izšel njen prvenec Variacija Godota. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo Pikado razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. Pikado je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro Kletfashion. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo Reykjavik. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil Reykjavík nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je Reykjavik doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je Reykjavik izšel v reviji Dialogi, prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler Severna pravljica. Martina Šiler je občasno pisala za revijo Maska, v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega se poljudno zanima tudi za vesolje in astronavtiko, rada ima tudi zgodovino in potovanja v stara mesta.<br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi dram===<br /> *2006 ''[[Severna pravljica]]''<br /> *2002 ''[[Reykjavik]]''<br /> *2000 ''[[Pikado]]''<br /> *1997 ''[[Variacija Godota]]''<br /> <br /> ===Celotna besedila===<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik.doc|Reykjavik}}<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik_eng.doc|Reykjavik_eng}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *2001 ''Kletfashion'', radio Študent, Ljubljana<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> * ''Reykjavik'' v angleški jezik<br /> <br /> ==Značilnosti==<br /> Martina Šiler v svojem opusu pogosto raziskuje interakcije med ljudmi. Po njenem osebnem prepričanju se v drobnih odnosih odsevajo večji družbeni dogodki, čeprav slednjega na prvi pogled ne moremo zaznati. Tako gre med drugim tudi v Reykjaviku za prikaz človeških medosebnih odnosov v sodobnem svetu. Odnosom med ljudmi pa se je Šilerjeva posvetila tudi v zadnjem dramskem besedilu Severna pravljica. Sama avtorica o tem besedilu pravi, da le-ta razpira svet prikrivanja, svet dvoma, svet negotovega jezika, svet onemogočenega pobega. Tisto, kar da občutek, da v bojnem polju neresnic, prikrivanj in lastnega slepljenja še obstaja nekaj močnejšega, je prav odnos med glavnima dramskima osebama. »Njuna ljubezen je, protislovno, ob koncu najbolj iskrena. Ostane kakor zadnja, prečiščena resnica, ostane kakor edino resnično dejstvo Severna pravljica. Dejstvo, ki pa je samo po sebi nemogoče.« V besedilih Martine Šiler je zanimiv jezik; prepletajo se namreč različne zvrsti jezika (sleng, krajevni govori, vulgarizmi), besedila vsebujejo tudi tujejezične izraze (npr. islandski jezik v Reykjaviku, angleški izrazi v Pikadu …). Dramska besedila vsebujejo ponekod tudi precej dolge monologe. Pri ustvarjanju dramskega besedila in pri dramatiki nasploh so v središču zanimanja Martine Šiler predvsem struktura dialoga, jezik dramskih oseb, funkcija in gradnja monologa, vsebinsko pa, kot že rečeno, medsebojni odnosi, razgibane in mestoma nenavadne, tudi absurdne situacije.<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2003 Nominacija za Grumovo nagrado<br /> *2002 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> *2001 Nagrada na natečaju za radijsko igro, radio Študent Ljubljana<br /> *2000 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> <br /> ===Drame===<br /> <br /> * Variacija Godota (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah). Mentor. Letn. 18, št. 5/6 (1997). Str. 110–111. <br /> * Pikado. Mlada dramatika (2000). Str. 114–143. <br /> * Reykjavik. Dialogi. Letn. 42, št. 7/8 (2006). Str. 73–110.<br /> <br /> ===Članki===<br /> <br /> * Urbani spleen : britanska dramatika krvi in sperme. Maska. Letn. 16, št. 5-6 (2001). Str. 24–29.<br /> * Portal začasne avtonomne cone. Maska. Letn. 16, št. 1/2 (2001). Str. 51–53. <br /> * Eksplozija balkanskega spomina. Maska. Letn. 9, št. 3/4 (2001). Str. 57–58.<br /> * Do identitete skozi dramsko formo: pogovor z Marinko Poštrak, umetniško voditeljico Prešernovega gledališča Kranj. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 92–93.<br /> * Krog bo treba zavrteti večkrat: intervju s Samom M. Strelcem, umetniškim vodjo Gledališča Ptuj. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 98–99.<br /> * Nasprotja. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 107–108.<br /> * Ob 4.48, ko rastejo narcise. Maska. Letn. 17, št. 1/2 (2002). Str. 91–93.<br /> * Mlade dramske zgodbe iz Velike Britanije. Gledališki list Drame SNG Maribor. Št. 8 (2000/01). Str. 7–17.<br /> * Spomin srednjega veka = The memory of the middle ages. Maska. Letn. 18, št. 1/2, 78/79 (2003). Str. 63–66, 126–128.<br /> * Ljubi me in me ubij. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 3 (2001/02). Str. 15–18.<br /> * Somračno potovanje k izginotju. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 15 (2001/02). Str. 20–22.<br /> * Mitologija sodobne ljubezni in smrti. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 1 (2002/03). Str. 14–15.<br /> * London, Leenane. Gledališki list gledališča Koper. (2001/02).<br /> * Onkraj severa besed. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 9 (2002/03). Str. 6–8.<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> <br /> * Slavko Podbrežnik: Martina Šiler ponovno nagrajena : zaključil se je drugi natečaj Mlade dramatike Gledališča Ptuj. Večer 58/277 (2002). Str. 9.<br /> * N. N.: Martina Šiler ... Gledališki list Gledališča Ptuj, št. 2 (2001/02). Str. 2.<br /> * Dušan Šarotar (ur.): Mlada dramatika. Ljubljana: Študentska založba, 2000.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [[Priimek ime:=Šiler, Martina| ]]</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Martina_%C5%A0iler&diff=9730 2007-05-19T09:48:01Z

<p>Petra: /* Bibliografija */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:martinas.jpg|300 px|Martina Šiler, foto:]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Šiler, Martina]]<br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji Mentor izšel njen prvenec Variacija Godota. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo Pikado razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. Pikado je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro Kletfashion. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo Reykjavik. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil Reykjavík nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je Reykjavik doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je Reykjavik izšel v reviji Dialogi, prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler Severna pravljica. Martina Šiler je občasno pisala za revijo Maska, v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega se poljudno zanima tudi za vesolje in astronavtiko, rada ima tudi zgodovino in potovanja v stara mesta.<br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi dram===<br /> *2006 ''[[Severna pravljica]]''<br /> *2002 ''[[Reykjavik]]''<br /> *2000 ''[[Pikado]]''<br /> *1997 ''[[Variacija Godota]]''<br /> <br /> ===Celotna besedila===<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik.doc|Reykjavik}}<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik_eng.doc|Reykjavik_eng}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *2001 ''Kletfashion'', radio Študent, Ljubljana<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> * ''Reykjavik'' v angleški jezik<br /> <br /> ==Značilnosti==<br /> Martina Šiler v svojem opusu pogosto raziskuje interakcije med ljudmi. Po njenem osebnem prepričanju se v drobnih odnosih odsevajo večji družbeni dogodki, čeprav slednjega na prvi pogled ne moremo zaznati. Tako gre med drugim tudi v Reykjaviku za prikaz človeških medosebnih odnosov v sodobnem svetu. Odnosom med ljudmi pa se je Šilerjeva posvetila tudi v zadnjem dramskem besedilu Severna pravljica. Sama avtorica o tem besedilu pravi, da le-ta razpira svet prikrivanja, svet dvoma, svet negotovega jezika, svet onemogočenega pobega. Tisto, kar da občutek, da v bojnem polju neresnic, prikrivanj in lastnega slepljenja še obstaja nekaj močnejšega, je prav odnos med glavnima dramskima osebama. »Njuna ljubezen je, protislovno, ob koncu najbolj iskrena. Ostane kakor zadnja, prečiščena resnica, ostane kakor edino resnično dejstvo Severna pravljica. Dejstvo, ki pa je samo po sebi nemogoče.« V besedilih Martine Šiler je zanimiv jezik; prepletajo se namreč različne zvrsti jezika (sleng, krajevni govori, vulgarizmi), besedila vsebujejo tudi tujejezične izraze (npr. islandski jezik v Reykjaviku, angleški izrazi v Pikadu …). Dramska besedila vsebujejo ponekod tudi precej dolge monologe. Pri ustvarjanju dramskega besedila in pri dramatiki nasploh so v središču zanimanja Martine Šiler predvsem struktura dialoga, jezik dramskih oseb, funkcija in gradnja monologa, vsebinsko pa, kot že rečeno, medsebojni odnosi, razgibane in mestoma nenavadne, tudi absurdne situacije.<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2003 Nominacija za Grumovo nagrado<br /> *2002 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> *2001 Nagrada na natečaju za radijsko igro, radio Študent Ljubljana<br /> *2000 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> <br /> ===Drame===<br /> <br /> * Variacija Godota (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah). Mentor. Letn. 18, št. 5/6 (1997). Str. 110–111. <br /> * Pikado. Mlada dramatika (2000). Str. 114–143. <br /> * Reykjavik. Dialogi. Letn. 42, št. 7/8 (2006). Str. 73–110.<br /> <br /> ===Članki===<br /> <br /> * Urbani spleen : britanska dramatika krvi in sperme. Maska. Letn. 16, št. 5-6 (2001). Str. 24–29.<br /> * Portal začasne avtonomne cone. Maska. Letn. 16, št. 1/2 (2001). Str. 51–53. <br /> * Eksplozija balkanskega spomina. Maska. Letn. 9, št. 3/4 (2001). Str. 57–58.<br /> * Do identitete skozi dramsko formo: pogovor z Marinko Poštrak, umetniško voditeljico Prešernovega gledališča Kranj. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 92–93.<br /> * Krog bo treba zavrteti večkrat: intervju s Samom M. Strelcem, umetniškim vodjo Gledališča Ptuj. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 98–99.<br /> * Nasprotja. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 107–108.<br /> * Ob 4.48, ko rastejo narcise. Maska. Letn. 17, št. 1/2 (2002). Str. 91–93.<br /> * Mlade dramske zgodbe iz Velike Britanije. Gledališki list Drame SNG Maribor. Št. 8 (2000/01). Str. 7–17.<br /> * Spomin srednjega veka = The memory of the middle ages. Maska. Letn. 18, št. 1/2, 78/79 (2003). Str. 63–66, 126–128.<br /> * Ljubi me in me ubij. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 3 (2001/02). Str. 15–18.<br /> * Somračno potovanje k izginotju. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 15 (2001/02). Str. 20–22.<br /> * Mitologija sodobne ljubezni in smrti. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 1 (2002/03). Str. 14–15.<br /> * London, Leenane. Gledališki list gledališča Koper. (2001/02).<br /> * Onkraj severa besed. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 9 (2002/03). Str. 6–8.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [[Priimek ime:=Šiler, Martina| ]]</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Martina_%C5%A0iler&diff=9729 2007-05-19T09:47:24Z

<p>Petra: /* Bibliografija */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:martinas.jpg|300 px|Martina Šiler, foto:]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Šiler, Martina]]<br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji Mentor izšel njen prvenec Variacija Godota. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo Pikado razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. Pikado je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro Kletfashion. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo Reykjavik. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil Reykjavík nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je Reykjavik doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je Reykjavik izšel v reviji Dialogi, prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler Severna pravljica. Martina Šiler je občasno pisala za revijo Maska, v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega se poljudno zanima tudi za vesolje in astronavtiko, rada ima tudi zgodovino in potovanja v stara mesta.<br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi dram===<br /> *2006 ''[[Severna pravljica]]''<br /> *2002 ''[[Reykjavik]]''<br /> *2000 ''[[Pikado]]''<br /> *1997 ''[[Variacija Godota]]''<br /> <br /> ===Celotna besedila===<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik.doc|Reykjavik}}<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik_eng.doc|Reykjavik_eng}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *2001 ''Kletfashion'', radio Študent, Ljubljana<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> * ''Reykjavik'' v angleški jezik<br /> <br /> ==Značilnosti==<br /> Martina Šiler v svojem opusu pogosto raziskuje interakcije med ljudmi. Po njenem osebnem prepričanju se v drobnih odnosih odsevajo večji družbeni dogodki, čeprav slednjega na prvi pogled ne moremo zaznati. Tako gre med drugim tudi v Reykjaviku za prikaz človeških medosebnih odnosov v sodobnem svetu. Odnosom med ljudmi pa se je Šilerjeva posvetila tudi v zadnjem dramskem besedilu Severna pravljica. Sama avtorica o tem besedilu pravi, da le-ta razpira svet prikrivanja, svet dvoma, svet negotovega jezika, svet onemogočenega pobega. Tisto, kar da občutek, da v bojnem polju neresnic, prikrivanj in lastnega slepljenja še obstaja nekaj močnejšega, je prav odnos med glavnima dramskima osebama. »Njuna ljubezen je, protislovno, ob koncu najbolj iskrena. Ostane kakor zadnja, prečiščena resnica, ostane kakor edino resnično dejstvo Severna pravljica. Dejstvo, ki pa je samo po sebi nemogoče.« V besedilih Martine Šiler je zanimiv jezik; prepletajo se namreč različne zvrsti jezika (sleng, krajevni govori, vulgarizmi), besedila vsebujejo tudi tujejezične izraze (npr. islandski jezik v Reykjaviku, angleški izrazi v Pikadu …). Dramska besedila vsebujejo ponekod tudi precej dolge monologe. Pri ustvarjanju dramskega besedila in pri dramatiki nasploh so v središču zanimanja Martine Šiler predvsem struktura dialoga, jezik dramskih oseb, funkcija in gradnja monologa, vsebinsko pa, kot že rečeno, medsebojni odnosi, razgibane in mestoma nenavadne, tudi absurdne situacije.<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2003 Nominacija za Grumovo nagrado<br /> *2002 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> *2001 Nagrada na natečaju za radijsko igro, radio Študent Ljubljana<br /> *2000 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> *Mentor. 18, št. 5/6 (september 1997), str. 110-111 (Variacija Godota: (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah).<br /> *Mlada dramatika. (''Pikado''). Študentska založba, Ljubljana 2000.<br /> *Dialogi. - letn. 42, št. 7/8 (2006), str. 73-110 (''Reykjavik'').<br /> <br /> ===Drame===<br /> <br /> * Variacija Godota (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah). Mentor. Letn. 18, št. 5/6 (1997). Str. 110–111. <br /> * Pikado. Mlada dramatika (2000). Str. 114–143. <br /> * Reykjavik. Dialogi. Letn. 42, št. 7/8 (2006). Str. 73–110.<br /> <br /> ===Članki===<br /> <br /> * Urbani spleen : britanska dramatika krvi in sperme. Maska. Letn. 16, št. 5-6 (2001). Str. 24–29.<br /> * Portal začasne avtonomne cone. Maska. Letn. 16, št. 1/2 (2001). Str. 51–53. <br /> * Eksplozija balkanskega spomina. Maska. Letn. 9, št. 3/4 (2001). Str. 57–58.<br /> * Do identitete skozi dramsko formo: pogovor z Marinko Poštrak, umetniško voditeljico Prešernovega gledališča Kranj. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 92–93.<br /> * Krog bo treba zavrteti večkrat: intervju s Samom M. Strelcem, umetniškim vodjo Gledališča Ptuj. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 98–99.<br /> * Nasprotja. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 107–108.<br /> * Ob 4.48, ko rastejo narcise. Maska. Letn. 17, št. 1/2 (2002). Str. 91–93.<br /> * Mlade dramske zgodbe iz Velike Britanije. Gledališki list Drame SNG Maribor. Št. 8 (2000/01). Str. 7–17.<br /> * Spomin srednjega veka = The memory of the middle ages. Maska. Letn. 18, št. 1/2, 78/79 (2003). Str. 63–66, 126–128.<br /> * Ljubi me in me ubij. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 3 (2001/02). Str. 15–18.<br /> * Somračno potovanje k izginotju. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 15 (2001/02). Str. 20–22.<br /> * Mitologija sodobne ljubezni in smrti. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 1 (2002/03). Str. 14–15.<br /> * London, Leenane. Gledališki list gledališča Koper. (2001/02).<br /> * Onkraj severa besed. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 9 (2002/03). Str. 6–8.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [[Priimek ime:=Šiler, Martina| ]]</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Martina_%C5%A0iler&diff=9728 2007-05-19T09:45:50Z

<p>Petra: /* Prevodi v tuje jezike */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:martinas.jpg|300 px|Martina Šiler, foto:]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Šiler, Martina]]<br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji Mentor izšel njen prvenec Variacija Godota. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo Pikado razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. Pikado je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro Kletfashion. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo Reykjavik. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil Reykjavík nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je Reykjavik doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je Reykjavik izšel v reviji Dialogi, prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler Severna pravljica. Martina Šiler je občasno pisala za revijo Maska, v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega se poljudno zanima tudi za vesolje in astronavtiko, rada ima tudi zgodovino in potovanja v stara mesta.<br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi dram===<br /> *2006 ''[[Severna pravljica]]''<br /> *2002 ''[[Reykjavik]]''<br /> *2000 ''[[Pikado]]''<br /> *1997 ''[[Variacija Godota]]''<br /> <br /> ===Celotna besedila===<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik.doc|Reykjavik}}<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik_eng.doc|Reykjavik_eng}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *2001 ''Kletfashion'', radio Študent, Ljubljana<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> * ''Reykjavik'' v angleški jezik<br /> <br /> ==Značilnosti==<br /> Martina Šiler v svojem opusu pogosto raziskuje interakcije med ljudmi. Po njenem osebnem prepričanju se v drobnih odnosih odsevajo večji družbeni dogodki, čeprav slednjega na prvi pogled ne moremo zaznati. Tako gre med drugim tudi v Reykjaviku za prikaz človeških medosebnih odnosov v sodobnem svetu. Odnosom med ljudmi pa se je Šilerjeva posvetila tudi v zadnjem dramskem besedilu Severna pravljica. Sama avtorica o tem besedilu pravi, da le-ta razpira svet prikrivanja, svet dvoma, svet negotovega jezika, svet onemogočenega pobega. Tisto, kar da občutek, da v bojnem polju neresnic, prikrivanj in lastnega slepljenja še obstaja nekaj močnejšega, je prav odnos med glavnima dramskima osebama. »Njuna ljubezen je, protislovno, ob koncu najbolj iskrena. Ostane kakor zadnja, prečiščena resnica, ostane kakor edino resnično dejstvo Severna pravljica. Dejstvo, ki pa je samo po sebi nemogoče.« V besedilih Martine Šiler je zanimiv jezik; prepletajo se namreč različne zvrsti jezika (sleng, krajevni govori, vulgarizmi), besedila vsebujejo tudi tujejezične izraze (npr. islandski jezik v Reykjaviku, angleški izrazi v Pikadu …). Dramska besedila vsebujejo ponekod tudi precej dolge monologe. Pri ustvarjanju dramskega besedila in pri dramatiki nasploh so v središču zanimanja Martine Šiler predvsem struktura dialoga, jezik dramskih oseb, funkcija in gradnja monologa, vsebinsko pa, kot že rečeno, medsebojni odnosi, razgibane in mestoma nenavadne, tudi absurdne situacije.<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2003 Nominacija za Grumovo nagrado<br /> *2002 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> *2001 Nagrada na natečaju za radijsko igro, radio Študent Ljubljana<br /> *2000 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> *Mentor. 18, št. 5/6 (september 1997), str. 110-111 (Variacija Godota: (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah).<br /> *Mlada dramatika. (''Pikado''). Študentska založba, Ljubljana 2000.<br /> *Dialogi. - letn. 42, št. 7/8 (2006), str. 73-110 (''Reykjavik'').<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [[Priimek ime:=Šiler, Martina| ]]</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Martina_%C5%A0iler&diff=9727 2007-05-19T09:44:15Z

<p>Petra: /* Naslovi */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:martinas.jpg|300 px|Martina Šiler, foto:]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Šiler, Martina]]<br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji Mentor izšel njen prvenec Variacija Godota. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo Pikado razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. Pikado je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro Kletfashion. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo Reykjavik. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil Reykjavík nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je Reykjavik doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je Reykjavik izšel v reviji Dialogi, prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler Severna pravljica. Martina Šiler je občasno pisala za revijo Maska, v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega se poljudno zanima tudi za vesolje in astronavtiko, rada ima tudi zgodovino in potovanja v stara mesta.<br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi dram===<br /> *2006 ''[[Severna pravljica]]''<br /> *2002 ''[[Reykjavik]]''<br /> *2000 ''[[Pikado]]''<br /> *1997 ''[[Variacija Godota]]''<br /> <br /> ===Celotna besedila===<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik.doc|Reykjavik}}<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik_eng.doc|Reykjavik_eng}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *2001 ''Kletfashion'', radio Študent, Ljubljana<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> * ''Reykjavik'' v angleški jezik<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2003 Nominacija za Grumovo nagrado<br /> *2002 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> *2001 Nagrada na natečaju za radijsko igro, radio Študent Ljubljana<br /> *2000 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> *Mentor. 18, št. 5/6 (september 1997), str. 110-111 (Variacija Godota: (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah).<br /> *Mlada dramatika. (''Pikado''). Študentska založba, Ljubljana 2000.<br /> *Dialogi. - letn. 42, št. 7/8 (2006), str. 73-110 (''Reykjavik'').<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [[Priimek ime:=Šiler, Martina| ]]</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Martina_%C5%A0iler&diff=9726 2007-05-19T09:43:55Z

<p>Petra: /* celotna besedila */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:martinas.jpg|300 px|Martina Šiler, foto:]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Šiler, Martina]]<br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji Mentor izšel njen prvenec Variacija Godota. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo Pikado razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. Pikado je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro Kletfashion. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo Reykjavik. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil Reykjavík nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je Reykjavik doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je Reykjavik izšel v reviji Dialogi, prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler Severna pravljica. Martina Šiler je občasno pisala za revijo Maska, v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega se poljudno zanima tudi za vesolje in astronavtiko, rada ima tudi zgodovino in potovanja v stara mesta.<br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Severna pravljica]]''<br /> *2002 ''[[Reykjavik]]''<br /> *2000 ''[[Pikado]]''<br /> *1997 ''[[Variacija Godota]]''<br /> <br /> ===Celotna besedila===<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik.doc|Reykjavik}}<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik_eng.doc|Reykjavik_eng}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *2001 ''Kletfashion'', radio Študent, Ljubljana<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> * ''Reykjavik'' v angleški jezik<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2003 Nominacija za Grumovo nagrado<br /> *2002 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> *2001 Nagrada na natečaju za radijsko igro, radio Študent Ljubljana<br /> *2000 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> *Mentor. 18, št. 5/6 (september 1997), str. 110-111 (Variacija Godota: (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah).<br /> *Mlada dramatika. (''Pikado''). Študentska založba, Ljubljana 2000.<br /> *Dialogi. - letn. 42, št. 7/8 (2006), str. 73-110 (''Reykjavik'').<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [[Priimek ime:=Šiler, Martina| ]]</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Martina_%C5%A0iler&diff=9725 2007-05-19T09:43:31Z

<p>Petra: /* naslovi */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:martinas.jpg|300 px|Martina Šiler, foto:]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Šiler, Martina]]<br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji Mentor izšel njen prvenec Variacija Godota. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo Pikado razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. Pikado je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro Kletfashion. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo Reykjavik. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil Reykjavík nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je Reykjavik doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je Reykjavik izšel v reviji Dialogi, prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler Severna pravljica. Martina Šiler je občasno pisala za revijo Maska, v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega se poljudno zanima tudi za vesolje in astronavtiko, rada ima tudi zgodovino in potovanja v stara mesta.<br /> <br /> ==Drame==<br /> ===Naslovi===<br /> *2006 ''[[Severna pravljica]]''<br /> *2002 ''[[Reykjavik]]''<br /> *2000 ''[[Pikado]]''<br /> *1997 ''[[Variacija Godota]]''<br /> <br /> ===celotna besedila===<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik.doc|Reykjavik}}<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik_eng.doc|Reykjavik_eng}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *2001 ''Kletfashion'', radio Študent, Ljubljana<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> * ''Reykjavik'' v angleški jezik<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2003 Nominacija za Grumovo nagrado<br /> *2002 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> *2001 Nagrada na natečaju za radijsko igro, radio Študent Ljubljana<br /> *2000 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> *Mentor. 18, št. 5/6 (september 1997), str. 110-111 (Variacija Godota: (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah).<br /> *Mlada dramatika. (''Pikado''). Študentska založba, Ljubljana 2000.<br /> *Dialogi. - letn. 42, št. 7/8 (2006), str. 73-110 (''Reykjavik'').<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [[Priimek ime:=Šiler, Martina| ]]</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Martina_%C5%A0iler&diff=9724 2007-05-19T09:42:52Z

<p>Petra: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:martinas.jpg|300 px|Martina Šiler, foto:]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Šiler, Martina]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Šiler, Martina]]<br /> ==Življenjepis==<br /> <br /> Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji Mentor izšel njen prvenec Variacija Godota. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo Pikado razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. Pikado je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro Kletfashion. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo Reykjavik. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil Reykjavík nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je Reykjavik doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je Reykjavik izšel v reviji Dialogi, prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler Severna pravljica. Martina Šiler je občasno pisala za revijo Maska, v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega se poljudno zanima tudi za vesolje in astronavtiko, rada ima tudi zgodovino in potovanja v stara mesta.<br /> <br /> ==Drame==<br /> ===naslovi===<br /> *2006 ''[[Severna pravljica]]''<br /> *2002 ''[[Reykjavik]]''<br /> *2000 ''[[Pikado]]''<br /> *1997 ''[[Variacija Godota]]''<br /> <br /> ===celotna besedila===<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik.doc|Reykjavik}}<br /> *{{Doc|Martina_Siler_Reykjavik_eng.doc|Reykjavik_eng}}<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> *2001 ''Kletfashion'', radio Študent, Ljubljana<br /> <br /> ==Prevodi v tuje jezike==<br /> * ''Reykjavik'' v angleški jezik<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2003 Nominacija za Grumovo nagrado<br /> *2002 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> *2001 Nagrada na natečaju za radijsko igro, radio Študent Ljubljana<br /> *2000 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj<br /> <br /> ==Bibliografija==<br /> *Mentor. 18, št. 5/6 (september 1997), str. 110-111 (Variacija Godota: (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah).<br /> *Mlada dramatika. (''Pikado''). Študentska založba, Ljubljana 2000.<br /> *Dialogi. - letn. 42, št. 7/8 (2006), str. 73-110 (''Reykjavik'').<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> [[Priimek ime:=Šiler, Martina| ]]</div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Reykjavik&diff=16623 2007-05-19T07:19:28Z

<p>Petra: Removing all content from page</p> <hr /> <div></div>

Petra https://sigledal.org/w/index.php?title=Reykjavik&diff=16622 2007-05-19T07:19:02Z

<p>Petra: New page: Vsebina Prostor in čas Večina dogajanja v besedilu Reykjavik se odvija v stanovanju, kjer živita Mitja in Viki, v Marininem stanovanju in v prazni skladiščni hali ob železniški prog...</p> <hr /> <div>Vsebina<br /> Prostor in čas<br /> Večina dogajanja v besedilu Reykjavik se odvija v stanovanju, kjer živita Mitja in Viki, v Marininem stanovanju in v prazni skladiščni hali ob železniški progi. Skozi celotno besedilo pa bralec ne dobi informacije o tem, v katero mesto oz. kateri kraj so postavljeni omenjeni prostori. Avtorica drame pove, da mesto res ni točno določeno; lahko gre za katerokoli majhno mesto. Res pa je, da je delo navdahnil Ptuj, oz. en mesec, ki ga je Šilerjeva preživela tam. <br /> Tako kot kraj tudi čas dogajanja ni nikjer v besedilu točno določen. Iz besedila lahko sklepamo le, da dogajanje poteka pozimi, saj sta večkrat omenjena sneg, mraz ipd.</div>

Petra