Geslo - Prispevki uporabnika [sl]

Slovensko mladinsko gledališče

2016-12-15T10:34:23Z

Sabina: /* Nekdanji člani ansambla */

<div style="float: right">[[Slika:Logosmg.jpg]]</div>

[[Kategorija:Organiziranost|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Zgodovina|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Zvrsti]][[Kategorija:Dramsko gledališče]][[Kategorija:Organiziranost]][[Kategorija:Javni zavodi]][[Kategorija:Zgodovina]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja]]

[[Kategorija:Gledališče za otroke in mladino]]

==Predstavitev gledališča==
'''Slovensko mladinsko gledališče''' ('''SMG'''), ustanovljeno v Ljubljani leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji. Od konca petdesetih let deluje v Plečnikovi stavbi Akademskega kolegija. Do osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je razvilo v središče gledaliških raziskav in angažiranega gledališča. Danes je prepoznavno po širokem spektru inovativnih poetik različnih mlajših režiserjev in po fenomenu ansambelske energije, brookovskega pristopa do igre, kjer ne gre za sistem zvezdništva, ampak za igralski laboratorij, v katerem se posamezne bravurozne vloge povezujejo v močno celoto igralskega ansambla.

V okviru programa za otroke in mlade skuša ponuditi neklasične predstave s samosvojo poetiko. Gledališče je tudi (ko)producent festivalov [[Prelet]] in [[Bobri]].

== Programska izhodišča ==

'''SMG''' že v programskem izhodišču, ki ga je oblikovala njegova ustanoviteljica [[Balbina Batellino Baranovič]], nikoli ni bilo povsem zavezano mlajšemu občinstvu. Vseeno se je v drugi polovici sedemdesetih let, v času umetniškega vodenja [[Dominik Smole |Dominika Smoleta]] in z uprizoritvijo "pisljivega teksta" [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića ]] ''Žrtve mode bum-bum'' zgodil izrazit programski obrat, v katerem so glavnino repertoarja začele zapolnjevati predstave, namenjene starejšim obiskovalcem. Prestrukturiralo se je v gledališče, ki je začelo interdisciplinarno povezovati mejne gledališke raziskave s tematizacijo politične subverzivnosti.

'''SMG''' si tako še danes v svojih predstavah prizadeva tematizirati univerzalne paradokse civilizacije, njegov program temelji na problematizacijah novih časov in prostorov. Vztrajno razvija kod nove gledališke prakse, novih vizualnih paradigem, novih pogledov na klasiko, moderno in postmoderno. Igralec, režiser, koreograf, scenograf, glasbenik … v tem gledališču raziskujejo in razvijajo, tvegajo in kreirajo, da bi skozi svoje geste razvijali novega gledalca.

== Zgodovina gledališča od nastanka do danes==

Zgodba '''Slovenskega mladinskega gledališča''' se po mnenju [[Andrej Jaklič|Andreja Jakliča]] “bere kot zelo dinamičen žanrski roman z vsebinskimi elementi, ki ga hkrati tudi že presegajo in nadgrajujejo.” Kar se v drugi polovici petdesetih kot mladinsko gledališče začne pod vodstvom [[Balbina Batellino Baranović |Baranovičeve]], nadaljuje pod vodstvi [[Tone Pavček |Toneta Pavčka]] in [[Dušan Mlakar |Dušana Mlakarja]], v času direktorovanja [[Dominik Smole |Dominika Smoleta]] postane veliko bolj pronicljivo in angažirano od formalnega kratkočasenja mladine. Vizionarstvo ustanoviteljice Balbine Baranović, ki se napaja v aktualnih gledaliških tokovih in razumevanju gledališča kot prostora raziskovanja zgolj »mladinske« oblike, zdrži do sredine sedemdesetih. Obrat prinesejo nove vsebine, ki začnejo loviti aktualno družbeno dogajanje in nagovarjajo odraslo občinstvo. Osemdeseta leta, ko gledališče ob direktorju [[Petar Jović |Petru Joviću]] umetniško vodi [[Dušan Jovanović]], za njim pa [[Ivo Svetina]], so čas odkrite opozicije tedanjega političnega dogajanja, pomenijo pa tudi estetski preboj SMG v prostoru nekdanje Jugoslavije in na evropski gledališki sceni. Konec osemdesetih prinese mrk velikih zgodb, vzporedno z njimi razpada nekdanja domovina in z njo tudi potreba po eksplicitno političnem.

SMG se v devetdesetih letih, najprej pod umetniškim vodstvom [[Eduard Miler |Eduarda Milerja]], potem [[Tomaž Toporišič |Tomaža Toporišiča]], odzove z novim obratom – politiko nadomestita intima in spektakel, vstopijo predstavniki nove generacije, ki bolj kot na besedo stavi na podobo, prej kot na homogenost na sobivanje različnosti, raje kot na domovino na ves svet. Domovina začne dvomiti, estetska radikalnost pa ostane zagotovljena in nagrajevana bolj kot v skeptični domovini v komunikativni tujini. Devetdeseta opravijo s postmoderno in se navezujejo na postdramsko gledališkost, interesno polje se »izgublja« v meandrih lastnih poetik in še bolj dezorientira občinstvo, vajeno jasnosti in eksplicitnosti. Zadnji »obrat« v tem tisočletju začne vnašati najmlajša režijska generacija, ki dramsko besedilo vrača v središče zanimanja, vendar povsem drugače kot njeni predhodniki. Zgodba se (najprej pod umetniškim vodstvom [[Matjaž Berger |Matjaža Bergerja]], potem nove direktorice gledališča [[Uršula Cetinski |Uršule Cetinski]]) torej nadaljuje. Po mnenju Andreja Jakliča “ima praktično edino mogočo smer, nenehno preverjanje vprašanja s plakata za predstavitev gledališča na festivalu Gledališče narodov v francopskem Nancyju leta 1984 »Ali je prihodnost že prišla?« Za izjemne uspehe pri uveljavljanju evropske kulture v svetu je Evropska komisija SMG leta 2008 podelila laskavi naziv Evropski ambasador kulture.

== SMG in reformatorji slovenskega gledališča ==

Zgodba SMG je tako tudi zemljevid sodobnih gledaliških praks reformatorjev slovenskega gledališča druge polovice XX. stoletja, med katerimi naj omenimo nekatera režiserska imena: [[Žarko Petan]], [[Mile Korun]], [[Dušan Jovanović]], [[Ljubiša Ristić]], [[Meta Hočevar]], [[Paolo Magelli]], [[Janez Pipan]], [[Vito Taufer]], [[Tomaž Pandur]], [[Eduard Miler]], [[Matjaž Pograjc]], [[Martin Kušej]], [[Sebastijan Horvat]],[[Dragan Živadinov]], [[Emil Hrvatin]], [[Tomi Janežič]], [[Matjaž Berger]], [[Diego de Brea]], [[Jernej Lorenci]], [[Ivica Buljan]], [[Jan Decorte]],[[Silvan Omerzu]]. Ob njih pa igralke in igralce, dramatike, dramaturginje in dramaturge, oblikovalce prostora, luči in zvoka, kostumografke in kostumografe ter številne druge umetniške sodelavce gledališča

==Umetniški vodje==
*2003-2006: [[Matjaž Berger]]
*1997-2003: [[Tomaž Toporišič]]

==Direktorji==
*2006- [[Uršula Cetinski]]
*1978-2006 [[Petar Jović]]
*[[Dominik Smole]]
*[[Tone Pavček]]
*[[Balbina Battelino Baranovič]]

==Nekdanji člani ansambla==
[[Miloš Battelino]], [[Silvij Božič]], [[Boris Cavazza]], [[Sebastijan Cavazza]], [[Veronika Drolc]], [[Niko Goršič]],[[Nataša Barbara Gračner]], [[Milena Grm]], [[Brane Ivanc]], [[Barbara Jakopič]], [[Mina Jeraj]], [[Boris Juh]], [[Vladimir Jurc]], [[Gojmir Lešnjak]], [[Jože Mraz]], [[Radko Polič]], [[Pavel Rakovec]], [[Jožef Ropoša]], [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]], [[Majolka Šuklje]], [[Alja Tkačev]], [[Jadranka Tomažič]], [[Miro Veber]], [[Polona Vetrih]], [[Božo Vovk]], [[Milena Zupančič]],
[[Romana Šalehar]], [[Pavle Ravnohrib]], [[Sandi Pavlin]], [[Neda R. Bric]], [[Maruša Geymayer Oblak]], [[Olga Kacjan]], [[Olga Grad]].

==Sedanji člani ansambla==
[[Primož Bezjak]],
[[Damjana Černe]],
[[Daša Doberšek]],
[[Ivan Godnič]],
[[Željko Hrs]],
[[Uroš Kaurin]]
[[Boris Kos]],
[[Uroš Maček]],
[[Janja Majzelj]],
[[Marko Mlačnik]],
[[Ivan Peternelj]],
[[Draga Potočnjak]],
[[Robert Prebil]],
[[Matej Recer]],
[[Ivan Rupnik]],
[[Marinka Štern]],
[[Dario Varga]],
[[Anja Novak]],
[[Maruša Oblak]],
[[Katarina Stegnar]],
[[Blaž Šef]],
[[Stane Tomazin]],
[[Matija Vastl]].

==Festivali==
*'''[[Prelet]]'''
*'''[[Bobri]]'''

==Nagrade==
*2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za kolektivno stvaritev avtorski ekipi predstave ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine'' [[SMG Ljubljana/nagrade 2010|obrazložitev]]

==Zunanje povezave==
*[http://www.mladinsko.org Slovensko mladinsko gledališče]
[[Kategorija:Javni zavodi|Slovensko mladinsko gledališče]]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/izjemen-sprejem-zlo%C4%8Dina-in-kazni-v-budvi-in-%C4%8Dedadu Izjemen sprejem Zločina in kazni v Budvi in Čedadu - www.sigledal.org, 28.7.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/smg-na-zagreb%C5%A1kih-dnevih-satire SMG na zagrebških Dnevih satire - www.sigledal.org, 16.6.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/slovensko-mladinsko-gledali%C5%A1%C4%8De-na-festivalu-queer-zagreb Slovensko mladinsko gledališče na festivalu Queer Zagreb - www.sigledal.org, 5.5.2010]
*[http://radioprvi.rtvslo.si/2015/10/sledi-casa-12/ 60 let Slovenskega mladinskega gledališča - www.rtvslo.si, 25.10.2015]

Slovensko mladinsko gledališče

2016-12-15T10:30:30Z

Sabina: /* Sedanji člani ansambla */

<div style="float: right">[[Slika:Logosmg.jpg]]</div>

[[Kategorija:Organiziranost|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Zgodovina|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Zvrsti]][[Kategorija:Dramsko gledališče]][[Kategorija:Organiziranost]][[Kategorija:Javni zavodi]][[Kategorija:Zgodovina]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja]]

[[Kategorija:Gledališče za otroke in mladino]]

==Predstavitev gledališča==
'''Slovensko mladinsko gledališče''' ('''SMG'''), ustanovljeno v Ljubljani leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji. Od konca petdesetih let deluje v Plečnikovi stavbi Akademskega kolegija. Do osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je razvilo v središče gledaliških raziskav in angažiranega gledališča. Danes je prepoznavno po širokem spektru inovativnih poetik različnih mlajših režiserjev in po fenomenu ansambelske energije, brookovskega pristopa do igre, kjer ne gre za sistem zvezdništva, ampak za igralski laboratorij, v katerem se posamezne bravurozne vloge povezujejo v močno celoto igralskega ansambla.

V okviru programa za otroke in mlade skuša ponuditi neklasične predstave s samosvojo poetiko. Gledališče je tudi (ko)producent festivalov [[Prelet]] in [[Bobri]].

== Programska izhodišča ==

'''SMG''' že v programskem izhodišču, ki ga je oblikovala njegova ustanoviteljica [[Balbina Batellino Baranovič]], nikoli ni bilo povsem zavezano mlajšemu občinstvu. Vseeno se je v drugi polovici sedemdesetih let, v času umetniškega vodenja [[Dominik Smole |Dominika Smoleta]] in z uprizoritvijo "pisljivega teksta" [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića ]] ''Žrtve mode bum-bum'' zgodil izrazit programski obrat, v katerem so glavnino repertoarja začele zapolnjevati predstave, namenjene starejšim obiskovalcem. Prestrukturiralo se je v gledališče, ki je začelo interdisciplinarno povezovati mejne gledališke raziskave s tematizacijo politične subverzivnosti.

'''SMG''' si tako še danes v svojih predstavah prizadeva tematizirati univerzalne paradokse civilizacije, njegov program temelji na problematizacijah novih časov in prostorov. Vztrajno razvija kod nove gledališke prakse, novih vizualnih paradigem, novih pogledov na klasiko, moderno in postmoderno. Igralec, režiser, koreograf, scenograf, glasbenik … v tem gledališču raziskujejo in razvijajo, tvegajo in kreirajo, da bi skozi svoje geste razvijali novega gledalca.

== Zgodovina gledališča od nastanka do danes==

Zgodba '''Slovenskega mladinskega gledališča''' se po mnenju [[Andrej Jaklič|Andreja Jakliča]] “bere kot zelo dinamičen žanrski roman z vsebinskimi elementi, ki ga hkrati tudi že presegajo in nadgrajujejo.” Kar se v drugi polovici petdesetih kot mladinsko gledališče začne pod vodstvom [[Balbina Batellino Baranović |Baranovičeve]], nadaljuje pod vodstvi [[Tone Pavček |Toneta Pavčka]] in [[Dušan Mlakar |Dušana Mlakarja]], v času direktorovanja [[Dominik Smole |Dominika Smoleta]] postane veliko bolj pronicljivo in angažirano od formalnega kratkočasenja mladine. Vizionarstvo ustanoviteljice Balbine Baranović, ki se napaja v aktualnih gledaliških tokovih in razumevanju gledališča kot prostora raziskovanja zgolj »mladinske« oblike, zdrži do sredine sedemdesetih. Obrat prinesejo nove vsebine, ki začnejo loviti aktualno družbeno dogajanje in nagovarjajo odraslo občinstvo. Osemdeseta leta, ko gledališče ob direktorju [[Petar Jović |Petru Joviću]] umetniško vodi [[Dušan Jovanović]], za njim pa [[Ivo Svetina]], so čas odkrite opozicije tedanjega političnega dogajanja, pomenijo pa tudi estetski preboj SMG v prostoru nekdanje Jugoslavije in na evropski gledališki sceni. Konec osemdesetih prinese mrk velikih zgodb, vzporedno z njimi razpada nekdanja domovina in z njo tudi potreba po eksplicitno političnem.

SMG se v devetdesetih letih, najprej pod umetniškim vodstvom [[Eduard Miler |Eduarda Milerja]], potem [[Tomaž Toporišič |Tomaža Toporišiča]], odzove z novim obratom – politiko nadomestita intima in spektakel, vstopijo predstavniki nove generacije, ki bolj kot na besedo stavi na podobo, prej kot na homogenost na sobivanje različnosti, raje kot na domovino na ves svet. Domovina začne dvomiti, estetska radikalnost pa ostane zagotovljena in nagrajevana bolj kot v skeptični domovini v komunikativni tujini. Devetdeseta opravijo s postmoderno in se navezujejo na postdramsko gledališkost, interesno polje se »izgublja« v meandrih lastnih poetik in še bolj dezorientira občinstvo, vajeno jasnosti in eksplicitnosti. Zadnji »obrat« v tem tisočletju začne vnašati najmlajša režijska generacija, ki dramsko besedilo vrača v središče zanimanja, vendar povsem drugače kot njeni predhodniki. Zgodba se (najprej pod umetniškim vodstvom [[Matjaž Berger |Matjaža Bergerja]], potem nove direktorice gledališča [[Uršula Cetinski |Uršule Cetinski]]) torej nadaljuje. Po mnenju Andreja Jakliča “ima praktično edino mogočo smer, nenehno preverjanje vprašanja s plakata za predstavitev gledališča na festivalu Gledališče narodov v francopskem Nancyju leta 1984 »Ali je prihodnost že prišla?« Za izjemne uspehe pri uveljavljanju evropske kulture v svetu je Evropska komisija SMG leta 2008 podelila laskavi naziv Evropski ambasador kulture.

== SMG in reformatorji slovenskega gledališča ==

Zgodba SMG je tako tudi zemljevid sodobnih gledaliških praks reformatorjev slovenskega gledališča druge polovice XX. stoletja, med katerimi naj omenimo nekatera režiserska imena: [[Žarko Petan]], [[Mile Korun]], [[Dušan Jovanović]], [[Ljubiša Ristić]], [[Meta Hočevar]], [[Paolo Magelli]], [[Janez Pipan]], [[Vito Taufer]], [[Tomaž Pandur]], [[Eduard Miler]], [[Matjaž Pograjc]], [[Martin Kušej]], [[Sebastijan Horvat]],[[Dragan Živadinov]], [[Emil Hrvatin]], [[Tomi Janežič]], [[Matjaž Berger]], [[Diego de Brea]], [[Jernej Lorenci]], [[Ivica Buljan]], [[Jan Decorte]],[[Silvan Omerzu]]. Ob njih pa igralke in igralce, dramatike, dramaturginje in dramaturge, oblikovalce prostora, luči in zvoka, kostumografke in kostumografe ter številne druge umetniške sodelavce gledališča

==Umetniški vodje==
*2003-2006: [[Matjaž Berger]]
*1997-2003: [[Tomaž Toporišič]]

==Direktorji==
*2006- [[Uršula Cetinski]]
*1978-2006 [[Petar Jović]]
*[[Dominik Smole]]
*[[Tone Pavček]]
*[[Balbina Battelino Baranovič]]

==Nekdanji člani ansambla==
[[Miloš Battelino]], [[Silvij Božič]], [[Boris Cavazza]], [[Sebastijan Cavazza]], [[Veronika Drolc]], [[Niko Goršič]],[[Nataša Barbara Gračner]], [[Milena Grm]], [[Brane Ivanc]], [[Barbara Jakopič]], [[Mina Jeraj]], [[Boris Juh]], [[Vladimir Jurc]], [[Gojmir Lešnjak]], [[Jože Mraz]], [[Radko Polič]], [[Pavel Rakovec]], [[Jožef Ropoša]], [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]], [[Majolka Šuklje]], [[Alja Tkačev]], [[Jadranka Tomažič]], [[Miro Veber]], [[Polona Vetrih]], [[Božo Vovk]], [[Milena Zupančič]]

==Sedanji člani ansambla==
[[Primož Bezjak]],
[[Damjana Černe]],
[[Daša Doberšek]],
[[Ivan Godnič]],
[[Željko Hrs]],
[[Uroš Kaurin]]
[[Boris Kos]],
[[Uroš Maček]],
[[Janja Majzelj]],
[[Marko Mlačnik]],
[[Ivan Peternelj]],
[[Draga Potočnjak]],
[[Robert Prebil]],
[[Matej Recer]],
[[Ivan Rupnik]],
[[Marinka Štern]],
[[Dario Varga]],
[[Anja Novak]],
[[Maruša Oblak]],
[[Katarina Stegnar]],
[[Blaž Šef]],
[[Stane Tomazin]],
[[Matija Vastl]].

==Festivali==
*'''[[Prelet]]'''
*'''[[Bobri]]'''

==Nagrade==
*2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za kolektivno stvaritev avtorski ekipi predstave ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine'' [[SMG Ljubljana/nagrade 2010|obrazložitev]]

==Zunanje povezave==
*[http://www.mladinsko.org Slovensko mladinsko gledališče]
[[Kategorija:Javni zavodi|Slovensko mladinsko gledališče]]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/izjemen-sprejem-zlo%C4%8Dina-in-kazni-v-budvi-in-%C4%8Dedadu Izjemen sprejem Zločina in kazni v Budvi in Čedadu - www.sigledal.org, 28.7.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/smg-na-zagreb%C5%A1kih-dnevih-satire SMG na zagrebških Dnevih satire - www.sigledal.org, 16.6.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/slovensko-mladinsko-gledali%C5%A1%C4%8De-na-festivalu-queer-zagreb Slovensko mladinsko gledališče na festivalu Queer Zagreb - www.sigledal.org, 5.5.2010]
*[http://radioprvi.rtvslo.si/2015/10/sledi-casa-12/ 60 let Slovenskega mladinskega gledališča - www.rtvslo.si, 25.10.2015]

Slovensko mladinsko gledališče

2016-12-15T10:29:44Z

Sabina: /* Sedanji člani ansambla */

<div style="float: right">[[Slika:Logosmg.jpg]]</div>

[[Kategorija:Organiziranost|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Zgodovina|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Slovensko mladinsko gledališče]]
[[Kategorija:Zvrsti]][[Kategorija:Dramsko gledališče]][[Kategorija:Organiziranost]][[Kategorija:Javni zavodi]][[Kategorija:Zgodovina]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja]]

[[Kategorija:Gledališče za otroke in mladino]]

==Predstavitev gledališča==
'''Slovensko mladinsko gledališče''' ('''SMG'''), ustanovljeno v Ljubljani leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji. Od konca petdesetih let deluje v Plečnikovi stavbi Akademskega kolegija. Do osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je razvilo v središče gledaliških raziskav in angažiranega gledališča. Danes je prepoznavno po širokem spektru inovativnih poetik različnih mlajših režiserjev in po fenomenu ansambelske energije, brookovskega pristopa do igre, kjer ne gre za sistem zvezdništva, ampak za igralski laboratorij, v katerem se posamezne bravurozne vloge povezujejo v močno celoto igralskega ansambla.

V okviru programa za otroke in mlade skuša ponuditi neklasične predstave s samosvojo poetiko. Gledališče je tudi (ko)producent festivalov [[Prelet]] in [[Bobri]].

== Programska izhodišča ==

'''SMG''' že v programskem izhodišču, ki ga je oblikovala njegova ustanoviteljica [[Balbina Batellino Baranovič]], nikoli ni bilo povsem zavezano mlajšemu občinstvu. Vseeno se je v drugi polovici sedemdesetih let, v času umetniškega vodenja [[Dominik Smole |Dominika Smoleta]] in z uprizoritvijo "pisljivega teksta" [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića ]] ''Žrtve mode bum-bum'' zgodil izrazit programski obrat, v katerem so glavnino repertoarja začele zapolnjevati predstave, namenjene starejšim obiskovalcem. Prestrukturiralo se je v gledališče, ki je začelo interdisciplinarno povezovati mejne gledališke raziskave s tematizacijo politične subverzivnosti.

'''SMG''' si tako še danes v svojih predstavah prizadeva tematizirati univerzalne paradokse civilizacije, njegov program temelji na problematizacijah novih časov in prostorov. Vztrajno razvija kod nove gledališke prakse, novih vizualnih paradigem, novih pogledov na klasiko, moderno in postmoderno. Igralec, režiser, koreograf, scenograf, glasbenik … v tem gledališču raziskujejo in razvijajo, tvegajo in kreirajo, da bi skozi svoje geste razvijali novega gledalca.

== Zgodovina gledališča od nastanka do danes==

Zgodba '''Slovenskega mladinskega gledališča''' se po mnenju [[Andrej Jaklič|Andreja Jakliča]] “bere kot zelo dinamičen žanrski roman z vsebinskimi elementi, ki ga hkrati tudi že presegajo in nadgrajujejo.” Kar se v drugi polovici petdesetih kot mladinsko gledališče začne pod vodstvom [[Balbina Batellino Baranović |Baranovičeve]], nadaljuje pod vodstvi [[Tone Pavček |Toneta Pavčka]] in [[Dušan Mlakar |Dušana Mlakarja]], v času direktorovanja [[Dominik Smole |Dominika Smoleta]] postane veliko bolj pronicljivo in angažirano od formalnega kratkočasenja mladine. Vizionarstvo ustanoviteljice Balbine Baranović, ki se napaja v aktualnih gledaliških tokovih in razumevanju gledališča kot prostora raziskovanja zgolj »mladinske« oblike, zdrži do sredine sedemdesetih. Obrat prinesejo nove vsebine, ki začnejo loviti aktualno družbeno dogajanje in nagovarjajo odraslo občinstvo. Osemdeseta leta, ko gledališče ob direktorju [[Petar Jović |Petru Joviću]] umetniško vodi [[Dušan Jovanović]], za njim pa [[Ivo Svetina]], so čas odkrite opozicije tedanjega političnega dogajanja, pomenijo pa tudi estetski preboj SMG v prostoru nekdanje Jugoslavije in na evropski gledališki sceni. Konec osemdesetih prinese mrk velikih zgodb, vzporedno z njimi razpada nekdanja domovina in z njo tudi potreba po eksplicitno političnem.

SMG se v devetdesetih letih, najprej pod umetniškim vodstvom [[Eduard Miler |Eduarda Milerja]], potem [[Tomaž Toporišič |Tomaža Toporišiča]], odzove z novim obratom – politiko nadomestita intima in spektakel, vstopijo predstavniki nove generacije, ki bolj kot na besedo stavi na podobo, prej kot na homogenost na sobivanje različnosti, raje kot na domovino na ves svet. Domovina začne dvomiti, estetska radikalnost pa ostane zagotovljena in nagrajevana bolj kot v skeptični domovini v komunikativni tujini. Devetdeseta opravijo s postmoderno in se navezujejo na postdramsko gledališkost, interesno polje se »izgublja« v meandrih lastnih poetik in še bolj dezorientira občinstvo, vajeno jasnosti in eksplicitnosti. Zadnji »obrat« v tem tisočletju začne vnašati najmlajša režijska generacija, ki dramsko besedilo vrača v središče zanimanja, vendar povsem drugače kot njeni predhodniki. Zgodba se (najprej pod umetniškim vodstvom [[Matjaž Berger |Matjaža Bergerja]], potem nove direktorice gledališča [[Uršula Cetinski |Uršule Cetinski]]) torej nadaljuje. Po mnenju Andreja Jakliča “ima praktično edino mogočo smer, nenehno preverjanje vprašanja s plakata za predstavitev gledališča na festivalu Gledališče narodov v francopskem Nancyju leta 1984 »Ali je prihodnost že prišla?« Za izjemne uspehe pri uveljavljanju evropske kulture v svetu je Evropska komisija SMG leta 2008 podelila laskavi naziv Evropski ambasador kulture.

== SMG in reformatorji slovenskega gledališča ==

Zgodba SMG je tako tudi zemljevid sodobnih gledaliških praks reformatorjev slovenskega gledališča druge polovice XX. stoletja, med katerimi naj omenimo nekatera režiserska imena: [[Žarko Petan]], [[Mile Korun]], [[Dušan Jovanović]], [[Ljubiša Ristić]], [[Meta Hočevar]], [[Paolo Magelli]], [[Janez Pipan]], [[Vito Taufer]], [[Tomaž Pandur]], [[Eduard Miler]], [[Matjaž Pograjc]], [[Martin Kušej]], [[Sebastijan Horvat]],[[Dragan Živadinov]], [[Emil Hrvatin]], [[Tomi Janežič]], [[Matjaž Berger]], [[Diego de Brea]], [[Jernej Lorenci]], [[Ivica Buljan]], [[Jan Decorte]],[[Silvan Omerzu]]. Ob njih pa igralke in igralce, dramatike, dramaturginje in dramaturge, oblikovalce prostora, luči in zvoka, kostumografke in kostumografe ter številne druge umetniške sodelavce gledališča

==Umetniški vodje==
*2003-2006: [[Matjaž Berger]]
*1997-2003: [[Tomaž Toporišič]]

==Direktorji==
*2006- [[Uršula Cetinski]]
*1978-2006 [[Petar Jović]]
*[[Dominik Smole]]
*[[Tone Pavček]]
*[[Balbina Battelino Baranovič]]

==Nekdanji člani ansambla==
[[Miloš Battelino]], [[Silvij Božič]], [[Boris Cavazza]], [[Sebastijan Cavazza]], [[Veronika Drolc]], [[Niko Goršič]],[[Nataša Barbara Gračner]], [[Milena Grm]], [[Brane Ivanc]], [[Barbara Jakopič]], [[Mina Jeraj]], [[Boris Juh]], [[Vladimir Jurc]], [[Gojmir Lešnjak]], [[Jože Mraz]], [[Radko Polič]], [[Pavel Rakovec]], [[Jožef Ropoša]], [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]], [[Majolka Šuklje]], [[Alja Tkačev]], [[Jadranka Tomažič]], [[Miro Veber]], [[Polona Vetrih]], [[Božo Vovk]], [[Milena Zupančič]]

==Sedanji člani ansambla==
[[Primož Bezjak]],
[[Damjana Černe]],
[[Daša Doberšek]],
[[Ivan Godnič]],
[[Željko Hrs]],
[[Uroš Kaurin]]
[[Boris Kos]],
[[Uroš Maček]],
[[Janja Majzelj]],
[[Marko Mlačnik]],
[[Ivan Peternelj]],
[[Draga Potočnjak]],
[[Robert Prebil]],
[[Matej Recer]],
[[Ivan Rupnik]],
[[Marinka Štern]],
[[Dario Varga]],
[[Anja Novak]]
[[Maruša Oblak]]
[[Katarina Stegnar]]
[[Blaž Šef]]
[[Stane Tomazin]]
[[Matija Vastl]]

==Festivali==
*'''[[Prelet]]'''
*'''[[Bobri]]'''

==Nagrade==
*2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za kolektivno stvaritev avtorski ekipi predstave ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine'' [[SMG Ljubljana/nagrade 2010|obrazložitev]]

==Zunanje povezave==
*[http://www.mladinsko.org Slovensko mladinsko gledališče]
[[Kategorija:Javni zavodi|Slovensko mladinsko gledališče]]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/izjemen-sprejem-zlo%C4%8Dina-in-kazni-v-budvi-in-%C4%8Dedadu Izjemen sprejem Zločina in kazni v Budvi in Čedadu - www.sigledal.org, 28.7.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/smg-na-zagreb%C5%A1kih-dnevih-satire SMG na zagrebških Dnevih satire - www.sigledal.org, 16.6.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/slovensko-mladinsko-gledali%C5%A1%C4%8De-na-festivalu-queer-zagreb Slovensko mladinsko gledališče na festivalu Queer Zagreb - www.sigledal.org, 5.5.2010]
*[http://radioprvi.rtvslo.si/2015/10/sledi-casa-12/ 60 let Slovenskega mladinskega gledališča - www.rtvslo.si, 25.10.2015]

SNG Nova Gorica

2016-12-15T09:15:29Z

Sabina: /* Sedanji člani ansambla */

[[Kategorija:Organiziranost|SNG Nova Gorica]]
[[Kategorija:Zvrsti|SNG Nova Gorica]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|SNG Nova Gorica]]
[[Kategorija:Javni zavodi|SNG Nova Gorica]]
[[Kategorija:Zgodovina|SNG Nova Gorica]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|SNG Nova Gorica]]
==Predstavitev gledališča==
Gledališče je bilo ustanovljeno leta 1955 kot polprofesionalno Goriško gledališče, ob profesionalizaciji leta 1969 se je preimenovalo v Primorsko dramsko gledališče, od leta 2004 ima status institucije nacionalnega pomena. Repertoar sestavljajo sodobna in klasična dramska besedila različnih žanrov domačih in tujih avtorjev. Gledališče je naklonjeno novim pristopom in eksperimentalnim projektom, poseben pečat mu daje mediteranski temperament. Polovico svojih predstav odigra na gostovanjih, doma gosti predstave drugih slovenskih in tujih gledališč. Gledališče deluje v moderni gledališki stavbi z veliko in malo dvorano.

Povezanost primorskega prostora je izražena v sodelovanju s [[SSG Trst]] in [[Gledališče Koper|Gledališčem Koper]], saj vsako leto uprizorijo vsaj eno koprodukcijsko predstavo. S predstavami pa se ob izvedbah doma, pojavljajo na gostovanjih po vsej Sloveniji in v tujini.

==Zgodovina==
Leta 1955 je ob podpori mesta zaživelo polprofesionalno Goriško gledališče. V naslednjih letih, ko so financerji in politiki ukinili nekatera manjša slovenska gledališča, je mesto Nova Gorica trdno stalo za svojim "mestnim" gledališčem, ki je leta 1969 preraslo v profesionalno institucijo, za kar gre velika zasluga ne zgolj entuziazmu mnogih delujočih v gledališču, ampak predvsem prvemu direktorju in umetniškemu vodji, [[Jože Babič|Jožetu Babiču]]. [[SSG Trst]] je bil izven Jugoslavije, [[Gledališče Koper|koprsko gledališče]] je bilo ukinjeno in novogoriško gledališče je s svojo profesonalizacijo dobilo naziv Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica.

Med leti 1972 in 1991 je organiziralo mednarodni festival [[Goriško srečanje malih odrov]] (kasneje Srečanje gledališč Alpe-Jadran), ki je imel velik vpliv na takratni razvoj in afirmacijo gledališča.
Leta 1994 je bila zgrajena nova gledališka stavba z moderno odrsko tehnologijo. Geografska in politična lega Nove Gorice je močno vplivala na usmerjenost gledališča, na njegovo vpetost med romansko in slovansko kulturo, na njegovo odprtost in sodelovanje na festivalih v tujini in doma.

Leta 2004 je gledališče dobilo status institucije nacionalnega pomena, ki jo v celoti finančno podpira država, in spremenilo ime v Slovensko narodno gledališče Nova Gorica.

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica se je leta 2001 vključilo v Evropsko gledališko konvencijo (ETC), mednarodno gledališko zvezo, ki vsaki dve leti organizira tudi mednarodni gledališki festival. Leta 2004 je potekal v organizaciji SNG Nova Gorica v sodelovanju z mednarodnim gledališkim festivalom MEJ NI FEST z naslovom Gledališča Evrope: ogledalo razseljenih ljudstev. Gledališče je tudi ustanovni član Nove evropske teatrske akcije (NETA), mednarodne mreže gledališč in festivalov.

==Direktorji==
*2016- Maja Jerman Bratec
*2014-2016 [[Neda Rusjan Bric]], v.d. direktorja
*2007-2014 [[Jožko Čuk]]
*[[Mojmir Konič]]
*[[Sergij Pelhan]]
* 1968-1975 [[Jože Babič]]

==Umetniški vodje==
*2012 - [[Martina Mrhar]]
*2010-2012 [[Ira Ratej]], v. d. umetniškega vodje
*2009 [[Srečko Fišer]], v.d. umetniškega vodje
* [[Primož Bebler]]
*1968-1975 [[Jože Babič]]

==Sedanji člani ansambla==
[[Radoš Bolčina]], [[Ana Facchini]], [[Kristijan Guček]], [[Arna Hadžialjević]], [[Peter Harl]], [[Jože Hrovat]], [[Gorazd Jakomini]], [[Iztok Mlakar]], [[Miha Nemec]], [[Maja Nemec]], [[Medea Novak]], [[Helena Peršuh]], [[Dušanka Ristić]], [[Matija Rupel]], [[Marjuta Slamič]], [[Urška Taufer]], [[Žiga Udir]], [[Blaž Valič]], [[Andrej Zalesjak]], [[Patrizia Jurinčič Finžgar]], [[Jure Kopušar]]

==Nagrajene uprizoritve==
*2008 Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije na festivalu [[Dnevi komedije]] v Celju G. Feydeau ''Bolha v ušesu ali Kaplja čez rob'', SNG Nova Gorica [[SNG Nova Gorica/nagrade 2008|obrazložitev]]
*2008 Žlahtna komedij po izboru občinstva na festivalu [[Dnevi komedije]] v Celju I. Mlakar ''Duohtar pod mus'', SNG Nova Gorica in Gledališče Koper
*2007 Žlahtna komedija po izboru občinstva na festivalu [[Dnevi komedije]] v Celju (''Kako smo ljubili tovariša Tita'', v sodelovanju s Kosovelovim domom Sežana)
*2005 [[Nagrade Borštnikovega srečanja]] za najboljšo uprizoritev v celoti (S. Fišer ''Medtem'', r. [[Janusz Kica]])
*1999 [[Nagrade Borštnikovega srečanja]] za najboljšo uprizoritev v celoti (S. Beckett ''Konec igre'', r. [[Vito Taufer]])
*1988 [[Nagrade Borštnikovega srečanja]] za najboljšo uprizoritev v celoti (G. Strniša ''Ljudožerci'', r. [[Mile Korun]])
*1987 [[Nagrade Borštnikovega srečanja]] za najboljšo uprizoritev v celoti (P. Barnes ''Rdeči nosovi'', r. [[Dušan Mlakar]])

==Bibliografija==
*50 let SNG Nova Gorica, publikacija ob 50-letnici gledališča v Novi Gorici, oktober 2005, urednik Miha Trefalt, izdajatelj SNG Nova Gorica

==Zunanje povezave==
*[http://www.sng-ng.si SNG Nova Gorica]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/gostovanje-gospe-ministrice-v-srbiji Gostovanje Gospe ministrice v Srbiji - www.sigledal.org, 23.4.2010]

SNG Maribor

2016-12-15T09:03:35Z

Sabina: /* Baletni solisti */

[[Kategorija:Organiziranost|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Zvrsti|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Glasbeno gledališče|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Plesno gledališče|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Javni zavodi|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Zgodovina|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Med obema vojnama|SNG Maribor]]
==Predstavitev gledališča==
SNG Maribor, ki je kot poklicno gledališče začelo delovati v letu 1919, je največji javni kulturni zavod v Sloveniji. Pod njegovim okriljem delujejo Drama, Opera in balet ter Simfonični orkester. Zavod si v vseh zvrsteh prizadeva za uravnotežen program, ki na eni strani ohranja vrhunsko tradicijo, na drugi strani pa prinaša nove umetniške izraze in vsebine. Za otroke in mlade ustvarja raznolik program, spodbuja avtorske projekte svojih ustvarjalcev, program pa dopolnjuje z domačimi in mednarodnimi koprodukcijami.

SNG Maribor je tudi gostitelj in organizator vsakoletnega osrednjega festivala slovenskih dramskih gledališč [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]].

==Zgodovina SNG Maribor==
Začetki gledališkega delovanja v Mariboru segajo v 18. stoletje. Leta 1785 je mesto dobilo prvo gledališko dvorano na današnji Vetrinjski ulici, kjer so nastopale potujoče gledališke skupine. Leta 1805 se je gledališče naselilo v opuščeni špitalski cerkvi sv. Duha na Cerkvenem oziroma današnjem Slomškovem trgu.

Načrtno zgrajeno gledališko poslopje so v Mariboru sezidali konec leta 1851 za nemško poklicno dramsko in operno gledališče, ki je v stavbi je delovalo do 1919. Uglednejšo zunanjo podobo je gledališče dobilo, ko so ga povezali z leta 1865 dokončanim Kazinskim poslopjem. Staro poslopje današnjega kompleksa Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru z dominantno fasado, obrnjeno k Slomškovemu trgu, je do danes ostalo praktično nespremenjeno. Leta 1899 je sezidan Narodni dom z lepo dvorano in za tem ustanovljeno še Dramatično društvo, ki pomeni začetek stalnega polpoklicnega slovenskega gledališča v Narodnem domu 1909–1914.

Leto 1919 zaznamuje ustanovitev poklicnega Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru (prva uprizoritev: ''Tugomer'', 27. sep. 1919) . Med domačimi avtorji je bil poudarjen [[Ivan Cankar]], igrali pa so tudi sodobne tuje avtorje, denimo Gorkega ali Bernarda Shawa.

Leta 1941 je nacistični okupator slovensko gledališče v Mariboru odpravili in za tri leta uvedel nemško govoreče. Slovensko poklicno gledališče so obnovili leta 1945. Prvo predstavo je že v maju režiral [[Fran Žižek]]. Dramo so v zadnjih skoraj petih desetletjih kot umetniški vodje in dramaturgi najbolj zaznamovali Jaro Dolar, Vladimir Skrbinšek, Miran Herzog, Branko Gombač, Bojan Štih, Vili Ravnjak, Tomaž Pandur in Samo Strelec.

Od leta 1965 je Slovensko narodno gledališče v Mariboru vsak oktober gostitelj Borštnikovega srečanja slovenskih dramskih gledališč. Namen festivala je ovrednotiti minulo sezono in počastiti najboljše.

Prvi povojni ravnatelj Opere je bil Anton Neffat. Sledili so mu Demetrij Žebre, Ciril Cvetko, Jakov Cipci, ki se je prvi lotil sodobnejših in novejših slovenskih opernih del, Vladimir Kobler, Boris Švara, Henrik Neubauer, Stane Jurgec in Karen Kamenšek. Prvo baletno predstavo je leta 1947 pripravila Marta Remškar. Za njo so kot hišni koreografi oziroma umetniški vodje v Mariboru delali Peter Golovin, Maks in Irena Kirbos, Radomir Milošević, Jelka Ivelja, Iko Otrin, Albert Likavec, Marin Turcu in Edward Clug.

Leta 1993, ko je bila dograjena in usposobljena nova velika dvorana kot osrednji prostor razširjenega kompleksa SNG Maribor, je ta tudi to kot celota dobil novo podobo. Že skoraj 140 let praktično nespremenjeno lice gledališča se po tistem v zahodni smeri nadaljuje z modernistično ubranimi arhitekturnimi toni. Prenovljena stara dvorana pa se v svoji bleščeči preobleki kaže kot dostojen reprezentant tradicionalistično zasnovanega gledališkega hrama.

==Upravniki oz. direktorji==

*1919-1921: [[Hinko Nučič]], upravnik, ravnatelj, režiser in igralec
*1922-1926: [[Valo Bratina]], upravnik, ravnatelj, igralec in režiser
*1922-1941: [[Radovan Brenčič]], upravnik
*1945-1947: Ludvik Mrzel, upravnik in ravnatelj
*1947-1948: Branko Rudolf, upravnik in ravnatelj
*1948-1956: Jaro Dolar, upravnik ravnatelj in režiser (1948-1957)
*1956-1961: Josip Šegula, upravnik
*1962-1973: Ivan Kranjčič, upravnik
*1974-1986: [[Juro Kislinger]], upravnik in režiser
*1988-1992: Blaž Železnik, upravnik
*1992-1996: Teo Pajnik, upravnik
*1997-2001: Blaž Rafolt, upravnik
*2001-2003: [[Danilo Rošker]], v. d. direktorja
*2003-: [[Danilo Rošker]], direktor

==Drama SNG Maribor==
===Zgodovina Drame===
Začetki slovenskega gledališkega snovanja v Mariboru segajo v drugo polovico 19. stoletja s čitalniškim gledališčem. Leta 1909 je bilo ustanovljeno Dramatično društvo, ki je delovalo kot polpoklicno gledališče v Narodnem domu. Leta 1919 je pričelo v zgradbi nekdanjega nemškega mestnega gledališča delovati prvo slovensko poklicno gledališče – SNG Maribor – s stalnim dramskim in občasnim glasbenim ansamblom (opera je delovala med leti 1922 – 1928 in od 1945 dalje neprekinjeno). Otvoritvena premiera je bila 27. septembra 1919 – [[Josip Jurčič]]: ''[[Tugomer]]'', v režiji [[Hinko Nučič|Hinka Nučiča]], sicer prvega ravnatelja SNG Maribor. V več kot 80 letih stalnega delovanja (prekinitev je bila med leti 1941 – 1945) se je v Drami SNG Maribor zvrstilo preko 900 premier z okrog 18.000 ponovitvami, pri ustvarjanju programa pa je sodelovalo več kot 700 ustvarjalcev (igralcev, režiserjev, piscev, umetniških vodij in številnih drugih sodelavcev).

Drama SNG Mariboru deluje kot repertoarno abonmajsko gledališče. Težišče repertoarja skozi vsa obdobja je svetovna in domača dramska klasika ter sodobna dramatika različnih zvrsti in žanrov. Med pomembnejšimi slovenskimi dramatiki so bili najpogosteje uprizarjani [[Ivan Cankar]], [[Slavko Grum]], A. T. Linhart, F. S. Finžgar, [[Dominik Smole]], [[Primož Kozak]], [[Tone Partljič]], [[Drago Jančar]], [[Rudi Šeligo]] ... Na mariborskem odru je doživelo krst veliko izvirnih slovenskih dramskih tekstov.

Leta 1966 je začel v okviru Drame SNG Maribor delovati [[Borštnikovo srečanje |Teden slovenskih gledališč]], ki se je leta 1971 preimenoval v [[Borštnikovo srečanje]], osrednji slovenski gledališki festival, na katerem v tekmovalnem programu sodelujejo slovenska dramska gledališča. Vsako leto podelijo tudi najvišje priznanje za igralske dosežke [[Nagrade Borštnikovega srečanja#Borštnikov prstan|Borštnikov prstan]]. Leta 2009 se je srečanje preimenovalo v Festival Borštnikovo srečanje. Odtlej je urejen njegov formalni status, postal je samostojna organizacijska enota SNG Maribor.

Leta 1978 se je pričela obnova in dograditev stavbnega kompleksa SNG, ki je v več fazah potekala skoraj 25 let. Leta 1994 je bila dograjena nova Velika dvorana, jeseni 2003 pa je bila otvoritev obnovljene Stare dvorane.

===Umetniški vodje===

*1919-1921: [[Hinko Nučič]], upravnik, ravnatelj, režiser in igralec
*1921-1922: [[Milan Skrbinšek]], ravnatelj, režiser in igralec
*1922-1926: [[Valo Bratina]], upravnik, ravnatelj, igralec in režiser
*1927-1929:[[Rade Pregarc]], ravnatelj, igralec in režiser
*1929-1941: [[Jože Kovič]], ravnatelj, režiser in igralec
*1945-1947: Ludvik Mrzel, upravnik in ravnatelj
*1947-1948: Branko Rudolf, upravnik in ravnatelj
*1948-1956: Jaro Dolar, upravnik, ravnatelj in režiser (1948-1957)
*1957-1958: [[Vladimir Skrbinšek]], ravnatelj, režiser in igralec
*1959-1962: [[Miran Herzog]], ravnatelj in režiser
*1963: [[Ferdo Delak]], ravnatelj in režiser
*1964: [[Danilo Gorinšek]], ravnatelj, igralec in režiser
*1964-1967: [[Fran Žižek]], ravnatelj in režiser
*1967-1977: [[Branko Gombač]], ravnatelj in režiser
*1978-1981: [[Bojan Štih]], ravnatelj in režiser
*1981-1985: [[Stanko Potisk]], ravnatelj in igralec
*1985-1989: [[Vili Ravnjak]], ravnatelj in dramaturg
*1989-1996: [[Tomaž Pandur]], ravnatej in režiser
*1996: [[Vlado Novak]], v.d. ravnatelja
*1997-2001: [[Branko Kraljevič]], ravnatelj in režiser
*2001-2006: [[Samo M. Strelec]], programski direktor/umetniški vodja, režiser
*2006-2013: [[Vili Ravnjak]], umetniški vodja, dramaturg
*2013 - : [[Diego de Brea]], umetniški direktor in režiser

===Nekdanji člani ansambla===
[[Berta Bukšek]], [[Vika Podgorska]], [[Danica Savinova]], [[Elvira Kraljeva]], [[Mileva Zakrajškova]], [[Hinko Nučič]], [[Pavel Rasberger]], [[Milan Skrbinšek]], [[Vladimir Skrbinšek]], [[Danilo Gorinšek]],[[ Maks Furijan]], [[Rade Pregarc]], [[Jože Kovič]], [[Tina Leonova]], [[Jože Zupan]], [[Jože Samec]], [[Franček Vičar]], [[Roman Lavrač]], [[Zlatko Šugman]], [[Maja Šugman]], [[Anton Petje]], [[Bogdana Bratuž]], [[Mija Mencej]], [[Lenka Ferenčak]], [[Hermina Kočevar]], [[Boris Kočevar]], [[Mira Bedenkova]], [[Ivo Leskovec]], [[Majda Gorinšek]], [[Nada Nučič]], [[Volodja Peer]], [[Evgen Car]], [[Marjan Trobec]], [[Dario Varga]], [[Franci Gabrovšek]], [[Nataša Sirk]], [[Alojz Svete]], [[Branko Šturbej]], [[Matjaž Tribušon]], [[Arnold Tovornik]],[[Aljoša Rebolj]], [[Primož Ekart]], [[Radoš Bolčina]], [[Livio Badurina]], [[Vojko Belšak]], [[Metka Trdin]], [[Angelca Jenčič Janko]], [[Pavla Brunčko]], [[Tita Veljakova]], [[Milena Godina]], [[Breda Pugelj]], [[Majda Herman]], [[Milena Muhič]], [[Sonja Blaž]], [[Minu Kjuder]], [[Ana Veble]], [[Arnold Tovornik]], [[Jože Mlakar]], [[Franjo Blaž]], [[Boris Kočevar]], [[Boris Brunčko]], [[Marjan Bačko]], [[Janez Klasinc]], [[Stanko Potisk]], [[Rado Pavalec]], [[Anica Sivec]], [[Veronika Drolc]], [[Alenka Cilenšek]], [[Iztok Bevk]], [[Peter Ternovšek]],[[Nenad Tokalić]], [[Vojko Belšak]], [[Pia Zemljič]], [[Zvonko Funda]], [[Tadej Toš]], [[Vlado Novak]]

===Sedanji člani ansambla===
[[Miloš Battelino]], [[Matevž Biber]], [[Peter Boštjančič]], [[Jurij Drevenšek]], [[Davor Herga]], [[Milada Kalezić]], [[Ivica Knez]], [[Eva Kraš]], [[Bojan Maroševič]], [[Nataša Matjašec Rošker]], [[Viktor Meglič]], [[Irena Mihelič]], [[Ksenija Mišič]], [Kristijan Ostanek]], [[Mateja Pucko]], [[Nejc Ropret]], [[Nika Rozman]], [[Mojca Simonič]], [[Irena Varga]], [[Vladimir Vlaškalić]], [[Mirjana Šajinović]], [[Matija Stipanič]], [[Maša Žilavec]], [[Branko Jordan]], [[Alojz Svete]].

===Nagrajene uprizoritve===
*2014 nagrada zlati lev na 15. mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu na Hrvaškem za dramo ''Nočni portir'' v režiji None Ciobanu
*2014 nagrada Veljko Maričić 21. Mednarodnega festivala malih odrov na Reki za najboljšo predstavo v celoti avtorskemu projektu Nataše Matjašec Rošker, Branka Jordana in Davorja Herge ''Do tu sega gozd''
*2013 grand prix na 14. mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu na Hrvaškem za avtorski projekt Nataše Matjašec Rošker, Branka Jordana in Davorja Herge ''Do tu sega gozd''
*2011 Mednarodni gledališki inštitut (ITI UNESCO) podeli nagrado učimura, namenjeno promoviranju japonskega gledališča zunaj meja Japonske za predstavo ''Veter v vejah borov'', r. [[Jernej Lorenci]]
*[[SNG Maribor/Nagrada festivala Dnevi komedije 2007|2007 Žlahtna komedija]] za uprizoritev N. Cowarda ''Intimna komedija'' v režiji [[Zvoneta Šedlbauerja]]
*2006 Žlahtna komedija po izboru žirije na festivalu [[Dnevi komedije]] v Celu ( K. Ludwig ''Ti nori tenorji'', r. [[Jaša Jamnik]])
*2005 Nagrada občinstva za najboljšo predstavo na festivalu komornih odrov Zlati lev v Umagu ( N. Silver ''Debeluhi v krilcih'', r. [[Samo M. Strelec]])
*2005 Nagrada strokovne žirije za najboljšo predstavo na festivalu komornih odrov Zlati lev v Umagu ( N. Silver ''Debeluhi v krilcih'', r. [[Samo M. Strelec]])
*2005 Nagrada občinstva na festivalu [[SKUP]] na Ptuju (K. Ludwig ''Ti nori tenorji'', r. Jaša Jamnik)
*2003 Nagrada Peristil na festivalu Splitsko ljeto ( N. Solver ''Debeluhi v krilcih'', r. Samo M. Strelec)
*2003 Žlahtna komedija po izboru občinstva na festivalu Dnevi komedije v Celju (T. Partljič ''Čaj za dve'', r. Robert Raponja)
*1992 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada in diploma]] za najboljšo predstavo v celoti (S.Grum/ D. Zlatar Frey ''Dogodek v mestu Gogi'', r. [[Damir Zlatar Frey]])
*1991 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada in diploma]] za najboljšo predstavo v celoti (G. Büchner ''Vojček'', r. [[Paolo Magelli]])
*1990 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada in diploma]] za najboljšo predstavo v celoti (J.W. Goethe ''Faust'', r. [[Tomaž Pandur]])
*1974 Nagrada ZDUS za najboljšo predstavo na [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovem srečanju]] 1974 ( T. Partljič ''Ščuke pa ni'', r. [[Jože Babič]])
*1972 Nagrada ZDUS za najboljšo predstavo na [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovem srečanju]] 1972 ( B. Brecht ''Življenje Galilea'', r. [[Branko Gombač]])

==Opera in balet SNG Maribor==
===Zgodovina===
Rojstvo mariborske operne hiše zaznamuje letnica 1919, ko je bilo ustanovljeno stalno poklicno gledališče v Mariboru. Najprej je delovalo pod imenom Slovensko mestno gledališče Maribor, od leta 1921 do leta 1941 pa pod imenom Narodno gledališče Maribor. Že takrat sta si domovanje v njem uredila tako drama kot opera.

Današnji poslušalec si le težko predstavlja, v kakšnih razmerah so delali pionirji mariborske operne hiše. Dovolj pove že podatek, da ni bilo stalnega poklicnega opernega orkestra pa tudi stalnega opernega zbora ne.

Pričetek delovanja tako zaznamujejo operete. Od prve, ''Mam'zelle Nitouche'', katere premiera je bila 1. maja 1920, najdemo na opernem sporedu že v naslednji sezoni kar devet operetnih naslovov, od ''Caričinih amazonk'' Viktorja Parme, Suppéjeve ''Lepe Galateje'', Heubergerjevega ''Plesa v operi'' in Offenbachovega ''Orfeja v'' podzemlju pa vse do Straussovega ''Netopirja''.

4. januarja 1921 je premiero doživela prva opera, ''V vodnjaku'' (V. Blodek, dir. H. Vogrič).

Pet let zatem so Mariborčani dočakali tudi prvo baletno uprizoritev, Ipavčevega ''Možička'', katerega premiera je bila 27. aprila. Prvo uprizoritev celovečernega baleta je prineslo leto 1949, ko so pod vodstvom dirigenta Heriberta Svetela in koreografa Maksa Kirbosa uprizorili ''Coppelio'' Lea Delibesa.

Od tistih časov se je premierska zavesa Opere in baleta SNG Maribor, ki od leta 1994 domuje v novi dvorani z 800 sedeži, dvignila več kot petstokrat, število ponovitev pa je seveda kar nekajkrat večje. Z gostovanji doma in v tujini (Hrvaška, Avstrija, Italija, Luksemburg, Tajvan…) se mariborska opera vse bolj odpira svetu in z odmevnimi uprizoritvami klasičnega in sodobnega, domačega in tujega opernega in baletnega repertoarja, ki navdušujejo tako občinstvo kot kritike doma in na tujem, postaja vodilna operno-baletna hiša v državi ter ena najživahnejših in najopaznejših v tem delu Evrope.

===Umetniški vodje===
*2009 Janko Kastelic
*2008-2008 Karen Kamenšek
*1986-2008 Stane Jurgec
*1985-1986 Henrik Neubauer
*1973-1984 Boris Švara
*1963-1972 Vladimir Kobler
*1956-1962 Jakov Cipci
*1953-1955 Ciril Cvetko
*1950-1953 Demetrij Žebre
*1945-1949 Anton Nefat
*1923-1928 Andro Mitrović

*2003 - Edward Clug, umetniški direktor Baleta
*2013 - Simon Krečič, umetniški in glasbeni direktor Opere

===Sedanji člani ansambla===
====Operni solisti====
Guadalupe Barrientos, Valentin Enčev, Petya Ivanova, Jaki Jurgec, Alfonz Kodrič, Janez Lotrič, Irena Petkova, Valentin Pivovarov, Miro Solman, Martin Sušnik, Dušan Topolovec, Andreja Zakonjšek Krt, Renzo Zulian, Sabina Cvilak, Valentina Čuden.

====Baletni solisti====
[[Anton Bogov]], [[Edward Clug]], [[Galina Čajka]], [[Marina Krasnova]], Tijuana Križman Hudernik, [[Matjaž Marin]], Catarina de Meneses, [[Sergiu Moga]], [[Alenka Ribič]], [[Valentina Turcu]], Tetiana Svetlična.

====Operni zbor====
''1. soprani:'' Nevenka Kiseljak, Martina Ledinek, Terezija Potočnik, Valentina Čuden, Tanja Vuzem, Nataša Žlender, ''1. tenorji:'' Lovro Čučko, Beno Muraus, Tomaž Planinc, Danilo Vračko, Gregor Mlakar; ''2. soprani'': Ljubomira Bračič, Nilda Luketič, Olga Vavh, Mojca Potrč, ''2. tenorji:'' Jože Jager, Miran Kosi, Silvester Kronaveter, Marko Žaler, Hideyuki Suzuki; ''1. alti:'' Nada Horvat, Dada Kladenik, Helena Kristl, Regina Schulz, Helena Štajnmec, Marija Zelko, ''1. basi:'' Jože Bombek, Maks Feguš, Matjaž Vezonik, Miha Mikluš, Marjan Treer; ''2. alti'': Irena Ferk, Gnucha Liubov, Ida Nedok, Darinka Pavel, Marjana Šef, ''2. basi:'' Sebastijan Čelofiga, Bojan Hinteregger, Peter Izlakar, Marko Mandir, Peter Skušek

====Baletni zbor====
Stefan Banica, Adriana Cioata, Pia Clug, Mircea Golescu, Olesja Hartmann, Demetrius King, Helena Klasič, Evgenija Koškina, Vadim Kurgajev, Sytze Jan Luske, Petar Marić, Gabriel Marin, Tiberiu Marta, Metka Masten, Mihaela Matis, Asami Nakashima, Yuya Omaki, Ines Petek, Branka Popovici, Cristian Popovici, Cleopatra Purice, Klavdija Stanišič, Hristina Stojčeva, Blaga Stojčeva, Slavčo Stoleski, Mirjana Šrot, Ines Uroševič, Gaj Žmavc .

====Orkester====
Koncertni mojster: Saša Olenjuk in Oksana Pečeny k. g.
''I. VIOLINE'': Marko Jerbić – namestnik koncertnega mojstra, Maja Peternel, Tamara Bakardzieva Kostadinova, Gabor Kiš, Hrvoje Šoštarić, Marina Žižek, Simona Jambrović, Barbara Kovačič, Vita Gregorc.
''VIOLE'': Rostyslav Denysyuk – vodja viol, Rosica Petrova, Levente Gidro, Ana Trnjar, Nelia Cvjatkova-Atanasova.
''KONTRABASI'': Božidar Kovačič – vodja kontrabasov, Jože Ovčar – namestnik vodje kontrabasov, Darjan Cvetrežnik, Uroš Lečnik, Evgen Oparenović k. g.
''II. VIOLINE'': Miladin Batalović – vodja II. violin, Anđelko Ilčić – namestnik vodje II. violin, Zlatka Fras Godec, Muniba Busančić, Darko Kordić, Tina Muraus, Jasmina Nanut, Danica Počkaj.
''VIOLONČELA'': Gorazd Strlič – vodja violončel, Nikolaj Sajko – namestnik vodje violončel, Davor Gluhak, Božo Šulić, Tanja Kovačič, Zsofia Klacsmann.
''FLAVTE'': I. flavta – Alenka Goršič-Ernst – vodja, I. flavta – Eva Slana, II. flavta – Bojan Palčec, Piccolo flavta – Mateja Kremljak.
''FAGOTI'': I. Fagot – Jancev Atanasov Veselin – vodja, I. Fagot – Rudi Vulc, II. Fagot – Ivana Vešović k. g.
''OBOE'': I. oboa – Dušan Krnjak – vodja, I. oboa – Tomas Žganec, I. oboa – Tihana Glavinović, II. oboa - Eva Drolc, III. oboa, angleški rog – N. N.
''KLARINETI'': I. klarinet – Oto Kožuh, I. klarinet – Lovro Turin k. g., II. klarinet – Evgen Celcer k. g., bas klarinet – Mitja Ritlop k. g.
''ROGOVI'': I. rog – Andrej Žgank – vodja, I. rog – Borut Pahič, II. rog – Stanislav Kelemina, III. rog – Veronika Flammer Gidro, IV. rog – Dušan Godec
''POZAVNE'': I. pozavna – Stanko Vavh – vodja, I. pozavna – Jure Smej, II. pozavna – Valerij Pravdič, bas pozavna – Bogdan Vizjak.
''TROBENTE'': I. trobenta – Janez Kopše – vodja, I. trobenta – Matjaž Klemenc k.g., II. trobenta – Milan Feguš, III. trobenta – Renato Ribič.
''TUBA'': Darko Rošker k.g.
''Timpani'' – Robert Krček – vodja
''Tolkala'': Tajana Novak , Dimitrij Averjanov k.g., Blaž Satler k.g., Boštjan Vavh k.g., Dejan Ritlop k.g., Denis Dimitrić k.g.
''Harfa'' – Natalija Ristić Puzigaća

==Viri in literatura==
*Spletna stran SNG Maribor

==Zunanje povezave==
*[http://www.sng-mb.si Slovensko narodno gledališče Maribor]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/grand-prix-festivala-zlati-lev-za-dramo-od-blizu Grand prix festivala Zlati lev za dramo Od blizu - www.sigledal.org, 13.7.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/od-blizu-na-gledali%C5%A1kem-festivalu-zlati-lev Od blizu na gledališkem festivalu Zlati lev - www.sigledal.org, 8.7.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/no-igre-na-mednarodnem-festivalu-igralca-v-nik%C5%A1i%C4%87u No-igre na Mednarodnem festivalu igralca v Nikšiću‏ - www.sigledal.org, 23.2.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/od-blizu-na-sarajevski-zimi Od blizu na Sarajevski zimi - www.sigledal.org, 12.2.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/sng-maribor-veliki-nagrajenec-festivala-zlati-lev SNG Maribor – veliki nagrajenec festivala Zlati lev - www.sigledal.org, 13.2.2010]

SNG Maribor

2016-12-15T08:55:59Z

Sabina: /* Operni solisti */

[[Kategorija:Organiziranost|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Zvrsti|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Glasbeno gledališče|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Plesno gledališče|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Javni zavodi|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Zgodovina|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Med obema vojnama|SNG Maribor]]
==Predstavitev gledališča==
SNG Maribor, ki je kot poklicno gledališče začelo delovati v letu 1919, je največji javni kulturni zavod v Sloveniji. Pod njegovim okriljem delujejo Drama, Opera in balet ter Simfonični orkester. Zavod si v vseh zvrsteh prizadeva za uravnotežen program, ki na eni strani ohranja vrhunsko tradicijo, na drugi strani pa prinaša nove umetniške izraze in vsebine. Za otroke in mlade ustvarja raznolik program, spodbuja avtorske projekte svojih ustvarjalcev, program pa dopolnjuje z domačimi in mednarodnimi koprodukcijami.

SNG Maribor je tudi gostitelj in organizator vsakoletnega osrednjega festivala slovenskih dramskih gledališč [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]].

==Zgodovina SNG Maribor==
Začetki gledališkega delovanja v Mariboru segajo v 18. stoletje. Leta 1785 je mesto dobilo prvo gledališko dvorano na današnji Vetrinjski ulici, kjer so nastopale potujoče gledališke skupine. Leta 1805 se je gledališče naselilo v opuščeni špitalski cerkvi sv. Duha na Cerkvenem oziroma današnjem Slomškovem trgu.

Načrtno zgrajeno gledališko poslopje so v Mariboru sezidali konec leta 1851 za nemško poklicno dramsko in operno gledališče, ki je v stavbi je delovalo do 1919. Uglednejšo zunanjo podobo je gledališče dobilo, ko so ga povezali z leta 1865 dokončanim Kazinskim poslopjem. Staro poslopje današnjega kompleksa Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru z dominantno fasado, obrnjeno k Slomškovemu trgu, je do danes ostalo praktično nespremenjeno. Leta 1899 je sezidan Narodni dom z lepo dvorano in za tem ustanovljeno še Dramatično društvo, ki pomeni začetek stalnega polpoklicnega slovenskega gledališča v Narodnem domu 1909–1914.

Leto 1919 zaznamuje ustanovitev poklicnega Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru (prva uprizoritev: ''Tugomer'', 27. sep. 1919) . Med domačimi avtorji je bil poudarjen [[Ivan Cankar]], igrali pa so tudi sodobne tuje avtorje, denimo Gorkega ali Bernarda Shawa.

Leta 1941 je nacistični okupator slovensko gledališče v Mariboru odpravili in za tri leta uvedel nemško govoreče. Slovensko poklicno gledališče so obnovili leta 1945. Prvo predstavo je že v maju režiral [[Fran Žižek]]. Dramo so v zadnjih skoraj petih desetletjih kot umetniški vodje in dramaturgi najbolj zaznamovali Jaro Dolar, Vladimir Skrbinšek, Miran Herzog, Branko Gombač, Bojan Štih, Vili Ravnjak, Tomaž Pandur in Samo Strelec.

Od leta 1965 je Slovensko narodno gledališče v Mariboru vsak oktober gostitelj Borštnikovega srečanja slovenskih dramskih gledališč. Namen festivala je ovrednotiti minulo sezono in počastiti najboljše.

Prvi povojni ravnatelj Opere je bil Anton Neffat. Sledili so mu Demetrij Žebre, Ciril Cvetko, Jakov Cipci, ki se je prvi lotil sodobnejših in novejših slovenskih opernih del, Vladimir Kobler, Boris Švara, Henrik Neubauer, Stane Jurgec in Karen Kamenšek. Prvo baletno predstavo je leta 1947 pripravila Marta Remškar. Za njo so kot hišni koreografi oziroma umetniški vodje v Mariboru delali Peter Golovin, Maks in Irena Kirbos, Radomir Milošević, Jelka Ivelja, Iko Otrin, Albert Likavec, Marin Turcu in Edward Clug.

Leta 1993, ko je bila dograjena in usposobljena nova velika dvorana kot osrednji prostor razširjenega kompleksa SNG Maribor, je ta tudi to kot celota dobil novo podobo. Že skoraj 140 let praktično nespremenjeno lice gledališča se po tistem v zahodni smeri nadaljuje z modernistično ubranimi arhitekturnimi toni. Prenovljena stara dvorana pa se v svoji bleščeči preobleki kaže kot dostojen reprezentant tradicionalistično zasnovanega gledališkega hrama.

==Upravniki oz. direktorji==

*1919-1921: [[Hinko Nučič]], upravnik, ravnatelj, režiser in igralec
*1922-1926: [[Valo Bratina]], upravnik, ravnatelj, igralec in režiser
*1922-1941: [[Radovan Brenčič]], upravnik
*1945-1947: Ludvik Mrzel, upravnik in ravnatelj
*1947-1948: Branko Rudolf, upravnik in ravnatelj
*1948-1956: Jaro Dolar, upravnik ravnatelj in režiser (1948-1957)
*1956-1961: Josip Šegula, upravnik
*1962-1973: Ivan Kranjčič, upravnik
*1974-1986: [[Juro Kislinger]], upravnik in režiser
*1988-1992: Blaž Železnik, upravnik
*1992-1996: Teo Pajnik, upravnik
*1997-2001: Blaž Rafolt, upravnik
*2001-2003: [[Danilo Rošker]], v. d. direktorja
*2003-: [[Danilo Rošker]], direktor

==Drama SNG Maribor==
===Zgodovina Drame===
Začetki slovenskega gledališkega snovanja v Mariboru segajo v drugo polovico 19. stoletja s čitalniškim gledališčem. Leta 1909 je bilo ustanovljeno Dramatično društvo, ki je delovalo kot polpoklicno gledališče v Narodnem domu. Leta 1919 je pričelo v zgradbi nekdanjega nemškega mestnega gledališča delovati prvo slovensko poklicno gledališče – SNG Maribor – s stalnim dramskim in občasnim glasbenim ansamblom (opera je delovala med leti 1922 – 1928 in od 1945 dalje neprekinjeno). Otvoritvena premiera je bila 27. septembra 1919 – [[Josip Jurčič]]: ''[[Tugomer]]'', v režiji [[Hinko Nučič|Hinka Nučiča]], sicer prvega ravnatelja SNG Maribor. V več kot 80 letih stalnega delovanja (prekinitev je bila med leti 1941 – 1945) se je v Drami SNG Maribor zvrstilo preko 900 premier z okrog 18.000 ponovitvami, pri ustvarjanju programa pa je sodelovalo več kot 700 ustvarjalcev (igralcev, režiserjev, piscev, umetniških vodij in številnih drugih sodelavcev).

Drama SNG Mariboru deluje kot repertoarno abonmajsko gledališče. Težišče repertoarja skozi vsa obdobja je svetovna in domača dramska klasika ter sodobna dramatika različnih zvrsti in žanrov. Med pomembnejšimi slovenskimi dramatiki so bili najpogosteje uprizarjani [[Ivan Cankar]], [[Slavko Grum]], A. T. Linhart, F. S. Finžgar, [[Dominik Smole]], [[Primož Kozak]], [[Tone Partljič]], [[Drago Jančar]], [[Rudi Šeligo]] ... Na mariborskem odru je doživelo krst veliko izvirnih slovenskih dramskih tekstov.

Leta 1966 je začel v okviru Drame SNG Maribor delovati [[Borštnikovo srečanje |Teden slovenskih gledališč]], ki se je leta 1971 preimenoval v [[Borštnikovo srečanje]], osrednji slovenski gledališki festival, na katerem v tekmovalnem programu sodelujejo slovenska dramska gledališča. Vsako leto podelijo tudi najvišje priznanje za igralske dosežke [[Nagrade Borštnikovega srečanja#Borštnikov prstan|Borštnikov prstan]]. Leta 2009 se je srečanje preimenovalo v Festival Borštnikovo srečanje. Odtlej je urejen njegov formalni status, postal je samostojna organizacijska enota SNG Maribor.

Leta 1978 se je pričela obnova in dograditev stavbnega kompleksa SNG, ki je v več fazah potekala skoraj 25 let. Leta 1994 je bila dograjena nova Velika dvorana, jeseni 2003 pa je bila otvoritev obnovljene Stare dvorane.

===Umetniški vodje===

*1919-1921: [[Hinko Nučič]], upravnik, ravnatelj, režiser in igralec
*1921-1922: [[Milan Skrbinšek]], ravnatelj, režiser in igralec
*1922-1926: [[Valo Bratina]], upravnik, ravnatelj, igralec in režiser
*1927-1929:[[Rade Pregarc]], ravnatelj, igralec in režiser
*1929-1941: [[Jože Kovič]], ravnatelj, režiser in igralec
*1945-1947: Ludvik Mrzel, upravnik in ravnatelj
*1947-1948: Branko Rudolf, upravnik in ravnatelj
*1948-1956: Jaro Dolar, upravnik, ravnatelj in režiser (1948-1957)
*1957-1958: [[Vladimir Skrbinšek]], ravnatelj, režiser in igralec
*1959-1962: [[Miran Herzog]], ravnatelj in režiser
*1963: [[Ferdo Delak]], ravnatelj in režiser
*1964: [[Danilo Gorinšek]], ravnatelj, igralec in režiser
*1964-1967: [[Fran Žižek]], ravnatelj in režiser
*1967-1977: [[Branko Gombač]], ravnatelj in režiser
*1978-1981: [[Bojan Štih]], ravnatelj in režiser
*1981-1985: [[Stanko Potisk]], ravnatelj in igralec
*1985-1989: [[Vili Ravnjak]], ravnatelj in dramaturg
*1989-1996: [[Tomaž Pandur]], ravnatej in režiser
*1996: [[Vlado Novak]], v.d. ravnatelja
*1997-2001: [[Branko Kraljevič]], ravnatelj in režiser
*2001-2006: [[Samo M. Strelec]], programski direktor/umetniški vodja, režiser
*2006-2013: [[Vili Ravnjak]], umetniški vodja, dramaturg
*2013 - : [[Diego de Brea]], umetniški direktor in režiser

===Nekdanji člani ansambla===
[[Berta Bukšek]], [[Vika Podgorska]], [[Danica Savinova]], [[Elvira Kraljeva]], [[Mileva Zakrajškova]], [[Hinko Nučič]], [[Pavel Rasberger]], [[Milan Skrbinšek]], [[Vladimir Skrbinšek]], [[Danilo Gorinšek]],[[ Maks Furijan]], [[Rade Pregarc]], [[Jože Kovič]], [[Tina Leonova]], [[Jože Zupan]], [[Jože Samec]], [[Franček Vičar]], [[Roman Lavrač]], [[Zlatko Šugman]], [[Maja Šugman]], [[Anton Petje]], [[Bogdana Bratuž]], [[Mija Mencej]], [[Lenka Ferenčak]], [[Hermina Kočevar]], [[Boris Kočevar]], [[Mira Bedenkova]], [[Ivo Leskovec]], [[Majda Gorinšek]], [[Nada Nučič]], [[Volodja Peer]], [[Evgen Car]], [[Marjan Trobec]], [[Dario Varga]], [[Franci Gabrovšek]], [[Nataša Sirk]], [[Alojz Svete]], [[Branko Šturbej]], [[Matjaž Tribušon]], [[Arnold Tovornik]],[[Aljoša Rebolj]], [[Primož Ekart]], [[Radoš Bolčina]], [[Livio Badurina]], [[Vojko Belšak]], [[Metka Trdin]], [[Angelca Jenčič Janko]], [[Pavla Brunčko]], [[Tita Veljakova]], [[Milena Godina]], [[Breda Pugelj]], [[Majda Herman]], [[Milena Muhič]], [[Sonja Blaž]], [[Minu Kjuder]], [[Ana Veble]], [[Arnold Tovornik]], [[Jože Mlakar]], [[Franjo Blaž]], [[Boris Kočevar]], [[Boris Brunčko]], [[Marjan Bačko]], [[Janez Klasinc]], [[Stanko Potisk]], [[Rado Pavalec]], [[Anica Sivec]], [[Veronika Drolc]], [[Alenka Cilenšek]], [[Iztok Bevk]], [[Peter Ternovšek]],[[Nenad Tokalić]], [[Vojko Belšak]], [[Pia Zemljič]], [[Zvonko Funda]], [[Tadej Toš]], [[Vlado Novak]]

===Sedanji člani ansambla===
[[Miloš Battelino]], [[Matevž Biber]], [[Peter Boštjančič]], [[Jurij Drevenšek]], [[Davor Herga]], [[Milada Kalezić]], [[Ivica Knez]], [[Eva Kraš]], [[Bojan Maroševič]], [[Nataša Matjašec Rošker]], [[Viktor Meglič]], [[Irena Mihelič]], [[Ksenija Mišič]], [Kristijan Ostanek]], [[Mateja Pucko]], [[Nejc Ropret]], [[Nika Rozman]], [[Mojca Simonič]], [[Irena Varga]], [[Vladimir Vlaškalić]], [[Mirjana Šajinović]], [[Matija Stipanič]], [[Maša Žilavec]], [[Branko Jordan]], [[Alojz Svete]].

===Nagrajene uprizoritve===
*2014 nagrada zlati lev na 15. mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu na Hrvaškem za dramo ''Nočni portir'' v režiji None Ciobanu
*2014 nagrada Veljko Maričić 21. Mednarodnega festivala malih odrov na Reki za najboljšo predstavo v celoti avtorskemu projektu Nataše Matjašec Rošker, Branka Jordana in Davorja Herge ''Do tu sega gozd''
*2013 grand prix na 14. mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu na Hrvaškem za avtorski projekt Nataše Matjašec Rošker, Branka Jordana in Davorja Herge ''Do tu sega gozd''
*2011 Mednarodni gledališki inštitut (ITI UNESCO) podeli nagrado učimura, namenjeno promoviranju japonskega gledališča zunaj meja Japonske za predstavo ''Veter v vejah borov'', r. [[Jernej Lorenci]]
*[[SNG Maribor/Nagrada festivala Dnevi komedije 2007|2007 Žlahtna komedija]] za uprizoritev N. Cowarda ''Intimna komedija'' v režiji [[Zvoneta Šedlbauerja]]
*2006 Žlahtna komedija po izboru žirije na festivalu [[Dnevi komedije]] v Celu ( K. Ludwig ''Ti nori tenorji'', r. [[Jaša Jamnik]])
*2005 Nagrada občinstva za najboljšo predstavo na festivalu komornih odrov Zlati lev v Umagu ( N. Silver ''Debeluhi v krilcih'', r. [[Samo M. Strelec]])
*2005 Nagrada strokovne žirije za najboljšo predstavo na festivalu komornih odrov Zlati lev v Umagu ( N. Silver ''Debeluhi v krilcih'', r. [[Samo M. Strelec]])
*2005 Nagrada občinstva na festivalu [[SKUP]] na Ptuju (K. Ludwig ''Ti nori tenorji'', r. Jaša Jamnik)
*2003 Nagrada Peristil na festivalu Splitsko ljeto ( N. Solver ''Debeluhi v krilcih'', r. Samo M. Strelec)
*2003 Žlahtna komedija po izboru občinstva na festivalu Dnevi komedije v Celju (T. Partljič ''Čaj za dve'', r. Robert Raponja)
*1992 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada in diploma]] za najboljšo predstavo v celoti (S.Grum/ D. Zlatar Frey ''Dogodek v mestu Gogi'', r. [[Damir Zlatar Frey]])
*1991 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada in diploma]] za najboljšo predstavo v celoti (G. Büchner ''Vojček'', r. [[Paolo Magelli]])
*1990 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada in diploma]] za najboljšo predstavo v celoti (J.W. Goethe ''Faust'', r. [[Tomaž Pandur]])
*1974 Nagrada ZDUS za najboljšo predstavo na [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovem srečanju]] 1974 ( T. Partljič ''Ščuke pa ni'', r. [[Jože Babič]])
*1972 Nagrada ZDUS za najboljšo predstavo na [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovem srečanju]] 1972 ( B. Brecht ''Življenje Galilea'', r. [[Branko Gombač]])

==Opera in balet SNG Maribor==
===Zgodovina===
Rojstvo mariborske operne hiše zaznamuje letnica 1919, ko je bilo ustanovljeno stalno poklicno gledališče v Mariboru. Najprej je delovalo pod imenom Slovensko mestno gledališče Maribor, od leta 1921 do leta 1941 pa pod imenom Narodno gledališče Maribor. Že takrat sta si domovanje v njem uredila tako drama kot opera.

Današnji poslušalec si le težko predstavlja, v kakšnih razmerah so delali pionirji mariborske operne hiše. Dovolj pove že podatek, da ni bilo stalnega poklicnega opernega orkestra pa tudi stalnega opernega zbora ne.

Pričetek delovanja tako zaznamujejo operete. Od prve, ''Mam'zelle Nitouche'', katere premiera je bila 1. maja 1920, najdemo na opernem sporedu že v naslednji sezoni kar devet operetnih naslovov, od ''Caričinih amazonk'' Viktorja Parme, Suppéjeve ''Lepe Galateje'', Heubergerjevega ''Plesa v operi'' in Offenbachovega ''Orfeja v'' podzemlju pa vse do Straussovega ''Netopirja''.

4. januarja 1921 je premiero doživela prva opera, ''V vodnjaku'' (V. Blodek, dir. H. Vogrič).

Pet let zatem so Mariborčani dočakali tudi prvo baletno uprizoritev, Ipavčevega ''Možička'', katerega premiera je bila 27. aprila. Prvo uprizoritev celovečernega baleta je prineslo leto 1949, ko so pod vodstvom dirigenta Heriberta Svetela in koreografa Maksa Kirbosa uprizorili ''Coppelio'' Lea Delibesa.

Od tistih časov se je premierska zavesa Opere in baleta SNG Maribor, ki od leta 1994 domuje v novi dvorani z 800 sedeži, dvignila več kot petstokrat, število ponovitev pa je seveda kar nekajkrat večje. Z gostovanji doma in v tujini (Hrvaška, Avstrija, Italija, Luksemburg, Tajvan…) se mariborska opera vse bolj odpira svetu in z odmevnimi uprizoritvami klasičnega in sodobnega, domačega in tujega opernega in baletnega repertoarja, ki navdušujejo tako občinstvo kot kritike doma in na tujem, postaja vodilna operno-baletna hiša v državi ter ena najživahnejših in najopaznejših v tem delu Evrope.

===Umetniški vodje===
*2009 Janko Kastelic
*2008-2008 Karen Kamenšek
*1986-2008 Stane Jurgec
*1985-1986 Henrik Neubauer
*1973-1984 Boris Švara
*1963-1972 Vladimir Kobler
*1956-1962 Jakov Cipci
*1953-1955 Ciril Cvetko
*1950-1953 Demetrij Žebre
*1945-1949 Anton Nefat
*1923-1928 Andro Mitrović

*2003 - Edward Clug, umetniški direktor Baleta
*2013 - Simon Krečič, umetniški in glasbeni direktor Opere

===Sedanji člani ansambla===
====Operni solisti====
Guadalupe Barrientos, Valentin Enčev, Petya Ivanova, Jaki Jurgec, Alfonz Kodrič, Janez Lotrič, Irena Petkova, Valentin Pivovarov, Miro Solman, Martin Sušnik, Dušan Topolovec, Andreja Zakonjšek Krt, Renzo Zulian, Sabina Cvilak, Valentina Čuden.

====Baletni solisti====
[[Tanja Baronik]], [[Anton Bogov]], [[Edward Clug]], [[Galina Čajka]], [[Marina Krasnova]], Tijuana Križman Hudernik, [[Matjaž Marin]], Catarina de Meneses, [[Sergiu Moga]], [[Alenka Ribič]], [[Valentina Turcu]], Tetiana Svetlična.

====Operni zbor====
''1. soprani:'' Nevenka Kiseljak, Martina Ledinek, Terezija Potočnik, Valentina Čuden, Tanja Vuzem, Nataša Žlender, ''1. tenorji:'' Lovro Čučko, Beno Muraus, Tomaž Planinc, Danilo Vračko, Gregor Mlakar; ''2. soprani'': Ljubomira Bračič, Nilda Luketič, Olga Vavh, Mojca Potrč, ''2. tenorji:'' Jože Jager, Miran Kosi, Silvester Kronaveter, Marko Žaler, Hideyuki Suzuki; ''1. alti:'' Nada Horvat, Dada Kladenik, Helena Kristl, Regina Schulz, Helena Štajnmec, Marija Zelko, ''1. basi:'' Jože Bombek, Maks Feguš, Matjaž Vezonik, Miha Mikluš, Marjan Treer; ''2. alti'': Irena Ferk, Gnucha Liubov, Ida Nedok, Darinka Pavel, Marjana Šef, ''2. basi:'' Sebastijan Čelofiga, Bojan Hinteregger, Peter Izlakar, Marko Mandir, Peter Skušek

====Baletni zbor====
Stefan Banica, Adriana Cioata, Pia Clug, Mircea Golescu, Olesja Hartmann, Demetrius King, Helena Klasič, Evgenija Koškina, Vadim Kurgajev, Sytze Jan Luske, Petar Marić, Gabriel Marin, Tiberiu Marta, Metka Masten, Mihaela Matis, Asami Nakashima, Yuya Omaki, Ines Petek, Branka Popovici, Cristian Popovici, Cleopatra Purice, Klavdija Stanišič, Hristina Stojčeva, Blaga Stojčeva, Slavčo Stoleski, Mirjana Šrot, Ines Uroševič, Gaj Žmavc .

====Orkester====
Koncertni mojster: Saša Olenjuk in Oksana Pečeny k. g.
''I. VIOLINE'': Marko Jerbić – namestnik koncertnega mojstra, Maja Peternel, Tamara Bakardzieva Kostadinova, Gabor Kiš, Hrvoje Šoštarić, Marina Žižek, Simona Jambrović, Barbara Kovačič, Vita Gregorc.
''VIOLE'': Rostyslav Denysyuk – vodja viol, Rosica Petrova, Levente Gidro, Ana Trnjar, Nelia Cvjatkova-Atanasova.
''KONTRABASI'': Božidar Kovačič – vodja kontrabasov, Jože Ovčar – namestnik vodje kontrabasov, Darjan Cvetrežnik, Uroš Lečnik, Evgen Oparenović k. g.
''II. VIOLINE'': Miladin Batalović – vodja II. violin, Anđelko Ilčić – namestnik vodje II. violin, Zlatka Fras Godec, Muniba Busančić, Darko Kordić, Tina Muraus, Jasmina Nanut, Danica Počkaj.
''VIOLONČELA'': Gorazd Strlič – vodja violončel, Nikolaj Sajko – namestnik vodje violončel, Davor Gluhak, Božo Šulić, Tanja Kovačič, Zsofia Klacsmann.
''FLAVTE'': I. flavta – Alenka Goršič-Ernst – vodja, I. flavta – Eva Slana, II. flavta – Bojan Palčec, Piccolo flavta – Mateja Kremljak.
''FAGOTI'': I. Fagot – Jancev Atanasov Veselin – vodja, I. Fagot – Rudi Vulc, II. Fagot – Ivana Vešović k. g.
''OBOE'': I. oboa – Dušan Krnjak – vodja, I. oboa – Tomas Žganec, I. oboa – Tihana Glavinović, II. oboa - Eva Drolc, III. oboa, angleški rog – N. N.
''KLARINETI'': I. klarinet – Oto Kožuh, I. klarinet – Lovro Turin k. g., II. klarinet – Evgen Celcer k. g., bas klarinet – Mitja Ritlop k. g.
''ROGOVI'': I. rog – Andrej Žgank – vodja, I. rog – Borut Pahič, II. rog – Stanislav Kelemina, III. rog – Veronika Flammer Gidro, IV. rog – Dušan Godec
''POZAVNE'': I. pozavna – Stanko Vavh – vodja, I. pozavna – Jure Smej, II. pozavna – Valerij Pravdič, bas pozavna – Bogdan Vizjak.
''TROBENTE'': I. trobenta – Janez Kopše – vodja, I. trobenta – Matjaž Klemenc k.g., II. trobenta – Milan Feguš, III. trobenta – Renato Ribič.
''TUBA'': Darko Rošker k.g.
''Timpani'' – Robert Krček – vodja
''Tolkala'': Tajana Novak , Dimitrij Averjanov k.g., Blaž Satler k.g., Boštjan Vavh k.g., Dejan Ritlop k.g., Denis Dimitrić k.g.
''Harfa'' – Natalija Ristić Puzigaća

==Viri in literatura==
*Spletna stran SNG Maribor

==Zunanje povezave==
*[http://www.sng-mb.si Slovensko narodno gledališče Maribor]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/grand-prix-festivala-zlati-lev-za-dramo-od-blizu Grand prix festivala Zlati lev za dramo Od blizu - www.sigledal.org, 13.7.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/od-blizu-na-gledali%C5%A1kem-festivalu-zlati-lev Od blizu na gledališkem festivalu Zlati lev - www.sigledal.org, 8.7.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/no-igre-na-mednarodnem-festivalu-igralca-v-nik%C5%A1i%C4%87u No-igre na Mednarodnem festivalu igralca v Nikšiću‏ - www.sigledal.org, 23.2.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/od-blizu-na-sarajevski-zimi Od blizu na Sarajevski zimi - www.sigledal.org, 12.2.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/sng-maribor-veliki-nagrajenec-festivala-zlati-lev SNG Maribor – veliki nagrajenec festivala Zlati lev - www.sigledal.org, 13.2.2010]

SNG Maribor

2016-12-15T08:40:36Z

Sabina: /* Nekdanji člani ansambla */

[[Kategorija:Organiziranost|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Zvrsti|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Glasbeno gledališče|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Plesno gledališče|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Javni zavodi|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Zgodovina|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Med obema vojnama|SNG Maribor]]
==Predstavitev gledališča==
SNG Maribor, ki je kot poklicno gledališče začelo delovati v letu 1919, je največji javni kulturni zavod v Sloveniji. Pod njegovim okriljem delujejo Drama, Opera in balet ter Simfonični orkester. Zavod si v vseh zvrsteh prizadeva za uravnotežen program, ki na eni strani ohranja vrhunsko tradicijo, na drugi strani pa prinaša nove umetniške izraze in vsebine. Za otroke in mlade ustvarja raznolik program, spodbuja avtorske projekte svojih ustvarjalcev, program pa dopolnjuje z domačimi in mednarodnimi koprodukcijami.

SNG Maribor je tudi gostitelj in organizator vsakoletnega osrednjega festivala slovenskih dramskih gledališč [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]].

==Zgodovina SNG Maribor==
Začetki gledališkega delovanja v Mariboru segajo v 18. stoletje. Leta 1785 je mesto dobilo prvo gledališko dvorano na današnji Vetrinjski ulici, kjer so nastopale potujoče gledališke skupine. Leta 1805 se je gledališče naselilo v opuščeni špitalski cerkvi sv. Duha na Cerkvenem oziroma današnjem Slomškovem trgu.

Načrtno zgrajeno gledališko poslopje so v Mariboru sezidali konec leta 1851 za nemško poklicno dramsko in operno gledališče, ki je v stavbi je delovalo do 1919. Uglednejšo zunanjo podobo je gledališče dobilo, ko so ga povezali z leta 1865 dokončanim Kazinskim poslopjem. Staro poslopje današnjega kompleksa Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru z dominantno fasado, obrnjeno k Slomškovemu trgu, je do danes ostalo praktično nespremenjeno. Leta 1899 je sezidan Narodni dom z lepo dvorano in za tem ustanovljeno še Dramatično društvo, ki pomeni začetek stalnega polpoklicnega slovenskega gledališča v Narodnem domu 1909–1914.

Leto 1919 zaznamuje ustanovitev poklicnega Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru (prva uprizoritev: ''Tugomer'', 27. sep. 1919) . Med domačimi avtorji je bil poudarjen [[Ivan Cankar]], igrali pa so tudi sodobne tuje avtorje, denimo Gorkega ali Bernarda Shawa.

Leta 1941 je nacistični okupator slovensko gledališče v Mariboru odpravili in za tri leta uvedel nemško govoreče. Slovensko poklicno gledališče so obnovili leta 1945. Prvo predstavo je že v maju režiral [[Fran Žižek]]. Dramo so v zadnjih skoraj petih desetletjih kot umetniški vodje in dramaturgi najbolj zaznamovali Jaro Dolar, Vladimir Skrbinšek, Miran Herzog, Branko Gombač, Bojan Štih, Vili Ravnjak, Tomaž Pandur in Samo Strelec.

Od leta 1965 je Slovensko narodno gledališče v Mariboru vsak oktober gostitelj Borštnikovega srečanja slovenskih dramskih gledališč. Namen festivala je ovrednotiti minulo sezono in počastiti najboljše.

Prvi povojni ravnatelj Opere je bil Anton Neffat. Sledili so mu Demetrij Žebre, Ciril Cvetko, Jakov Cipci, ki se je prvi lotil sodobnejših in novejših slovenskih opernih del, Vladimir Kobler, Boris Švara, Henrik Neubauer, Stane Jurgec in Karen Kamenšek. Prvo baletno predstavo je leta 1947 pripravila Marta Remškar. Za njo so kot hišni koreografi oziroma umetniški vodje v Mariboru delali Peter Golovin, Maks in Irena Kirbos, Radomir Milošević, Jelka Ivelja, Iko Otrin, Albert Likavec, Marin Turcu in Edward Clug.

Leta 1993, ko je bila dograjena in usposobljena nova velika dvorana kot osrednji prostor razširjenega kompleksa SNG Maribor, je ta tudi to kot celota dobil novo podobo. Že skoraj 140 let praktično nespremenjeno lice gledališča se po tistem v zahodni smeri nadaljuje z modernistično ubranimi arhitekturnimi toni. Prenovljena stara dvorana pa se v svoji bleščeči preobleki kaže kot dostojen reprezentant tradicionalistično zasnovanega gledališkega hrama.

==Upravniki oz. direktorji==

*1919-1921: [[Hinko Nučič]], upravnik, ravnatelj, režiser in igralec
*1922-1926: [[Valo Bratina]], upravnik, ravnatelj, igralec in režiser
*1922-1941: [[Radovan Brenčič]], upravnik
*1945-1947: Ludvik Mrzel, upravnik in ravnatelj
*1947-1948: Branko Rudolf, upravnik in ravnatelj
*1948-1956: Jaro Dolar, upravnik ravnatelj in režiser (1948-1957)
*1956-1961: Josip Šegula, upravnik
*1962-1973: Ivan Kranjčič, upravnik
*1974-1986: [[Juro Kislinger]], upravnik in režiser
*1988-1992: Blaž Železnik, upravnik
*1992-1996: Teo Pajnik, upravnik
*1997-2001: Blaž Rafolt, upravnik
*2001-2003: [[Danilo Rošker]], v. d. direktorja
*2003-: [[Danilo Rošker]], direktor

==Drama SNG Maribor==
===Zgodovina Drame===
Začetki slovenskega gledališkega snovanja v Mariboru segajo v drugo polovico 19. stoletja s čitalniškim gledališčem. Leta 1909 je bilo ustanovljeno Dramatično društvo, ki je delovalo kot polpoklicno gledališče v Narodnem domu. Leta 1919 je pričelo v zgradbi nekdanjega nemškega mestnega gledališča delovati prvo slovensko poklicno gledališče – SNG Maribor – s stalnim dramskim in občasnim glasbenim ansamblom (opera je delovala med leti 1922 – 1928 in od 1945 dalje neprekinjeno). Otvoritvena premiera je bila 27. septembra 1919 – [[Josip Jurčič]]: ''[[Tugomer]]'', v režiji [[Hinko Nučič|Hinka Nučiča]], sicer prvega ravnatelja SNG Maribor. V več kot 80 letih stalnega delovanja (prekinitev je bila med leti 1941 – 1945) se je v Drami SNG Maribor zvrstilo preko 900 premier z okrog 18.000 ponovitvami, pri ustvarjanju programa pa je sodelovalo več kot 700 ustvarjalcev (igralcev, režiserjev, piscev, umetniških vodij in številnih drugih sodelavcev).

Drama SNG Mariboru deluje kot repertoarno abonmajsko gledališče. Težišče repertoarja skozi vsa obdobja je svetovna in domača dramska klasika ter sodobna dramatika različnih zvrsti in žanrov. Med pomembnejšimi slovenskimi dramatiki so bili najpogosteje uprizarjani [[Ivan Cankar]], [[Slavko Grum]], A. T. Linhart, F. S. Finžgar, [[Dominik Smole]], [[Primož Kozak]], [[Tone Partljič]], [[Drago Jančar]], [[Rudi Šeligo]] ... Na mariborskem odru je doživelo krst veliko izvirnih slovenskih dramskih tekstov.

Leta 1966 je začel v okviru Drame SNG Maribor delovati [[Borštnikovo srečanje |Teden slovenskih gledališč]], ki se je leta 1971 preimenoval v [[Borštnikovo srečanje]], osrednji slovenski gledališki festival, na katerem v tekmovalnem programu sodelujejo slovenska dramska gledališča. Vsako leto podelijo tudi najvišje priznanje za igralske dosežke [[Nagrade Borštnikovega srečanja#Borštnikov prstan|Borštnikov prstan]]. Leta 2009 se je srečanje preimenovalo v Festival Borštnikovo srečanje. Odtlej je urejen njegov formalni status, postal je samostojna organizacijska enota SNG Maribor.

Leta 1978 se je pričela obnova in dograditev stavbnega kompleksa SNG, ki je v več fazah potekala skoraj 25 let. Leta 1994 je bila dograjena nova Velika dvorana, jeseni 2003 pa je bila otvoritev obnovljene Stare dvorane.

===Umetniški vodje===

*1919-1921: [[Hinko Nučič]], upravnik, ravnatelj, režiser in igralec
*1921-1922: [[Milan Skrbinšek]], ravnatelj, režiser in igralec
*1922-1926: [[Valo Bratina]], upravnik, ravnatelj, igralec in režiser
*1927-1929:[[Rade Pregarc]], ravnatelj, igralec in režiser
*1929-1941: [[Jože Kovič]], ravnatelj, režiser in igralec
*1945-1947: Ludvik Mrzel, upravnik in ravnatelj
*1947-1948: Branko Rudolf, upravnik in ravnatelj
*1948-1956: Jaro Dolar, upravnik, ravnatelj in režiser (1948-1957)
*1957-1958: [[Vladimir Skrbinšek]], ravnatelj, režiser in igralec
*1959-1962: [[Miran Herzog]], ravnatelj in režiser
*1963: [[Ferdo Delak]], ravnatelj in režiser
*1964: [[Danilo Gorinšek]], ravnatelj, igralec in režiser
*1964-1967: [[Fran Žižek]], ravnatelj in režiser
*1967-1977: [[Branko Gombač]], ravnatelj in režiser
*1978-1981: [[Bojan Štih]], ravnatelj in režiser
*1981-1985: [[Stanko Potisk]], ravnatelj in igralec
*1985-1989: [[Vili Ravnjak]], ravnatelj in dramaturg
*1989-1996: [[Tomaž Pandur]], ravnatej in režiser
*1996: [[Vlado Novak]], v.d. ravnatelja
*1997-2001: [[Branko Kraljevič]], ravnatelj in režiser
*2001-2006: [[Samo M. Strelec]], programski direktor/umetniški vodja, režiser
*2006-2013: [[Vili Ravnjak]], umetniški vodja, dramaturg
*2013 - : [[Diego de Brea]], umetniški direktor in režiser

===Nekdanji člani ansambla===
[[Berta Bukšek]], [[Vika Podgorska]], [[Danica Savinova]], [[Elvira Kraljeva]], [[Mileva Zakrajškova]], [[Hinko Nučič]], [[Pavel Rasberger]], [[Milan Skrbinšek]], [[Vladimir Skrbinšek]], [[Danilo Gorinšek]],[[ Maks Furijan]], [[Rade Pregarc]], [[Jože Kovič]], [[Tina Leonova]], [[Jože Zupan]], [[Jože Samec]], [[Franček Vičar]], [[Roman Lavrač]], [[Zlatko Šugman]], [[Maja Šugman]], [[Anton Petje]], [[Bogdana Bratuž]], [[Mija Mencej]], [[Lenka Ferenčak]], [[Hermina Kočevar]], [[Boris Kočevar]], [[Mira Bedenkova]], [[Ivo Leskovec]], [[Majda Gorinšek]], [[Nada Nučič]], [[Volodja Peer]], [[Evgen Car]], [[Marjan Trobec]], [[Dario Varga]], [[Franci Gabrovšek]], [[Nataša Sirk]], [[Alojz Svete]], [[Branko Šturbej]], [[Matjaž Tribušon]], [[Arnold Tovornik]],[[Aljoša Rebolj]], [[Primož Ekart]], [[Radoš Bolčina]], [[Livio Badurina]], [[Vojko Belšak]], [[Metka Trdin]], [[Angelca Jenčič Janko]], [[Pavla Brunčko]], [[Tita Veljakova]], [[Milena Godina]], [[Breda Pugelj]], [[Majda Herman]], [[Milena Muhič]], [[Sonja Blaž]], [[Minu Kjuder]], [[Ana Veble]], [[Arnold Tovornik]], [[Jože Mlakar]], [[Franjo Blaž]], [[Boris Kočevar]], [[Boris Brunčko]], [[Marjan Bačko]], [[Janez Klasinc]], [[Stanko Potisk]], [[Rado Pavalec]], [[Anica Sivec]], [[Veronika Drolc]], [[Alenka Cilenšek]], [[Iztok Bevk]], [[Peter Ternovšek]],[[Nenad Tokalić]], [[Vojko Belšak]], [[Pia Zemljič]], [[Zvonko Funda]], [[Tadej Toš]], [[Vlado Novak]]

===Sedanji člani ansambla===
[[Miloš Battelino]], [[Matevž Biber]], [[Peter Boštjančič]], [[Jurij Drevenšek]], [[Davor Herga]], [[Milada Kalezić]], [[Ivica Knez]], [[Eva Kraš]], [[Bojan Maroševič]], [[Nataša Matjašec Rošker]], [[Viktor Meglič]], [[Irena Mihelič]], [[Ksenija Mišič]], [Kristijan Ostanek]], [[Mateja Pucko]], [[Nejc Ropret]], [[Nika Rozman]], [[Mojca Simonič]], [[Irena Varga]], [[Vladimir Vlaškalić]], [[Mirjana Šajinović]], [[Matija Stipanič]], [[Maša Žilavec]], [[Branko Jordan]], [[Alojz Svete]].

===Nagrajene uprizoritve===
*2014 nagrada zlati lev na 15. mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu na Hrvaškem za dramo ''Nočni portir'' v režiji None Ciobanu
*2014 nagrada Veljko Maričić 21. Mednarodnega festivala malih odrov na Reki za najboljšo predstavo v celoti avtorskemu projektu Nataše Matjašec Rošker, Branka Jordana in Davorja Herge ''Do tu sega gozd''
*2013 grand prix na 14. mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu na Hrvaškem za avtorski projekt Nataše Matjašec Rošker, Branka Jordana in Davorja Herge ''Do tu sega gozd''
*2011 Mednarodni gledališki inštitut (ITI UNESCO) podeli nagrado učimura, namenjeno promoviranju japonskega gledališča zunaj meja Japonske za predstavo ''Veter v vejah borov'', r. [[Jernej Lorenci]]
*[[SNG Maribor/Nagrada festivala Dnevi komedije 2007|2007 Žlahtna komedija]] za uprizoritev N. Cowarda ''Intimna komedija'' v režiji [[Zvoneta Šedlbauerja]]
*2006 Žlahtna komedija po izboru žirije na festivalu [[Dnevi komedije]] v Celu ( K. Ludwig ''Ti nori tenorji'', r. [[Jaša Jamnik]])
*2005 Nagrada občinstva za najboljšo predstavo na festivalu komornih odrov Zlati lev v Umagu ( N. Silver ''Debeluhi v krilcih'', r. [[Samo M. Strelec]])
*2005 Nagrada strokovne žirije za najboljšo predstavo na festivalu komornih odrov Zlati lev v Umagu ( N. Silver ''Debeluhi v krilcih'', r. [[Samo M. Strelec]])
*2005 Nagrada občinstva na festivalu [[SKUP]] na Ptuju (K. Ludwig ''Ti nori tenorji'', r. Jaša Jamnik)
*2003 Nagrada Peristil na festivalu Splitsko ljeto ( N. Solver ''Debeluhi v krilcih'', r. Samo M. Strelec)
*2003 Žlahtna komedija po izboru občinstva na festivalu Dnevi komedije v Celju (T. Partljič ''Čaj za dve'', r. Robert Raponja)
*1992 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada in diploma]] za najboljšo predstavo v celoti (S.Grum/ D. Zlatar Frey ''Dogodek v mestu Gogi'', r. [[Damir Zlatar Frey]])
*1991 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada in diploma]] za najboljšo predstavo v celoti (G. Büchner ''Vojček'', r. [[Paolo Magelli]])
*1990 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada in diploma]] za najboljšo predstavo v celoti (J.W. Goethe ''Faust'', r. [[Tomaž Pandur]])
*1974 Nagrada ZDUS za najboljšo predstavo na [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovem srečanju]] 1974 ( T. Partljič ''Ščuke pa ni'', r. [[Jože Babič]])
*1972 Nagrada ZDUS za najboljšo predstavo na [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovem srečanju]] 1972 ( B. Brecht ''Življenje Galilea'', r. [[Branko Gombač]])

==Opera in balet SNG Maribor==
===Zgodovina===
Rojstvo mariborske operne hiše zaznamuje letnica 1919, ko je bilo ustanovljeno stalno poklicno gledališče v Mariboru. Najprej je delovalo pod imenom Slovensko mestno gledališče Maribor, od leta 1921 do leta 1941 pa pod imenom Narodno gledališče Maribor. Že takrat sta si domovanje v njem uredila tako drama kot opera.

Današnji poslušalec si le težko predstavlja, v kakšnih razmerah so delali pionirji mariborske operne hiše. Dovolj pove že podatek, da ni bilo stalnega poklicnega opernega orkestra pa tudi stalnega opernega zbora ne.

Pričetek delovanja tako zaznamujejo operete. Od prve, ''Mam'zelle Nitouche'', katere premiera je bila 1. maja 1920, najdemo na opernem sporedu že v naslednji sezoni kar devet operetnih naslovov, od ''Caričinih amazonk'' Viktorja Parme, Suppéjeve ''Lepe Galateje'', Heubergerjevega ''Plesa v operi'' in Offenbachovega ''Orfeja v'' podzemlju pa vse do Straussovega ''Netopirja''.

4. januarja 1921 je premiero doživela prva opera, ''V vodnjaku'' (V. Blodek, dir. H. Vogrič).

Pet let zatem so Mariborčani dočakali tudi prvo baletno uprizoritev, Ipavčevega ''Možička'', katerega premiera je bila 27. aprila. Prvo uprizoritev celovečernega baleta je prineslo leto 1949, ko so pod vodstvom dirigenta Heriberta Svetela in koreografa Maksa Kirbosa uprizorili ''Coppelio'' Lea Delibesa.

Od tistih časov se je premierska zavesa Opere in baleta SNG Maribor, ki od leta 1994 domuje v novi dvorani z 800 sedeži, dvignila več kot petstokrat, število ponovitev pa je seveda kar nekajkrat večje. Z gostovanji doma in v tujini (Hrvaška, Avstrija, Italija, Luksemburg, Tajvan…) se mariborska opera vse bolj odpira svetu in z odmevnimi uprizoritvami klasičnega in sodobnega, domačega in tujega opernega in baletnega repertoarja, ki navdušujejo tako občinstvo kot kritike doma in na tujem, postaja vodilna operno-baletna hiša v državi ter ena najživahnejših in najopaznejših v tem delu Evrope.

===Umetniški vodje===
*2009 Janko Kastelic
*2008-2008 Karen Kamenšek
*1986-2008 Stane Jurgec
*1985-1986 Henrik Neubauer
*1973-1984 Boris Švara
*1963-1972 Vladimir Kobler
*1956-1962 Jakov Cipci
*1953-1955 Ciril Cvetko
*1950-1953 Demetrij Žebre
*1945-1949 Anton Nefat
*1923-1928 Andro Mitrović

*2003 - Edward Clug, umetniški direktor Baleta
*2013 - Simon Krečič, umetniški in glasbeni direktor Opere

===Sedanji člani ansambla===
====Operni solisti====
Guadalupe Barrientos, Valentin Enčev, Petya Ivanova, Jaki Jurgec, Alfonz Kodrič, Janez Lotrič, Irena Petkova, Valentin Pivovarov, Miro Solman, Martin Sušnik, Dušan Topolovec, Andreja Zakonjšek Krt, Renzo Zulian.

====Baletni solisti====
[[Tanja Baronik]], [[Anton Bogov]], [[Edward Clug]], [[Galina Čajka]], [[Marina Krasnova]], Tijuana Križman Hudernik, [[Matjaž Marin]], Catarina de Meneses, [[Sergiu Moga]], [[Alenka Ribič]], [[Valentina Turcu]], Tetiana Svetlična.

====Operni zbor====
''1. soprani:'' Nevenka Kiseljak, Martina Ledinek, Terezija Potočnik, Valentina Čuden, Tanja Vuzem, Nataša Žlender, ''1. tenorji:'' Lovro Čučko, Beno Muraus, Tomaž Planinc, Danilo Vračko, Gregor Mlakar; ''2. soprani'': Ljubomira Bračič, Nilda Luketič, Olga Vavh, Mojca Potrč, ''2. tenorji:'' Jože Jager, Miran Kosi, Silvester Kronaveter, Marko Žaler, Hideyuki Suzuki; ''1. alti:'' Nada Horvat, Dada Kladenik, Helena Kristl, Regina Schulz, Helena Štajnmec, Marija Zelko, ''1. basi:'' Jože Bombek, Maks Feguš, Matjaž Vezonik, Miha Mikluš, Marjan Treer; ''2. alti'': Irena Ferk, Gnucha Liubov, Ida Nedok, Darinka Pavel, Marjana Šef, ''2. basi:'' Sebastijan Čelofiga, Bojan Hinteregger, Peter Izlakar, Marko Mandir, Peter Skušek

====Baletni zbor====
Stefan Banica, Adriana Cioata, Pia Clug, Mircea Golescu, Olesja Hartmann, Demetrius King, Helena Klasič, Evgenija Koškina, Vadim Kurgajev, Sytze Jan Luske, Petar Marić, Gabriel Marin, Tiberiu Marta, Metka Masten, Mihaela Matis, Asami Nakashima, Yuya Omaki, Ines Petek, Branka Popovici, Cristian Popovici, Cleopatra Purice, Klavdija Stanišič, Hristina Stojčeva, Blaga Stojčeva, Slavčo Stoleski, Mirjana Šrot, Ines Uroševič, Gaj Žmavc .

====Orkester====
Koncertni mojster: Saša Olenjuk in Oksana Pečeny k. g.
''I. VIOLINE'': Marko Jerbić – namestnik koncertnega mojstra, Maja Peternel, Tamara Bakardzieva Kostadinova, Gabor Kiš, Hrvoje Šoštarić, Marina Žižek, Simona Jambrović, Barbara Kovačič, Vita Gregorc.
''VIOLE'': Rostyslav Denysyuk – vodja viol, Rosica Petrova, Levente Gidro, Ana Trnjar, Nelia Cvjatkova-Atanasova.
''KONTRABASI'': Božidar Kovačič – vodja kontrabasov, Jože Ovčar – namestnik vodje kontrabasov, Darjan Cvetrežnik, Uroš Lečnik, Evgen Oparenović k. g.
''II. VIOLINE'': Miladin Batalović – vodja II. violin, Anđelko Ilčić – namestnik vodje II. violin, Zlatka Fras Godec, Muniba Busančić, Darko Kordić, Tina Muraus, Jasmina Nanut, Danica Počkaj.
''VIOLONČELA'': Gorazd Strlič – vodja violončel, Nikolaj Sajko – namestnik vodje violončel, Davor Gluhak, Božo Šulić, Tanja Kovačič, Zsofia Klacsmann.
''FLAVTE'': I. flavta – Alenka Goršič-Ernst – vodja, I. flavta – Eva Slana, II. flavta – Bojan Palčec, Piccolo flavta – Mateja Kremljak.
''FAGOTI'': I. Fagot – Jancev Atanasov Veselin – vodja, I. Fagot – Rudi Vulc, II. Fagot – Ivana Vešović k. g.
''OBOE'': I. oboa – Dušan Krnjak – vodja, I. oboa – Tomas Žganec, I. oboa – Tihana Glavinović, II. oboa - Eva Drolc, III. oboa, angleški rog – N. N.
''KLARINETI'': I. klarinet – Oto Kožuh, I. klarinet – Lovro Turin k. g., II. klarinet – Evgen Celcer k. g., bas klarinet – Mitja Ritlop k. g.
''ROGOVI'': I. rog – Andrej Žgank – vodja, I. rog – Borut Pahič, II. rog – Stanislav Kelemina, III. rog – Veronika Flammer Gidro, IV. rog – Dušan Godec
''POZAVNE'': I. pozavna – Stanko Vavh – vodja, I. pozavna – Jure Smej, II. pozavna – Valerij Pravdič, bas pozavna – Bogdan Vizjak.
''TROBENTE'': I. trobenta – Janez Kopše – vodja, I. trobenta – Matjaž Klemenc k.g., II. trobenta – Milan Feguš, III. trobenta – Renato Ribič.
''TUBA'': Darko Rošker k.g.
''Timpani'' – Robert Krček – vodja
''Tolkala'': Tajana Novak , Dimitrij Averjanov k.g., Blaž Satler k.g., Boštjan Vavh k.g., Dejan Ritlop k.g., Denis Dimitrić k.g.
''Harfa'' – Natalija Ristić Puzigaća

==Viri in literatura==
*Spletna stran SNG Maribor

==Zunanje povezave==
*[http://www.sng-mb.si Slovensko narodno gledališče Maribor]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/grand-prix-festivala-zlati-lev-za-dramo-od-blizu Grand prix festivala Zlati lev za dramo Od blizu - www.sigledal.org, 13.7.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/od-blizu-na-gledali%C5%A1kem-festivalu-zlati-lev Od blizu na gledališkem festivalu Zlati lev - www.sigledal.org, 8.7.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/no-igre-na-mednarodnem-festivalu-igralca-v-nik%C5%A1i%C4%87u No-igre na Mednarodnem festivalu igralca v Nikšiću‏ - www.sigledal.org, 23.2.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/od-blizu-na-sarajevski-zimi Od blizu na Sarajevski zimi - www.sigledal.org, 12.2.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/sng-maribor-veliki-nagrajenec-festivala-zlati-lev SNG Maribor – veliki nagrajenec festivala Zlati lev - www.sigledal.org, 13.2.2010]

SNG Maribor

2016-12-15T08:39:06Z

Sabina: /* Sedanji člani ansambla */

[[Kategorija:Organiziranost|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Zvrsti|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Glasbeno gledališče|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Plesno gledališče|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Javni zavodi|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Zgodovina|SNG Maribor]]
[[Kategorija:Med obema vojnama|SNG Maribor]]
==Predstavitev gledališča==
SNG Maribor, ki je kot poklicno gledališče začelo delovati v letu 1919, je največji javni kulturni zavod v Sloveniji. Pod njegovim okriljem delujejo Drama, Opera in balet ter Simfonični orkester. Zavod si v vseh zvrsteh prizadeva za uravnotežen program, ki na eni strani ohranja vrhunsko tradicijo, na drugi strani pa prinaša nove umetniške izraze in vsebine. Za otroke in mlade ustvarja raznolik program, spodbuja avtorske projekte svojih ustvarjalcev, program pa dopolnjuje z domačimi in mednarodnimi koprodukcijami.

SNG Maribor je tudi gostitelj in organizator vsakoletnega osrednjega festivala slovenskih dramskih gledališč [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]].

==Zgodovina SNG Maribor==
Začetki gledališkega delovanja v Mariboru segajo v 18. stoletje. Leta 1785 je mesto dobilo prvo gledališko dvorano na današnji Vetrinjski ulici, kjer so nastopale potujoče gledališke skupine. Leta 1805 se je gledališče naselilo v opuščeni špitalski cerkvi sv. Duha na Cerkvenem oziroma današnjem Slomškovem trgu.

Načrtno zgrajeno gledališko poslopje so v Mariboru sezidali konec leta 1851 za nemško poklicno dramsko in operno gledališče, ki je v stavbi je delovalo do 1919. Uglednejšo zunanjo podobo je gledališče dobilo, ko so ga povezali z leta 1865 dokončanim Kazinskim poslopjem. Staro poslopje današnjega kompleksa Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru z dominantno fasado, obrnjeno k Slomškovemu trgu, je do danes ostalo praktično nespremenjeno. Leta 1899 je sezidan Narodni dom z lepo dvorano in za tem ustanovljeno še Dramatično društvo, ki pomeni začetek stalnega polpoklicnega slovenskega gledališča v Narodnem domu 1909–1914.

Leto 1919 zaznamuje ustanovitev poklicnega Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru (prva uprizoritev: ''Tugomer'', 27. sep. 1919) . Med domačimi avtorji je bil poudarjen [[Ivan Cankar]], igrali pa so tudi sodobne tuje avtorje, denimo Gorkega ali Bernarda Shawa.

Leta 1941 je nacistični okupator slovensko gledališče v Mariboru odpravili in za tri leta uvedel nemško govoreče. Slovensko poklicno gledališče so obnovili leta 1945. Prvo predstavo je že v maju režiral [[Fran Žižek]]. Dramo so v zadnjih skoraj petih desetletjih kot umetniški vodje in dramaturgi najbolj zaznamovali Jaro Dolar, Vladimir Skrbinšek, Miran Herzog, Branko Gombač, Bojan Štih, Vili Ravnjak, Tomaž Pandur in Samo Strelec.

Od leta 1965 je Slovensko narodno gledališče v Mariboru vsak oktober gostitelj Borštnikovega srečanja slovenskih dramskih gledališč. Namen festivala je ovrednotiti minulo sezono in počastiti najboljše.

Prvi povojni ravnatelj Opere je bil Anton Neffat. Sledili so mu Demetrij Žebre, Ciril Cvetko, Jakov Cipci, ki se je prvi lotil sodobnejših in novejših slovenskih opernih del, Vladimir Kobler, Boris Švara, Henrik Neubauer, Stane Jurgec in Karen Kamenšek. Prvo baletno predstavo je leta 1947 pripravila Marta Remškar. Za njo so kot hišni koreografi oziroma umetniški vodje v Mariboru delali Peter Golovin, Maks in Irena Kirbos, Radomir Milošević, Jelka Ivelja, Iko Otrin, Albert Likavec, Marin Turcu in Edward Clug.

Leta 1993, ko je bila dograjena in usposobljena nova velika dvorana kot osrednji prostor razširjenega kompleksa SNG Maribor, je ta tudi to kot celota dobil novo podobo. Že skoraj 140 let praktično nespremenjeno lice gledališča se po tistem v zahodni smeri nadaljuje z modernistično ubranimi arhitekturnimi toni. Prenovljena stara dvorana pa se v svoji bleščeči preobleki kaže kot dostojen reprezentant tradicionalistično zasnovanega gledališkega hrama.

==Upravniki oz. direktorji==

*1919-1921: [[Hinko Nučič]], upravnik, ravnatelj, režiser in igralec
*1922-1926: [[Valo Bratina]], upravnik, ravnatelj, igralec in režiser
*1922-1941: [[Radovan Brenčič]], upravnik
*1945-1947: Ludvik Mrzel, upravnik in ravnatelj
*1947-1948: Branko Rudolf, upravnik in ravnatelj
*1948-1956: Jaro Dolar, upravnik ravnatelj in režiser (1948-1957)
*1956-1961: Josip Šegula, upravnik
*1962-1973: Ivan Kranjčič, upravnik
*1974-1986: [[Juro Kislinger]], upravnik in režiser
*1988-1992: Blaž Železnik, upravnik
*1992-1996: Teo Pajnik, upravnik
*1997-2001: Blaž Rafolt, upravnik
*2001-2003: [[Danilo Rošker]], v. d. direktorja
*2003-: [[Danilo Rošker]], direktor

==Drama SNG Maribor==
===Zgodovina Drame===
Začetki slovenskega gledališkega snovanja v Mariboru segajo v drugo polovico 19. stoletja s čitalniškim gledališčem. Leta 1909 je bilo ustanovljeno Dramatično društvo, ki je delovalo kot polpoklicno gledališče v Narodnem domu. Leta 1919 je pričelo v zgradbi nekdanjega nemškega mestnega gledališča delovati prvo slovensko poklicno gledališče – SNG Maribor – s stalnim dramskim in občasnim glasbenim ansamblom (opera je delovala med leti 1922 – 1928 in od 1945 dalje neprekinjeno). Otvoritvena premiera je bila 27. septembra 1919 – [[Josip Jurčič]]: ''[[Tugomer]]'', v režiji [[Hinko Nučič|Hinka Nučiča]], sicer prvega ravnatelja SNG Maribor. V več kot 80 letih stalnega delovanja (prekinitev je bila med leti 1941 – 1945) se je v Drami SNG Maribor zvrstilo preko 900 premier z okrog 18.000 ponovitvami, pri ustvarjanju programa pa je sodelovalo več kot 700 ustvarjalcev (igralcev, režiserjev, piscev, umetniških vodij in številnih drugih sodelavcev).

Drama SNG Mariboru deluje kot repertoarno abonmajsko gledališče. Težišče repertoarja skozi vsa obdobja je svetovna in domača dramska klasika ter sodobna dramatika različnih zvrsti in žanrov. Med pomembnejšimi slovenskimi dramatiki so bili najpogosteje uprizarjani [[Ivan Cankar]], [[Slavko Grum]], A. T. Linhart, F. S. Finžgar, [[Dominik Smole]], [[Primož Kozak]], [[Tone Partljič]], [[Drago Jančar]], [[Rudi Šeligo]] ... Na mariborskem odru je doživelo krst veliko izvirnih slovenskih dramskih tekstov.

Leta 1966 je začel v okviru Drame SNG Maribor delovati [[Borštnikovo srečanje |Teden slovenskih gledališč]], ki se je leta 1971 preimenoval v [[Borštnikovo srečanje]], osrednji slovenski gledališki festival, na katerem v tekmovalnem programu sodelujejo slovenska dramska gledališča. Vsako leto podelijo tudi najvišje priznanje za igralske dosežke [[Nagrade Borštnikovega srečanja#Borštnikov prstan|Borštnikov prstan]]. Leta 2009 se je srečanje preimenovalo v Festival Borštnikovo srečanje. Odtlej je urejen njegov formalni status, postal je samostojna organizacijska enota SNG Maribor.

Leta 1978 se je pričela obnova in dograditev stavbnega kompleksa SNG, ki je v več fazah potekala skoraj 25 let. Leta 1994 je bila dograjena nova Velika dvorana, jeseni 2003 pa je bila otvoritev obnovljene Stare dvorane.

===Umetniški vodje===

*1919-1921: [[Hinko Nučič]], upravnik, ravnatelj, režiser in igralec
*1921-1922: [[Milan Skrbinšek]], ravnatelj, režiser in igralec
*1922-1926: [[Valo Bratina]], upravnik, ravnatelj, igralec in režiser
*1927-1929:[[Rade Pregarc]], ravnatelj, igralec in režiser
*1929-1941: [[Jože Kovič]], ravnatelj, režiser in igralec
*1945-1947: Ludvik Mrzel, upravnik in ravnatelj
*1947-1948: Branko Rudolf, upravnik in ravnatelj
*1948-1956: Jaro Dolar, upravnik, ravnatelj in režiser (1948-1957)
*1957-1958: [[Vladimir Skrbinšek]], ravnatelj, režiser in igralec
*1959-1962: [[Miran Herzog]], ravnatelj in režiser
*1963: [[Ferdo Delak]], ravnatelj in režiser
*1964: [[Danilo Gorinšek]], ravnatelj, igralec in režiser
*1964-1967: [[Fran Žižek]], ravnatelj in režiser
*1967-1977: [[Branko Gombač]], ravnatelj in režiser
*1978-1981: [[Bojan Štih]], ravnatelj in režiser
*1981-1985: [[Stanko Potisk]], ravnatelj in igralec
*1985-1989: [[Vili Ravnjak]], ravnatelj in dramaturg
*1989-1996: [[Tomaž Pandur]], ravnatej in režiser
*1996: [[Vlado Novak]], v.d. ravnatelja
*1997-2001: [[Branko Kraljevič]], ravnatelj in režiser
*2001-2006: [[Samo M. Strelec]], programski direktor/umetniški vodja, režiser
*2006-2013: [[Vili Ravnjak]], umetniški vodja, dramaturg
*2013 - : [[Diego de Brea]], umetniški direktor in režiser

===Nekdanji člani ansambla===
[[Berta Bukšek]], [[Vika Podgorska]], [[Danica Savinova]], [[Elvira Kraljeva]], [[Mileva Zakrajškova]], [[Hinko Nučič]], [[Pavel Rasberger]], [[Milan Skrbinšek]], [[Vladimir Skrbinšek]], [[Danilo Gorinšek]],[[ Maks Furijan]], [[Rade Pregarc]], [[Jože Kovič]], [[Tina Leonova]], [[Jože Zupan]], [[Jože Samec]], [[Franček Vičar]], [[Roman Lavrač]], [[Zlatko Šugman]], [[Maja Šugman]], [[Anton Petje]], [[Bogdana Bratuž]], [[Mija Mencej]], [[Lenka Ferenčak]], [[Hermina Kočevar]], [[Boris Kočevar]], [[Mira Bedenkova]], [[Ivo Leskovec]], [[Majda Gorinšek]], [[Nada Nučič]], [[Volodja Peer]], [[Evgen Car]], [[Marjan Trobec]], [[Dario Varga]], [[Franci Gabrovšek]], [[Nataša Sirk]], [[Alojz Svete]], [[Branko Šturbej]], [[Matjaž Tribušon]], [[Arnold Tovornik]],[[Aljoša Rebolj]], [[Primož Ekart]], [[Radoš Bolčina]], [[Livio Badurina]], [[Vojko Belšak]], [[Metka Trdin]], [[Angelca Jenčič Janko]], [[Pavla Brunčko]], [[Tita Veljakova]], [[Milena Godina]], [[Breda Pugelj]], [[Majda Herman]], [[Milena Muhič]], [[Sonja Blaž]], [[Minu Kjuder]], [[Ana Veble]], [[Arnold Tovornik]], [[Jože Mlakar]], [[Franjo Blaž]], [[Boris Kočevar]], [[Boris Brunčko]], [[Marjan Bačko]], [[Janez Klasinc]], [[Stanko Potisk]], [[Rado Pavalec]], [[Anica Sivec]], [[Veronika Drolc]], [[Alenka Cilenšek]], [[Iztok Bevk]], [[Peter Ternovšek]],[[Nenad Tokalić]], [[Vojko Belšak]], [[Pia Zemljič]], [[Zvonko Funda]], [[Tadej Toš]].

===Sedanji člani ansambla===
[[Miloš Battelino]], [[Matevž Biber]], [[Peter Boštjančič]], [[Jurij Drevenšek]], [[Davor Herga]], [[Milada Kalezić]], [[Ivica Knez]], [[Eva Kraš]], [[Bojan Maroševič]], [[Nataša Matjašec Rošker]], [[Viktor Meglič]], [[Irena Mihelič]], [[Ksenija Mišič]], [Kristijan Ostanek]], [[Mateja Pucko]], [[Nejc Ropret]], [[Nika Rozman]], [[Mojca Simonič]], [[Irena Varga]], [[Vladimir Vlaškalić]], [[Mirjana Šajinović]], [[Matija Stipanič]], [[Maša Žilavec]], [[Branko Jordan]], [[Alojz Svete]].

===Nagrajene uprizoritve===
*2014 nagrada zlati lev na 15. mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu na Hrvaškem za dramo ''Nočni portir'' v režiji None Ciobanu
*2014 nagrada Veljko Maričić 21. Mednarodnega festivala malih odrov na Reki za najboljšo predstavo v celoti avtorskemu projektu Nataše Matjašec Rošker, Branka Jordana in Davorja Herge ''Do tu sega gozd''
*2013 grand prix na 14. mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu na Hrvaškem za avtorski projekt Nataše Matjašec Rošker, Branka Jordana in Davorja Herge ''Do tu sega gozd''
*2011 Mednarodni gledališki inštitut (ITI UNESCO) podeli nagrado učimura, namenjeno promoviranju japonskega gledališča zunaj meja Japonske za predstavo ''Veter v vejah borov'', r. [[Jernej Lorenci]]
*[[SNG Maribor/Nagrada festivala Dnevi komedije 2007|2007 Žlahtna komedija]] za uprizoritev N. Cowarda ''Intimna komedija'' v režiji [[Zvoneta Šedlbauerja]]
*2006 Žlahtna komedija po izboru žirije na festivalu [[Dnevi komedije]] v Celu ( K. Ludwig ''Ti nori tenorji'', r. [[Jaša Jamnik]])
*2005 Nagrada občinstva za najboljšo predstavo na festivalu komornih odrov Zlati lev v Umagu ( N. Silver ''Debeluhi v krilcih'', r. [[Samo M. Strelec]])
*2005 Nagrada strokovne žirije za najboljšo predstavo na festivalu komornih odrov Zlati lev v Umagu ( N. Silver ''Debeluhi v krilcih'', r. [[Samo M. Strelec]])
*2005 Nagrada občinstva na festivalu [[SKUP]] na Ptuju (K. Ludwig ''Ti nori tenorji'', r. Jaša Jamnik)
*2003 Nagrada Peristil na festivalu Splitsko ljeto ( N. Solver ''Debeluhi v krilcih'', r. Samo M. Strelec)
*2003 Žlahtna komedija po izboru občinstva na festivalu Dnevi komedije v Celju (T. Partljič ''Čaj za dve'', r. Robert Raponja)
*1992 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada in diploma]] za najboljšo predstavo v celoti (S.Grum/ D. Zlatar Frey ''Dogodek v mestu Gogi'', r. [[Damir Zlatar Frey]])
*1991 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada in diploma]] za najboljšo predstavo v celoti (G. Büchner ''Vojček'', r. [[Paolo Magelli]])
*1990 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada in diploma]] za najboljšo predstavo v celoti (J.W. Goethe ''Faust'', r. [[Tomaž Pandur]])
*1974 Nagrada ZDUS za najboljšo predstavo na [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovem srečanju]] 1974 ( T. Partljič ''Ščuke pa ni'', r. [[Jože Babič]])
*1972 Nagrada ZDUS za najboljšo predstavo na [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovem srečanju]] 1972 ( B. Brecht ''Življenje Galilea'', r. [[Branko Gombač]])

==Opera in balet SNG Maribor==
===Zgodovina===
Rojstvo mariborske operne hiše zaznamuje letnica 1919, ko je bilo ustanovljeno stalno poklicno gledališče v Mariboru. Najprej je delovalo pod imenom Slovensko mestno gledališče Maribor, od leta 1921 do leta 1941 pa pod imenom Narodno gledališče Maribor. Že takrat sta si domovanje v njem uredila tako drama kot opera.

Današnji poslušalec si le težko predstavlja, v kakšnih razmerah so delali pionirji mariborske operne hiše. Dovolj pove že podatek, da ni bilo stalnega poklicnega opernega orkestra pa tudi stalnega opernega zbora ne.

Pričetek delovanja tako zaznamujejo operete. Od prve, ''Mam'zelle Nitouche'', katere premiera je bila 1. maja 1920, najdemo na opernem sporedu že v naslednji sezoni kar devet operetnih naslovov, od ''Caričinih amazonk'' Viktorja Parme, Suppéjeve ''Lepe Galateje'', Heubergerjevega ''Plesa v operi'' in Offenbachovega ''Orfeja v'' podzemlju pa vse do Straussovega ''Netopirja''.

4. januarja 1921 je premiero doživela prva opera, ''V vodnjaku'' (V. Blodek, dir. H. Vogrič).

Pet let zatem so Mariborčani dočakali tudi prvo baletno uprizoritev, Ipavčevega ''Možička'', katerega premiera je bila 27. aprila. Prvo uprizoritev celovečernega baleta je prineslo leto 1949, ko so pod vodstvom dirigenta Heriberta Svetela in koreografa Maksa Kirbosa uprizorili ''Coppelio'' Lea Delibesa.

Od tistih časov se je premierska zavesa Opere in baleta SNG Maribor, ki od leta 1994 domuje v novi dvorani z 800 sedeži, dvignila več kot petstokrat, število ponovitev pa je seveda kar nekajkrat večje. Z gostovanji doma in v tujini (Hrvaška, Avstrija, Italija, Luksemburg, Tajvan…) se mariborska opera vse bolj odpira svetu in z odmevnimi uprizoritvami klasičnega in sodobnega, domačega in tujega opernega in baletnega repertoarja, ki navdušujejo tako občinstvo kot kritike doma in na tujem, postaja vodilna operno-baletna hiša v državi ter ena najživahnejših in najopaznejših v tem delu Evrope.

===Umetniški vodje===
*2009 Janko Kastelic
*2008-2008 Karen Kamenšek
*1986-2008 Stane Jurgec
*1985-1986 Henrik Neubauer
*1973-1984 Boris Švara
*1963-1972 Vladimir Kobler
*1956-1962 Jakov Cipci
*1953-1955 Ciril Cvetko
*1950-1953 Demetrij Žebre
*1945-1949 Anton Nefat
*1923-1928 Andro Mitrović

*2003 - Edward Clug, umetniški direktor Baleta
*2013 - Simon Krečič, umetniški in glasbeni direktor Opere

===Sedanji člani ansambla===
====Operni solisti====
Guadalupe Barrientos, Valentin Enčev, Petya Ivanova, Jaki Jurgec, Alfonz Kodrič, Janez Lotrič, Irena Petkova, Valentin Pivovarov, Miro Solman, Martin Sušnik, Dušan Topolovec, Andreja Zakonjšek Krt, Renzo Zulian.

====Baletni solisti====
[[Tanja Baronik]], [[Anton Bogov]], [[Edward Clug]], [[Galina Čajka]], [[Marina Krasnova]], Tijuana Križman Hudernik, [[Matjaž Marin]], Catarina de Meneses, [[Sergiu Moga]], [[Alenka Ribič]], [[Valentina Turcu]], Tetiana Svetlična.

====Operni zbor====
''1. soprani:'' Nevenka Kiseljak, Martina Ledinek, Terezija Potočnik, Valentina Čuden, Tanja Vuzem, Nataša Žlender, ''1. tenorji:'' Lovro Čučko, Beno Muraus, Tomaž Planinc, Danilo Vračko, Gregor Mlakar; ''2. soprani'': Ljubomira Bračič, Nilda Luketič, Olga Vavh, Mojca Potrč, ''2. tenorji:'' Jože Jager, Miran Kosi, Silvester Kronaveter, Marko Žaler, Hideyuki Suzuki; ''1. alti:'' Nada Horvat, Dada Kladenik, Helena Kristl, Regina Schulz, Helena Štajnmec, Marija Zelko, ''1. basi:'' Jože Bombek, Maks Feguš, Matjaž Vezonik, Miha Mikluš, Marjan Treer; ''2. alti'': Irena Ferk, Gnucha Liubov, Ida Nedok, Darinka Pavel, Marjana Šef, ''2. basi:'' Sebastijan Čelofiga, Bojan Hinteregger, Peter Izlakar, Marko Mandir, Peter Skušek

====Baletni zbor====
Stefan Banica, Adriana Cioata, Pia Clug, Mircea Golescu, Olesja Hartmann, Demetrius King, Helena Klasič, Evgenija Koškina, Vadim Kurgajev, Sytze Jan Luske, Petar Marić, Gabriel Marin, Tiberiu Marta, Metka Masten, Mihaela Matis, Asami Nakashima, Yuya Omaki, Ines Petek, Branka Popovici, Cristian Popovici, Cleopatra Purice, Klavdija Stanišič, Hristina Stojčeva, Blaga Stojčeva, Slavčo Stoleski, Mirjana Šrot, Ines Uroševič, Gaj Žmavc .

====Orkester====
Koncertni mojster: Saša Olenjuk in Oksana Pečeny k. g.
''I. VIOLINE'': Marko Jerbić – namestnik koncertnega mojstra, Maja Peternel, Tamara Bakardzieva Kostadinova, Gabor Kiš, Hrvoje Šoštarić, Marina Žižek, Simona Jambrović, Barbara Kovačič, Vita Gregorc.
''VIOLE'': Rostyslav Denysyuk – vodja viol, Rosica Petrova, Levente Gidro, Ana Trnjar, Nelia Cvjatkova-Atanasova.
''KONTRABASI'': Božidar Kovačič – vodja kontrabasov, Jože Ovčar – namestnik vodje kontrabasov, Darjan Cvetrežnik, Uroš Lečnik, Evgen Oparenović k. g.
''II. VIOLINE'': Miladin Batalović – vodja II. violin, Anđelko Ilčić – namestnik vodje II. violin, Zlatka Fras Godec, Muniba Busančić, Darko Kordić, Tina Muraus, Jasmina Nanut, Danica Počkaj.
''VIOLONČELA'': Gorazd Strlič – vodja violončel, Nikolaj Sajko – namestnik vodje violončel, Davor Gluhak, Božo Šulić, Tanja Kovačič, Zsofia Klacsmann.
''FLAVTE'': I. flavta – Alenka Goršič-Ernst – vodja, I. flavta – Eva Slana, II. flavta – Bojan Palčec, Piccolo flavta – Mateja Kremljak.
''FAGOTI'': I. Fagot – Jancev Atanasov Veselin – vodja, I. Fagot – Rudi Vulc, II. Fagot – Ivana Vešović k. g.
''OBOE'': I. oboa – Dušan Krnjak – vodja, I. oboa – Tomas Žganec, I. oboa – Tihana Glavinović, II. oboa - Eva Drolc, III. oboa, angleški rog – N. N.
''KLARINETI'': I. klarinet – Oto Kožuh, I. klarinet – Lovro Turin k. g., II. klarinet – Evgen Celcer k. g., bas klarinet – Mitja Ritlop k. g.
''ROGOVI'': I. rog – Andrej Žgank – vodja, I. rog – Borut Pahič, II. rog – Stanislav Kelemina, III. rog – Veronika Flammer Gidro, IV. rog – Dušan Godec
''POZAVNE'': I. pozavna – Stanko Vavh – vodja, I. pozavna – Jure Smej, II. pozavna – Valerij Pravdič, bas pozavna – Bogdan Vizjak.
''TROBENTE'': I. trobenta – Janez Kopše – vodja, I. trobenta – Matjaž Klemenc k.g., II. trobenta – Milan Feguš, III. trobenta – Renato Ribič.
''TUBA'': Darko Rošker k.g.
''Timpani'' – Robert Krček – vodja
''Tolkala'': Tajana Novak , Dimitrij Averjanov k.g., Blaž Satler k.g., Boštjan Vavh k.g., Dejan Ritlop k.g., Denis Dimitrić k.g.
''Harfa'' – Natalija Ristić Puzigaća

==Viri in literatura==
*Spletna stran SNG Maribor

==Zunanje povezave==
*[http://www.sng-mb.si Slovensko narodno gledališče Maribor]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/grand-prix-festivala-zlati-lev-za-dramo-od-blizu Grand prix festivala Zlati lev za dramo Od blizu - www.sigledal.org, 13.7.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/od-blizu-na-gledali%C5%A1kem-festivalu-zlati-lev Od blizu na gledališkem festivalu Zlati lev - www.sigledal.org, 8.7.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/no-igre-na-mednarodnem-festivalu-igralca-v-nik%C5%A1i%C4%87u No-igre na Mednarodnem festivalu igralca v Nikšiću‏ - www.sigledal.org, 23.2.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/od-blizu-na-sarajevski-zimi Od blizu na Sarajevski zimi - www.sigledal.org, 12.2.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/sng-maribor-veliki-nagrajenec-festivala-zlati-lev SNG Maribor – veliki nagrajenec festivala Zlati lev - www.sigledal.org, 13.2.2010]

Slovensko ljudsko gledališče Celje

2016-12-15T08:06:17Z

Sabina: /* Nekdanji člani ansambla */

<div style="float: right">[[Slika:fotka_SLG_2.jpg|400 px|SLG Celje, foto: Arhiv SLG Celje]]</div>
[[Kategorija:Organiziranost|Slovensko ljudsko gledališče Celje]]
[[Kategorija:Zvrsti|Slovensko ljudsko gledališče Celje]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Slovensko ljudsko gledališče Celje]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Slovensko ljudsko gledališče Celje]]
[[Kategorija:Zgodovina|Slovensko ljudsko gledališče Celje]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Slovensko ljudsko gledališče Celje]]

==Osnovni podatki==
;<nowiki>Ustanoviteljica: Mestna občina Celje</nowiki>
;<nowiki>Število sedežev na Velikem odru: 360</nowiki>
;<nowiki>Število sedežev na Oderpododrom: 55</nowiki>
;<nowiki>Abonmajsko gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in mladino </nowiki>
;Prireja Festival [[Dnevi komedije]] z bienalnim natečajem za Žlahtno komedijsko pero, Decembrski direndaj in Gledališko vzgojo.
;<nowiki>Upravnica: mag. Tina Kosi</nowiki>
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Predstavitev gledališča==
Slovensko ljudsko gledališče Celje je edino profesionalno gledališče v Savinjsko-Šaleški regiji. Ustanovljeno je bilo 6. decembra 1950, ko je Mestni ljudski odbor Celje izdal odločbo o ustanovitvi mestnega gledališča. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. marca 1951, in sicer uprizoritev Mire Puc-Mihelič ''Operacija'' v režiji Toneta Zorka. Prva in edina zaposlena igralka v sezoni 1950/51 je bila [[Nada Božič]]. Od prve sezone profesionalnega delovanja gledališča se je igralski ansambel SLG Celje povečal na 22 profesionalnih igralk in igralcev.

V SLG Celje ustvarjajo vrhunski gledališki ustvarjalci, tako igralci kot režiserji in drugi sodelavci. Umetniški del sestavlja 22 profesionalnih igralcev z akademsko izobrazbo, hišni režiser, stalna dramaturginja, lektor in upravnica, ki skrbi tudi za repertoar gledališča. Igralci celjskega gledališča so prejemniki številnih nagrad; med drugim so dobitniki Borštnikovega prstana [[Zlatko Šugman]] (1986), [[Ivo Ban]] (1996), ki je v SLG Celje dobil prvo zaposlitev in bil štipendist celjskega gledališča, [[Janez Bermež]] (1998), [[Sandi Krošl]] (2000), [[Anica Kumer]] (2003), [[Milada Kalezić]] (2011), ki je svojo profesionalno pot začela v SLG Celje v sezoni 1977/78 in ostala do sezone 2002/03, najvišje priznanje je prejel tudi [[Vlado Novak]] (2014), ter igralka [[Ljerka Belak]] (2015), ki je bila v SLG Celje zaposlena med leti 1971 in 1993.

V SLG Celje lahko predstave spremljate na dveh prizoriščih, in sicer v Veliki dvorani in na Odrupododrom. Po velikosti Velike dvorane (ki sprejme 360 obiskovalcev) in odra (ta je širok 11,80 m in globok 11,60 m) se SLG Celje uvršča med velika gledališča. Njihovo največje poslanstvo je zadovoljno občinstvo, zato se bodo še naprej trudili, da se bo o njih govorilo le v presežnikih. Letno jih obišče 45 tisoč obiskovalcev, ki si ogledajo okoli 170 predstav domačih in tujih gledališč v SLG Celje ter 60 predstav na gostovanjih po vsej Sloveniji in v tujini.

Kot edino gledališče v svoji regiji pokrivajo vse gledališke žanre, domačih in tujih avtorjev, tako klasična dela kot novitete, zato je njihov repertoar zmeraj zelo raznolik in pester, preplet sodobnih del in dramske klasike je v zadnjih sezonah postal stalnica repertoarja.

==Zgodovina==
'''Tina Kosi: »Tradicija slovenske gledališke dejavnosti v slovenskem jeziku v Celju pred ustanovitvijo profesionalnega gledališča«'''

'''Prve predstave v slovenskem jeziku v Celju pod vodstvom Janeza Jeretina in Josipa Drobniča'''<br />
Na celjskem se je gledališka dejavnost začela razvijati postopno. Že leta 1791 so se pojavljali prvi zametki nemškega gledališča. Večino predstav so uprizorili diletantje ali potujoče igralske skupine in so večinoma služile le zabavi meščanstva.

16. septembra 1849 so odprli železniško progo Celje–Ljubljana; to je bil povod za prvo predstavo v slovenskem jeziku v Celju. Uprizorjena je bila Linhartova ''Županova Micka,'' za kar je imel največje zasluge tiskar Janez Jeretin skupaj s profesorjem Josipom Drobničem. V spomin na ta dogodek so ob 100-letnici prve uprizoritve ''Županove Micke'' leta 1949 na stolp postavili spominsko ploščo, ki krasi gledališko stavbo še danes. Drobnič je bil duhovnik, ki je imel željo, da bi izdajal literarno glasilo. Tako je 3. januarja 1850 izšla Slovenska Čbela. Istega leta je bila ustanovljena tudi prva dramatična šola. Uprizorili so Kotzebujevo veseloigro ''Raztresenca''. V tem času so se slovenske predstave lahko igrale le, če so bile uprizorjene za dobrodelne namene. V tej sezoni so uprizorili še veseloigro ''Goljufani starec'' in igro ''Tat v mlinu''; ob tem dogodku je Bleiweis je v svojih Novicah poročal: »Slava in hvala verlim Celjanom, ki se tako pridno obnašate v gledišu domorodnem, memo Ljubljane, ki sedaj tako sladko spi.« (Fedor Gradišnik: Dva spominska simbola celjske predvojne gledališke dejavnosti in kažipot povojnim generacijam; v: Gledališki list Mestnega gledališča Celje, Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, sezona 1953/54, št. 7, str. 235) 7. marca 1852 je bila prav tako v Celju zadnja predstava v slovenščini ''Županova Micka'' v korist pogorelcem v Levcu. Nato je gledališko delovanje zamrlo za dolgih dvanajst let.

'''Celjska čitalnica'''<br />
Od leta 1861 dalje so se po slovenskih mestih začele ustanavljati čitalnice, v katerih naj bi se predvsem bralo in zbiralo Slovence k »besedam«. Tam sta se z glasbo, petjem, plesom in igrami gojili narodna zavest in družabnost. Leta 1862 je bila ustanovljena celjska čitalnica pod vodstvom dr. Štefana Kočevarja in njegovih najožjih sodelavcev Frana Kapusa, Ivana Žuže in Andreja Pirnata. Čitalnica je postala izhodišče in središče vsega narodnega gibanja. Edvard Jeretin je z veliko požrtvovalnosti nasledil delo očeta Janeza Jeretina, ki je uprizarjal predstave v slovenskem jeziku, in tako je bila 18. decembra 1864 uprizorjena prva gledališka predstava celjske čitalnice z naslovom ''Dobro jutro'' avtorja V. K. Kliepera. V letih od 1864 do 1868 so uprizorili celo vrsto predstav. Čitalnica je bila takrat brez vsakršne odrske opreme, brez kulis, brez kostumov, med njenimi člani je bil problematičen tudi jezik, saj jih večina ni znala pravilne slovenščine. Prav tako jih je pestilo pomanjkanje iger v domačem jeziku. Leta 1866 je bila odigrana zadnja predstava – veseloigra ''Le naravnost'' v slovenskem jeziku v prostorih gledališča. Ostale igre, ki so jih uprizarjali v čitalniškem obdobju, so bile uprizorjene v Tapajnerjevi hiši pri kolodvoru, ki je imela tudi malo dvorano. Igre v slovenščini so se sicer še igrale v prostorih celjske čitalnice, ki pa je imela zelo resne finančne težave, saj je vsako leto izgubljala več članov, ki so plačevali članarino. Zato so 25. novembra 1873 sprejeli sklepe, da za najemnino prostorov čitalnice ni več sredstev in da se vse njeno premoženje proda po polovični ceni. Po smrti Edvarda Jeretina je delovanje čitalnic v gledališkem smislu popolnoma zamrlo, saj nikakor niso zmogli zbrati zadostnega števila ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati v gledališki igri. Kljub težavam je Ivanu Jermanu leta 1887 uspelo uprizoriti še dve predstavi, ki pa sta bili le kratki komični enodejanki.

'''Celjsko pevsko društvo z doktorjem Vladimirjem Ravniharjem in Rafkom Salmičem'''<br />
Iz čitalniških vrst so se v devetdesetih letih formirala razna društva, ki so prevzela nase gledališko dejavnost: Sokol, Slovensko delavsko podporno društvo in Celjsko pevsko društvo. Dogovarjali so se celo za gostovanja predstav iz Ljubljane, ki pa jih žal ni bilo mogoče prenesti v premajhne prostore čitalnice. Nemci svojega gledališča zaradi političnih trenj tudi niso hoteli prepustiti slovenskim predstavam. Vsi so čakali na dograditev Narodnega doma in čitalnica je ponovno postala le mesto za branje in razpravljanje. Celjsko pevsko društvo je nastalo leta 1894 pod vodstvom dr. Vladimirja Ravniharja, ki je ustanovil močen igralski ansambel in z njim uprizoril številne igre, predvsem burke in veseloigre. Po njegovem odhodu v Ljubljano leta 1901, ga je nasledil Rafko Salmič, ki je prevzel vso gledališko dejavnost do leta 1919. Pomembna predstava iz tega obdobja je Jurčič-Govekarjev ''Deseti brat'' (januar 1902), kjer je Salmič blestel v vlogi Krjavlja. Opogumljeni po tem uspehu, so se takoj lotili še uprizoritve ''Rokovnjačev'' (marec 1902). Ob zabavnih igrah so se postopoma začeli ukvarjati tudi z resnejšo repertoarno politiko. Pri tem so imeli težave z občinstvom, saj so si ljudje želeli zgolj zabave, financiranje gledališke dejavnosti pa je bilo odvisno izključno od inkasa predstav. Leta 1906 je prišlo do velike krize znotraj Celjskega pevskega društva zaradi nesoglasji in tekmovalnosti za prevzem vodstva. Na občem zboru leta 1919 je bil soglasno sprejet sklep o ustanovitvi samostojnega dramatičnega društva.

'''Dramatično društvo in Ivan Prekoršek, kratko, vendar pomembno obdobje Milana Skrbinška, čas do konca 2. svetovne vojne'''<br />
Dramatični odsek Celjskega pevskega društva se je osamosvojil v Dramatično društvo (1910) pod vodstvom Ivana Prekorška. Dramatično društvo je želelo postaviti nove temelje gledališča s stalnim igralskim ansamblom, režiserjem, pametno repertoarno politiko in disciplino. Prekoršek je v ekipo pritegnil tudi mladino, ki se ni več zadovoljila zgolj s starokopitnim repertoarjem, temveč so zahtevali modernejše gledališko ustvarjanje. S pričetkom prve svetovne vojne je delovanje Dramatičnega društva zamrlo za štiri leta. Prva svetovna vojna je uničila večino dokumentov stoletne tradicije celjskega gledališkega delovanja. Po propadu Avstro-Ogrske pa so stavbo poklicnega gledališča že zgradili gledališčniki okrog Ivana Prekorška, Stanka Gradišnika, Milana Skrbinška in Adolfa Pfeiferja.

Slovenske predstave so se v prostore gledališča vrnile šele po koncu prve svetovne vojne, ko so Slovenci postali lastniki gledališke zgradbe in se je Dramatično društvo preselilo v prostore Mestnega gledališča. 1. februarja 1919 je bila na odru Mestnega gledališča ponovno (po 53 letih) igrana predstava v slovenskem jeziku ''Legionarji''. V tem času so jih pestili hudi kadrovski problemi ter osebna in politična trenja. Igrali so pretežno burke in veseloigre po okusu občinstva, občasno pa tudi resnejša dela. Leta 1920 je prišel v Celje kot ravnatelj Mestnega gledališča Celje Milan Skrbinšek. Skrbinšek je želel postaviti v Celju poklicno gledališče in je ustanovil dramatično šolo za pridobivanje novega kadra. S svojo dramatično šolo, z reorganizacijo celotnega tehničnega, administrativnega in umetniškega področja takratnega Dramatičnega društva je Skrbinšek že ustvaril pogoje za poklicno gledališče. Nezdrave strankarske razmere, zastarelost in nezrelost takratne malomeščanske publike pa so onemogočili njegov načrt. »Kratka, a umetniško bogata je bila sezona Skrbinškovega delovanja v Celju, ki ga je moral zapustiti zaradi nerazumevanja vladajočih političnih faktorjev, katerim je bilo gledališče v prvi vrsti zavod, ki naj bi služil njihovim ciljem, ne pa umetnosti ...« (Fedor Gradišnik: Milan Skrbinšek v Celju; v: Gledališki list Mestnega gledališča Celje, Friedrich Schiller: Marija Stuart, sezona 1951/52, št. 1, str. 4) Skrbinška je nasledil Adolf Pfeifer, ki se mu je leta 1922 pridružil igralec in režiser Fedor Gradišnik, ki je postal v obdobju med obema vojnama ključna osebnost gledališkega življenja v Celju. Fedor Gradišnik je v času od 1922 do 1962 (z izjemo časa med okupacijo, ko je bil izseljen v Srbijo) vodil gledališko dejavnost in poskušal ustanoviti poklicno gledališče skupaj z Milanom Skrbinškom, Radom Železnikom, Hinkom Nučičem, Vekoslavom Jankom, Milanom Kovičem, Valom Bratino in Adolfom Pfeiferjem.

Druga svetovna vojna je ponovna zaustavila delovanje slovenskih gledališčnikov, uničil pa se je tudi precejšen del stavbe gledališča.

'''Obdobje po 2. svetovni vojni do profesionalizacije gledališča leta 1950'''<br />
30. maja 1945 je režiser Hinko Leskovšek sklical avdicijo v veliki dvorani Narodnega doma. Med igralkami se je avdicije udeležila tudi Nada Božič. Po avdiciji jim je razdelil vloge za Borovo igro ''Raztrganci'', premiera je bila 8. julija 1945 v Narodnem domu. Nato se je iz izgnanstva v Srbiji vrnil Fedor Gradišnik, ki je bil eden najpomembnejših predvojnih gledališčnikov v Celju. Gledališče je takrat delovalo kot ljudskoprosvetna dejavnost pod okriljem oddelka za ljudsko prosveto okrožnega odbora OF in se nato poimenovalo Ljudskoprosvetno društvo.

Novembra 1945 so se zbrali predstavniki oblasti, sindikatov, predstavniki različnih organizacij in zastopniki okrožnega gledališča z namenom začetka kampanje za obnovo porušenega gledališča. Leta 1946 je stekla obnova gledališča, ki je trajala dolgih 8 let.

6. decembra 1950 je bilo ustanovljeno poklicno gledališče z imenom Mestno gledališče Celje, ki se je kasneje preimenovalo v Ljudsko gledališče Celje z odločbo, ki jo je izdala MLO po del. št. I/1 – 1160/1. Kmalu potem se je sprejel sklep o ustanovitvi samostojnega amaterskega gledališča Ljudski oder iz želje po igralskem udejstvovanju, saj je veliko igralcev ostalo zunaj poklicnega gledališča.

Po vojni se je pojavilo tudi vprašanje obnove gledališča. »Že takoj po osvoboditvi je bila zahteva vseh Celjanov, da se prične z obnovitvenimi deli. Kmalu so se res dela tudi pričela in celjski obrtniki so se živahno zavzeli za stvar, a dela so bila kmalu ustavljena z motivacijo, da obstoječi načrti, ki jih je pustil okupator, ne ustrezajo. Za tem so nastopile nove ovire, ker smo morali zaradi informbirojevske gospodarske blokade napeti vse sile, da na gospodarskem polju vzdržimo. Z uspešno borbo naše oblasti v razvoju našega gospodarstva in z reorganizacijo in demokratizacijo vsega našega javnega življenja in hkrati z njim pospešenega razmaha na področju kulture in prosvete se spet pojavi splošna zahteva po nadaljevanju obnove.« (Anton Aškerc: Celje ima svoje gledališče, Gledališki list Mestnega gledališča v Celju, 1952/53, št. 8, str. 171)

Na zahtevo OF, množičnih organizacij in delovnih kolektivov je prišlo do ustanovitve odbora za obnovo gledališča. Odbor je dobil 27. 10. 1950 od Ministrstva gradbeno dovoljenje, da lahko z obnovitvijo nadaljuje. Uveden je bil samoprispevek in gledališki dinar na vstopnice v kinopodjetjih. Glavnino stroškov so nosili delovni kolektivi, predvsem Tovarna emajlirane posode, Cinkarna in Beton. Imeli so težave pri nabavljanju materiala, obnova se je zavlekla in se končala v letu 1952/53. Ob tem je Anton Aškerc, ki je bil predsednik Sveta za kulturo in prosveto Mestnega ljudskega odbora iz Celja, zapisal: »Naš obnovljeni gledališki dom, rezultat naših skupnih naporov, dokaz naše ljubezni do kulture, nam je danes v ponos in zadoščenje po uspešno zaključenem delu, biti pa nam mora predvsem pobuda za naše nadaljnje napore in uspehe na področju preobrazbe in rasti našega novega, vedrega in ponosnega socialističnega človeka, ki mu je ta hram namenjen.« (Anton Aškerc: Celje ima svoje gledališče, Gledališki list Mestnega gledališča v Celju, 1952/53, št. 8, str 172) Obnovljeno gledališko stavbo so odprli s predstavo Kreftovih Celjskih grofov.

6. decembra 1950 je izdala MLO Celje odločbo o ustanovitvi Mestnega gledališča Celje.

'''Viri'''
*Fedor Gradišnik: Dva spominska simbola celjske predvojne gledališke dejavnosti in kažipot povojnim generacijam, v: Gledališki list Mestnega gledališča Celje; Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, sezona 1953/54, št. 7, str. 235.
*Fedor Gradišnik: Pregled gledaliških tvornosti v Celju od prvih začetkov leta 1948 do 1953, v: Gledališki list Mestnega gledališča v Celju; Bratko Kreft: Celjski grofje, sezona 1952/53, št. 8.
*Fedor Gradišnik: Milan Skrbinšek v Celju, v: Gledališki list Mestnega gledališča Celje; Friedrich Schiller: Marija Stuart, sezona 1951/52, št. 1, str. 4.
*Anton Aškerc: Celje ima svoje gledališče, Gledališki list Mestnega gledališča v Celju, sezona 1952/53, št. 8, str 171.
*Anton Aškerc: Celje ima svoje gledališče, Gledališki list Mestnega gledališča v Celju, sezona 1952/53, št. 8, str 172.
*Ivan Prekoršek: Dramatično društvo v Celju, v: Gledališki list Mestnega gledališča v Celju; Bratko Kreft: Celjski grofje, sezona 1952/53, št. 8.

==Upravniki==
*2007- Tina Kosi
*1986-2007 [[Borut Alujevič]]
*1982-1986 [[Slavko Pezdir]]
*1982 [[Janez Starina]], Slavko Pezdir
*1981-1982 Goran Schmidt, v. d. upravnika
*1979-1981 [[Stane Potisk]]
*1974-1978 [[Igor Lampret]]
*1974 Janez Žmavc, v.d. upravnika
*1974 Franci Križaj, v. d. upravnika
*1970-1974 [[Bojan Štih]]
*1965-1970 [[Slavko Belak]]
*1965 -1965 [[Juro Kislinger]], v. d. upravnika
*1962-1965 [[Bruno Hartman]]
*1949-1962 [[Fedor Gradišnik]]

==Umetniški vodje==
*2003- [[Tina Kosi]]
*2002-2003 [[Stanko Potisk]], v. d. umetniškega vodje
*1997-2002 [[Matija Logar]]
*1994-1997 [[Primož Bebler]]
*1993-1994 [[Marinka Poštrak]], v. d. umetniškega vodje
*1989-1993 [[Blaž Lukan]]
*1988-1989 [[Janez Žmavc]], v. d. umetniškega vodje
*1988 [[Franci Križaj]], v.d. umetniškega vodje
*1984-1988 [[Andrej Hieng]]
*1984 Janez Žmavc, v.d. umetniškega vodje
*1981-1984 [[Goran Schmidt]]
*1980-1981 Stanko Potisk, [[Majda Križaj]], Janez Žmavc - umetniško vodstvo
*1974-1980 [[Igor Lampret]]
*1974 Janez Žmavc, v.d. umetniškega vodje
*1974 Franci Križaj, v. d. umetniškega vodje
*1970-1974 [[Bojan Štih]]
*1965 -1970 [[Slavko Belak]],[[ Franci Križaj]],[[Janez Žmavc]] - umetniško vodstvo
*1962-1965 [[Bruno Hartman]]
*1960- [[Branko Gombač]], pomočnik upravnika
*1955-1959 [[Herbert Grün]]
*1952-1955 [[Lojze Filipič]]

==Sedanji člani ansambla==
*[[Vojko Belšak]]
*[[David Čeh]]
*[[Liza Marija Grašič]]
*[[Jagoda]]
*[[Renato Jenček]]
*[[Aljoša Koltak]]
*[[Rastko Krošl]]
*[[Petja Labović]]
*[[Minca Lorenci]]
*[[Barbara Medvešček]]
*[[Andrej Murenc]]
*[[Manca Ogorevc]]
*[[Lučka Počkaj]]
*[[Tanja Potočnik]]
*[[Tarek Rashid]]
*[[Igor Sancin]]
*[[Mario Šelih]]
*[[Damjan Trbovc|Damjan M. Trbovc]]
*[[Bojan Umek]]
*[[Branko Završan]]
*[[Igor Žužek]]
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Nekdanji člani ansambla==
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
[[Nada Božič]] (1950- ), [[Peter Božič]] (1951-1956), [[Marija Goršič]] (1951-1976),[[ France Mirnik]] (1951-1956), [[Neda Sirnik]] (1951-1955), [[Janez Škof (1924-2009)|Janez Škof]] (1951- 1965), [[Bogdana Vrečko]] (1951-1953), [[Milan Brezigar]] (1953- 1954), [[Marjan Dolinar]] (1953 - 1973), [[Pavle Jeršin]] (1953 - 1971, 1973-1976, 1978-1979), [[Marjana Krošl]] (1953-1982), [[Vladimir Novak]] (1953-1958), [[Slavko Strnad]] (1953-1963), [[Janez Albreht]] (1953-1954), [[Mara Černe]] (1954 - 1959), [[Janez Eržen]] (1954 - 1955; 1956-1962),[[Aleksander Krošl]] (1954- 1957, 1959-1975, 1977-1980), [[Klio Maver Ciuha]] (1954-1959), [[Avgust Sedej]] (1954-1959), [[Belak Slavko]] (1956-1958, 1959-1961), [[Jeraj Marija Minca]] (1954-1956), [[Angela Hlebce-Grün]] (1956- 1961), [[Albin Penko]] (1956-1959), [[Anton Trpin]] (1956-1959), [[Vera Per]] (1957 - 1962), [[Volodja Peer]] (1957- 1965), [[Breda Pugelj]] (1957-1959), [[Jože Pristov]] (1958), [[Marjan Bačko]] (1957-1959), [[Demeter Bitenc]] (1957- 1958), [[Zlatko Šugman]] (1958-1961), [[Slavko Belak]] (1959), [[Maja Šugman]] (1959-1961), [[Anton Petje]] (1959-1960), [[Breda Gostič]] (1960-1962), [[Zora Hudales]] (1961-1963), [[Stane Potisk]] (1961-1963, 1970-1977), [[Anton Šolar]] (1961-1963), [[Janez Bermež]] (1962), [[Marjan Breznik]] (1962 -1964), [[Franci Gabrovšek]] (1962-1971), [[Jana Šmid]] (1962), [[Mija Mencej]] (1963), [[Brane Grubar]] (1964 - 1975), [[Drago Kastelic]] (1964- 1968, 1976), [[Minu Kjuder]] (1964 -1971), [[Štefan Volf]] (1964-1965, 1966 - 1973 - prevzel tehnično vodstvo), [[Bruno Baranovič]] (1966- 1968, 1969), [[Borut Alujevič]] (1966), [[Andrej Nahtigal]] (1966- 1968), [[Marko Simčič]] (1968-1974), [[Bogomir Veras]] (1968 - 1976, 1977-1984), [[Jadranka Tomažič]] (1970-1981), [[Ljerka Belak]] (1971), [[Ivo Ban]] (1972-1975), [[Janez Starina]] (1974-1982), [[Matjaž Arsenjuk]] (1976), [[Milada Kalezić]] (1977), [[Peter Boštjančič]] (1977), [[Zvezdana Mlakar]] (1982-1985), [[Anica Kumer]](1966-2009), [[Iztok Valič]] (1983), [[Tjaša Železnik]], [[Vladimir Vlaškalić]], [[Barbara Vidovič]], [[Luka Cimprič]] (2007/2008 - 2009/2010), [[Kristijan Guček]] (2005-2007), [[Nina Ivanišin]] (2007/2008), [[Miro Podjed]] (1968-2012), [[Suzana Grau]] (2010 - 2011), [[Nina Rakovec]] (2010-2013), [[Ana Ruter]] (2009-2013), [[Blaž Setnikar]] (2010-2014), [[Vid Klemenc]] (2012-2013), [[Pia Zemljič]] (2010-2016), [[Zvone Agrež]]
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Nagrajene uprizoritve==
*2014 Nagrada zlata pika za najboljšo predstavo 25. Pikinega festivala v Velenju (Astrid Lindgren ''Pika Nogavička'', r. Anđelka Nikolić)
*2013 nagrada za najboljšo otroško predstavo po izboru strokovne žirije in nagrada za najboljšo otroško predstavo po izboru otroške žirije na 15. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mladino Zlata paličica (Jacqueline Wilson ''Skrivnosti'', r. [[Mateja Koležnik]])
*2013 Žlahtna komedija in Žlahtna komedija po izboru občinstva na festivalu Dnevi komedije 2013 (Ken Ludwig ''Sleparja v krilu'', r. [[Boris Kobal]])
*2012 Velika nagrada občinstva na 7. Slovenskem festivalu komornega gledališča SKUP (Anton Pavlovič Čehov ''Jaz vas ljubim'', r. Nikola Zavišić)
*2011 Grand prix za najboljšo predstavo in nagrada občinstva za najboljšo predstavo na mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu (Anton Pavlovič Čehov ''Jaz vas ljubim'', r. Nikola Zavišić)
*2009 Zlati lev za najboljšo predstavo v celoti (F.G.Lorca ''Hiša Bernarde Alba'', r. Diego de Brea) - [[SLG Celje/Nagrade|obrazložitev]]
*2008 Zlata pika za najboljšo predstavo na Pikinem festivalu v Velenju (Kajetan Kovič ''Maček Muri'', r. [[Matjaž Latin]])
*2004 Zlata pika za najboljšo predstavo na Pikinem festivalu v Velenju (Astrid Lindgren, Annina Enckell ''Ronja, razbojniška hči'', r. [[Tijana Zinajić]])
*2004 Žlahtna komedija po izboru občinstva na festivalu [[Dnevi komedije]] v Celju ([[Vinko Möderndorfer]] ''[[Na kmetih]]'', r. [[Dušan Mlakar]])
*1999 Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije in najboljša predstava po izboru občinstva na festivalu [[Dnevi komedije]] v Celju ([[Vinko Möderndorfer]] ''[[Vaja zbora]]'', r. [[Franci Križaj]])
*1998 Celje - Dnevi komedije, Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije (Ray Cooney ''Minister v škripcih'', r. [[Dušan Mlakar]])
*1997 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo predstavo v celoti (W. Shakespeare ''Ukročena trmoglavka'', r. [[Janusz Kica]])
*1996 nagrada zlata paličica na Festivalu otroških predstav poklicnih gledališč za najboljšo predstavo v celoti ([[Tatjana Ažman]] ''Trnuljčica'')
*1978 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo predstavo v celoti ([[Rudi Šeligo]] ''Čarovnica iz Zgornje Davče'', r. [[Dušan Jovanović]])

==Posebni članki==
*{{Pdf|Zgodovina_ustanovitve_slg_celje.pdf|Tina Kosi: ''Tradicija slovenske gledališke dejavnosti v slovenskem jeziku v Celju pred ustanovitvijo profesionalnega gledališča''}}
*{{Pdf|kreft_uvod.pdf|Mojca Kreft: ''Slovensko ljudsko gledališče Celje. Ustvarjalni in umetniški gledališki izzivalni nemir v knežjem mestu.''}}
*{{Pdf|CELJSKA_DRAMATURGIJA.pdf|Mojca Kreft: ''Celjska dramaturgija.'' 1. del: 1950/51–1980/81 (Nove sodobne smeri slovenske dramaturgije in repertoarni umetniški izzivi)}}
*{{Pdf|antigona-celjska_dramaturgija-sredica.pdf|Mojca Kreft: ''Celjska dramaturgija – slovenski osamosvojitvi naproti''. 2. del: gledališka snovanja v letih 1980/1981–1999/2000}}
*{{Pdf|CELJSKA_DRAMATURGIJA_3_sredica.pdf|Mojca Kreft: ''Celjska dramaturgija 2000–2010''. 3. del: Gledališka snovanja v prvi dekadi tretjega tisočletja: nove sodobne smeri slovenske dramaturgije in novi repertoarni umetniški izzivi}}

==Festivali==
*'''[[Dnevi komedije|Festival Dnevi komedije]]'''

==Bibliografija==
*[http://www.slg-ce.si/index.php?mact=News,cntnt01,detail,0&cntnt01articleid=56&cntnt01detailtemplate=publikacije&cntnt01lang=sl_SI&cntnt01returnid=395 Zbornik ob 55-letnici Slovenskega ljudskega gledališča Celje, urednici Tina Kosi in Tatjana Doma, izdajatelj SLG Celje 2006]
*[http://www.slg-ce.si/index.php?mact=News,cntnt01,detail,0&cntnt01articleid=63&cntnt01detailtemplate=publikacije&cntnt01lang=sl_SI&cntnt01returnid=395 Zbornik SLG Celje ob 300. premieri, urednik Janez Žmavc, izdajatelj SLG Celje 1986]

==Zunanje povezave==
*[http://www.slg-ce.si SLG Celje]

==Fotogalerija==
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

<gallery>
Slika:fotka_SLG.jpg|foto: Arhiv SLG Celje

</gallery>

Slovensko ljudsko gledališče Celje

2016-12-15T08:04:53Z

Sabina: /* Sedanji člani ansambla */

<div style="float: right">[[Slika:fotka_SLG_2.jpg|400 px|SLG Celje, foto: Arhiv SLG Celje]]</div>
[[Kategorija:Organiziranost|Slovensko ljudsko gledališče Celje]]
[[Kategorija:Zvrsti|Slovensko ljudsko gledališče Celje]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Slovensko ljudsko gledališče Celje]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Slovensko ljudsko gledališče Celje]]
[[Kategorija:Zgodovina|Slovensko ljudsko gledališče Celje]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Slovensko ljudsko gledališče Celje]]

==Osnovni podatki==
;<nowiki>Ustanoviteljica: Mestna občina Celje</nowiki>
;<nowiki>Število sedežev na Velikem odru: 360</nowiki>
;<nowiki>Število sedežev na Oderpododrom: 55</nowiki>
;<nowiki>Abonmajsko gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in mladino </nowiki>
;Prireja Festival [[Dnevi komedije]] z bienalnim natečajem za Žlahtno komedijsko pero, Decembrski direndaj in Gledališko vzgojo.
;<nowiki>Upravnica: mag. Tina Kosi</nowiki>
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Predstavitev gledališča==
Slovensko ljudsko gledališče Celje je edino profesionalno gledališče v Savinjsko-Šaleški regiji. Ustanovljeno je bilo 6. decembra 1950, ko je Mestni ljudski odbor Celje izdal odločbo o ustanovitvi mestnega gledališča. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. marca 1951, in sicer uprizoritev Mire Puc-Mihelič ''Operacija'' v režiji Toneta Zorka. Prva in edina zaposlena igralka v sezoni 1950/51 je bila [[Nada Božič]]. Od prve sezone profesionalnega delovanja gledališča se je igralski ansambel SLG Celje povečal na 22 profesionalnih igralk in igralcev.

V SLG Celje ustvarjajo vrhunski gledališki ustvarjalci, tako igralci kot režiserji in drugi sodelavci. Umetniški del sestavlja 22 profesionalnih igralcev z akademsko izobrazbo, hišni režiser, stalna dramaturginja, lektor in upravnica, ki skrbi tudi za repertoar gledališča. Igralci celjskega gledališča so prejemniki številnih nagrad; med drugim so dobitniki Borštnikovega prstana [[Zlatko Šugman]] (1986), [[Ivo Ban]] (1996), ki je v SLG Celje dobil prvo zaposlitev in bil štipendist celjskega gledališča, [[Janez Bermež]] (1998), [[Sandi Krošl]] (2000), [[Anica Kumer]] (2003), [[Milada Kalezić]] (2011), ki je svojo profesionalno pot začela v SLG Celje v sezoni 1977/78 in ostala do sezone 2002/03, najvišje priznanje je prejel tudi [[Vlado Novak]] (2014), ter igralka [[Ljerka Belak]] (2015), ki je bila v SLG Celje zaposlena med leti 1971 in 1993.

V SLG Celje lahko predstave spremljate na dveh prizoriščih, in sicer v Veliki dvorani in na Odrupododrom. Po velikosti Velike dvorane (ki sprejme 360 obiskovalcev) in odra (ta je širok 11,80 m in globok 11,60 m) se SLG Celje uvršča med velika gledališča. Njihovo največje poslanstvo je zadovoljno občinstvo, zato se bodo še naprej trudili, da se bo o njih govorilo le v presežnikih. Letno jih obišče 45 tisoč obiskovalcev, ki si ogledajo okoli 170 predstav domačih in tujih gledališč v SLG Celje ter 60 predstav na gostovanjih po vsej Sloveniji in v tujini.

Kot edino gledališče v svoji regiji pokrivajo vse gledališke žanre, domačih in tujih avtorjev, tako klasična dela kot novitete, zato je njihov repertoar zmeraj zelo raznolik in pester, preplet sodobnih del in dramske klasike je v zadnjih sezonah postal stalnica repertoarja.

==Zgodovina==
'''Tina Kosi: »Tradicija slovenske gledališke dejavnosti v slovenskem jeziku v Celju pred ustanovitvijo profesionalnega gledališča«'''

'''Prve predstave v slovenskem jeziku v Celju pod vodstvom Janeza Jeretina in Josipa Drobniča'''<br />
Na celjskem se je gledališka dejavnost začela razvijati postopno. Že leta 1791 so se pojavljali prvi zametki nemškega gledališča. Večino predstav so uprizorili diletantje ali potujoče igralske skupine in so večinoma služile le zabavi meščanstva.

16. septembra 1849 so odprli železniško progo Celje–Ljubljana; to je bil povod za prvo predstavo v slovenskem jeziku v Celju. Uprizorjena je bila Linhartova ''Županova Micka,'' za kar je imel največje zasluge tiskar Janez Jeretin skupaj s profesorjem Josipom Drobničem. V spomin na ta dogodek so ob 100-letnici prve uprizoritve ''Županove Micke'' leta 1949 na stolp postavili spominsko ploščo, ki krasi gledališko stavbo še danes. Drobnič je bil duhovnik, ki je imel željo, da bi izdajal literarno glasilo. Tako je 3. januarja 1850 izšla Slovenska Čbela. Istega leta je bila ustanovljena tudi prva dramatična šola. Uprizorili so Kotzebujevo veseloigro ''Raztresenca''. V tem času so se slovenske predstave lahko igrale le, če so bile uprizorjene za dobrodelne namene. V tej sezoni so uprizorili še veseloigro ''Goljufani starec'' in igro ''Tat v mlinu''; ob tem dogodku je Bleiweis je v svojih Novicah poročal: »Slava in hvala verlim Celjanom, ki se tako pridno obnašate v gledišu domorodnem, memo Ljubljane, ki sedaj tako sladko spi.« (Fedor Gradišnik: Dva spominska simbola celjske predvojne gledališke dejavnosti in kažipot povojnim generacijam; v: Gledališki list Mestnega gledališča Celje, Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, sezona 1953/54, št. 7, str. 235) 7. marca 1852 je bila prav tako v Celju zadnja predstava v slovenščini ''Županova Micka'' v korist pogorelcem v Levcu. Nato je gledališko delovanje zamrlo za dolgih dvanajst let.

'''Celjska čitalnica'''<br />
Od leta 1861 dalje so se po slovenskih mestih začele ustanavljati čitalnice, v katerih naj bi se predvsem bralo in zbiralo Slovence k »besedam«. Tam sta se z glasbo, petjem, plesom in igrami gojili narodna zavest in družabnost. Leta 1862 je bila ustanovljena celjska čitalnica pod vodstvom dr. Štefana Kočevarja in njegovih najožjih sodelavcev Frana Kapusa, Ivana Žuže in Andreja Pirnata. Čitalnica je postala izhodišče in središče vsega narodnega gibanja. Edvard Jeretin je z veliko požrtvovalnosti nasledil delo očeta Janeza Jeretina, ki je uprizarjal predstave v slovenskem jeziku, in tako je bila 18. decembra 1864 uprizorjena prva gledališka predstava celjske čitalnice z naslovom ''Dobro jutro'' avtorja V. K. Kliepera. V letih od 1864 do 1868 so uprizorili celo vrsto predstav. Čitalnica je bila takrat brez vsakršne odrske opreme, brez kulis, brez kostumov, med njenimi člani je bil problematičen tudi jezik, saj jih večina ni znala pravilne slovenščine. Prav tako jih je pestilo pomanjkanje iger v domačem jeziku. Leta 1866 je bila odigrana zadnja predstava – veseloigra ''Le naravnost'' v slovenskem jeziku v prostorih gledališča. Ostale igre, ki so jih uprizarjali v čitalniškem obdobju, so bile uprizorjene v Tapajnerjevi hiši pri kolodvoru, ki je imela tudi malo dvorano. Igre v slovenščini so se sicer še igrale v prostorih celjske čitalnice, ki pa je imela zelo resne finančne težave, saj je vsako leto izgubljala več članov, ki so plačevali članarino. Zato so 25. novembra 1873 sprejeli sklepe, da za najemnino prostorov čitalnice ni več sredstev in da se vse njeno premoženje proda po polovični ceni. Po smrti Edvarda Jeretina je delovanje čitalnic v gledališkem smislu popolnoma zamrlo, saj nikakor niso zmogli zbrati zadostnega števila ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati v gledališki igri. Kljub težavam je Ivanu Jermanu leta 1887 uspelo uprizoriti še dve predstavi, ki pa sta bili le kratki komični enodejanki.

'''Celjsko pevsko društvo z doktorjem Vladimirjem Ravniharjem in Rafkom Salmičem'''<br />
Iz čitalniških vrst so se v devetdesetih letih formirala razna društva, ki so prevzela nase gledališko dejavnost: Sokol, Slovensko delavsko podporno društvo in Celjsko pevsko društvo. Dogovarjali so se celo za gostovanja predstav iz Ljubljane, ki pa jih žal ni bilo mogoče prenesti v premajhne prostore čitalnice. Nemci svojega gledališča zaradi političnih trenj tudi niso hoteli prepustiti slovenskim predstavam. Vsi so čakali na dograditev Narodnega doma in čitalnica je ponovno postala le mesto za branje in razpravljanje. Celjsko pevsko društvo je nastalo leta 1894 pod vodstvom dr. Vladimirja Ravniharja, ki je ustanovil močen igralski ansambel in z njim uprizoril številne igre, predvsem burke in veseloigre. Po njegovem odhodu v Ljubljano leta 1901, ga je nasledil Rafko Salmič, ki je prevzel vso gledališko dejavnost do leta 1919. Pomembna predstava iz tega obdobja je Jurčič-Govekarjev ''Deseti brat'' (januar 1902), kjer je Salmič blestel v vlogi Krjavlja. Opogumljeni po tem uspehu, so se takoj lotili še uprizoritve ''Rokovnjačev'' (marec 1902). Ob zabavnih igrah so se postopoma začeli ukvarjati tudi z resnejšo repertoarno politiko. Pri tem so imeli težave z občinstvom, saj so si ljudje želeli zgolj zabave, financiranje gledališke dejavnosti pa je bilo odvisno izključno od inkasa predstav. Leta 1906 je prišlo do velike krize znotraj Celjskega pevskega društva zaradi nesoglasji in tekmovalnosti za prevzem vodstva. Na občem zboru leta 1919 je bil soglasno sprejet sklep o ustanovitvi samostojnega dramatičnega društva.

'''Dramatično društvo in Ivan Prekoršek, kratko, vendar pomembno obdobje Milana Skrbinška, čas do konca 2. svetovne vojne'''<br />
Dramatični odsek Celjskega pevskega društva se je osamosvojil v Dramatično društvo (1910) pod vodstvom Ivana Prekorška. Dramatično društvo je želelo postaviti nove temelje gledališča s stalnim igralskim ansamblom, režiserjem, pametno repertoarno politiko in disciplino. Prekoršek je v ekipo pritegnil tudi mladino, ki se ni več zadovoljila zgolj s starokopitnim repertoarjem, temveč so zahtevali modernejše gledališko ustvarjanje. S pričetkom prve svetovne vojne je delovanje Dramatičnega društva zamrlo za štiri leta. Prva svetovna vojna je uničila večino dokumentov stoletne tradicije celjskega gledališkega delovanja. Po propadu Avstro-Ogrske pa so stavbo poklicnega gledališča že zgradili gledališčniki okrog Ivana Prekorška, Stanka Gradišnika, Milana Skrbinška in Adolfa Pfeiferja.

Slovenske predstave so se v prostore gledališča vrnile šele po koncu prve svetovne vojne, ko so Slovenci postali lastniki gledališke zgradbe in se je Dramatično društvo preselilo v prostore Mestnega gledališča. 1. februarja 1919 je bila na odru Mestnega gledališča ponovno (po 53 letih) igrana predstava v slovenskem jeziku ''Legionarji''. V tem času so jih pestili hudi kadrovski problemi ter osebna in politična trenja. Igrali so pretežno burke in veseloigre po okusu občinstva, občasno pa tudi resnejša dela. Leta 1920 je prišel v Celje kot ravnatelj Mestnega gledališča Celje Milan Skrbinšek. Skrbinšek je želel postaviti v Celju poklicno gledališče in je ustanovil dramatično šolo za pridobivanje novega kadra. S svojo dramatično šolo, z reorganizacijo celotnega tehničnega, administrativnega in umetniškega področja takratnega Dramatičnega društva je Skrbinšek že ustvaril pogoje za poklicno gledališče. Nezdrave strankarske razmere, zastarelost in nezrelost takratne malomeščanske publike pa so onemogočili njegov načrt. »Kratka, a umetniško bogata je bila sezona Skrbinškovega delovanja v Celju, ki ga je moral zapustiti zaradi nerazumevanja vladajočih političnih faktorjev, katerim je bilo gledališče v prvi vrsti zavod, ki naj bi služil njihovim ciljem, ne pa umetnosti ...« (Fedor Gradišnik: Milan Skrbinšek v Celju; v: Gledališki list Mestnega gledališča Celje, Friedrich Schiller: Marija Stuart, sezona 1951/52, št. 1, str. 4) Skrbinška je nasledil Adolf Pfeifer, ki se mu je leta 1922 pridružil igralec in režiser Fedor Gradišnik, ki je postal v obdobju med obema vojnama ključna osebnost gledališkega življenja v Celju. Fedor Gradišnik je v času od 1922 do 1962 (z izjemo časa med okupacijo, ko je bil izseljen v Srbijo) vodil gledališko dejavnost in poskušal ustanoviti poklicno gledališče skupaj z Milanom Skrbinškom, Radom Železnikom, Hinkom Nučičem, Vekoslavom Jankom, Milanom Kovičem, Valom Bratino in Adolfom Pfeiferjem.

Druga svetovna vojna je ponovna zaustavila delovanje slovenskih gledališčnikov, uničil pa se je tudi precejšen del stavbe gledališča.

'''Obdobje po 2. svetovni vojni do profesionalizacije gledališča leta 1950'''<br />
30. maja 1945 je režiser Hinko Leskovšek sklical avdicijo v veliki dvorani Narodnega doma. Med igralkami se je avdicije udeležila tudi Nada Božič. Po avdiciji jim je razdelil vloge za Borovo igro ''Raztrganci'', premiera je bila 8. julija 1945 v Narodnem domu. Nato se je iz izgnanstva v Srbiji vrnil Fedor Gradišnik, ki je bil eden najpomembnejših predvojnih gledališčnikov v Celju. Gledališče je takrat delovalo kot ljudskoprosvetna dejavnost pod okriljem oddelka za ljudsko prosveto okrožnega odbora OF in se nato poimenovalo Ljudskoprosvetno društvo.

Novembra 1945 so se zbrali predstavniki oblasti, sindikatov, predstavniki različnih organizacij in zastopniki okrožnega gledališča z namenom začetka kampanje za obnovo porušenega gledališča. Leta 1946 je stekla obnova gledališča, ki je trajala dolgih 8 let.

6. decembra 1950 je bilo ustanovljeno poklicno gledališče z imenom Mestno gledališče Celje, ki se je kasneje preimenovalo v Ljudsko gledališče Celje z odločbo, ki jo je izdala MLO po del. št. I/1 – 1160/1. Kmalu potem se je sprejel sklep o ustanovitvi samostojnega amaterskega gledališča Ljudski oder iz želje po igralskem udejstvovanju, saj je veliko igralcev ostalo zunaj poklicnega gledališča.

Po vojni se je pojavilo tudi vprašanje obnove gledališča. »Že takoj po osvoboditvi je bila zahteva vseh Celjanov, da se prične z obnovitvenimi deli. Kmalu so se res dela tudi pričela in celjski obrtniki so se živahno zavzeli za stvar, a dela so bila kmalu ustavljena z motivacijo, da obstoječi načrti, ki jih je pustil okupator, ne ustrezajo. Za tem so nastopile nove ovire, ker smo morali zaradi informbirojevske gospodarske blokade napeti vse sile, da na gospodarskem polju vzdržimo. Z uspešno borbo naše oblasti v razvoju našega gospodarstva in z reorganizacijo in demokratizacijo vsega našega javnega življenja in hkrati z njim pospešenega razmaha na področju kulture in prosvete se spet pojavi splošna zahteva po nadaljevanju obnove.« (Anton Aškerc: Celje ima svoje gledališče, Gledališki list Mestnega gledališča v Celju, 1952/53, št. 8, str. 171)

Na zahtevo OF, množičnih organizacij in delovnih kolektivov je prišlo do ustanovitve odbora za obnovo gledališča. Odbor je dobil 27. 10. 1950 od Ministrstva gradbeno dovoljenje, da lahko z obnovitvijo nadaljuje. Uveden je bil samoprispevek in gledališki dinar na vstopnice v kinopodjetjih. Glavnino stroškov so nosili delovni kolektivi, predvsem Tovarna emajlirane posode, Cinkarna in Beton. Imeli so težave pri nabavljanju materiala, obnova se je zavlekla in se končala v letu 1952/53. Ob tem je Anton Aškerc, ki je bil predsednik Sveta za kulturo in prosveto Mestnega ljudskega odbora iz Celja, zapisal: »Naš obnovljeni gledališki dom, rezultat naših skupnih naporov, dokaz naše ljubezni do kulture, nam je danes v ponos in zadoščenje po uspešno zaključenem delu, biti pa nam mora predvsem pobuda za naše nadaljnje napore in uspehe na področju preobrazbe in rasti našega novega, vedrega in ponosnega socialističnega človeka, ki mu je ta hram namenjen.« (Anton Aškerc: Celje ima svoje gledališče, Gledališki list Mestnega gledališča v Celju, 1952/53, št. 8, str 172) Obnovljeno gledališko stavbo so odprli s predstavo Kreftovih Celjskih grofov.

6. decembra 1950 je izdala MLO Celje odločbo o ustanovitvi Mestnega gledališča Celje.

'''Viri'''
*Fedor Gradišnik: Dva spominska simbola celjske predvojne gledališke dejavnosti in kažipot povojnim generacijam, v: Gledališki list Mestnega gledališča Celje; Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, sezona 1953/54, št. 7, str. 235.
*Fedor Gradišnik: Pregled gledaliških tvornosti v Celju od prvih začetkov leta 1948 do 1953, v: Gledališki list Mestnega gledališča v Celju; Bratko Kreft: Celjski grofje, sezona 1952/53, št. 8.
*Fedor Gradišnik: Milan Skrbinšek v Celju, v: Gledališki list Mestnega gledališča Celje; Friedrich Schiller: Marija Stuart, sezona 1951/52, št. 1, str. 4.
*Anton Aškerc: Celje ima svoje gledališče, Gledališki list Mestnega gledališča v Celju, sezona 1952/53, št. 8, str 171.
*Anton Aškerc: Celje ima svoje gledališče, Gledališki list Mestnega gledališča v Celju, sezona 1952/53, št. 8, str 172.
*Ivan Prekoršek: Dramatično društvo v Celju, v: Gledališki list Mestnega gledališča v Celju; Bratko Kreft: Celjski grofje, sezona 1952/53, št. 8.

==Upravniki==
*2007- Tina Kosi
*1986-2007 [[Borut Alujevič]]
*1982-1986 [[Slavko Pezdir]]
*1982 [[Janez Starina]], Slavko Pezdir
*1981-1982 Goran Schmidt, v. d. upravnika
*1979-1981 [[Stane Potisk]]
*1974-1978 [[Igor Lampret]]
*1974 Janez Žmavc, v.d. upravnika
*1974 Franci Križaj, v. d. upravnika
*1970-1974 [[Bojan Štih]]
*1965-1970 [[Slavko Belak]]
*1965 -1965 [[Juro Kislinger]], v. d. upravnika
*1962-1965 [[Bruno Hartman]]
*1949-1962 [[Fedor Gradišnik]]

==Umetniški vodje==
*2003- [[Tina Kosi]]
*2002-2003 [[Stanko Potisk]], v. d. umetniškega vodje
*1997-2002 [[Matija Logar]]
*1994-1997 [[Primož Bebler]]
*1993-1994 [[Marinka Poštrak]], v. d. umetniškega vodje
*1989-1993 [[Blaž Lukan]]
*1988-1989 [[Janez Žmavc]], v. d. umetniškega vodje
*1988 [[Franci Križaj]], v.d. umetniškega vodje
*1984-1988 [[Andrej Hieng]]
*1984 Janez Žmavc, v.d. umetniškega vodje
*1981-1984 [[Goran Schmidt]]
*1980-1981 Stanko Potisk, [[Majda Križaj]], Janez Žmavc - umetniško vodstvo
*1974-1980 [[Igor Lampret]]
*1974 Janez Žmavc, v.d. umetniškega vodje
*1974 Franci Križaj, v. d. umetniškega vodje
*1970-1974 [[Bojan Štih]]
*1965 -1970 [[Slavko Belak]],[[ Franci Križaj]],[[Janez Žmavc]] - umetniško vodstvo
*1962-1965 [[Bruno Hartman]]
*1960- [[Branko Gombač]], pomočnik upravnika
*1955-1959 [[Herbert Grün]]
*1952-1955 [[Lojze Filipič]]

==Sedanji člani ansambla==
*[[Vojko Belšak]]
*[[David Čeh]]
*[[Liza Marija Grašič]]
*[[Jagoda]]
*[[Renato Jenček]]
*[[Aljoša Koltak]]
*[[Rastko Krošl]]
*[[Petja Labović]]
*[[Minca Lorenci]]
*[[Barbara Medvešček]]
*[[Andrej Murenc]]
*[[Manca Ogorevc]]
*[[Lučka Počkaj]]
*[[Tanja Potočnik]]
*[[Tarek Rashid]]
*[[Igor Sancin]]
*[[Mario Šelih]]
*[[Damjan Trbovc|Damjan M. Trbovc]]
*[[Bojan Umek]]
*[[Branko Završan]]
*[[Igor Žužek]]
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Nekdanji člani ansambla==
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
[[Nada Božič]] (1950- ), [[Peter Božič]] (1951-1956), [[Marija Goršič]] (1951-1976),[[ France Mirnik]] (1951-1956), [[Neda Sirnik]] (1951-1955), [[Janez Škof (1924-2009)|Janez Škof]] (1951- 1965), [[Bogdana Vrečko]] (1951-1953), [[Milan Brezigar]] (1953- 1954), [[Marjan Dolinar]] (1953 - 1973), [[Pavle Jeršin]] (1953 - 1971, 1973-1976, 1978-1979), [[Marjana Krošl]] (1953-1982), [[Vladimir Novak]] (1953-1958), [[Slavko Strnad]] (1953-1963), [[Janez Albreht]] (1953-1954), [[Mara Černe]] (1954 - 1959), [[Janez Eržen]] (1954 - 1955; 1956-1962),[[Aleksander Krošl]] (1954- 1957, 1959-1975, 1977-1980), [[Klio Maver Ciuha]] (1954-1959), [[Avgust Sedej]] (1954-1959), [[Belak Slavko]] (1956-1958, 1959-1961), [[Jeraj Marija Minca]] (1954-1956), [[Angela Hlebce-Grün]] (1956- 1961), [[Albin Penko]] (1956-1959), [[Anton Trpin]] (1956-1959), [[Vera Per]] (1957 - 1962), [[Volodja Peer]] (1957- 1965), [[Breda Pugelj]] (1957-1959), [[Jože Pristov]] (1958), [[Marjan Bačko]] (1957-1959), [[Demeter Bitenc]] (1957- 1958), [[Zlatko Šugman]] (1958-1961), [[Slavko Belak]] (1959), [[Maja Šugman]] (1959-1961), [[Anton Petje]] (1959-1960), [[Breda Gostič]] (1960-1962), [[Zora Hudales]] (1961-1963), [[Stane Potisk]] (1961-1963, 1970-1977), [[Anton Šolar]] (1961-1963), [[Janez Bermež]] (1962), [[Marjan Breznik]] (1962 -1964), [[Franci Gabrovšek]] (1962-1971), [[Jana Šmid]] (1962), [[Mija Mencej]] (1963), [[Brane Grubar]] (1964 - 1975), [[Drago Kastelic]] (1964- 1968, 1976), [[Minu Kjuder]] (1964 -1971), [[Štefan Volf]] (1964-1965, 1966 - 1973 - prevzel tehnično vodstvo), [[Bruno Baranovič]] (1966- 1968, 1969), [[Borut Alujevič]] (1966), [[Andrej Nahtigal]] (1966- 1968), [[Marko Simčič]] (1968-1974), [[Bogomir Veras]] (1968 - 1976, 1977-1984), [[Jadranka Tomažič]] (1970-1981), [[Ljerka Belak]] (1971), [[Ivo Ban]] (1972-1975), [[Janez Starina]] (1974-1982), [[Matjaž Arsenjuk]] (1976), [[Milada Kalezić]] (1977), [[Peter Boštjančič]] (1977), [[Zvezdana Mlakar]] (1982-1985), [[Anica Kumer]](1966-2009), [[Iztok Valič]] (1983), [[Tjaša Železnik]], [[Vladimir Vlaškalić]], [[Barbara Vidovič]], [[Luka Cimprič]] (2007/2008 - 2009/2010), [[Kristijan Guček]] (2005-2007), [[Nina Ivanišin]] (2007/2008), [[Miro Podjed]] (1968-2012), [[Suzana Grau]] (2010 - 2011), [[Nina Rakovec]] (2010-2013), [[Ana Ruter]] (2009-2013), [[Blaž Setnikar]] (2010-2014), [[Vid Klemenc]] (2012-2013), [[Pia Zemljič]] (2010-2016).
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Nagrajene uprizoritve==
*2014 Nagrada zlata pika za najboljšo predstavo 25. Pikinega festivala v Velenju (Astrid Lindgren ''Pika Nogavička'', r. Anđelka Nikolić)
*2013 nagrada za najboljšo otroško predstavo po izboru strokovne žirije in nagrada za najboljšo otroško predstavo po izboru otroške žirije na 15. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mladino Zlata paličica (Jacqueline Wilson ''Skrivnosti'', r. [[Mateja Koležnik]])
*2013 Žlahtna komedija in Žlahtna komedija po izboru občinstva na festivalu Dnevi komedije 2013 (Ken Ludwig ''Sleparja v krilu'', r. [[Boris Kobal]])
*2012 Velika nagrada občinstva na 7. Slovenskem festivalu komornega gledališča SKUP (Anton Pavlovič Čehov ''Jaz vas ljubim'', r. Nikola Zavišić)
*2011 Grand prix za najboljšo predstavo in nagrada občinstva za najboljšo predstavo na mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu (Anton Pavlovič Čehov ''Jaz vas ljubim'', r. Nikola Zavišić)
*2009 Zlati lev za najboljšo predstavo v celoti (F.G.Lorca ''Hiša Bernarde Alba'', r. Diego de Brea) - [[SLG Celje/Nagrade|obrazložitev]]
*2008 Zlata pika za najboljšo predstavo na Pikinem festivalu v Velenju (Kajetan Kovič ''Maček Muri'', r. [[Matjaž Latin]])
*2004 Zlata pika za najboljšo predstavo na Pikinem festivalu v Velenju (Astrid Lindgren, Annina Enckell ''Ronja, razbojniška hči'', r. [[Tijana Zinajić]])
*2004 Žlahtna komedija po izboru občinstva na festivalu [[Dnevi komedije]] v Celju ([[Vinko Möderndorfer]] ''[[Na kmetih]]'', r. [[Dušan Mlakar]])
*1999 Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije in najboljša predstava po izboru občinstva na festivalu [[Dnevi komedije]] v Celju ([[Vinko Möderndorfer]] ''[[Vaja zbora]]'', r. [[Franci Križaj]])
*1998 Celje - Dnevi komedije, Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije (Ray Cooney ''Minister v škripcih'', r. [[Dušan Mlakar]])
*1997 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo predstavo v celoti (W. Shakespeare ''Ukročena trmoglavka'', r. [[Janusz Kica]])
*1996 nagrada zlata paličica na Festivalu otroških predstav poklicnih gledališč za najboljšo predstavo v celoti ([[Tatjana Ažman]] ''Trnuljčica'')
*1978 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo predstavo v celoti ([[Rudi Šeligo]] ''Čarovnica iz Zgornje Davče'', r. [[Dušan Jovanović]])

==Posebni članki==
*{{Pdf|Zgodovina_ustanovitve_slg_celje.pdf|Tina Kosi: ''Tradicija slovenske gledališke dejavnosti v slovenskem jeziku v Celju pred ustanovitvijo profesionalnega gledališča''}}
*{{Pdf|kreft_uvod.pdf|Mojca Kreft: ''Slovensko ljudsko gledališče Celje. Ustvarjalni in umetniški gledališki izzivalni nemir v knežjem mestu.''}}
*{{Pdf|CELJSKA_DRAMATURGIJA.pdf|Mojca Kreft: ''Celjska dramaturgija.'' 1. del: 1950/51–1980/81 (Nove sodobne smeri slovenske dramaturgije in repertoarni umetniški izzivi)}}
*{{Pdf|antigona-celjska_dramaturgija-sredica.pdf|Mojca Kreft: ''Celjska dramaturgija – slovenski osamosvojitvi naproti''. 2. del: gledališka snovanja v letih 1980/1981–1999/2000}}
*{{Pdf|CELJSKA_DRAMATURGIJA_3_sredica.pdf|Mojca Kreft: ''Celjska dramaturgija 2000–2010''. 3. del: Gledališka snovanja v prvi dekadi tretjega tisočletja: nove sodobne smeri slovenske dramaturgije in novi repertoarni umetniški izzivi}}

==Festivali==
*'''[[Dnevi komedije|Festival Dnevi komedije]]'''

==Bibliografija==
*[http://www.slg-ce.si/index.php?mact=News,cntnt01,detail,0&cntnt01articleid=56&cntnt01detailtemplate=publikacije&cntnt01lang=sl_SI&cntnt01returnid=395 Zbornik ob 55-letnici Slovenskega ljudskega gledališča Celje, urednici Tina Kosi in Tatjana Doma, izdajatelj SLG Celje 2006]
*[http://www.slg-ce.si/index.php?mact=News,cntnt01,detail,0&cntnt01articleid=63&cntnt01detailtemplate=publikacije&cntnt01lang=sl_SI&cntnt01returnid=395 Zbornik SLG Celje ob 300. premieri, urednik Janez Žmavc, izdajatelj SLG Celje 1986]

==Zunanje povezave==
*[http://www.slg-ce.si SLG Celje]

==Fotogalerija==
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

<gallery>
Slika:fotka_SLG.jpg|foto: Arhiv SLG Celje

</gallery>

Prešernovo gledališče Kranj

2016-12-15T07:56:19Z

Sabina: /* Nekdanji člani ansambla */

[[Kategorija:Organiziranost|Prešernovo gledališče Kranj]]
[[Kategorija:Zvrsti|Prešernovo gledališče Kranj]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Prešernovo gledališče Kranj]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Prešernovo gledališče Kranj]]
[[Kategorija:Zgodovina|Prešernovo gledališče Kranj]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Prešernovo gledališče Kranj]]
==Predstavitev gledališča==
Gledališče od leta 1989 znova deluje kot poklicno. Usmerjeno je k uprizarjanju sodobnih besedil in k sodobni interpretaciji klasikov ter se zavezuje estetskemu imperativu. Gosti predstave drugih slovenskih gledališč in je producent festivala [[Teden slovenske drame]].

S svojimi kvalitetnimi in raznovrstnimi uprizoritvami, za katere je gledališče prejelo številne nagrade na festivalih v Sloveniji in tujini, je preraslo v pomembno in estetsko razpoznavno gledališče, ki bogati slovenski gledališki prostor. Ob odmevnosti gledališča samega pa se kakovostno razvija in širi svojo odmevnost tudi [[Teden slovenske drame]], ki je postal mednarodni festival in se je trdno zasidral v zavest slovenskega gledališkega snovanja.

==Zgodovina==
Kranjsko gledališče sodi med tista slovenska gledališča, ki so jih kmalu po drugi svetovni vojni začele ustanavljati ljubiteljske gledališke skupine. Tudi kranjske so se združile in ustanovile že leta 1945 Prešernovo gledališče Kranj. Gledališče je delovalo na ljubiteljski osnovi vse do leta 1950, ko je 8. februarja razglasilo svojo profesionalizacijo.

V prvih letih svojega delovanja je bilo to izrazito raziskujoče, eksperimentalno gledališče. Mnogi slovenski, jugoslovanski, predvsem pa anglosaški teksti so doživeli svoje prve slovenske izvedbe prav v tem gledališču. Kljub nekoliko bolj ustaljenem repertoraju, ki je zajemal štiri do pet premier različnega žanra, pa je ostalo gledališče zapisano v slovenski kulturni politiki, predvsem pa politiki kot nepredvidljivo in »neprijetno«. Ob tem pa so bili gledališki prostori dokaj neprimerni za delovanje, materialnih sredstev za obnovo gledališča pa ni bilo od nikoder, ne glede na trudi vodilnih v gledališču.

Logična posledica vseh navedenih dejstev je bila, da je bilo leta 1957 kranjsko gledališče na seznamu tistih slovenskih gledališč, ki jih je politika z novim gledališkim zakonom ukinila. Od leta 1958 do 1989 je nato delovalo gledališče ponovno na ljubiteljskih osnovah, oz. postalo je zavod Prešernovo gledališče z amatersko dejavnostjo.

Vsekakor pa težnja po gledališču, in to poklicnem, ni zamrla. Ob bogati lastni amaterski produkciji je gledališče organiziralo abonma, v katerem je bilo ob lastni dejavnosti mogoče videti še gostujoče predstave slovenskih poklicnih gledališč.

Pomemben korak v razvoju gledališča je leto 1971, ko je začelo z organizacijo festivala [[Teden slovenske drame]]. Prvotni cilj festivala je bil pregled uprizorjene slovenske dramatike na gledaliških odrih v pretekli sezoni, že po sedmih letih pa so v okviru Tedna začeli podeljevati [[Nagrada Slavka Gruma|Nagrado Slavka Gruma]] za najboljše slovensko izvirno dramsko besedilo in na tak način poskušali vzpodbujati nastajanje novih slovenskih dramskih besedil. Prav ta festival pa je začel nagrajevati tudi dramaturge z [[Grün-Filipičevo priznanje|Grün-Filipičevim priznanjem]].

Z vsem tem svojim obširnim in kvalitetnim delom ter ne nazadnje izvrstno organizacijo festivala, si je gledališče pridobilo vzdevek »polprofesionalne« ustanove in vsi ti elementi so vodili vedno bliže k ponovni profesionalizaciji.
Leta 1989, po mnogoletnem vztrajnem in kakovostnem delu umetniškega vodje [[Matija Logar|Matije Logarja]], je bilo Prešernovo gledališče Kranj ponovno potrjeno kot poklicno gledališče, ki je ob tehnično organizacijskem kadru dobilo tudi svoj stalni igralski ansambel petih igralcev.

Leta 1990 je ob umetniškem vodji Matiji Logarju direktorske naloge gledališča prevzel Milan Marinič. Po odhodu Matije Logarja v [[SLG Celje]] je umetniško vodstvo gledališča prevzela dramaturginja [[Ira Ratej]].

Leta 1998 je v Prešernovem gledališču znova prišlo do izrazitejših kadrovskih sprememb. Na mesto ravnatelja Prešernovega gledališča je bil imenovan mag. Tomaž Kukovica, vodenje umetniškega oddelka je za eno leto prevzel dramaturg [[Janez Vencelj]], pozneje pa je svet gledališča na to mesto imenoval dramaturginjo [[Marinka Poštrak|Marinko Poštrak]]. V naslednjih dveh sezonah je postalo očitno, da si je vodstvo zadalo ambiciozne cilje, tako v repertoarnem kot tudi v promocijskem in organizacijskem smislu. Repertoar je bil usmerjen v dela sodobnih dramatikov in v sodobno interpretacijo klasikov ter v izbor najvidnejših režiserjev in drugih sodelavcev. Leta 2000 je bil na mesto direktorja Prešernovega gledališča imenovan [[Borut Veselko]], ki je gledališče vodil dva mandata.

Leta 2011 pa je mesto direktorice prevzela Mirjam Drnovšček. Vodja umetniškega oddelka in dramaturginja pa ostaja Marinka Poštrak, ki še naprej uspešno oblikuje repertoarno podobo gledališča. V tem obdobju je Prešernovo gledališče zaradi uprizarjanja odmevnih predstav preraslo v eno izmed osrednjih slovenskih gledališč, ki je prepoznavno po svoji estetsko-idejni repertoarni usmeritvi, igralskih imenih, pa tudi po zmeraj večji medijski odmevnosti. Igralski ansambel se je v tem času s petih stalnih članov razširil na devet igralcev.

==Direktorji==
*2011 - Mirjam Drnovšček
*2000 - 2011 [[Borut Veselko]]
*1998 - 2000 Tomaž Kukovica
*1990 - 1998 Milan Marinič
*1975 - 1989 Jakob Kurat
*- 1975 Marjan Lombar

==Umetniški vodje==
*2000 - [[ Marinka Poštrak]]
*1998 - 1999 [[Janez Vencelj]]
*1995 - 1998 [[Ira Ratej]]
*1975 - 1995 [[Matija Logar]]
* - 1975 [[Janez Povše]]

==Nekdanji člani ansambla==
[[Branko Jordan]], [[Tine Oman]], [[Rok Viher]], [[Igor Štamulak]], [[Primož Pirnat]], [[Višnar Matjaž|Matjaž Višnar]]

==Sedanji člani ansambla==
[[Aljoša Ternovšek]], [[Borut Veselko]], [[Darja Reichman]], [[Miha Rodman]], [[Peter Musevski]], [[Vesna Jevnikar]], [[Vesna Pernarčič Žunić]], [[Vesna Slapar]], [[Blaž Setnikar]], [[Barbara Ribnikar]]

==Festivali==
*'''[[Teden slovenske drame]]'''
==Nagrajene uprizoritve==
*2011 Šeligova nagrada za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije in Nagrada občinstva na 41.tednu slovenske drame (I.Cankar: Hlapci/Komentirana izdaja, r. [[Matjaž Berger]])
*2010 Šeligova nagrada za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije na 40.tednu slovenske drame (V. Möderndorfer: Lep dan za umret, r. [[Vinko Mödrerndorfer]])
*2009 Nagrada občinstva na Festivalu SKUP na Ptuju (J. Tatte ''Prečkanje avtoceste ali zgodba o zlati ribici'', r. [[Andreja Kovač]])
*2008 Satir za najboljšo uprizoritev na Festivalu SKUP na Ptuju (A. Strindberg ''Gospodična Julija'', r. Mateja Koležnik) [[Prešernovo gledališče Kranj/nagrade 2008|obrazložitev]]
*2006 Zlati lev za najboljšo predstavo v celoti na Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu ( E. Jelinek Drame princes, r. Ivica Buljan) [[Prešernovo gledališče Kranj/nagrade 2006|obrazložitev]]
*2003 Velika nagrada za najboljšo uprizoritev na [[Teden slovenske drame |Tednu slovenske drame v Kranju]] (A. T. Linhart ''Županova Micka'', r. [[Vito Taufer]])
*2003 Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo v celoti (H. Pinter ''Zabava za rojstni dan'', r. Vito Taufer)
*2002 Zlati lev za najboljšo predstavo v celoti na Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu (O. von Horvath ''Vera, ljubezen, upanje'', r. )
*2002 Nagrada občinstva za najboljšo predstavona Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu (O. von Horvath Vera, ljubezen, upanje, r. )
*2001 Zlati lev za najboljšo predstavo v celoti na Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu (P. Vogel ''Kako sem se naučila voziti'', r. [[Mateja Koležnik]] )
*1999 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za izkazano zaupanje mladi in najmlajši gledališki generaciji

==Zunanje povezave==
*[http://www.pgk.si Prešernovo gledališče Kranj]

Prešernovo gledališče Kranj

2016-12-15T07:55:21Z

Sabina: /* Sedanji člani ansambla */

[[Kategorija:Organiziranost|Prešernovo gledališče Kranj]]
[[Kategorija:Zvrsti|Prešernovo gledališče Kranj]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Prešernovo gledališče Kranj]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Prešernovo gledališče Kranj]]
[[Kategorija:Zgodovina|Prešernovo gledališče Kranj]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Prešernovo gledališče Kranj]]
==Predstavitev gledališča==
Gledališče od leta 1989 znova deluje kot poklicno. Usmerjeno je k uprizarjanju sodobnih besedil in k sodobni interpretaciji klasikov ter se zavezuje estetskemu imperativu. Gosti predstave drugih slovenskih gledališč in je producent festivala [[Teden slovenske drame]].

S svojimi kvalitetnimi in raznovrstnimi uprizoritvami, za katere je gledališče prejelo številne nagrade na festivalih v Sloveniji in tujini, je preraslo v pomembno in estetsko razpoznavno gledališče, ki bogati slovenski gledališki prostor. Ob odmevnosti gledališča samega pa se kakovostno razvija in širi svojo odmevnost tudi [[Teden slovenske drame]], ki je postal mednarodni festival in se je trdno zasidral v zavest slovenskega gledališkega snovanja.

==Zgodovina==
Kranjsko gledališče sodi med tista slovenska gledališča, ki so jih kmalu po drugi svetovni vojni začele ustanavljati ljubiteljske gledališke skupine. Tudi kranjske so se združile in ustanovile že leta 1945 Prešernovo gledališče Kranj. Gledališče je delovalo na ljubiteljski osnovi vse do leta 1950, ko je 8. februarja razglasilo svojo profesionalizacijo.

V prvih letih svojega delovanja je bilo to izrazito raziskujoče, eksperimentalno gledališče. Mnogi slovenski, jugoslovanski, predvsem pa anglosaški teksti so doživeli svoje prve slovenske izvedbe prav v tem gledališču. Kljub nekoliko bolj ustaljenem repertoraju, ki je zajemal štiri do pet premier različnega žanra, pa je ostalo gledališče zapisano v slovenski kulturni politiki, predvsem pa politiki kot nepredvidljivo in »neprijetno«. Ob tem pa so bili gledališki prostori dokaj neprimerni za delovanje, materialnih sredstev za obnovo gledališča pa ni bilo od nikoder, ne glede na trudi vodilnih v gledališču.

Logična posledica vseh navedenih dejstev je bila, da je bilo leta 1957 kranjsko gledališče na seznamu tistih slovenskih gledališč, ki jih je politika z novim gledališkim zakonom ukinila. Od leta 1958 do 1989 je nato delovalo gledališče ponovno na ljubiteljskih osnovah, oz. postalo je zavod Prešernovo gledališče z amatersko dejavnostjo.

Vsekakor pa težnja po gledališču, in to poklicnem, ni zamrla. Ob bogati lastni amaterski produkciji je gledališče organiziralo abonma, v katerem je bilo ob lastni dejavnosti mogoče videti še gostujoče predstave slovenskih poklicnih gledališč.

Pomemben korak v razvoju gledališča je leto 1971, ko je začelo z organizacijo festivala [[Teden slovenske drame]]. Prvotni cilj festivala je bil pregled uprizorjene slovenske dramatike na gledaliških odrih v pretekli sezoni, že po sedmih letih pa so v okviru Tedna začeli podeljevati [[Nagrada Slavka Gruma|Nagrado Slavka Gruma]] za najboljše slovensko izvirno dramsko besedilo in na tak način poskušali vzpodbujati nastajanje novih slovenskih dramskih besedil. Prav ta festival pa je začel nagrajevati tudi dramaturge z [[Grün-Filipičevo priznanje|Grün-Filipičevim priznanjem]].

Z vsem tem svojim obširnim in kvalitetnim delom ter ne nazadnje izvrstno organizacijo festivala, si je gledališče pridobilo vzdevek »polprofesionalne« ustanove in vsi ti elementi so vodili vedno bliže k ponovni profesionalizaciji.
Leta 1989, po mnogoletnem vztrajnem in kakovostnem delu umetniškega vodje [[Matija Logar|Matije Logarja]], je bilo Prešernovo gledališče Kranj ponovno potrjeno kot poklicno gledališče, ki je ob tehnično organizacijskem kadru dobilo tudi svoj stalni igralski ansambel petih igralcev.

Leta 1990 je ob umetniškem vodji Matiji Logarju direktorske naloge gledališča prevzel Milan Marinič. Po odhodu Matije Logarja v [[SLG Celje]] je umetniško vodstvo gledališča prevzela dramaturginja [[Ira Ratej]].

Leta 1998 je v Prešernovem gledališču znova prišlo do izrazitejših kadrovskih sprememb. Na mesto ravnatelja Prešernovega gledališča je bil imenovan mag. Tomaž Kukovica, vodenje umetniškega oddelka je za eno leto prevzel dramaturg [[Janez Vencelj]], pozneje pa je svet gledališča na to mesto imenoval dramaturginjo [[Marinka Poštrak|Marinko Poštrak]]. V naslednjih dveh sezonah je postalo očitno, da si je vodstvo zadalo ambiciozne cilje, tako v repertoarnem kot tudi v promocijskem in organizacijskem smislu. Repertoar je bil usmerjen v dela sodobnih dramatikov in v sodobno interpretacijo klasikov ter v izbor najvidnejših režiserjev in drugih sodelavcev. Leta 2000 je bil na mesto direktorja Prešernovega gledališča imenovan [[Borut Veselko]], ki je gledališče vodil dva mandata.

Leta 2011 pa je mesto direktorice prevzela Mirjam Drnovšček. Vodja umetniškega oddelka in dramaturginja pa ostaja Marinka Poštrak, ki še naprej uspešno oblikuje repertoarno podobo gledališča. V tem obdobju je Prešernovo gledališče zaradi uprizarjanja odmevnih predstav preraslo v eno izmed osrednjih slovenskih gledališč, ki je prepoznavno po svoji estetsko-idejni repertoarni usmeritvi, igralskih imenih, pa tudi po zmeraj večji medijski odmevnosti. Igralski ansambel se je v tem času s petih stalnih članov razširil na devet igralcev.

==Direktorji==
*2011 - Mirjam Drnovšček
*2000 - 2011 [[Borut Veselko]]
*1998 - 2000 Tomaž Kukovica
*1990 - 1998 Milan Marinič
*1975 - 1989 Jakob Kurat
*- 1975 Marjan Lombar

==Umetniški vodje==
*2000 - [[ Marinka Poštrak]]
*1998 - 1999 [[Janez Vencelj]]
*1995 - 1998 [[Ira Ratej]]
*1975 - 1995 [[Matija Logar]]
* - 1975 [[Janez Povše]]

==Nekdanji člani ansambla==
[[Branko Jordan]], [[Tine Oman]], [[Rok Viher]], [[Igor Štamulak]], [[Primož Pirnat]]

==Sedanji člani ansambla==
[[Aljoša Ternovšek]], [[Borut Veselko]], [[Darja Reichman]], [[Miha Rodman]], [[Peter Musevski]], [[Vesna Jevnikar]], [[Vesna Pernarčič Žunić]], [[Vesna Slapar]], [[Blaž Setnikar]], [[Barbara Ribnikar]]

==Festivali==
*'''[[Teden slovenske drame]]'''
==Nagrajene uprizoritve==
*2011 Šeligova nagrada za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije in Nagrada občinstva na 41.tednu slovenske drame (I.Cankar: Hlapci/Komentirana izdaja, r. [[Matjaž Berger]])
*2010 Šeligova nagrada za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije na 40.tednu slovenske drame (V. Möderndorfer: Lep dan za umret, r. [[Vinko Mödrerndorfer]])
*2009 Nagrada občinstva na Festivalu SKUP na Ptuju (J. Tatte ''Prečkanje avtoceste ali zgodba o zlati ribici'', r. [[Andreja Kovač]])
*2008 Satir za najboljšo uprizoritev na Festivalu SKUP na Ptuju (A. Strindberg ''Gospodična Julija'', r. Mateja Koležnik) [[Prešernovo gledališče Kranj/nagrade 2008|obrazložitev]]
*2006 Zlati lev za najboljšo predstavo v celoti na Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu ( E. Jelinek Drame princes, r. Ivica Buljan) [[Prešernovo gledališče Kranj/nagrade 2006|obrazložitev]]
*2003 Velika nagrada za najboljšo uprizoritev na [[Teden slovenske drame |Tednu slovenske drame v Kranju]] (A. T. Linhart ''Županova Micka'', r. [[Vito Taufer]])
*2003 Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo v celoti (H. Pinter ''Zabava za rojstni dan'', r. Vito Taufer)
*2002 Zlati lev za najboljšo predstavo v celoti na Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu (O. von Horvath ''Vera, ljubezen, upanje'', r. )
*2002 Nagrada občinstva za najboljšo predstavona Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu (O. von Horvath Vera, ljubezen, upanje, r. )
*2001 Zlati lev za najboljšo predstavo v celoti na Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu (P. Vogel ''Kako sem se naučila voziti'', r. [[Mateja Koležnik]] )
*1999 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za izkazano zaupanje mladi in najmlajši gledališki generaciji

==Zunanje povezave==
*[http://www.pgk.si Prešernovo gledališče Kranj]

Mestno gledališče ljubljansko

2016-12-15T07:44:01Z

Sabina: /* Sedanji člani ansambla */

[[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Izobraževanje|Mestno gledališče ljubljansko]][[Kategorija:Delavnice, seminarji|Mestno gledališče ljubljansko]]
==Predstavitev gledališča==
Drugo največje poklicno gledališče, ustanovljeno leta 1949 v Ljubljani, na leto pripravi deset lastnih in najmanj dve koprodukcijski predstavi. V središču umetniške produkcije so sodobna, občasno pa tudi klasična besedila z aktualnimi vsebinami, ki omogočajo živ in polemičen dialog s sodobnostjo. V skladu z modernim konceptom si gledališče prizadeva za raznolikost žanrov in uprizoritvenih konceptov.

Mestno gledališče ljubljansko je s preko 100 zaposlenimi drugo največje slovensko dramsko gledališče. Locirano je v sam center Ljubljane in ima tri dvorane, veliko s 350 sedeži, malo sceno z 80 sedeži in Studio MGL s 50 sedeži. V sezoni odigrajo preko 500 ponovitev doma in na gostovanju, ki si jih ogleda preko 100.000 gledalcev.

==Video==
{{#embed:youtube | PhN7SW8m07g}}

==Zgodovina==
Jože Tiran in Dušan Moravec sta snovala ustanovitev novega gledališča v Ljubljani že leta 1949 in Mestni ljudski odbor Ljubljana ter Ministrstvo za prosveto sta prisluhnila njunim načrtom, na osnovi česa je bila 4. septembra v Drami Ljubljana avdicija za novi gledališki ansambel. Prva premiera v sedanjih prostorih MGL pa je bila 29. decembra 1951. [[Jože Tiran]] je režiral [[Ivan Cankar|Cankarjevega]] ''[[Jakob Ruda|Jakoba Rudo]]''. To je začetek Mestnega gledališča, ki se je preimenovalo v Mestno gledališče ljubljansko leta 1962.

[[Dušan Moravec]], ki je bil prvi dramaturg gledališča, je postavil temeljne smernice delovanja, ki v svojih obrisih veljajo še danes. V prvi vrsti sta sodobna komedija in drama v repertoarju uravnoteženi, in nagovarjata današnje občinstvo ter se soočata z današnjo stvarnostjo. Repertoar, ki ga je preigralo MGL v prvih petih letih nazorno potrjuje to usmeritev, saj je bilo med 60 premierami, kar 49 krstnih ali prvič v Sloveniji uprizorjenih tekstov. Za Dušana Moravca je bilo zelo pomembno, da je vsaj polovico sezone posvetil slovenskim tekstom. To razmerje je bilo prav težko ustvariti in zadržati. Poleg vsega so bila klasična dela iz svetovne in slovenske dramatike uprizarjana v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]] in strokovna ter laična javnost sta zahtevala v drugem ljubljanskem gledališču drugačno usmeritev.

V prvem desetletju svojega obstoja in v času vodenja gledališča Dušana Moravca se je tako razvila ob prej omenjeni repertoarni usmeritvi še komorna igra in »montažna režija« - predvsem s strani režiserjev, ki so se ukvarjali tako z gledališčem kot s filmom.

Ob spremembi vodstva, ko je prišel [[Ferdo Delak]], pa se je gledališče profiliralo tudi v smeri nagovarjanja občinstva. Zelo hitro je MGL uvedel gostovalno politiko in odšlo na veliko turnejo po Jugoslaviji, vpisovali so nove abonente v t.i. delavske abonmaje in po ukinitvi [[Gledališče Koper|koprskega]] in [[Prešernovo gledališče Kranj|kranjskega gledališča]] prevzeli del njihovega poslanstva – gostovali so po mnogih krajih Slovenije, da približajo ljudem gledališko ustvarjalnost.

Leta 1958 je zasnoval Dušan Moravec '''Knjižnico MGL''', ki je bila prva zbirka strokovne literature za gledališče pri nas in seveda izjemnega pomena za razvoj teatrologije.

V obdobju umetniškega vodenja [[Lojze Filipčič|Lojzeta Filipčiča]] so uvedli repertoarno novost – to je bil satirični kabaret, ki je postal v hipu, kot zvrst, uspešnica, a se je prav tako hipno zanj zmanjšalo zanimanje. Ob politično satiričnem kabaretu pa je Filipčiča zanimala tudi vzpostavitev glasbenega gledališča v slovenskem kulturnem prostoru in uvedba eksperimentalnega gledališča. Žal sta obe ideji ostali nerealizirani. Najplodnejše obdobje MGL, ki se je razvilo prav v času njegovega vodenja, pa je baziralo na odmiku od splošno ljudskega delovanja do dviga kakovosti, kar je bilo kronano z velikim uspehom.

Leta 1975, ko je Lojze Filipčič nepričakovano sredi največjega razmaha delovanja umrl, se je pojavila v gledališču velika kriza v smislu iskanja novega vodje in novih vizij razvoja. V naslednjem desetletju je gledališče z neprestanimi menjavami vodstev uspelo zadržati neko povprečje, a visoka kakovost in jasna profiliranost sta se izgubili.

V želji, da bi gledališče zadržalo zelo raznoliko občinstvo glede na socialno, generacijsko in izobrazbeno strukturo, se je začel pojavljati repertoar za vsakogar nekaj. S tem je gledališče v veliki meri izgubilo svojo profiliranost, razvilo se je trdno repertoarno gledališče, a njegova identiteta je postala nejasna. S tem problemom, se od tedaj ukvarja MGL in ga poskuša reševati tudi v zadnjem obdobju, v času vodenja Barbare Hieng Samobor.

Zanesljiv, pomlajen igralski ansambel, visoko profesionalen, dva odra – veliki za klasične uprizoritve in eksperimentalna mala scena, zelo razvejan in številčen abonmajski sistem in mnogoštevilna gostovanja po vsej Sloveniji, to so značilnosti, ki jih je MGL prineslo kot doto novemu umetniškemu vodji.

==Direktorji==
* 2007 - [[Barbara Hieng Samobor]]
* 1997 - 2007: [[Boris Kobal]]
*1994-1997 [[Zvone Šedlbauer]], v. d. direktorja
*1990-1993 [[Janez Pretnar]]
*1986-1990 [[Franček Drofenik]]
*1982-1986 [[Borut Plavšak]]
*1974-1981 [[Sergej Vošnjak]]
*1973-1974 [[Lojze Filipič]]
*1979-1972 [[Igor Pretnar]]
*1966-1970 [[Miloš Mikeln]]
*1962-1966 [[Lojze Filipič]]
* 1957 - 1962: [[Ferdo Delak]]
* 1949 - 1956: [[Jože Tiran]]

==Umetniški vodje==
*2007 - [[Barbara Hieng Samobor]]
*1997-2007 [[Boris Kobal]]
*1993-1997 [[Zvone Šedlbauer]]
*1992-1993 [[Tone Kuntner]], v. d. umetniškega vodje
*1992 [[Vesna Jurca Tadel|Vesna Jurca]]
*1991 [[Vesna Jurca Tadel|Vesna Jurca]], v.d.umetniškega vodja
*1987-1990 [[Tone Partljič]]
*1983-1987 [[Zvone Šedlbauer]]
*1981 – 1983, [[Mojca Kreft]], v. d. umetniškega vodje
*1979-1980 [[Ervin Fritz]]
*1979 [[Mojca Kreft]], v.d. umetniškega vodje
*1978-1979 [[Zlatko Šugman]], v.d. umetniškega vodje
*1977 [[Mojca Kreft]], v. d. umetniškega vodje
*1975-1977 [[Bojan Štih]]
*1962-1975 [[Lojze Filipič]]

==Uredniki Knjižnice MGL==
*1958-1966 Dušan Moravec
*1966-1986 Dušan Tomše
*1987-1991 Tone Partljič
*1992-1993 Tanja Viher, Vili Ravnjak
*1994 Tanja Viher, Alja Predan
*1994 -2006 Alja Predan
*2007 - Petra Pogorevc
==Nekdanji člani ansambla==
[[Janez Albreht]] (1954-1962), [[Angel Arčon]] (1949-1979), [[Maks Bajc]] (1957-1965), [[Bronislav Battelino]] (1949-1972), [[Nada Bavdaž]] (1961-1991), [[Mira Bedenk]] (1963-1991), [[Ljerka Belak]] (1993-), [[Danilo Bezlaj]] (1951-1984), [[Polde Bibič]] ( 1971-1972), [[Ruša Bojc]] (1952-1965), [[Milan Brezigar]] (1956-1977), [[Metka Bučar]] (1949-1958), [[Evgen Car]] (1980-), [[Slavko Cerjak]] (1979-2008), [[Anka Cigoj]] (1960-1989), [[Laci Cigoj]] (1955-1956), [[Polde Dežman]] (1950-1956), [[Franček Drofenik]] (1956-1991), [[Janez Eržen]] (1962-1989), [[Hugo Florjančič]] (1955-1956), [[Jože Gale]] (1952-1965), [[Slavka Glavina]] (1951-1958), [[Majda Grbac]] (1970-), [[Marjeta Gregorač]] (1975 -), Edvard Gregorin (1957-1958), [[Julij Guštin]] (1962-1989), [[Judita Han Kreft]] (1952-1983), [[Marjan Hlastec]] ( 1959-1962), [[Marjana Jaklič-Klanšek]] (1971- ), [[Pavle Jeločnik]] (1952-1969), [[Ivan Jezernik]] (1969 -), [[Nika Juvan Kalan]] (1952-1991), [[Milan Kalan]] (1949-1988),[[Miro Kopač]] (1954- 1961), [[Franjo Kumer]] (1955-1977), [[Jernej Kuntner]] (1995-2001), [[Tone Kuntner]] (1969-), [[Janez Lavrih]] (1949-1955), [[Tina Leonova]] (1960-1974),[[ Marija Lojk Tršar]] (1977 -), [[Jože Lončina]] ( 1949-1988), [[Marjana Maher]] (1949-1951), [[Franc Markovčič]] (1975 - ), [[Saša Miklavc]] (1952-1991), [[Jože Mraz]] (1984- ), [[Vera Murko]] (1954-1972), [[Leli Nakrst]] (1949-1952), [[Lucijan Orel]] (1950-1961 in 1964-1974), [[Vera Per]] (1962-1997), [[Ina Perhavec]] (1949-1951), [[Radko Polič]] (1970-1975), [[Franci Presetnik]] (1950-1957), [[Franci Prus]] ( 1949-1965), [[Vera Prus]] (1949-1952), [[Metka Pugelj]] (1952-1973), [[Janez Rohaček]] ( 1951-1956), [[Mira Sardoč]] (1955-1961), [[Vladoša Simčič]] (1951-1969), [[Majda Skrbinšek]] (1949-1951), [[Nina Skrbinšek]] (1977-1980), [[Vladimir Skrbinšek]] (1960-1965), [[Julka Starič]] (1949-1959), [[Nadja Strajnar Zadnik]] ( 1977-), [[Slavko Strnad]] (1963-1992), Alenka Svetel (1952-1981), Marija Šeme (1949-1951), [[Danica Šenkinc]] (1949-1951), [[Janez Škof (1924-2009)|Janez Škof]] (1965-1983), [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] (1987-1991), [[Srečo Špik]] (1975-1995), [[Maja Šugman]] ( 1965-1997), [[Zlatko Šugman]] (1965-1992),[[ Aljoša Ternovšek]] (1999-), [[Alenka Tetičkoovič]] (1999-2000), [[Jože Tiran]] (1949-19656), [[Violeta Tomič]] (1988-2001), [[Franek Trefalt]] (1954-1956 in od 1957-1968), [[Matjaž Turk]] (1979-), [[Dare Ulaga]] (1959-1981 in od 1984-1987), [[Janez Vajevec]] ( 1970-1971), [[Velimir Vardjan]] ( 1949-1952), [[Miro Veber]] (1949-1957), [[Borut Veselko]] (1989- 1996), [[Vera Videčnik]] (1949-1952), [[Maja Aduša Vidmar]] ( 1994-1995), [[Ernest Zega]] ( 1958-1959), [[Jože Zupan]] (1949-1958), [[Iva Zupančič]] (1952-1962), [[Milena Zupančič]] (1969-1979), [[Mirko Zupančič]] (1949-1959), [[Maša Židanik]] (1995), [[Silvij Božič]] (1984-2010), [[Jožica Avbelj]] (1975), [[Maja Boh]] (1980), [[Stannia Boninsegnal]] (1995), [[Jurij Drevenšek]] (2009), [[Barbara Ribnikar]] (2012), [[Nika Rozman]] (2009), [[Janez Starina]] (2004), [[Petra Rojnik Veber]] (2009)

==Sedanji člani ansambla==
[[Viktorija Bencik Emeršič]] (2011), [[Sebastijan Cavazza]] (2011), [[Gregor Čušin]] (1994-1999 in od 2001), [[Tanja Dimitrievska]] (1995), [[Ana Dolinar Horvat]] (2009), [[Mojca Funkl]] (2002), [[Jernej Gašperin]] (2012), [[Gregor Gruden]] (2007), [[Jure Henigman]] (2008), [[Boris Kerč]] (1989), [[Karin Komljanec]] (1999), [[Mirjam Korpar Žlajpah]] (1987), [[Iva Krajnc]] (2001), [[Jaka Lah]] (2003), [[Bernarda Oman]] (1998), [[Boris Ostan]] (1983), [[Jette Ostan Vejrup]] (2004), [[Primož Pirnat]] (2011), [[Tina Potočnik]] (2012), [[Matej Puc]] (2005), [[Tanja Ribič]] (1992), [[Jožef Ropoša]] (1993-2000 in do 2000), [[Uroš Smolej]] (2001), [[Vincenc Lotos Šparovec]] (1996), [[Milan Štefe]] (1989), [[Gašper Tič]] (1997), [[Gaber K. Trseglav]] (2004), [[Domen Valič]] (2009), [[Judita Zidar]] ( 1995), [[Jana Zupančič]] (2003), [[Tjaša Železnik]] (2009), [[Nina Rakovec]] (2013), [[Ajda Smrekar]] (2013)

==Nagrajene uprizoritve==
*2009 Nagrada občinstva na Tednu slovenske drame v Kranju za predstavo ''Solistka''
*2009 Žlahtna komedija po izboru občinstva na Dnevih komedije v Celju ( P. Stone, J. Styne, B. Merrill ''Sugar – Nekateri so za vroče'')
*2007 [[Nagrada Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za estetski preboj za predstavo ''Kabaret'' v režiji Stanislava Moše
*2005 Žlahtna komedija po oceni žirije na Dnevih komedije v Celju (''Bolje tič v roki kot tat na strehi'')
*1999 Plaketa Mesta Ljubljane za dolgoletno delovanje, ki je postalo del vsakodnevnega kulturnega dogajanja po vsej Sloveniji
*1997 Bronasta plaketa mednarodnega trienala gledališke knjige in periodike Knjižnici MGL na Sterijinem pozorju v Novem Sadu
*1989 [[Nagrada Borštnikovega srečanja|Borštnikova diploma]] za najboljši esej Knjižnici MGL
*1986 Red zaslug za narod s srebrnimi žarki (podelilo Predsedstvo SFRJ)
*1985 Diploma 7. mednarodnega trienala gledališke knjige in periodike Knjižnici MGL na Sterijinem pozorju v Novem Sadu
*1970 Srebrna plaketa Sterijinega pozorja Novi Sad Knjižnici mestnega gledališča ljubljanskega, za sistematično delo pri izdajanju gledališke literature
*1961 Nagrada mesta Ljubljana za uspešno sezono
*1959 Nagrada Okrajnega ljudskega odbora ljubljanskega okraja Mestnemu gledališču ljubljanskemu kot najuspešnejši ljubljanski kulturni ustanovi ob desetletnici

==Bibliografija==
*2001 50 let MGL1, 50 let MGL 2, Knjižnica MGL, urednica Alenka Klabus Vesel

==Založništvo==
Posebnost našega drugega največjega gledališča je Knjižnica MGL. Ta sodi med najstarejše specializirane teatrološke edicije v Evropi in v svetu. Njeni začetki segajo v leto 1958. Danes v njej najdemo tako uveljavljene avtorje gledališke teorije kot izvirne študije slovenskih teoretikov, študije sodobnih gledaliških praks, eseje, zapise o igralski umetnosti idr.

==Izobraževanje==
Mestno gledališče Ljubljansko vsako leto izvede dve gledališki delavnici, namenjeni gledališkim mentorjem in srednješolskim profesorjem. Izobraževanje poteka tako v obliki predavanj kot tudi praktično.

==Zunanje povezave==
*[http://www.mgl.si Mestno gledališče ljubljansko]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/pomladno-prebujenje-na-festivalu-sarajevska-zima Pomladno prebujenje na festivalu Sarajevska zima - www.sigledal.org, 1.3.2010]

Mestno gledališče ljubljansko

2016-12-15T07:42:58Z

Sabina: /* Nekdanji člani ansambla */

[[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Izobraževanje|Mestno gledališče ljubljansko]][[Kategorija:Delavnice, seminarji|Mestno gledališče ljubljansko]]
==Predstavitev gledališča==
Drugo največje poklicno gledališče, ustanovljeno leta 1949 v Ljubljani, na leto pripravi deset lastnih in najmanj dve koprodukcijski predstavi. V središču umetniške produkcije so sodobna, občasno pa tudi klasična besedila z aktualnimi vsebinami, ki omogočajo živ in polemičen dialog s sodobnostjo. V skladu z modernim konceptom si gledališče prizadeva za raznolikost žanrov in uprizoritvenih konceptov.

Mestno gledališče ljubljansko je s preko 100 zaposlenimi drugo največje slovensko dramsko gledališče. Locirano je v sam center Ljubljane in ima tri dvorane, veliko s 350 sedeži, malo sceno z 80 sedeži in Studio MGL s 50 sedeži. V sezoni odigrajo preko 500 ponovitev doma in na gostovanju, ki si jih ogleda preko 100.000 gledalcev.

==Video==
{{#embed:youtube | PhN7SW8m07g}}

==Zgodovina==
Jože Tiran in Dušan Moravec sta snovala ustanovitev novega gledališča v Ljubljani že leta 1949 in Mestni ljudski odbor Ljubljana ter Ministrstvo za prosveto sta prisluhnila njunim načrtom, na osnovi česa je bila 4. septembra v Drami Ljubljana avdicija za novi gledališki ansambel. Prva premiera v sedanjih prostorih MGL pa je bila 29. decembra 1951. [[Jože Tiran]] je režiral [[Ivan Cankar|Cankarjevega]] ''[[Jakob Ruda|Jakoba Rudo]]''. To je začetek Mestnega gledališča, ki se je preimenovalo v Mestno gledališče ljubljansko leta 1962.

[[Dušan Moravec]], ki je bil prvi dramaturg gledališča, je postavil temeljne smernice delovanja, ki v svojih obrisih veljajo še danes. V prvi vrsti sta sodobna komedija in drama v repertoarju uravnoteženi, in nagovarjata današnje občinstvo ter se soočata z današnjo stvarnostjo. Repertoar, ki ga je preigralo MGL v prvih petih letih nazorno potrjuje to usmeritev, saj je bilo med 60 premierami, kar 49 krstnih ali prvič v Sloveniji uprizorjenih tekstov. Za Dušana Moravca je bilo zelo pomembno, da je vsaj polovico sezone posvetil slovenskim tekstom. To razmerje je bilo prav težko ustvariti in zadržati. Poleg vsega so bila klasična dela iz svetovne in slovenske dramatike uprizarjana v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]] in strokovna ter laična javnost sta zahtevala v drugem ljubljanskem gledališču drugačno usmeritev.

V prvem desetletju svojega obstoja in v času vodenja gledališča Dušana Moravca se je tako razvila ob prej omenjeni repertoarni usmeritvi še komorna igra in »montažna režija« - predvsem s strani režiserjev, ki so se ukvarjali tako z gledališčem kot s filmom.

Ob spremembi vodstva, ko je prišel [[Ferdo Delak]], pa se je gledališče profiliralo tudi v smeri nagovarjanja občinstva. Zelo hitro je MGL uvedel gostovalno politiko in odšlo na veliko turnejo po Jugoslaviji, vpisovali so nove abonente v t.i. delavske abonmaje in po ukinitvi [[Gledališče Koper|koprskega]] in [[Prešernovo gledališče Kranj|kranjskega gledališča]] prevzeli del njihovega poslanstva – gostovali so po mnogih krajih Slovenije, da približajo ljudem gledališko ustvarjalnost.

Leta 1958 je zasnoval Dušan Moravec '''Knjižnico MGL''', ki je bila prva zbirka strokovne literature za gledališče pri nas in seveda izjemnega pomena za razvoj teatrologije.

V obdobju umetniškega vodenja [[Lojze Filipčič|Lojzeta Filipčiča]] so uvedli repertoarno novost – to je bil satirični kabaret, ki je postal v hipu, kot zvrst, uspešnica, a se je prav tako hipno zanj zmanjšalo zanimanje. Ob politično satiričnem kabaretu pa je Filipčiča zanimala tudi vzpostavitev glasbenega gledališča v slovenskem kulturnem prostoru in uvedba eksperimentalnega gledališča. Žal sta obe ideji ostali nerealizirani. Najplodnejše obdobje MGL, ki se je razvilo prav v času njegovega vodenja, pa je baziralo na odmiku od splošno ljudskega delovanja do dviga kakovosti, kar je bilo kronano z velikim uspehom.

Leta 1975, ko je Lojze Filipčič nepričakovano sredi največjega razmaha delovanja umrl, se je pojavila v gledališču velika kriza v smislu iskanja novega vodje in novih vizij razvoja. V naslednjem desetletju je gledališče z neprestanimi menjavami vodstev uspelo zadržati neko povprečje, a visoka kakovost in jasna profiliranost sta se izgubili.

V želji, da bi gledališče zadržalo zelo raznoliko občinstvo glede na socialno, generacijsko in izobrazbeno strukturo, se je začel pojavljati repertoar za vsakogar nekaj. S tem je gledališče v veliki meri izgubilo svojo profiliranost, razvilo se je trdno repertoarno gledališče, a njegova identiteta je postala nejasna. S tem problemom, se od tedaj ukvarja MGL in ga poskuša reševati tudi v zadnjem obdobju, v času vodenja Barbare Hieng Samobor.

Zanesljiv, pomlajen igralski ansambel, visoko profesionalen, dva odra – veliki za klasične uprizoritve in eksperimentalna mala scena, zelo razvejan in številčen abonmajski sistem in mnogoštevilna gostovanja po vsej Sloveniji, to so značilnosti, ki jih je MGL prineslo kot doto novemu umetniškemu vodji.

==Direktorji==
* 2007 - [[Barbara Hieng Samobor]]
* 1997 - 2007: [[Boris Kobal]]
*1994-1997 [[Zvone Šedlbauer]], v. d. direktorja
*1990-1993 [[Janez Pretnar]]
*1986-1990 [[Franček Drofenik]]
*1982-1986 [[Borut Plavšak]]
*1974-1981 [[Sergej Vošnjak]]
*1973-1974 [[Lojze Filipič]]
*1979-1972 [[Igor Pretnar]]
*1966-1970 [[Miloš Mikeln]]
*1962-1966 [[Lojze Filipič]]
* 1957 - 1962: [[Ferdo Delak]]
* 1949 - 1956: [[Jože Tiran]]

==Umetniški vodje==
*2007 - [[Barbara Hieng Samobor]]
*1997-2007 [[Boris Kobal]]
*1993-1997 [[Zvone Šedlbauer]]
*1992-1993 [[Tone Kuntner]], v. d. umetniškega vodje
*1992 [[Vesna Jurca Tadel|Vesna Jurca]]
*1991 [[Vesna Jurca Tadel|Vesna Jurca]], v.d.umetniškega vodja
*1987-1990 [[Tone Partljič]]
*1983-1987 [[Zvone Šedlbauer]]
*1981 – 1983, [[Mojca Kreft]], v. d. umetniškega vodje
*1979-1980 [[Ervin Fritz]]
*1979 [[Mojca Kreft]], v.d. umetniškega vodje
*1978-1979 [[Zlatko Šugman]], v.d. umetniškega vodje
*1977 [[Mojca Kreft]], v. d. umetniškega vodje
*1975-1977 [[Bojan Štih]]
*1962-1975 [[Lojze Filipič]]

==Uredniki Knjižnice MGL==
*1958-1966 Dušan Moravec
*1966-1986 Dušan Tomše
*1987-1991 Tone Partljič
*1992-1993 Tanja Viher, Vili Ravnjak
*1994 Tanja Viher, Alja Predan
*1994 -2006 Alja Predan
*2007 - Petra Pogorevc
==Nekdanji člani ansambla==
[[Janez Albreht]] (1954-1962), [[Angel Arčon]] (1949-1979), [[Maks Bajc]] (1957-1965), [[Bronislav Battelino]] (1949-1972), [[Nada Bavdaž]] (1961-1991), [[Mira Bedenk]] (1963-1991), [[Ljerka Belak]] (1993-), [[Danilo Bezlaj]] (1951-1984), [[Polde Bibič]] ( 1971-1972), [[Ruša Bojc]] (1952-1965), [[Milan Brezigar]] (1956-1977), [[Metka Bučar]] (1949-1958), [[Evgen Car]] (1980-), [[Slavko Cerjak]] (1979-2008), [[Anka Cigoj]] (1960-1989), [[Laci Cigoj]] (1955-1956), [[Polde Dežman]] (1950-1956), [[Franček Drofenik]] (1956-1991), [[Janez Eržen]] (1962-1989), [[Hugo Florjančič]] (1955-1956), [[Jože Gale]] (1952-1965), [[Slavka Glavina]] (1951-1958), [[Majda Grbac]] (1970-), [[Marjeta Gregorač]] (1975 -), Edvard Gregorin (1957-1958), [[Julij Guštin]] (1962-1989), [[Judita Han Kreft]] (1952-1983), [[Marjan Hlastec]] ( 1959-1962), [[Marjana Jaklič-Klanšek]] (1971- ), [[Pavle Jeločnik]] (1952-1969), [[Ivan Jezernik]] (1969 -), [[Nika Juvan Kalan]] (1952-1991), [[Milan Kalan]] (1949-1988),[[Miro Kopač]] (1954- 1961), [[Franjo Kumer]] (1955-1977), [[Jernej Kuntner]] (1995-2001), [[Tone Kuntner]] (1969-), [[Janez Lavrih]] (1949-1955), [[Tina Leonova]] (1960-1974),[[ Marija Lojk Tršar]] (1977 -), [[Jože Lončina]] ( 1949-1988), [[Marjana Maher]] (1949-1951), [[Franc Markovčič]] (1975 - ), [[Saša Miklavc]] (1952-1991), [[Jože Mraz]] (1984- ), [[Vera Murko]] (1954-1972), [[Leli Nakrst]] (1949-1952), [[Lucijan Orel]] (1950-1961 in 1964-1974), [[Vera Per]] (1962-1997), [[Ina Perhavec]] (1949-1951), [[Radko Polič]] (1970-1975), [[Franci Presetnik]] (1950-1957), [[Franci Prus]] ( 1949-1965), [[Vera Prus]] (1949-1952), [[Metka Pugelj]] (1952-1973), [[Janez Rohaček]] ( 1951-1956), [[Mira Sardoč]] (1955-1961), [[Vladoša Simčič]] (1951-1969), [[Majda Skrbinšek]] (1949-1951), [[Nina Skrbinšek]] (1977-1980), [[Vladimir Skrbinšek]] (1960-1965), [[Julka Starič]] (1949-1959), [[Nadja Strajnar Zadnik]] ( 1977-), [[Slavko Strnad]] (1963-1992), Alenka Svetel (1952-1981), Marija Šeme (1949-1951), [[Danica Šenkinc]] (1949-1951), [[Janez Škof (1924-2009)|Janez Škof]] (1965-1983), [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] (1987-1991), [[Srečo Špik]] (1975-1995), [[Maja Šugman]] ( 1965-1997), [[Zlatko Šugman]] (1965-1992),[[ Aljoša Ternovšek]] (1999-), [[Alenka Tetičkoovič]] (1999-2000), [[Jože Tiran]] (1949-19656), [[Violeta Tomič]] (1988-2001), [[Franek Trefalt]] (1954-1956 in od 1957-1968), [[Matjaž Turk]] (1979-), [[Dare Ulaga]] (1959-1981 in od 1984-1987), [[Janez Vajevec]] ( 1970-1971), [[Velimir Vardjan]] ( 1949-1952), [[Miro Veber]] (1949-1957), [[Borut Veselko]] (1989- 1996), [[Vera Videčnik]] (1949-1952), [[Maja Aduša Vidmar]] ( 1994-1995), [[Ernest Zega]] ( 1958-1959), [[Jože Zupan]] (1949-1958), [[Iva Zupančič]] (1952-1962), [[Milena Zupančič]] (1969-1979), [[Mirko Zupančič]] (1949-1959), [[Maša Židanik]] (1995), [[Silvij Božič]] (1984-2010), [[Jožica Avbelj]] (1975), [[Maja Boh]] (1980), [[Stannia Boninsegnal]] (1995), [[Jurij Drevenšek]] (2009), [[Barbara Ribnikar]] (2012), [[Nika Rozman]] (2009), [[Janez Starina]] (2004), [[Petra Rojnik Veber]] (2009)

==Sedanji člani ansambla==
[[Viktorija Bencik Emeršič]], [[Sebastijan Cavazza]] (2011), [[Gregor Čušin]] (1994-1999 in od 2001), [[Tanja Dimitrievska]] (1995), [[Ana Dolinar Horvat]] (2009), [[Mojca Funkl]] (2002), [[Jernej Gašperin]] (2012), [[Gregor Gruden]] (2007), [[Jure Henigman]] (2008), [[Boris Kerč]] (1989), [[Karin Komljanec]] (1999), [[Mirjam Korpar Žlajpah]] (1987), [[Iva Krajnc]] (2001), [[Jaka Lah]] (2003), [[Bernarda Oman]] (1998), [[Boris Ostan]] (1983), [[Jette Ostan Vejrup]] (2004), [[Primož Pirnat]] (2011), [[Tina Potočnik]] (2012), [[Matej Puc]] (2005), [[Tanja Ribič]] (1992), [[Jožef Ropoša]] (1993-2000 in do 2000), [[Uroš Smolej]] (2001), [[Vincenc Lotos Šparovec]] (1996), [[Milan Štefe]] (1989), [[Gašper Tič]] (1997), [[Gaber K. Trseglav]] (2004), [[Domen Valič]] (2009), [[Judita Zidar]] ( 1995), [[Jana Zupančič]] (2003), [[Tjaša Železnik]] (2009), [[Nina Rakovec]] (2013), [[Ajda Smrekar]] (2013)

==Nagrajene uprizoritve==
*2009 Nagrada občinstva na Tednu slovenske drame v Kranju za predstavo ''Solistka''
*2009 Žlahtna komedija po izboru občinstva na Dnevih komedije v Celju ( P. Stone, J. Styne, B. Merrill ''Sugar – Nekateri so za vroče'')
*2007 [[Nagrada Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za estetski preboj za predstavo ''Kabaret'' v režiji Stanislava Moše
*2005 Žlahtna komedija po oceni žirije na Dnevih komedije v Celju (''Bolje tič v roki kot tat na strehi'')
*1999 Plaketa Mesta Ljubljane za dolgoletno delovanje, ki je postalo del vsakodnevnega kulturnega dogajanja po vsej Sloveniji
*1997 Bronasta plaketa mednarodnega trienala gledališke knjige in periodike Knjižnici MGL na Sterijinem pozorju v Novem Sadu
*1989 [[Nagrada Borštnikovega srečanja|Borštnikova diploma]] za najboljši esej Knjižnici MGL
*1986 Red zaslug za narod s srebrnimi žarki (podelilo Predsedstvo SFRJ)
*1985 Diploma 7. mednarodnega trienala gledališke knjige in periodike Knjižnici MGL na Sterijinem pozorju v Novem Sadu
*1970 Srebrna plaketa Sterijinega pozorja Novi Sad Knjižnici mestnega gledališča ljubljanskega, za sistematično delo pri izdajanju gledališke literature
*1961 Nagrada mesta Ljubljana za uspešno sezono
*1959 Nagrada Okrajnega ljudskega odbora ljubljanskega okraja Mestnemu gledališču ljubljanskemu kot najuspešnejši ljubljanski kulturni ustanovi ob desetletnici

==Bibliografija==
*2001 50 let MGL1, 50 let MGL 2, Knjižnica MGL, urednica Alenka Klabus Vesel

==Založništvo==
Posebnost našega drugega največjega gledališča je Knjižnica MGL. Ta sodi med najstarejše specializirane teatrološke edicije v Evropi in v svetu. Njeni začetki segajo v leto 1958. Danes v njej najdemo tako uveljavljene avtorje gledališke teorije kot izvirne študije slovenskih teoretikov, študije sodobnih gledaliških praks, eseje, zapise o igralski umetnosti idr.

==Izobraževanje==
Mestno gledališče Ljubljansko vsako leto izvede dve gledališki delavnici, namenjeni gledališkim mentorjem in srednješolskim profesorjem. Izobraževanje poteka tako v obliki predavanj kot tudi praktično.

==Zunanje povezave==
*[http://www.mgl.si Mestno gledališče ljubljansko]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/pomladno-prebujenje-na-festivalu-sarajevska-zima Pomladno prebujenje na festivalu Sarajevska zima - www.sigledal.org, 1.3.2010]

Mestno gledališče ljubljansko

2016-12-15T07:37:33Z

Sabina: /* Sedanji člani ansambla */

[[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Izobraževanje|Mestno gledališče ljubljansko]][[Kategorija:Delavnice, seminarji|Mestno gledališče ljubljansko]]
==Predstavitev gledališča==
Drugo največje poklicno gledališče, ustanovljeno leta 1949 v Ljubljani, na leto pripravi deset lastnih in najmanj dve koprodukcijski predstavi. V središču umetniške produkcije so sodobna, občasno pa tudi klasična besedila z aktualnimi vsebinami, ki omogočajo živ in polemičen dialog s sodobnostjo. V skladu z modernim konceptom si gledališče prizadeva za raznolikost žanrov in uprizoritvenih konceptov.

Mestno gledališče ljubljansko je s preko 100 zaposlenimi drugo največje slovensko dramsko gledališče. Locirano je v sam center Ljubljane in ima tri dvorane, veliko s 350 sedeži, malo sceno z 80 sedeži in Studio MGL s 50 sedeži. V sezoni odigrajo preko 500 ponovitev doma in na gostovanju, ki si jih ogleda preko 100.000 gledalcev.

==Video==
{{#embed:youtube | PhN7SW8m07g}}

==Zgodovina==
Jože Tiran in Dušan Moravec sta snovala ustanovitev novega gledališča v Ljubljani že leta 1949 in Mestni ljudski odbor Ljubljana ter Ministrstvo za prosveto sta prisluhnila njunim načrtom, na osnovi česa je bila 4. septembra v Drami Ljubljana avdicija za novi gledališki ansambel. Prva premiera v sedanjih prostorih MGL pa je bila 29. decembra 1951. [[Jože Tiran]] je režiral [[Ivan Cankar|Cankarjevega]] ''[[Jakob Ruda|Jakoba Rudo]]''. To je začetek Mestnega gledališča, ki se je preimenovalo v Mestno gledališče ljubljansko leta 1962.

[[Dušan Moravec]], ki je bil prvi dramaturg gledališča, je postavil temeljne smernice delovanja, ki v svojih obrisih veljajo še danes. V prvi vrsti sta sodobna komedija in drama v repertoarju uravnoteženi, in nagovarjata današnje občinstvo ter se soočata z današnjo stvarnostjo. Repertoar, ki ga je preigralo MGL v prvih petih letih nazorno potrjuje to usmeritev, saj je bilo med 60 premierami, kar 49 krstnih ali prvič v Sloveniji uprizorjenih tekstov. Za Dušana Moravca je bilo zelo pomembno, da je vsaj polovico sezone posvetil slovenskim tekstom. To razmerje je bilo prav težko ustvariti in zadržati. Poleg vsega so bila klasična dela iz svetovne in slovenske dramatike uprizarjana v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]] in strokovna ter laična javnost sta zahtevala v drugem ljubljanskem gledališču drugačno usmeritev.

V prvem desetletju svojega obstoja in v času vodenja gledališča Dušana Moravca se je tako razvila ob prej omenjeni repertoarni usmeritvi še komorna igra in »montažna režija« - predvsem s strani režiserjev, ki so se ukvarjali tako z gledališčem kot s filmom.

Ob spremembi vodstva, ko je prišel [[Ferdo Delak]], pa se je gledališče profiliralo tudi v smeri nagovarjanja občinstva. Zelo hitro je MGL uvedel gostovalno politiko in odšlo na veliko turnejo po Jugoslaviji, vpisovali so nove abonente v t.i. delavske abonmaje in po ukinitvi [[Gledališče Koper|koprskega]] in [[Prešernovo gledališče Kranj|kranjskega gledališča]] prevzeli del njihovega poslanstva – gostovali so po mnogih krajih Slovenije, da približajo ljudem gledališko ustvarjalnost.

Leta 1958 je zasnoval Dušan Moravec '''Knjižnico MGL''', ki je bila prva zbirka strokovne literature za gledališče pri nas in seveda izjemnega pomena za razvoj teatrologije.

V obdobju umetniškega vodenja [[Lojze Filipčič|Lojzeta Filipčiča]] so uvedli repertoarno novost – to je bil satirični kabaret, ki je postal v hipu, kot zvrst, uspešnica, a se je prav tako hipno zanj zmanjšalo zanimanje. Ob politično satiričnem kabaretu pa je Filipčiča zanimala tudi vzpostavitev glasbenega gledališča v slovenskem kulturnem prostoru in uvedba eksperimentalnega gledališča. Žal sta obe ideji ostali nerealizirani. Najplodnejše obdobje MGL, ki se je razvilo prav v času njegovega vodenja, pa je baziralo na odmiku od splošno ljudskega delovanja do dviga kakovosti, kar je bilo kronano z velikim uspehom.

Leta 1975, ko je Lojze Filipčič nepričakovano sredi največjega razmaha delovanja umrl, se je pojavila v gledališču velika kriza v smislu iskanja novega vodje in novih vizij razvoja. V naslednjem desetletju je gledališče z neprestanimi menjavami vodstev uspelo zadržati neko povprečje, a visoka kakovost in jasna profiliranost sta se izgubili.

V želji, da bi gledališče zadržalo zelo raznoliko občinstvo glede na socialno, generacijsko in izobrazbeno strukturo, se je začel pojavljati repertoar za vsakogar nekaj. S tem je gledališče v veliki meri izgubilo svojo profiliranost, razvilo se je trdno repertoarno gledališče, a njegova identiteta je postala nejasna. S tem problemom, se od tedaj ukvarja MGL in ga poskuša reševati tudi v zadnjem obdobju, v času vodenja Barbare Hieng Samobor.

Zanesljiv, pomlajen igralski ansambel, visoko profesionalen, dva odra – veliki za klasične uprizoritve in eksperimentalna mala scena, zelo razvejan in številčen abonmajski sistem in mnogoštevilna gostovanja po vsej Sloveniji, to so značilnosti, ki jih je MGL prineslo kot doto novemu umetniškemu vodji.

==Direktorji==
* 2007 - [[Barbara Hieng Samobor]]
* 1997 - 2007: [[Boris Kobal]]
*1994-1997 [[Zvone Šedlbauer]], v. d. direktorja
*1990-1993 [[Janez Pretnar]]
*1986-1990 [[Franček Drofenik]]
*1982-1986 [[Borut Plavšak]]
*1974-1981 [[Sergej Vošnjak]]
*1973-1974 [[Lojze Filipič]]
*1979-1972 [[Igor Pretnar]]
*1966-1970 [[Miloš Mikeln]]
*1962-1966 [[Lojze Filipič]]
* 1957 - 1962: [[Ferdo Delak]]
* 1949 - 1956: [[Jože Tiran]]

==Umetniški vodje==
*2007 - [[Barbara Hieng Samobor]]
*1997-2007 [[Boris Kobal]]
*1993-1997 [[Zvone Šedlbauer]]
*1992-1993 [[Tone Kuntner]], v. d. umetniškega vodje
*1992 [[Vesna Jurca Tadel|Vesna Jurca]]
*1991 [[Vesna Jurca Tadel|Vesna Jurca]], v.d.umetniškega vodja
*1987-1990 [[Tone Partljič]]
*1983-1987 [[Zvone Šedlbauer]]
*1981 – 1983, [[Mojca Kreft]], v. d. umetniškega vodje
*1979-1980 [[Ervin Fritz]]
*1979 [[Mojca Kreft]], v.d. umetniškega vodje
*1978-1979 [[Zlatko Šugman]], v.d. umetniškega vodje
*1977 [[Mojca Kreft]], v. d. umetniškega vodje
*1975-1977 [[Bojan Štih]]
*1962-1975 [[Lojze Filipič]]

==Uredniki Knjižnice MGL==
*1958-1966 Dušan Moravec
*1966-1986 Dušan Tomše
*1987-1991 Tone Partljič
*1992-1993 Tanja Viher, Vili Ravnjak
*1994 Tanja Viher, Alja Predan
*1994 -2006 Alja Predan
*2007 - Petra Pogorevc
==Nekdanji člani ansambla==
[[Janez Albreht]] (1954-1962), [[Angel Arčon]] (1949-1979), [[Maks Bajc]] (1957-1965), [[Bronislav Battelino]] (1949-1972), [[Nada Bavdaž]] (1961-1991), [[Mira Bedenk]] (1963-1991), [[Ljerka Belak]] (1993-), [[Danilo Bezlaj]] (1951-1984), [[Polde Bibič]] ( 1971-1972), [[Ruša Bojc]] (1952-1965), [[Milan Brezigar]] (1956-1977), [[Metka Bučar]] (1949-1958), [[Evgen Car]] (1980-), [[Slavko Cerjak]] (1979-2008), [[Anka Cigoj]] (1960-1989), [[Laci Cigoj]] (1955-1956), [[Polde Dežman]] (1950-1956), [[Franček Drofenik]] (1956-1991), [[Janez Eržen]] (1962-1989), [[Hugo Florjančič]] (1955-1956), [[Jože Gale]] (1952-1965), [[Slavka Glavina]] (1951-1958), [[Majda Grbac]] (1970-), [[Marjeta Gregorač]] (1975 -), Edvard Gregorin (1957-1958), [[Julij Guštin]] (1962-1989), [[Judita Han Kreft]] (1952-1983), [[Marjan Hlastec]] ( 1959-1962), [[Marjana Jaklič-Klanšek]] (1971- ), [[Pavle Jeločnik]] (1952-1969), [[Ivan Jezernik]] (1969 -), [[Nika Juvan Kalan]] (1952-1991), [[Milan Kalan]] (1949-1988),[[Miro Kopač]] (1954- 1961), [[Franjo Kumer]] (1955-1977), [[Jernej Kuntner]] (1995-2001), [[Tone Kuntner]] (1969-), [[Janez Lavrih]] (1949-1955), [[Tina Leonova]] (1960-1974),[[ Marija Lojk Tršar]] (1977 -), [[Jože Lončina]] ( 1949-1988), [[Marjana Maher]] (1949-1951), [[Franc Markovčič]] (1975 - ), [[Saša Miklavc]] (1952-1991), [[Jože Mraz]] (1984- ), [[Vera Murko]] (1954-1972), [[Leli Nakrst]] (1949-1952), [[Lucijan Orel]] (1950-1961 in 1964-1974), [[Vera Per]] (1962-1997), [[Ina Perhavec]] (1949-1951), [[Radko Polič]] (1970-1975), [[Franci Presetnik]] (1950-1957), [[Franci Prus]] ( 1949-1965), [[Vera Prus]] (1949-1952), [[Metka Pugelj]] (1952-1973), [[Janez Rohaček]] ( 1951-1956), [[Mira Sardoč]] (1955-1961), [[Vladoša Simčič]] (1951-1969), [[Majda Skrbinšek]] (1949-1951), [[Nina Skrbinšek]] (1977-1980), [[Vladimir Skrbinšek]] (1960-1965), [[Julka Starič]] (1949-1959), [[Nadja Strajnar Zadnik]] ( 1977-), [[Slavko Strnad]] (1963-1992), Alenka Svetel (1952-1981), Marija Šeme (1949-1951), [[Danica Šenkinc]] (1949-1951), [[Janez Škof (1924-2009)|Janez Škof]] (1965-1983), [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] (1987-1991), [[Srečo Špik]] (1975-1995), [[Maja Šugman]] ( 1965-1997), [[Zlatko Šugman]] (1965-1992),[[ Aljoša Ternovšek]] (1999-), [[Alenka Tetičkoovič]] (1999-2000), [[Jože Tiran]] (1949-19656), [[Violeta Tomič]] (1988-2001), [[Franek Trefalt]] (1954-1956 in od 1957-1968), [[Matjaž Turk]] (1979-), [[Dare Ulaga]] (1959-1981 in od 1984-1987), [[Janez Vajevec]] ( 1970-1971), [[Velimir Vardjan]] ( 1949-1952), [[Miro Veber]] (1949-1957), [[Borut Veselko]] (1989- 1996), [[Vera Videčnik]] (1949-1952), [[Maja Aduša Vidmar]] ( 1994-1995), [[Ernest Zega]] ( 1958-1959), [[Jože Zupan]] (1949-1958), [[Iva Zupančič]] (1952-1962), [[Milena Zupančič]] (1969-1979), [[Mirko Zupančič]] (1949-1959), [[Maša Židanik]] (1995), [[Silvij Božič]] (1984-2010)

==Sedanji člani ansambla==
[[Viktorija Bencik Emeršič]], [[Sebastijan Cavazza]] (2011), [[Gregor Čušin]] (1994-1999 in od 2001), [[Tanja Dimitrievska]] (1995), [[Ana Dolinar Horvat]] (2009), [[Mojca Funkl]] (2002), [[Jernej Gašperin]] (2012), [[Gregor Gruden]] (2007), [[Jure Henigman]] (2008), [[Boris Kerč]] (1989), [[Karin Komljanec]] (1999), [[Mirjam Korpar Žlajpah]] (1987), [[Iva Krajnc]] (2001), [[Jaka Lah]] (2003), [[Bernarda Oman]] (1998), [[Boris Ostan]] (1983), [[Jette Ostan Vejrup]] (2004), [[Primož Pirnat]] (2011), [[Tina Potočnik]] (2012), [[Matej Puc]] (2005), [[Tanja Ribič]] (1992), [[Jožef Ropoša]] (1993-2000 in do 2000), [[Uroš Smolej]] (2001), [[Vincenc Lotos Šparovec]] (1996), [[Milan Štefe]] (1989), [[Gašper Tič]] (1997), [[Gaber K. Trseglav]] (2004), [[Domen Valič]] (2009), [[Judita Zidar]] ( 1995), [[Jana Zupančič]] (2003), [[Tjaša Železnik]] (2009), [[Nina Rakovec]] (2013), [[Ajda Smrekar]] (2013)

==Nagrajene uprizoritve==
*2009 Nagrada občinstva na Tednu slovenske drame v Kranju za predstavo ''Solistka''
*2009 Žlahtna komedija po izboru občinstva na Dnevih komedije v Celju ( P. Stone, J. Styne, B. Merrill ''Sugar – Nekateri so za vroče'')
*2007 [[Nagrada Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za estetski preboj za predstavo ''Kabaret'' v režiji Stanislava Moše
*2005 Žlahtna komedija po oceni žirije na Dnevih komedije v Celju (''Bolje tič v roki kot tat na strehi'')
*1999 Plaketa Mesta Ljubljane za dolgoletno delovanje, ki je postalo del vsakodnevnega kulturnega dogajanja po vsej Sloveniji
*1997 Bronasta plaketa mednarodnega trienala gledališke knjige in periodike Knjižnici MGL na Sterijinem pozorju v Novem Sadu
*1989 [[Nagrada Borštnikovega srečanja|Borštnikova diploma]] za najboljši esej Knjižnici MGL
*1986 Red zaslug za narod s srebrnimi žarki (podelilo Predsedstvo SFRJ)
*1985 Diploma 7. mednarodnega trienala gledališke knjige in periodike Knjižnici MGL na Sterijinem pozorju v Novem Sadu
*1970 Srebrna plaketa Sterijinega pozorja Novi Sad Knjižnici mestnega gledališča ljubljanskega, za sistematično delo pri izdajanju gledališke literature
*1961 Nagrada mesta Ljubljana za uspešno sezono
*1959 Nagrada Okrajnega ljudskega odbora ljubljanskega okraja Mestnemu gledališču ljubljanskemu kot najuspešnejši ljubljanski kulturni ustanovi ob desetletnici

==Bibliografija==
*2001 50 let MGL1, 50 let MGL 2, Knjižnica MGL, urednica Alenka Klabus Vesel

==Založništvo==
Posebnost našega drugega največjega gledališča je Knjižnica MGL. Ta sodi med najstarejše specializirane teatrološke edicije v Evropi in v svetu. Njeni začetki segajo v leto 1958. Danes v njej najdemo tako uveljavljene avtorje gledališke teorije kot izvirne študije slovenskih teoretikov, študije sodobnih gledaliških praks, eseje, zapise o igralski umetnosti idr.

==Izobraževanje==
Mestno gledališče Ljubljansko vsako leto izvede dve gledališki delavnici, namenjeni gledališkim mentorjem in srednješolskim profesorjem. Izobraževanje poteka tako v obliki predavanj kot tudi praktično.

==Zunanje povezave==
*[http://www.mgl.si Mestno gledališče ljubljansko]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/pomladno-prebujenje-na-festivalu-sarajevska-zima Pomladno prebujenje na festivalu Sarajevska zima - www.sigledal.org, 1.3.2010]

Mestno gledališče ljubljansko

2016-12-15T07:34:58Z

Sabina: /* Sedanji člani ansambla */

[[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče ljubljansko]]
[[Kategorija:Izobraževanje|Mestno gledališče ljubljansko]][[Kategorija:Delavnice, seminarji|Mestno gledališče ljubljansko]]
==Predstavitev gledališča==
Drugo največje poklicno gledališče, ustanovljeno leta 1949 v Ljubljani, na leto pripravi deset lastnih in najmanj dve koprodukcijski predstavi. V središču umetniške produkcije so sodobna, občasno pa tudi klasična besedila z aktualnimi vsebinami, ki omogočajo živ in polemičen dialog s sodobnostjo. V skladu z modernim konceptom si gledališče prizadeva za raznolikost žanrov in uprizoritvenih konceptov.

Mestno gledališče ljubljansko je s preko 100 zaposlenimi drugo največje slovensko dramsko gledališče. Locirano je v sam center Ljubljane in ima tri dvorane, veliko s 350 sedeži, malo sceno z 80 sedeži in Studio MGL s 50 sedeži. V sezoni odigrajo preko 500 ponovitev doma in na gostovanju, ki si jih ogleda preko 100.000 gledalcev.

==Video==
{{#embed:youtube | PhN7SW8m07g}}

==Zgodovina==
Jože Tiran in Dušan Moravec sta snovala ustanovitev novega gledališča v Ljubljani že leta 1949 in Mestni ljudski odbor Ljubljana ter Ministrstvo za prosveto sta prisluhnila njunim načrtom, na osnovi česa je bila 4. septembra v Drami Ljubljana avdicija za novi gledališki ansambel. Prva premiera v sedanjih prostorih MGL pa je bila 29. decembra 1951. [[Jože Tiran]] je režiral [[Ivan Cankar|Cankarjevega]] ''[[Jakob Ruda|Jakoba Rudo]]''. To je začetek Mestnega gledališča, ki se je preimenovalo v Mestno gledališče ljubljansko leta 1962.

[[Dušan Moravec]], ki je bil prvi dramaturg gledališča, je postavil temeljne smernice delovanja, ki v svojih obrisih veljajo še danes. V prvi vrsti sta sodobna komedija in drama v repertoarju uravnoteženi, in nagovarjata današnje občinstvo ter se soočata z današnjo stvarnostjo. Repertoar, ki ga je preigralo MGL v prvih petih letih nazorno potrjuje to usmeritev, saj je bilo med 60 premierami, kar 49 krstnih ali prvič v Sloveniji uprizorjenih tekstov. Za Dušana Moravca je bilo zelo pomembno, da je vsaj polovico sezone posvetil slovenskim tekstom. To razmerje je bilo prav težko ustvariti in zadržati. Poleg vsega so bila klasična dela iz svetovne in slovenske dramatike uprizarjana v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]] in strokovna ter laična javnost sta zahtevala v drugem ljubljanskem gledališču drugačno usmeritev.

V prvem desetletju svojega obstoja in v času vodenja gledališča Dušana Moravca se je tako razvila ob prej omenjeni repertoarni usmeritvi še komorna igra in »montažna režija« - predvsem s strani režiserjev, ki so se ukvarjali tako z gledališčem kot s filmom.

Ob spremembi vodstva, ko je prišel [[Ferdo Delak]], pa se je gledališče profiliralo tudi v smeri nagovarjanja občinstva. Zelo hitro je MGL uvedel gostovalno politiko in odšlo na veliko turnejo po Jugoslaviji, vpisovali so nove abonente v t.i. delavske abonmaje in po ukinitvi [[Gledališče Koper|koprskega]] in [[Prešernovo gledališče Kranj|kranjskega gledališča]] prevzeli del njihovega poslanstva – gostovali so po mnogih krajih Slovenije, da približajo ljudem gledališko ustvarjalnost.

Leta 1958 je zasnoval Dušan Moravec '''Knjižnico MGL''', ki je bila prva zbirka strokovne literature za gledališče pri nas in seveda izjemnega pomena za razvoj teatrologije.

V obdobju umetniškega vodenja [[Lojze Filipčič|Lojzeta Filipčiča]] so uvedli repertoarno novost – to je bil satirični kabaret, ki je postal v hipu, kot zvrst, uspešnica, a se je prav tako hipno zanj zmanjšalo zanimanje. Ob politično satiričnem kabaretu pa je Filipčiča zanimala tudi vzpostavitev glasbenega gledališča v slovenskem kulturnem prostoru in uvedba eksperimentalnega gledališča. Žal sta obe ideji ostali nerealizirani. Najplodnejše obdobje MGL, ki se je razvilo prav v času njegovega vodenja, pa je baziralo na odmiku od splošno ljudskega delovanja do dviga kakovosti, kar je bilo kronano z velikim uspehom.

Leta 1975, ko je Lojze Filipčič nepričakovano sredi največjega razmaha delovanja umrl, se je pojavila v gledališču velika kriza v smislu iskanja novega vodje in novih vizij razvoja. V naslednjem desetletju je gledališče z neprestanimi menjavami vodstev uspelo zadržati neko povprečje, a visoka kakovost in jasna profiliranost sta se izgubili.

V želji, da bi gledališče zadržalo zelo raznoliko občinstvo glede na socialno, generacijsko in izobrazbeno strukturo, se je začel pojavljati repertoar za vsakogar nekaj. S tem je gledališče v veliki meri izgubilo svojo profiliranost, razvilo se je trdno repertoarno gledališče, a njegova identiteta je postala nejasna. S tem problemom, se od tedaj ukvarja MGL in ga poskuša reševati tudi v zadnjem obdobju, v času vodenja Barbare Hieng Samobor.

Zanesljiv, pomlajen igralski ansambel, visoko profesionalen, dva odra – veliki za klasične uprizoritve in eksperimentalna mala scena, zelo razvejan in številčen abonmajski sistem in mnogoštevilna gostovanja po vsej Sloveniji, to so značilnosti, ki jih je MGL prineslo kot doto novemu umetniškemu vodji.

==Direktorji==
* 2007 - [[Barbara Hieng Samobor]]
* 1997 - 2007: [[Boris Kobal]]
*1994-1997 [[Zvone Šedlbauer]], v. d. direktorja
*1990-1993 [[Janez Pretnar]]
*1986-1990 [[Franček Drofenik]]
*1982-1986 [[Borut Plavšak]]
*1974-1981 [[Sergej Vošnjak]]
*1973-1974 [[Lojze Filipič]]
*1979-1972 [[Igor Pretnar]]
*1966-1970 [[Miloš Mikeln]]
*1962-1966 [[Lojze Filipič]]
* 1957 - 1962: [[Ferdo Delak]]
* 1949 - 1956: [[Jože Tiran]]

==Umetniški vodje==
*2007 - [[Barbara Hieng Samobor]]
*1997-2007 [[Boris Kobal]]
*1993-1997 [[Zvone Šedlbauer]]
*1992-1993 [[Tone Kuntner]], v. d. umetniškega vodje
*1992 [[Vesna Jurca Tadel|Vesna Jurca]]
*1991 [[Vesna Jurca Tadel|Vesna Jurca]], v.d.umetniškega vodja
*1987-1990 [[Tone Partljič]]
*1983-1987 [[Zvone Šedlbauer]]
*1981 – 1983, [[Mojca Kreft]], v. d. umetniškega vodje
*1979-1980 [[Ervin Fritz]]
*1979 [[Mojca Kreft]], v.d. umetniškega vodje
*1978-1979 [[Zlatko Šugman]], v.d. umetniškega vodje
*1977 [[Mojca Kreft]], v. d. umetniškega vodje
*1975-1977 [[Bojan Štih]]
*1962-1975 [[Lojze Filipič]]

==Uredniki Knjižnice MGL==
*1958-1966 Dušan Moravec
*1966-1986 Dušan Tomše
*1987-1991 Tone Partljič
*1992-1993 Tanja Viher, Vili Ravnjak
*1994 Tanja Viher, Alja Predan
*1994 -2006 Alja Predan
*2007 - Petra Pogorevc
==Nekdanji člani ansambla==
[[Janez Albreht]] (1954-1962), [[Angel Arčon]] (1949-1979), [[Maks Bajc]] (1957-1965), [[Bronislav Battelino]] (1949-1972), [[Nada Bavdaž]] (1961-1991), [[Mira Bedenk]] (1963-1991), [[Ljerka Belak]] (1993-), [[Danilo Bezlaj]] (1951-1984), [[Polde Bibič]] ( 1971-1972), [[Ruša Bojc]] (1952-1965), [[Milan Brezigar]] (1956-1977), [[Metka Bučar]] (1949-1958), [[Evgen Car]] (1980-), [[Slavko Cerjak]] (1979-2008), [[Anka Cigoj]] (1960-1989), [[Laci Cigoj]] (1955-1956), [[Polde Dežman]] (1950-1956), [[Franček Drofenik]] (1956-1991), [[Janez Eržen]] (1962-1989), [[Hugo Florjančič]] (1955-1956), [[Jože Gale]] (1952-1965), [[Slavka Glavina]] (1951-1958), [[Majda Grbac]] (1970-), [[Marjeta Gregorač]] (1975 -), Edvard Gregorin (1957-1958), [[Julij Guštin]] (1962-1989), [[Judita Han Kreft]] (1952-1983), [[Marjan Hlastec]] ( 1959-1962), [[Marjana Jaklič-Klanšek]] (1971- ), [[Pavle Jeločnik]] (1952-1969), [[Ivan Jezernik]] (1969 -), [[Nika Juvan Kalan]] (1952-1991), [[Milan Kalan]] (1949-1988),[[Miro Kopač]] (1954- 1961), [[Franjo Kumer]] (1955-1977), [[Jernej Kuntner]] (1995-2001), [[Tone Kuntner]] (1969-), [[Janez Lavrih]] (1949-1955), [[Tina Leonova]] (1960-1974),[[ Marija Lojk Tršar]] (1977 -), [[Jože Lončina]] ( 1949-1988), [[Marjana Maher]] (1949-1951), [[Franc Markovčič]] (1975 - ), [[Saša Miklavc]] (1952-1991), [[Jože Mraz]] (1984- ), [[Vera Murko]] (1954-1972), [[Leli Nakrst]] (1949-1952), [[Lucijan Orel]] (1950-1961 in 1964-1974), [[Vera Per]] (1962-1997), [[Ina Perhavec]] (1949-1951), [[Radko Polič]] (1970-1975), [[Franci Presetnik]] (1950-1957), [[Franci Prus]] ( 1949-1965), [[Vera Prus]] (1949-1952), [[Metka Pugelj]] (1952-1973), [[Janez Rohaček]] ( 1951-1956), [[Mira Sardoč]] (1955-1961), [[Vladoša Simčič]] (1951-1969), [[Majda Skrbinšek]] (1949-1951), [[Nina Skrbinšek]] (1977-1980), [[Vladimir Skrbinšek]] (1960-1965), [[Julka Starič]] (1949-1959), [[Nadja Strajnar Zadnik]] ( 1977-), [[Slavko Strnad]] (1963-1992), Alenka Svetel (1952-1981), Marija Šeme (1949-1951), [[Danica Šenkinc]] (1949-1951), [[Janez Škof (1924-2009)|Janez Škof]] (1965-1983), [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] (1987-1991), [[Srečo Špik]] (1975-1995), [[Maja Šugman]] ( 1965-1997), [[Zlatko Šugman]] (1965-1992),[[ Aljoša Ternovšek]] (1999-), [[Alenka Tetičkoovič]] (1999-2000), [[Jože Tiran]] (1949-19656), [[Violeta Tomič]] (1988-2001), [[Franek Trefalt]] (1954-1956 in od 1957-1968), [[Matjaž Turk]] (1979-), [[Dare Ulaga]] (1959-1981 in od 1984-1987), [[Janez Vajevec]] ( 1970-1971), [[Velimir Vardjan]] ( 1949-1952), [[Miro Veber]] (1949-1957), [[Borut Veselko]] (1989- 1996), [[Vera Videčnik]] (1949-1952), [[Maja Aduša Vidmar]] ( 1994-1995), [[Ernest Zega]] ( 1958-1959), [[Jože Zupan]] (1949-1958), [[Iva Zupančič]] (1952-1962), [[Milena Zupančič]] (1969-1979), [[Mirko Zupančič]] (1949-1959), [[Maša Židanik]] (1995), [[Silvij Božič]] (1984-2010)

==Sedanji člani ansambla==
[[Viktorija Bencik Emeršič]], [[Sebastijan Cavazza]] (2011), [[Gregor Čušin]] (1994-1999 in od 2001), [[Tanja Dimitrievska]] (1995), [[Ana Dolinar Horvat]] (2009), [[Mojca Funkl]] (2002), [[Jernej Gašperin]] (2012), [[Gregor Gruden]] (2007), [[Jure Henigman]] (2008), [[Boris Kerč]] (1989), [[Karin Komljanec]] (1999), [[Mirjam Korpar Žlajpah]] (1987), [[Iva Krajnc]] (2001), [[Jaka Lah]] (2003), [[Bernarda Oman]] (1998), [[Boris Ostan]] (1983), [[Jette Ostan Vejrup]] (2004), [[Primož Pirnat]] (2011), [[Tina Potočnik]] (2012), [[Matej Puc]] (2005), [[Tanja Ribič]] (1992), [[Jožef Ropoša]] (1993-2000 in do 2000), [[Uroš Smolej]] (2001), [[Vincenc Lotos Šparovec]] (1996), [[Milan Štefe]] (1989), [[Gašper Tič]] (1997), [[Gaber K. Trseglav]] (2004), [[Domen Valič]] (2009), [[Judita Zidar]] ( 1995), [[Jana Zupančič]] (2003), [[Tjaša Železnik]] (2009), [[Nina Rakovec]] (2013), [[Ajda Smrekar]] (2013)

==Nagrajene uprizoritve==
*2009 Nagrada občinstva na Tednu slovenske drame v Kranju za predstavo ''Solistka''
*2009 Žlahtna komedija po izboru občinstva na Dnevih komedije v Celju ( P. Stone, J. Styne, B. Merrill ''Sugar – Nekateri so za vroče'')
*2007 [[Nagrada Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za estetski preboj za predstavo ''Kabaret'' v režiji Stanislava Moše
*2005 Žlahtna komedija po oceni žirije na Dnevih komedije v Celju (''Bolje tič v roki kot tat na strehi'')
*1999 Plaketa Mesta Ljubljane za dolgoletno delovanje, ki je postalo del vsakodnevnega kulturnega dogajanja po vsej Sloveniji
*1997 Bronasta plaketa mednarodnega trienala gledališke knjige in periodike Knjižnici MGL na Sterijinem pozorju v Novem Sadu
*1989 [[Nagrada Borštnikovega srečanja|Borštnikova diploma]] za najboljši esej Knjižnici MGL
*1986 Red zaslug za narod s srebrnimi žarki (podelilo Predsedstvo SFRJ)
*1985 Diploma 7. mednarodnega trienala gledališke knjige in periodike Knjižnici MGL na Sterijinem pozorju v Novem Sadu
*1970 Srebrna plaketa Sterijinega pozorja Novi Sad Knjižnici mestnega gledališča ljubljanskega, za sistematično delo pri izdajanju gledališke literature
*1961 Nagrada mesta Ljubljana za uspešno sezono
*1959 Nagrada Okrajnega ljudskega odbora ljubljanskega okraja Mestnemu gledališču ljubljanskemu kot najuspešnejši ljubljanski kulturni ustanovi ob desetletnici

==Bibliografija==
*2001 50 let MGL1, 50 let MGL 2, Knjižnica MGL, urednica Alenka Klabus Vesel

==Založništvo==
Posebnost našega drugega največjega gledališča je Knjižnica MGL. Ta sodi med najstarejše specializirane teatrološke edicije v Evropi in v svetu. Njeni začetki segajo v leto 1958. Danes v njej najdemo tako uveljavljene avtorje gledališke teorije kot izvirne študije slovenskih teoretikov, študije sodobnih gledaliških praks, eseje, zapise o igralski umetnosti idr.

==Izobraževanje==
Mestno gledališče Ljubljansko vsako leto izvede dve gledališki delavnici, namenjeni gledališkim mentorjem in srednješolskim profesorjem. Izobraževanje poteka tako v obliki predavanj kot tudi praktično.

==Zunanje povezave==
*[http://www.mgl.si Mestno gledališče ljubljansko]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/pomladno-prebujenje-na-festivalu-sarajevska-zima Pomladno prebujenje na festivalu Sarajevska zima - www.sigledal.org, 1.3.2010]

Gojmir Lešnjak

2016-12-14T14:42:18Z

Sabina: /* Zunanje povezave */

<div style="float: right">[[Slika:Gojmir_Lesnjak.jpg|400px|Gojmir Lešnjak, foto Sara Kastelic]]</div>
[[Kategorija:Ustvarjalci|Lešnjak, Gojmir]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Lešnjak, Gojmir]]
[[Kategorija:Režiserji|Lešnjak, Gojmir]]
==Video==
{{#embed:youtube | uN-vrdsCSNw}}
== Življenjepis ==
Gojmir Lešnjak – Gojc, slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, glasbenik, direktor Kosovelovega doma Sežana se je rodil 22. februarja 1959 v Ljubljani. Po končani srednji lesarski šoli se je vpisal na agronomijo, nato pa presedlal na slavistiko. Z diplomo slavistike na FF v Ljubljani se je zaposlil kot učitelj slovenskega jezika na osnovni šoli, kmalu pa nadaljeval s študijem na [[AGRFT]]. V vlogi '''Polpocha''' v uprizoritvi ''Zasledovanje in usmrtitev Jeana Paula Marata'' je zaključil študij v letniku [[Mile Korun|Mileta Koruna]] in [[Matjaž Zupančič|Matjaža Zupančiča]]leta 1988. Že na [[AGRFT]] je bilo njegovo delo povezano tudi z glasbo, ki ga spremlja celo življenje.

Po študiju je igral v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], nato pa se zaposlil leta 1991 v [[SSG Trst]], kjer je bil član igralskega ansambla do 1995. V nadaljevanju ga srečamo kot igralca v skoraj vseh slovenskih gledališčih.

Znan je po svojem izrednem družbenem aganžmaju in izjemni organizatorski žilici, saj je uspel povezati slovenske kulturne domove, odziva se na kulturne in politične dogodke iz lokalnega, slovenskega in širšega okolja z neposrednimi akcijami in izjavami, predvsem pa z reakcijami nanje v svojih nastopih.

Je ikona številnih kultnih televizijskih oddaj (Periskop, TV Poper, Teater paradižnik, komična nanizanka Naša mala klinika Muzikajeto). Oblikoval je številne nepozabne filmske vloge.

Prav film in televizija, ki sta posredovala njegov izredni talent za satiro in komiko, sta ga na ta način tudi determinirala. Neupravičeno, saj z mnogimi izjemnimi vlogami '''Demodokos''', '''Iro''' (V. Taufer ''Odisej in sin ali Svet in dom''), '''Oče Othello''' idr. (E. A. Poe-J. Pipan, ''Krokar''), '''Honza''' (D. Jančar, ''Halštat''), '''Rutar''' (''Raztrganci/Učenci in učitelji'', po drami M. Bora), neprestano opozarja na niansirano, ponotranjeno igro, ki ni vezana na žanr.

Je dobitnik Borštnikove nagrade za mladega igralca (1984), Ježkov nagrajenec (1999), Žlahtni komedijant na Dnevih komedije (2001 in 2007) in Vitez dobre volje (2007).

== Vloge v gledališču ==
===2011-===
*2014 Martin Kojc; Franc Vezela ''Pita'', r. [[Samo M. Strelec]], [[Novi Zato.|Novi ZATO.]]
*2013 Luka; Billy Zandt&Jane Milmore ''Pazi mail'', r. [[Jaša Jamnik]], Špas Teater
*2013 Spriggs; Eric Chappell ''Kraja'', r. [[Jaša Jamnik]], SNG Nova Gorica
*2013 Tone Roblek; Več avtorjev: ''Bila sva mlada oba'', r. [[Jaša Jamnik]], B&D produkcija
*2012 Alfred Hitchcock ''39 stopnic,'' r. [[Jaša Jamnik]], Špas Teater
*2011 Maksimilijan Tavčar, ''Maks Seks Šop'', r. [[Samo M. Strelec]], Narodni dom Maribor
*2011 Tajkun; Arthur Schnitzler ''Rondo'', r. Dino Mustafić, SSG Trst

===od 2001 do 2010===
*2010 Papež Celestin VI.; [[Tamara Matevc]]/[[Boris Kobal]] ''Poslednji termina(l)tor'', r. [[Samo M. Strelec]], [[Gledališče Koper]]
*2008 Trener; Thomas Brussig ''Fuzbal je vse!'', r. [[Samo M. Strelec]], [[Novi Zato.]]
* 2007 Rutar; [[Matej Bor]] ''[[Raztrganci]]/Učenci in učitelji'', r. [[Sebastijan Horvat]], [[Mestno gledališče Ptuj]], [[E.P.I. center|E. P. I. Center Ljubljana]] in [[Cankarjev dom|Cankarjev dom Ljubljana]]
* 2006 Radoslav Zlatan Dorić ''Kako smo ljubili tovariša Tita'', r. [[Marjan Bevk]], [[Kosovelov dom Sežana]], Kulturni center Krasa in [[SNG Nova Gorica]]
* 2005 Komar; Z mislijo na dramo Ivana Cankarja ''[[Hlapci]].pdf'', [[Samo M. Strelec]], Drama [[SNG Maribor]]
* 2003 O'Hara; Joseph Kesserling ''Arzenik in stare čipke'', r. [[Boris Cavazza]], [[Gledališče Koper]]
* 2002 Žarko; [[Vinko Möderndorfer]] ''[[Transvestitska svatba]]'', r. Vinko Möderndorfer, [[Café Teater|Cafe teater Ljubljana]]

=== od 1991 do 2000 ===
* 2000 Lutz Hübner ''Marjetka, str. 69'', r. [[Samo M. Strelec]], [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališče Ptuj]]
* 1999  Živko, Žarko, Zdravko; [[Andrej|Andrej Rozman]] ''Rigoleta'', r. [[Branko|Branko Jurić]], Cafe teater Ljubljana
* 1999 Oskar; Ödön von Horvath ''Zgodbe z dunajskega gozda'', r. [[Mario Uršič]], [[SSG Trst]]
* 1998 Krpan1; [[Bo|Bogomir Veras]] ''Žur z Martinom Krpanom'', r. [[Jaša|Jaša Jamnik]], KD Španski borci
* 1997 Kovač; Miro Gavran ''Iščem moža s kulturo srca'', r. [[Marjan|Marjan Bevk]], [[GOML|KD Španski borci]]
* 1996  Mišo Stanič; Branislav Nušić ''Žalujoči ostali'', r. [[Zi|Zijah Sokolovič]], SSG Trst
* 1995  Gojmir Lešnjak in Boris Kobal ''Domovina, ljubezen moja'', r. Boris Kobal, Fatamorgana
* 1995 Martinek; [[Josip Jurčič]]/[[Andrej Inkret]] ''[[Deseti brat]]'', r. [[Dušan Mlakar]], SSG Trst
* 1995 Peter Handke ''Čas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem'', r. Giorgio Pressburger, [[SSG Trst]] in Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine Čedad
* 1994 Žare; [[Vinko Möderndorfer]] ''[[Transvestitska svatba]]'', r. Vinko Möderndorfer, SSG Trst
* 1994 Honza; [[Drago Jančar]] ''[[Halštat]]'', r. [[Boris Kobal]], SSG Trst
* 1994 Sganarel; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Zdravnik po sili'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[SSG Trst]]
* 1994 Krapp; Samuel Beckett ''Ne jaz'' in ''Poslednji trak'', r. Mario Uršič; SSG Trst
* 1993 Albany; Ronald Harwood ''Garderober'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SSG Trst
* 1993 Dušan; [[Alojz Rebula]] ''[[Operacija Timava]]'', r. [[Mario Uršič]], SSG Trst
* 1993 Janko; [[Milan Kleč]] ''[[Vsega je kriva Marjana Deržaj]]'', r. [[Dušan Mlakar]], SSG Trst
* 1992 Simon Stimson; Thornton Wilder ''Naše mesto'', r. [[Adrijan Rustja]], SSG Trst
* 1992 Cesar; Hans Christian Andersen/[[Milan Jesih]] ''[[Cesarjeva nova oblačila]],'' r. [[Vladimir Jurc]], SSG Trst
* 1992 Helios; Aldo Nicolaj ''Hamlet v pikantni omaki'', r. [[Žarko Petan]], SSG Trst
* 1992 Sejmon Pantelejevič Jepihodov, pisar; Anton Pavlovič Čehov ''Češnjev vrt'', r. [[Boris Kobal]], [[SSG Trst]]
* 1992 Zbor; Sofokles ''Kralj Ojdipus'', r. [[Mile Korun]], SSG Trst
* 1992 Jože Komar; [[Aleksij Pregarc]] ''[[Črni galebi]]'', r. [[Jože Babič]], SSG Trst
* 1992 Frole; [[Ivan Cankar]] ''[[Romantične duše]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SSG Trst
* 1991 Tine; [[Tone Partljič]] ''[[Moj deda, socialistični mrtvak ali Prvi primer policijske inšpektorice Darje]]'', r. [[Mario Uršič]], SSG Trst
* 1991 Oče Othello, Hop-Frog, Montresor, Kralj kuga I. Angel čudakov; Edgar Allan Poe/[[Janez Pipan]] ''[[Krokar]]'', r.. Janez Pipan, [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
*1991 Edgar Allan Poe-Janez Pipan ''Krokar'', r. Janez Pipan, Slovensko mladinsko gledališče

=== od 1981 do 1990 ===
* 1990 [[Niko Grafenauer]] ''[[Skrivnosti]]'', r. Janez Pipan, Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana
* 1990 Demodokos, Iro; [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], Slovensko mlainsko gledališče, Ljubljana
* 1989  Viktor; [[Dušan Jovanović]] [[Vik|''Viktor ali Dan mladosti'']], r. [[Janez Pipan]], [[MGL]]
* 1988 Filozof; [[Bojan Jablanovec]]/[[Aljoša Kolenc]]/[[Vlado Repnik]] ''[[Helios]]'',r. Bojan Jablanovec,[[AGRFT Ljubljana]]
*1988 (vskok) Dramski observatorij Zenit T.S. Eliot ''Umor v katedrali'' r. Rdeči pilot, Slovensko mladinsko gledališče
* 1988 Polpoch; Peter Weiss ''Zasledovanje in usmrtitev Jeana Paula Marata'', koreografinja [[Ksenija Hribar]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], Ljubljana
* 1987 Živko; Branislav Nušić ''Sumljiva oseba'', r. [[Dušan Jovanović]], [[SSG Trst]]
*1987 Rudi Šeligo ''Slovenska savna'' r. Dušan Jovanović, Slovensko mladinsko gledališče
*1986 Marčni zajec ;Lewis Carroll-Vito Taufer ''Alica v čudežni deželi'' r. Vito Taufer, Slovensko mladinsko gledališče
*1985 kaznjenec; Lojze Kovačič-Ljubiša Ristić: ''Resničnost'' r. Ljubiša Ristić, Slovensko mladinsko gledališče
*1985 Levi pes; Ivo Svetina ''Lepotica in zver'' r. Dušan Jovenović, Slovensko mladinsko gledališče
*1984 Errol Bray ''Zbor'', EG Glej Ljubljana
*1984 Goran Gluvić in Matjaž Zupančič ''Hardcore'', Eksperimentalno gledališče Glej, Ljubljana
*1984 več vlog; Emil Filipčič ''Bolna nevesta'' r. Janez Pipan, Slovensko mladinsko gledališče
*1983 Jaz nisem jaz 2; Dušan Jovanović ''Sonce sije na visokem nebu'', r. Vito Taufer, Slovensko mladinsko gledališče
*1983 Vito Taufer ''Jaz nisem jaz 1", r. Vito Taufer, Slovensko mladinsko gledališče
*1983 Romeo (vskok); William Shakespeare ''Romeo in Julija'' ; r. Ljubiša Ristić, Slovensko mladinsko gledališče
*1982 Dripac (vskok); Nigel Williams ''Razredni sovražnik''; r. Vito Taufer, Slovensko mladinsko gledališč

===od 1971 do 1980===
*1980 več vlog, Danilo Kiš-Ljubiša Ristić ''Missa in a minor''; r. Ljubiša Ristić, Slovensko mladinsko gledališče (vskok)

== Vloge na filmu in televiziji ==
===2011-===
*2013 ''Prepričanje'', r. Katarina Morano, film [[AGRFT]]
===od 2001 do 2010 ===
*2009 Franc Žiga Virc ''Trst je naš'', r. Žiga Virc kratkometražni dipl. film
*2009 Tone Partljič ''Naša demokracija',' r. Žiga Virc TV drama
* 2007  Napovedovalec; ''Petelinji zajtrk'', r. Marko Naberšnik, Arsmedia Ljubljana
* 2006  Gavrik; ''Kosilnica'', r. Brane Bitenc, TV Slovenija
* 2006  Votek; ''Mokuš'', r. Andrej Mlakar, Pegaz film Ljubljana
* 2006  ''Trpljenje mladega Igorja'', kratki,  r. Brane Bitenc, TV Slovenija
* 2005  ''Quick View - Toplo hladno'', diplomski igrani film, r. Matjaž Ivanišin, UL AGRFT Ljubljana
* 2004  ''Želim vse'', TV film, r. Brane Bitenc, Visual Production, TV Slovenija
* 2004  ''V kraljestvu svizca'', r. Boris Jurjaševič, Casablanca Ljubljana
* 2002  Sin; ''Selitev'', kratki, r. Jurij Gruden, UL AGRFT Ljubljana
* 2001  ''Ižanska pravda'', TV kratki, r. Blaž Švent, UL AGRFT Ljubljana

=== od 1991 do 2000 ===
*2000 ''Toaletni papir'', rež. Marko Nabršnik, kratek TV film
*2000 Nace Močnik, ''Naj ostane med nami'', rež. Branka Bitenc
*2000 župnik, policaj, ''Peta hiša na levi'', nadaljevanka TV Slovenija
*2000 Rajc, ''Vrtičkarji'', rež. Jure Pervanje, nadaljevanka TV Slovenija
* 2000  ''Z ljubeznijo'', kratki, r. Marko Naberšnik, UL AGRFT Ljubljana
* 2000  ''Naj ostane med nami,'' TV kratki, r. Brane Bitenc, TV Slovenija
* 2000  ''Vrtičkarji'', TV nadaljevanka, r. Jure Pervanje, TV Slovenija
* 1999  ''Spleti čisto blizu vas'', TV film, r. Brane Bitenc, TV Slovenija
* 1999  ''Ponedeljkov stric'', TV kratki, r. Boštjan Mašera, UL AGRFT Ljubljana
* 1999  ''Menjava kož'', TV kratki, r. Matjaž Švent, UL AGRFT Ljubljana
* 1995  Šef; ''radio.doc'', TV film, r. Miran Zupanič, TV Slovenija
* 1995  ''Rabljeva freska'', r. Anton Tomašič, Timaro Productions
* 1995  Sifle; ''Carmen'', r. Metod Pevec, E motion film Ljubljana in Vertigo Ljubljana
* 1993  Župan; ''Zrakoplov'', r. Jure Pervanje, Viba film Ljubljana, TV Slovenija, Multimedia, Sfinga
* 1993  Boris;''Ko zaprem oči'', r. Franci Slak, TV Slovenija, Bindweed Soundvision
* 1992  ''Predsednik'', TV film, r. Anton Tomašič, TV Slovenija
* 1992  ''Zdravljica'', kratki igrani film, r. Damjan Kozole, Viba film Ljubljana, TV Slovenija, E.motion film Ljubljana
* 1991  Urednik; ''Triangel'', r. Jure Pervanje, Infomedia 3 Filming, Ljubljana
* 1991  Marjan; ''Srčna dama'', r. Boris Jurjaševič, Viba film Ljubljana in E-motion film Ljubljana
* 1991  Drugi črpalkar; ''Babica gre na jug'', r. Vinci Vogue Anžlovar, Vogue & Kline Production Ljubljana

=== od 1983 do 1990 ===
* 1990  Gvido; ''Ječarji'', r. Janez Cilglič, Viba film Ljubljana in Studio 37 Ljubljana
* 1990  Aleš Korošec; ''Do konca in naprej'', r. Jure Pervanje, Studio 37 Ljubljana in Viba film Ljubljana
* 1990  ''Čaruga'', r. Rajko Grlić, HTV Zagreb, Maestro film Zagreb, Viba film Ljubljana
* 1989  Dr. Cerar; ''Nekdo drug'', r. Boštjan Vrhovec, Studio 37 Ljubljana
* 1989  Hladnik; ''Veter v mreži'', r. Filip Robar Dorin, Viba film Ljubljana in AS Filmske alternative Novo mesto
* 1988  Prijatelj;''P. S.'', r. Boštjan Hladnik, Andrej Stojan, Marcel Buh, Viba film Ljubljana
* 1988  Vili Cilenšek; ''Odpadnik'', r. Božo Šprajc, Viba film Ljubljana
* 1988  Natakar; ''Maja in vesoljček'', r. Jane Kavčič, Viba film Ljubljana
* 1988  ''Trinajstica'', TV film, r. Anton Tomašič, RTV Ljubljana
* 1987  Tomažek; ''Ljubezen nam je vsem v pogubo'', r. Jože Gale, RTV Ljubljana in Viba film Ljubljana
* 1987 ''Ljubezen nam je vsem v pogubo'', TV nadaljevanka, r. Jože Gale, RTV Ljubljana
* 1986  Sonce za dva, TV film, r. Božo Šprajc, RTV Ljubljana
* 1985 ''Naš človek'', r. Jože Pogačnik, Viba film Ljubljana
* 1985  Eminenca I.; ''Butnskala'', r. Franci Slak, Viba film Ljubljana
* 1984  Alfred; ''Dediščina'', r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana
* 1984  Ciril; ''Ljubezen'', r. Rajko Ranfl, Viba film Ljubljana
* 1983  ''Trije prispevki k slovenski blaznosti, III.,'' r. Mitja Milavec, Viba film Ljubljana
* 1983 ''Dih'', r. Božo Šprajc, Viba film Ljubljana
==Režije==
*2014 Neil Simon ''Hotel Plaza'', Šentjakobsko gledališče
*2014 Istok Lovrič ''Afera polhn kufr'', KD Janez Jalen
*2013 [[Andrej Rozman|Andrej Rozman Roza]] ''Ana Migrena'', KD Janez Jalen
*2012 [[Tone Partljič]] ''Moj ata, socialistični kulak'', Šentjakobsko gledališče
*2011 Dario Fo ''Sedma zapoved, kradi malo manj'', KD Vrbje
*2008 Ljuba Prenner ''Kdo je umoril Anico L....'' Šentjakobsko gledališče
*2009 A. Ilić, G. Lešnjak ''Jaz pa tebi sestro'' T.I.P. teater
*2010 Z. Dorić ''Sezona naročenih umorov'', T.I.P. teater
*2006 Jaroslav Hašek ''Prigode dobrega vojaka Švejka'', Šentjakobsko gledališče Ljubljana
* 2005  [[Andrej Rozman]] ''Kaj se je zgodilo v sobi sto ali Nekaj kapljic baldrijana'', Kavarna Grand Hotela Union, Ljubljana
* 2004  Zvonimir Bajsić ''Kako se dan lepo začne'', GOML
* 2003  Fadil Hadžić ''Državni lopov'', GOML

== Razno ==

* 1999 ''Hlebček guspe Lize'' - avtor glasbe uprizoritve v Šentjakobskem gledališču
* Frank Lyman Baum ''Čarovnik iz Oza'' - avtor glasbe uprizoritve v Šentjakobskem gledališču
* 1997  Miro Gavran ''Iščem moža s kulturo srca'' - avtor songov uprizoritve v KD Španski borci
* 1995  ''Domovina, ljubezen moja'' - soscenarist, avtor songov in glasbe za uprizoritev
* 1992  Zora Tavčar ''Ptice nočnega miru''- skladatelj glasbe uprizoritve v SSG Trst
* 1992  ''Vse je pod kontrolo'', kratki igrani film - skladatelj filmske glasbe
* 1992  ''Good rockin' tonight'' - študijski igrani film - skladatelj filmske glasbe
*1990 Niko Grafenauer ''Skrivnosti'', r. Janez Pipan, Slovensko mladinsko gledališče - avtor glasbe
*1985 [[Milan Jesih]] ''Pravopisna komisija'', SLG Celje
*1984 Errol Bray ''Zbor'', Gledališče Glej - avtor glasbe
*1984 Matjaž Zupančič/Goran Gluvić Hardcore, Gledališče Glej - avtor glasbe
*1984[[ Boris A. Novak]] ''Mala in velika luna'', SNG Drama Ljubljana - avtor glasbe
*1983 Boris A. Novak ''Vlak na domišljijo'', SNG Drama Ljubljana- avtor glasbe

== Nagrade ==
*2015 nagrada za igro na festivalu 39. Dnevi satire Fadila Hadžića za vlogo '''Orgona''' (Moliere ''Tartuffe'', r. Vito Taufer, SNG NG)
*2010 Igralec leta za film ''Trst je naš''
* [[Gojmir Lešnjak/Nagrada festivala Dnevi komedije 2007|2007 Žlahtni komedijant]] za vlogo '''Staneta''' (Dorić ''Kako smo ljubili tovariša Tita'', Kosovelov dom Sežana in SNG Nova Gorica)
*2001 Žlahtni komedijant na festivalu Dnevi komedije v Celju za več vlog v uprizoritvi Marjetka str. 69
*1999 Dobitnik Ježkove nagrade TV Slovenija
*1984 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za mladega igralca za vlogo '''Kifa''' (G. Gluvič Hardcore, EG Glej)

== Fotogalerija ==

== Zunanje povezave ==
[[Category:Ustvarjalci]] [[Category:Igralci_in_animatorji]]
*[http://siol.net/trendi/svet-znanih/gojmir-lesnjak-gojc-smo-v-obdobju-turbokapitalizma-75124 Gojmir Lešnjak Gojc: Smo v obdobju turbokapitalizma - siol.net, 27. 1. 2011]
*[http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/gojmir-lesnjak-gojc-v-resnici-sem-lenuh/300625 Gojmir Lešnjak Gojc: V resnici sem lenuh - www.rtvslo.si, 21.1.2013]

Lutkovno gledališče Maribor

2016-12-14T14:34:30Z

Sabina: /* Nekdanji člani ansambla */

<div style="float: right">[[Slika:LGM2.jpg|250px| Lutkovno gledališče Maribor]]</div>
[[Kategorija:Izobraževanje|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Organiziranost|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Zvrsti|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Lutkovno gledališče|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Zgodovina|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Delavnice, seminarji|Lutkovno gledališče Maribor]]

==Video==
{{#embed:youtube | E2Ho8k573EM}}
==Predstavitev gledališča==
Gledališče, ki je bilo kot javni zavod ustanovljeno leta 2004, profesionalno pa deluje že od leta 1974. Je javni kulturni zavod širšega družbenega pomena, saj ne nagovarja svoje ciljne publike le v Mariboru in ožji okolici, ampak gravitirajo nanj gledalci s Podravja, Pomurja, Koroške in Savinjske regije.

Njegove glavne dejavnosti so produkcija lutkovnih predstav, organizacija lutkovnih izobraževalnih programov in načrtno spodbujanje pisanja za lutkovni medij z natečajem za izvirno lutkovno predlogo. Od leta 1990 je organizator [[Poletni lutkovni pristan|Poletnega lutkovnega pristana]], , na katerem je mogoče videti ob izbranih domačih predstavah tudi kvalitetne lutkovne predstave za otroke in odrasle z vsega sveta. Od leta 2011 pa je tudi soorganizator [[Bienale ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije|Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije]]

==Zgodovina==
Lutkovno gledališče Maribor je začelo z dejavnostjo leta 1974, ko sta se leto poprej združili dve ljubiteljski lutkovni gledališči - KUD Jože Hermanko in Malo gledališče lutk DPD Svoboda Pobrežje. Prvotno je gledališče delovalo v okviru Kulturnih dejavnosti rotovž in je postalo samostojni javni zavod šele leta 1992.
Značilno za gledališče je, da so ga vodili direktorji, ki so bili obenem tudi umetniški vodje več mandatov in mu s tem vtisnili trajni in prepoznavni pečat. Kakor je gledališče nastalo iz ljubiteljske kulturne dejavnosti, prav tako se je v svojih eksistencialnih bitkah in kadrovskih potrebah, vedno znova vračalo v ta krog, predvsem pri iskanju kadrov na animatorskem in drugih področjih.
Repertoarna politika je bila usmerjena v pokrivanje potreb mlajših gledalcev, se pravi, v največji meri predstav za otroke, šele v novejšem obdobju se kažejo tudi težnje po ustvarjanju predstav za odrasle. Ne glede na to, da se je na repertoarju vedno znova pojavljala tudi svetovna klasika, pa je bilo vodilo prav v uprizarjanju slovenskih novitet.
Uprizoritve gledališča nikoli niso sledile izključno eni avtorski poetiki, ampak so bile zelo raznolike od poetik, do repertoarnega izbora in lutkarske tehnike.

==Direktorji==
*2016- [[Katarina Klančnik Kocutar]]
*2009-2016 [[Mojca Redjko]]
*2004-2009 [[Breda Varl]]
*1999-2004 [[Katarina Klančnik Kocutar]]
*1999 [[Karla Godič]], v. d. direktorja
*1993-1998 Tine Varl
*1992 [[Tine Varl]], v. d. direktorja
*1974-1992 [[Bojan Čebulj]]

==Nekdanji člani ansambla==
[[Ivo Sovič]], [[Karla Godič]], [[Mirko Černic]], [[Petra Caserman]], [[Branko Caserman]], [[Davorin Kramberger]], [[Aja Kobe]], [[Anže Zevnik]]

==Sedanji člani ansambla==
*[[Metka Jurc]]
*[[Tilen Kožamelj]]
*[[Maksimiljan Dajčman]]
*[[Danilo Trstenjak]]
*[[Elena Volpi]]
*[[Vesna Vončina]]
*[[Miha Bezeljak]]
*[[Barbara Jamšek]]

==Festivali==
*'''[[Poletni lutkovni pristan]]'''
*'''[[Bienale ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije|Bienale ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije]]'''

==Nagrajene uprizoritve==
===2011-===
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada za najboljšo režijo Jeleni Sitar Cvetko (predstava ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada za najboljšo scenografijo (predstava I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada za najboljšo avtorsko glasbo Igorju Cvetku (predstava I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada za igralsko mojstrstvo Mihi Bezeljaku (predstava I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada otroške žirije (predstava I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni lutkovni festival Dva sta premalo – trije preveč, Plovdiv, Bolgarija, nagrada za najboljšo predstavo v celoti (I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'', r. [[Jelena Sitar Cvetko]])
*2013 Bienale lutkovnih gledališč, Bugojno, BIH, grand prix za najboljšo predstavo v celoti, nagrada za glasbo Igorju Cvetku (I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'', r. [[Jelena Sitar Cvetko]])
*2013 mednarodni lutkovni festival za odrasle Pierrot, Stara Zagora, Bolgarija, nagrada za režijo [[Matija Solce|Matiji Solcetu]] (bežno po motivih F. Kafke, ''Proces ali Žalostna zgodba Josefa K''., r. [[Matija Solce]])
*2013 Zlata paličica, Ljubljana, nagrada za inovativnost v lutkovnem gledališču Eleni Volpi (''Janček ježek'', r. Margrit Gysin)
*2013 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, grand prix za najboljšo predstavo v celoti (bežno po motivih F. Kafke, ''Proces ali Žalostna zgodba Josefa K''., r. [[Matija Solce]])
*2013 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, nagrada za najboljšo režijo [[Silvan Omerzu|Silvanu Omerzuju]] in nagrada za izvirno besedilo [[Nebojša Pop Tasić|Nebojši Pop Tasiću]] (N. P. Tasić: ''Salto mortale'', r. [[Silvan Omerzu]])
*2013 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, nagrada za likovno podobo Svjetlanu Junakoviću (I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'', r. [[Jelena Sitar Cvetko]])
*2013 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, nagrada za igro in animacijo Eleni Volpi (''Janček ježek'', r. Margrit Gysin)
*2013 evropski festival humorja in satire Kremnické gagy, Kremnica, Slovaška, nagrada zlati gosak za najboljši predstavi festivala (''Gagarin!'' in ''Vrnitev v Bullerbyn'', kop. Športniki, r. Jakub Vašíček in ekipa)
*2013 mednarodni gledališki festival Apostrof, Praga, R Češka, osebna nagrada Iva Kristíana Kubáka za hrbtno igro kalečega semena Mihu Bezeljaku (po motivih Jeana Gionoja: ''Mož, ki je sadil drevesa'', r. Nika Bezeljak)
*2013 mednarodni lutkovni festival Valise, Poljska, nagrada za likovno podobo Svjetlanu Junakoviću (I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo,'' r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 Mestna občina Maribor, mestni pečat Lutkovnemu gledališču Maribor za izjemno uspešno delovanje po selitvi v prenovljeni minoritski samostan
*2012 Přelet nad loutkářským hnízdem (Let nad lutkarskim gnezdom), Praga, R Češka, uvrstitev med tri najboljše predstave sezone (Gagarin!, kop. Športniki, r. Jakub Vašíček in ekpia)
*2012 mednarodni lutkovni festival Eurofest, Słupsk, Polska, nagrada otroške žirije (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 mednarodni festival Poletni lutkovni pristan, Maribor, Slovenija, 25 zlatih zvezdic, nagrada otroške žirije (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 mednarodni lutkovni festival Zlata iskra, Kragujevac, RS, grand prix za najboljšo predstavo, plaketa za najboljšo režijo Jeleni Sitar Cvetko, plaketa za najboljšo igro Mihi Bezeljaku za naslovno vlogo (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 mednarodni festival lutk PIF, Zagreb, Hrvaška, glavna nagrada "Milan Čečuk" za najboljšo predstavo v celoti (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 mednarodni festival gledališč za otroke, Banja Luka, BIH, ena izmed petih enakovrednih igralskih nagrad Mihi Bezeljaku za naslovno vlogo, nagrada za najboljšo likovno podobo predstave Svjetlanu Junakoviću (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2011 Přelet nad loutkářským hnízdem (Let nad lutkarskim gnezdom), Praga, R Češka, nagrada erik za najboljšo predstavo sezone (po motivih Astrid Lindgren, ''Vrnitev v Bullerbyn'', kop. Športniki, r. Jakub Vašíček in ekipa)

===2000-2010===
*2010 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, grand prix za najboljšo uprizoritev v celoti (N. P. Tasić–J. Lorenci-''Sv. Avguštin: Meso ali Razodetje'', r. Jernej Lorenci)
*2009 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Pliberk-Šmihel, Avstrija, nagrada za likovno podobo predstave Branku Hojniku, Gregorju Lorenciju, Davidu Orešiču in Belindi Radulović (Collodi-Lorenci: ''Ostržek'', r. Jernej Lorenci)
*2009 mednarodni festival lutk PIF, Zagreb, Hrvaška, nagrada za lutkovno oblikovanje in tehnologijo (W. Bonsels: ''Čebelica Maja'', r. Ivana Djilas)
*2009 Nagrada otroške žirije na 2. Mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč EU, Eurofest v Słupsku, Poljska ( H.C. Andersen/K. Klančnik Kocutar ''Princesa na zrnu graha'', r. [[Andreja Kovač]])
*2009 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (P. Polak ''Volk in kozlička'', r. Pavel Polak)
*2007 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (K. Košir ''Balerina in kladivo'', r. Andreja Kovač)
*2006 Grand prix otroške žirije na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (A. Lindgren/K. Aulitisova ''Pika Nogavička'', r. Katarina Aulitisova)
*2006 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (H.C. Andersen/K. Klančnik Kocutar ''Princesa na zrnu graha'', r. Andreja Kovač)
*2005 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (H.C. Andersen/K. Klančnik Kocutar Princesa na zrnu graha, r. Andreja Kovač)
*2003 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (''O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov'' in ''Zakleta princesa'')
*2003 Grand prix za najboljšo predstavo Mednarodnega lutkovnega festivača v Sarajevu (M. Pungartnik ''Prihaja cirkus!'', r. Pavel Polak)
*2001 Posebna nagrada za najboljšo predstavo za otroke na 5. Mednarodnem lutkovenm festivalu Praga 2001 (M. Pungartnik Prihaja cirkus!, r. Pavel Polak)
*2001 Prva nagrada otroške žirije za najboljšo predstavo na 5. Mednarodnem lutkovenm festivalu Praga 2001 (M. Pungartnik ''Prihaja cirkus!,'' r. Pavel Polak)
*2001 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (''Kakor napravi stari, je zmeraj prav'' in ''Janko in Metka'')
*2000 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (''Tri o Zajcu'' in ''Škrat Kuzma'')

==Izobraževanje==
Lutkovno gledališče Maribor ponuja številne izobraževalne programe, namenjene tako vrtcem in šolam kot posameznikom. V okviru dejavnosti za vrtce in šole ponuja predstavitev strokovnega dela, vodenje po razstavi, delavnice za pedagoge ter druge tematske delavnice. Posameznikom (otrokom, odraslim in stroki) ponuja celoletne delavnice s področja igre, giba, različnih lutkovnih tehnik in interdisciplinarnega ustvarjanja.
==Zunanje povezave==
*[http://www.lg-mb.si Lutkovno gledališče Maribor]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/custveno-dozivetje-umetniskega-dogodka-spodbuja-razmisljanje/340285 "Čustveno doživetje umetniškega dogodka spodbuja razmišljanje" - www.rtvslo.si, 25.06.2014]

Lutkovno gledališče Maribor

2016-12-14T14:33:27Z

Sabina: /* Sedanji člani ansambla */

<div style="float: right">[[Slika:LGM2.jpg|250px| Lutkovno gledališče Maribor]]</div>
[[Kategorija:Izobraževanje|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Organiziranost|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Zvrsti|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Lutkovno gledališče|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Zgodovina|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Lutkovno gledališče Maribor]]
[[Kategorija:Delavnice, seminarji|Lutkovno gledališče Maribor]]

==Video==
{{#embed:youtube | E2Ho8k573EM}}
==Predstavitev gledališča==
Gledališče, ki je bilo kot javni zavod ustanovljeno leta 2004, profesionalno pa deluje že od leta 1974. Je javni kulturni zavod širšega družbenega pomena, saj ne nagovarja svoje ciljne publike le v Mariboru in ožji okolici, ampak gravitirajo nanj gledalci s Podravja, Pomurja, Koroške in Savinjske regije.

Njegove glavne dejavnosti so produkcija lutkovnih predstav, organizacija lutkovnih izobraževalnih programov in načrtno spodbujanje pisanja za lutkovni medij z natečajem za izvirno lutkovno predlogo. Od leta 1990 je organizator [[Poletni lutkovni pristan|Poletnega lutkovnega pristana]], , na katerem je mogoče videti ob izbranih domačih predstavah tudi kvalitetne lutkovne predstave za otroke in odrasle z vsega sveta. Od leta 2011 pa je tudi soorganizator [[Bienale ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije|Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije]]

==Zgodovina==
Lutkovno gledališče Maribor je začelo z dejavnostjo leta 1974, ko sta se leto poprej združili dve ljubiteljski lutkovni gledališči - KUD Jože Hermanko in Malo gledališče lutk DPD Svoboda Pobrežje. Prvotno je gledališče delovalo v okviru Kulturnih dejavnosti rotovž in je postalo samostojni javni zavod šele leta 1992.
Značilno za gledališče je, da so ga vodili direktorji, ki so bili obenem tudi umetniški vodje več mandatov in mu s tem vtisnili trajni in prepoznavni pečat. Kakor je gledališče nastalo iz ljubiteljske kulturne dejavnosti, prav tako se je v svojih eksistencialnih bitkah in kadrovskih potrebah, vedno znova vračalo v ta krog, predvsem pri iskanju kadrov na animatorskem in drugih področjih.
Repertoarna politika je bila usmerjena v pokrivanje potreb mlajših gledalcev, se pravi, v največji meri predstav za otroke, šele v novejšem obdobju se kažejo tudi težnje po ustvarjanju predstav za odrasle. Ne glede na to, da se je na repertoarju vedno znova pojavljala tudi svetovna klasika, pa je bilo vodilo prav v uprizarjanju slovenskih novitet.
Uprizoritve gledališča nikoli niso sledile izključno eni avtorski poetiki, ampak so bile zelo raznolike od poetik, do repertoarnega izbora in lutkarske tehnike.

==Direktorji==
*2016- [[Katarina Klančnik Kocutar]]
*2009-2016 [[Mojca Redjko]]
*2004-2009 [[Breda Varl]]
*1999-2004 [[Katarina Klančnik Kocutar]]
*1999 [[Karla Godič]], v. d. direktorja
*1993-1998 Tine Varl
*1992 [[Tine Varl]], v. d. direktorja
*1974-1992 [[Bojan Čebulj]]

==Nekdanji člani ansambla==
[[Ivo Sovič]], [[Karla Godič]], [[Mirko Černic]], [[Petra Caserman]], [[Branko Caserman]], [[Davorin Kramberger]]

==Sedanji člani ansambla==
*[[Metka Jurc]]
*[[Tilen Kožamelj]]
*[[Maksimiljan Dajčman]]
*[[Danilo Trstenjak]]
*[[Elena Volpi]]
*[[Vesna Vončina]]
*[[Miha Bezeljak]]
*[[Barbara Jamšek]]

==Festivali==
*'''[[Poletni lutkovni pristan]]'''
*'''[[Bienale ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije|Bienale ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije]]'''

==Nagrajene uprizoritve==
===2011-===
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada za najboljšo režijo Jeleni Sitar Cvetko (predstava ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada za najboljšo scenografijo (predstava I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada za najboljšo avtorsko glasbo Igorju Cvetku (predstava I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada za igralsko mojstrstvo Mihi Bezeljaku (predstava I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni festival lutkarstva Podgorica (Črna Gora), nagrada otroške žirije (predstava I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'')
*2014 Mednarodni lutkovni festival Dva sta premalo – trije preveč, Plovdiv, Bolgarija, nagrada za najboljšo predstavo v celoti (I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'', r. [[Jelena Sitar Cvetko]])
*2013 Bienale lutkovnih gledališč, Bugojno, BIH, grand prix za najboljšo predstavo v celoti, nagrada za glasbo Igorju Cvetku (I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'', r. [[Jelena Sitar Cvetko]])
*2013 mednarodni lutkovni festival za odrasle Pierrot, Stara Zagora, Bolgarija, nagrada za režijo [[Matija Solce|Matiji Solcetu]] (bežno po motivih F. Kafke, ''Proces ali Žalostna zgodba Josefa K''., r. [[Matija Solce]])
*2013 Zlata paličica, Ljubljana, nagrada za inovativnost v lutkovnem gledališču Eleni Volpi (''Janček ježek'', r. Margrit Gysin)
*2013 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, grand prix za najboljšo predstavo v celoti (bežno po motivih F. Kafke, ''Proces ali Žalostna zgodba Josefa K''., r. [[Matija Solce]])
*2013 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, nagrada za najboljšo režijo [[Silvan Omerzu|Silvanu Omerzuju]] in nagrada za izvirno besedilo [[Nebojša Pop Tasić|Nebojši Pop Tasiću]] (N. P. Tasić: ''Salto mortale'', r. [[Silvan Omerzu]])
*2013 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, nagrada za likovno podobo Svjetlanu Junakoviću (I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo'', r. [[Jelena Sitar Cvetko]])
*2013 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, nagrada za igro in animacijo Eleni Volpi (''Janček ježek'', r. Margrit Gysin)
*2013 evropski festival humorja in satire Kremnické gagy, Kremnica, Slovaška, nagrada zlati gosak za najboljši predstavi festivala (''Gagarin!'' in ''Vrnitev v Bullerbyn'', kop. Športniki, r. Jakub Vašíček in ekipa)
*2013 mednarodni gledališki festival Apostrof, Praga, R Češka, osebna nagrada Iva Kristíana Kubáka za hrbtno igro kalečega semena Mihu Bezeljaku (po motivih Jeana Gionoja: ''Mož, ki je sadil drevesa'', r. Nika Bezeljak)
*2013 mednarodni lutkovni festival Valise, Poljska, nagrada za likovno podobo Svjetlanu Junakoviću (I. B. Singer: ''Ko je Šlemil šel v Varšavo,'' r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 Mestna občina Maribor, mestni pečat Lutkovnemu gledališču Maribor za izjemno uspešno delovanje po selitvi v prenovljeni minoritski samostan
*2012 Přelet nad loutkářským hnízdem (Let nad lutkarskim gnezdom), Praga, R Češka, uvrstitev med tri najboljše predstave sezone (Gagarin!, kop. Športniki, r. Jakub Vašíček in ekpia)
*2012 mednarodni lutkovni festival Eurofest, Słupsk, Polska, nagrada otroške žirije (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 mednarodni festival Poletni lutkovni pristan, Maribor, Slovenija, 25 zlatih zvezdic, nagrada otroške žirije (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 mednarodni lutkovni festival Zlata iskra, Kragujevac, RS, grand prix za najboljšo predstavo, plaketa za najboljšo režijo Jeleni Sitar Cvetko, plaketa za najboljšo igro Mihi Bezeljaku za naslovno vlogo (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 mednarodni festival lutk PIF, Zagreb, Hrvaška, glavna nagrada "Milan Čečuk" za najboljšo predstavo v celoti (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2012 mednarodni festival gledališč za otroke, Banja Luka, BIH, ena izmed petih enakovrednih igralskih nagrad Mihi Bezeljaku za naslovno vlogo, nagrada za najboljšo likovno podobo predstave Svjetlanu Junakoviću (I. B. Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo, r. Jelena Sitar Cvetko)
*2011 Přelet nad loutkářským hnízdem (Let nad lutkarskim gnezdom), Praga, R Češka, nagrada erik za najboljšo predstavo sezone (po motivih Astrid Lindgren, ''Vrnitev v Bullerbyn'', kop. Športniki, r. Jakub Vašíček in ekipa)

===2000-2010===
*2010 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, grand prix za najboljšo uprizoritev v celoti (N. P. Tasić–J. Lorenci-''Sv. Avguštin: Meso ali Razodetje'', r. Jernej Lorenci)
*2009 Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Pliberk-Šmihel, Avstrija, nagrada za likovno podobo predstave Branku Hojniku, Gregorju Lorenciju, Davidu Orešiču in Belindi Radulović (Collodi-Lorenci: ''Ostržek'', r. Jernej Lorenci)
*2009 mednarodni festival lutk PIF, Zagreb, Hrvaška, nagrada za lutkovno oblikovanje in tehnologijo (W. Bonsels: ''Čebelica Maja'', r. Ivana Djilas)
*2009 Nagrada otroške žirije na 2. Mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč EU, Eurofest v Słupsku, Poljska ( H.C. Andersen/K. Klančnik Kocutar ''Princesa na zrnu graha'', r. [[Andreja Kovač]])
*2009 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (P. Polak ''Volk in kozlička'', r. Pavel Polak)
*2007 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (K. Košir ''Balerina in kladivo'', r. Andreja Kovač)
*2006 Grand prix otroške žirije na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (A. Lindgren/K. Aulitisova ''Pika Nogavička'', r. Katarina Aulitisova)
*2006 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (H.C. Andersen/K. Klančnik Kocutar ''Princesa na zrnu graha'', r. Andreja Kovač)
*2005 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (H.C. Andersen/K. Klančnik Kocutar Princesa na zrnu graha, r. Andreja Kovač)
*2003 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (''O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov'' in ''Zakleta princesa'')
*2003 Grand prix za najboljšo predstavo Mednarodnega lutkovnega festivača v Sarajevu (M. Pungartnik ''Prihaja cirkus!'', r. Pavel Polak)
*2001 Posebna nagrada za najboljšo predstavo za otroke na 5. Mednarodnem lutkovenm festivalu Praga 2001 (M. Pungartnik Prihaja cirkus!, r. Pavel Polak)
*2001 Prva nagrada otroške žirije za najboljšo predstavo na 5. Mednarodnem lutkovenm festivalu Praga 2001 (M. Pungartnik ''Prihaja cirkus!,'' r. Pavel Polak)
*2001 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (''Kakor napravi stari, je zmeraj prav'' in ''Janko in Metka'')
*2000 Nagrada otroške žirije 25 zlatih zvezdic na festivalu Lutkovni Pristan Maribor (''Tri o Zajcu'' in ''Škrat Kuzma'')

==Izobraževanje==
Lutkovno gledališče Maribor ponuja številne izobraževalne programe, namenjene tako vrtcem in šolam kot posameznikom. V okviru dejavnosti za vrtce in šole ponuja predstavitev strokovnega dela, vodenje po razstavi, delavnice za pedagoge ter druge tematske delavnice. Posameznikom (otrokom, odraslim in stroki) ponuja celoletne delavnice s področja igre, giba, različnih lutkovnih tehnik in interdisciplinarnega ustvarjanja.
==Zunanje povezave==
*[http://www.lg-mb.si Lutkovno gledališče Maribor]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/custveno-dozivetje-umetniskega-dogodka-spodbuja-razmisljanje/340285 "Čustveno doživetje umetniškega dogodka spodbuja razmišljanje" - www.rtvslo.si, 25.06.2014]

Lutkovno gledališče Ljubljana

2016-12-14T14:25:48Z

Sabina: /* Člani ansambla */

[[Kategorija:Organiziranost|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
[[Kategorija:Zvrsti|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
[[Kategorija:Lutkovno gledališče|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
[[Kategorija:Zgodovina|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
[[Kategorija:Izobraževanje|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
[[Kategorija:Delavnice, seminarji|Lutkovno gledališče Ljubljana]]
==Opis==
Osrednje slovensko lutkovno gledališče, ki deluje od leta 1948. Leta 2009 se je z njim združilo tudi poklicno dramsko Gledališče za otroke in mlade Ljubljana. Lutkovno gledališče Ljubljana tako danes na leto pripravi okrog 10 premiernih lutkovnih in dramskih predstav, obenem pa ponuja številne programe na področju kulturne vzgoje. Je producent festivalov [[Mednarodni festival Lutke|Lutke]] in [[Zlata paličica]].
==Zgodovina==
'''Ustanovitev'''

Lutkovno gledališče Ljubljana je bilo kot Mestno lutkovno gledališče ustanovljeno leta 1948. Prvo premiero je imelo 10. oktobra v okviru Ljubljanskega festivala. Začetni ustvarjalni zagon je mlado gledališče črpalo iz različnih tradicij, ki so zaznamovale slovensko lutkarstvo od njegovih začetkov v drugem desetletju dvajsetega stoletja do konca druge svetovne vojne.

'''Milan Klemenčič'''

Oče slovenskega lutkarstva, slikar Milan Klemenčič, ki se je "šolal" ob romantični tradiciji italijanskega in zlasti nemškega marionetnega gledališča, je svoje domače Malo marionetno gledališče predstavil javnosti leta 1910. Kasneje je postal vodja Slovenskega marionetnega gledališča (1920-1924) – prvega (pol)poklicnega lutkovnega gledališča na Slovenskem, ki je delovalo v Mestnem domu, v zgradbi, kjer danes "stanuje" tudi LGL. Ustvarjalni vrh pa je Klemenčič dosegel z gledališčem Miniaturne lutke in igro "Doktor Faust" (1938).

'''Sokolsko lutkarstvo'''

Med obema svetovnima vojnama je v Sloveniji doživelo pravi razcvet "sokolsko lutkarstvo" po češkem vzoru. Leta 1939 je bilo namreč v okviru dejavnosti telovadnih društev Sokol registriranih kar 43 marionetnih odrov. Njihov program je imel vzgojni in "narodno prebudni" značaj. Pomembno je predvsem kot gibanje za popularizacijo lutkarstva, saj je bila Ljubljana po njihovi zaslugi že leta 1933 gostiteljica kongresa mednarodne lutkovne zveze UNIMA. In prav iz "sokolskih" vrst so kasneje izšli prvi sodelavci Lutkovnega gledališča Ljubljana.

'''Partizansko lutkovno gledališče'''

Sokolski lutkar, kipar Lojze Lavrič, je bil leta1944 glavni pobudnik za ustanovitev Partizanskega lutkovnega gledališča, kar je delno zaznamovalo tudi program tega presenetljivega kulturnega pojava sredi evropske vojne vihre, ki pa je seveda dobil času primerno aktualno politično vsebino.

'''Pavlihov oder'''

Značilnost prvega obdobja slovenske lutkovne zgodovine je bila prevlada marionet. Šele leta 1934 je etnolog dr. Niko Kuret ustanovil oder ročnih lutk in pet let kasneje s Pavlihovo druščino na Radiu Ljubljana uveljavil Pavliho, slovensko različico Pulcinelle, Kasperla, Puncha, Petruške ... Tega burkeža in veseljaka je že od vsega začetka poosebljal igralec Jože Pengov, ki je kasneje kot prvi (neformalni) umetniški vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana na novi oder ročnih lutk pripeljal tudi Pavliho.

'''MLG – LGL, Razvojne prelomnice'''

Mestno lutkovno gledališče se je ob ustanovitvi kot dedič vseh teh tradicij znašlo v nekakšnem labirintu različnih estetik. Zato prva leta lahko označimo kot leta iskanj – tako vsebinskih kot organizacijskih. Predvsem po zaslugi [[Jože Pengov|Jožeta Pengova]], direktorja, umetniškega vodje, režiserja, dramaturga, pisca in igralca, utemeljitelja sodobnega slovenskega lutkovnega gledališča, je kmalu našlo svoj lastni izraz in doseglo zavidljivo umetniško raven. Z njegovimi uprizoritvami (Zvezdica Zaspanka, Ostržek, Sinja ptica, Mala čarovnica,...) je gledališče prodrlo v evropski kulturni prostor.

Po Pengovovem odhodu (leta 1968) in zamenjavi generacij je bilo neizbežno iskanje novih poti, ki je pripeljalo v gledališče vrsto novih avtorjev. Pojavili so se zanimivi pisci, ki so vzpostavili nekakšno "slovensko dramaturgijo" (Frane Puntar, [[Svetlana Makarovič]], [[Dušan Jovanović]], [[Milan Dekleva]] ...). Žal so v sedemdesetih letih razvoj hromile velike organizacijske in prostorske težave.

Polno uveljavitev je LGL doseglo v četrtem desetletju svojega delovanja, ko je dobilo tudi nove prostore v zgradbi nekdanjega Mestnega doma (leta 1984). To je obdobje izvrstnih uprizoritev (Mali princ, Kozlovska sodba v Višnji gori, Doktor Faust, Božanska komedija, Martin Krpan, Zvezdica Zaspanka, Pravljica o carju Saltanu, Mrtvec pride po ljubico, Sapramiška ... režiserjev Edija Majarona, Mirana Herzoga, Jelene Sitar in Igorja Cvetka, Zlatka Boureka, Matije Milčinskega, Matjaža Lobode, Naceta Simončiča ...), ki so bile deležne priznanj na domačem in številnih tujih odrih po Evropi, Aziji, Afriki ter Srednji in Južni Ameriki.

Za devetdeseta leta je značilno angažiranje uveljavljenih slovenskih piscev (Ivo Svetina, Boris A. Novak, Ervin Fritz, Milan Jesih, Niko Grafenauer, Dane Zajc) in gledaliških režiserjev (Mile Korun, Janez Pipan, Zvone Šedlbauer, Vinko Möderndorfer, Boris Kobal), kar je prineslo gledališču nove razsežnosti in "vstopnice" za nekatere, do tedaj zaprte gledališke (nelutkovne) festivale (Zgodba južnega gozda ali kdo je ubil sonce – nagrada Alenki Vogelnik za scensko podobo uprizoritve na Festivalu jugoslovanskega gledališča v Sarajevu, Zakaj in Vprašaj – Borštnikovo srečanje).

Pečat posameznim obdobjem so dajali tudi likovni ustvarjalci: že Jože Pengov je v svoje uprizoritve ob uveljavljenih "hišnih" oblikovalcih (Mara Kralj, Slavko Hočevar) vključeval uveljavljene mojstre slovenske likovne umetnosti (Tone Kralj, France Mihelič - Prešernova nagrada za zasnovo "Sinje ptice"). Temu zgledu so sledili tudi njegovi nasledniki in med sodelavci LGL zasledimo vrsto znanih slikarjev, kiparjev in ilustratorjev (Tomaž Kržišnik - nagrada Prešernovega sklada za zasnovo "Zlate ptice", Zlatko Bourek, Jože Tisnikar, Peter Černe, Marlenka in Marija Lucija Stupica, Marjan Manček, Daniel Demšar …). Stalno skrb za visoka umetniška merila potrjujejo tudi imena sodelujočih glasbenih ustvarjalcev (Bojan Adamič, Urban Koder, Borut Lesjak, Mojmir Sepe, Jože Privšek, Jani Golob, Uroš Krek, Kruno Cipci, Lojze Lebič, Darijan Božič, Aldo Kumar …).

'''Petdeset let in več'''

Ob petdesetletnici delovanja (1998) je LGL v svoji statistiki beležilo več kot 17 000 predstav in preko 2,5 milijona gledalcev. Na 120 gostovanjih po 30 deželah Evrope, Azije, Afrike, Srednje in Južne Amerike ter Avstralije je gledališče obiskalo preko 90 mest in bilo pri tem deležno mnogih priznanj in festivalskih nagrad.

Programska struktura se je ves čas gibala med klasiko in sodobnostjo, namenjena pa je bila predvsem najmlajši publiki. Posebno skrb je LGL vedno posvečalo domačim avtorjem, saj ob 246 igrah najdemo 175 imen slovenskih piscev, od tega kar 89 različnih. Med njimi velja na prvem mestu omeniti Svetlano Makarovič z 19 uprizoritvami.

Igralski ansambel Lutkovnega gledališča Ljubljana pripravi vsako leto (ob pomoči zunanjih sodelavcev) šest premier in odigra okrog 460 predstav na domačih prizoriščih in na gostovanjih po Sloveniji ter v tujini. Repertoarna struktura se vsa leta giblje med klasiko in sodobnostjo, med domačimi in tujimi avtorji. Največ skrbi je namenjeno najmlajši publiki, vendar gledališče pripravlja tudi zahtevnejše uprizoritve za mladino in odrasle.

Gledališče občasno sodeluje s slovensko televizijo in filmom, nekaj predstav pa so posnele tudi tuje televizije. Poleg tega pripravlja skupne uprizoritve z drugimi slovenskimi gledališči. Bogata vsebinska in tehnološka raznolikost programov je v vseh teh letih ustvarila obsežno zbirko lutk, v kateri je tudi izredno zanimiva zapuščina nestorja slovenskega lutkarstva, slikarja Milana Klemenčiča. Zbirka vse bolj postaja pomemben delček slovenske kulturne dediščine.

V novembru 2011 je LGL postalo soustanovitelj novega gledališkega združenja NEECPA – The Northern and Eastern European Centre for Puppet Arts. Združenje je namenjeno mednarodnemu sodelovanju profesionalnih akterjev s področja lutkovnega gledališča.

==Direktorji==
*2011 - [[Uroš Korenčan]]
*2010 - 2011 [[Jera Ivanc]], v.d.
*2002 - 2010: [[Marjan Gabrijelčič]]
*1978 - 2002: [[Ignacije Šunjić]]
*1976 – 1977: [[Štefan Potočnik]]
*1972 - 1975: [[Matija Milčinski]]
*1956 – 1972: [[Polde Dežman]]
*1950 – 1955: [[Jože Pengov]]
*1948 – 1950: [[Jože Šorn]] (upravnik MLG)

==Umetniški vodje==
*2013 - [[Ajda Rooss]]
*2010 - 2013 [[Jera Ivanc]]
*[[Iztok Valič]]
*2007 - 2009: [[Jelena Sitar|Jelena Sitar Cvetko]]
*1999 – 2007: [[Barbara Hieng Samobor]]
*1989 – 1999: [[Mojca Kreft]]
*1988 – 1989: [[Alenka Pirjevec]]
*1985 - 1987: [[Matija Milčinski]]
*1979 – 1984: [[Edi Majaron]]
*1977 – 1979: Albert Kos
*1968 – 1976: [[Matjaž Loboda]]
*1950 – 1968: [[Jože Pengov]] (neformalni umetniški vodja)

==Člani ansambla==
*[[Ajda Toman]]
*[[Rok Kunaver]]
*[[Matevž Müller]]
*[[Miha Arh]]
*[[Jan Bučar]]
*[[Urška Hlebec]]
*[[Ana Hribar]]
*[[Nina Ivanič]]
*[[Asja Kahrimanović]]
*[[Sonja Kononenko]]
*[[Polona Kores|Polonca Kores]]
*[[Maja Kunšič]]
*[[Jernej Kuntner]]
*[[Iztok Lužar]]
*[[Gašper Malnar]]
*[[Martina Maurič Lazar]]
*[[Lovro Finžgar]]
*[[Nina Skrbinšek]]
*[[Alenka Tetičkovič]]
*[[Aja Kobe]]
*[[Brane Vižintin]]
*[[Irena Zubalič Žan]]

==Festivali==
*'''[[Mednarodni festival Lutke|Festival Lutke]]'''
*'''[[Zlata paličica]]'''

==Nagrajene uprizoritve==
*TRNJULČICA
Mednarodni gledališki festival WALISZKA (VALISE) v Lomzi na Poljskem:
posebna nagrada mednarodne strokovne žirije za "metaforično imaginacijo v predstavi Trnjulčica"

*TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI
Mednarodni festival »Lutkovni pristan 2002« Maribor:
Vito Taufer, nagrada za režijo
Mednarodni festival »Lutke 2002« Ljubljana: grand prix
»Teden slovenske drame 2003«, Kranj: nagrada za najboljšo predstavo v celoti
Mednarodni festival »PIF 2003«, Zagreb:
- celotna ekipa, nagrada za animacijo
- Vito Taufer, nagrada za scenski gib

Bienale ULU 2003, Maribor:
- grand prix
- Brane Vižintin, nagrada za igro in animacijo
- Martina Maurič Lazar, nagrada za igro in animacijo
- Katja Povše, nagrada za igro in animacijo

*SNEGULJČICA
Bienale ULU 2003, Maribor:
- Martina Maurič Lazar, nagrada za igro in animacijo
- Katja Povše, nagrada za igro in animacijo

*LABODJE JEZERO
»10. svetovni festival lutkovne umetnosti », Praga 2006: Ajda Rooss, nagrada za priredbo klasične zgodbe
Mednarodni festival » Lutkovni pristan 2006«, Maribor:
- Katja Povše, nagrada za igro in animacijo
- Špela Trobec, nagrada za likovno podobo predstave

*HAMLET
Mednarodni festival »PIF 2006«, Zagreb:
- Andrej Goričar, nagrada za glasbo in
- Božidar Miler, nagrada za oblikovanje luči

==Izobraževanje==
Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) v okviru izobraževanja ponuja različne letne in tematske delavnice s področja lutkarstva, gledališča, igre, plesa in glasbe za otroke in mladino. Delavnice vodijo ustvarjalci LGL pa tudi gostujoči slovenski umetniki.

==Zunanje povezave==
*[http://www.lgl.si/ Lutkovno gledališče Ljubljana]
*[http://allstringsattached.eu/ Projekt All Strings Attached]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/nagrada-za-trnjul%C4%8Dico Nagrada za Trnjulčico - www.sigledal.org, 16.6.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/boksarsko-srce-tiba Boksarsko srce - TIBA - www.sigledal.org, 10.6.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/uspeh-lutkarjev-lgl-na-nizozemskem Uspeh lutkarjev LGL na Nizozemskem - www.sigledal.org, 5.3.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/lgl-z-love-dolls-gostuje-na-nizozemskem LGL z Love dolls gostuje na Nizozemskem - www.sigledal.org, 12.2.2010]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174338040 Lutkovni muzej, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 26.05.2015]

Gledališče Koper

2016-12-14T14:13:50Z

Sabina: /* Nekdanji člani */

[[Kategorija:Organiziranost|Gledališče Koper]]
[[Kategorija:Zvrsti|Gledališče Koper]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Gledališče Koper]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Gledališče Koper]]
[[Kategorija:Zgodovina|Gledališče Koper]]
[[Kategorija:Začetek 21. stoletja|Gledališče Koper]]
[[Kategorija:Izobraževanje|Gledališče Koper]][[Kategorija:Delavnice, seminarji|Gledališče Koper]]

==Predstavitev gledališča==
Slovensko poklicno gledališče, ustanovljeno leta 2001 v Kopru, spodbuja različne avtorske pristope in režiserske poetike. Na njegovem repertoarju najdemo sodobna in klasična besedila ter komedije, ki jih zaznamujejo lokalna, mediteranska in dialektalna obarvanost. Gledališče namenja pozornost tudi krstnim uprizoritvam slovenskih dramskih besedil, namenjenih najmlajšim gledalcem.

Večino svojih predstav odigra na gostovanjih po Sloveniji in v veliki meri sodeluje z ostalimi slovenskimi gledališči ( [[SNG Nova Gorica]],[[ SSG Trst]]) v obliki koprodukcij predstav. V repertoarju gledališča prevladujejo komedije, ki jih zaznamujejo lokalna, mediteranska in dialektalna obarvanost.

Od ustanovitve leta 2001 ga vodi režiserka [[Katja Pegan]] kot direktorica in umetniški vodja. Igralski ansambel je sorazmerno majhen, zato v uprizoritvah pogosto nastopajo gostujoči igralci, v koprodukcijah pa prevladujejo igralci sodelujočih gledališč. Poleg gostovanj po Sloveniji in sodelovanj na nekaterih slovenskih gledaliških festivalih, gostuje gledališče tudi v gledališčih nekdanjih jugoslovanskih republik, v Italiji in v Franciji.

Za svoje delo, za svoje predstave je gledališče prejelo razne festivalske nagrade in priznanja - med njimi več nagrad na [[Dnevi komedije|Dnevih komedije v Celju]], [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] v Kranju, festivalu komornega gledališča [[Slovenski festival komornega gledališča SKUP|SKUP]] in [[Festival monodrame|Monodrame]] na Ptuju, na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] in festivalu gledaliških predstav za otroke [[Zlata paličica]].

==Zgodovina==
Gledališče Koper je bilo ustanovljeno leta 2001, torej je drugo najmlajše slovensko gledališče. Prav v nasprotju s tem pa določeni zgodovinski viri navajajo, da je bilo gledališko življenje v mestu razvito že v času Beneške republike (15. stol.) V 16. stoletju pa je bila zgrajena gledališka zgradba, v kateri domuje gledališče še danes. Zadnja obnova gledališča datira v preteklo leto, se pravi leto 2009.

Vse to gledališko življenje je bilo seveda v italijanskem jeziku, dokler leta 1878 ne začne z delovanjem v Kopru slovenska čitalnica, ki je izhodišče za delovanje gledališke družine. 1907 je bil ustanovljen Dramski skup Istra, katerega dejavnost je prenehala z začetkom prve svetovne vojne in zaradi priključitve tega ozemlja k Italiji njegovo narodno prebudniško delo tudi ni več zaživelo.

Geopolitične spremembe so imele velik vpliv na nastajanje in delovanje gledališča po drugi svetovni vojni. 1951 sta bili v Kopru ustanovljeni dve polpoklicni gledališči (Slovensko ljudsko gledališče in Teatro del Popolo Capodistria), ki so ju že po treh letih zaprli. Iz istih razlogov se je preselilo v Koper tudi Gledališče za slovensko Primorje iz Postojne, se združilo s takratnim koprskim polpoklicnim ansamblom in leta 1954 je Koper dobil prvič poklicno gledališče – Gledališče slovenskega Primorja Koper.
Novi zakon o standardih gledališč, ki je bil že usoden tudi za kranjsko gledališče, je leta 1958 omogočil ukinitev koprskega gledališča.

Nekaj desetletij so sledili neuspešni poskusi ponovne profesionalizacije koprskega gledališča. Šele leta 2000 je Mestna občina Koper sprejela odlok o ustanovitvi poklicnega Gledališča Koper, ki je začelo s svojo dejavnostjo leta 2001.

==Direktorji==
*2001 [[Katja Pegan]]

==Nekdanji člani==
[[Boris Cavazza]], [[Iva Babić]], [[Vojko Belšak]], [[Nenad Tokalić]], [[Lara Jankovič]].

==Sedanji člani ansambla==
[[Mojca Fatur]], [[Tjaša Hrovat]], [[Rok Matek]], [[Igor Štamulak]], [[Gorazd Žilavec]].

==Nagrajene uprizoritve==
*2010 Žlahtna komedija po presoji strokovne žirije na festivalu Dnevi komedije v Celju ( E. Petrolini ''Chichignola'', r. [[Boris Cavazza]])
*2008 Žlahtna predstava po izboru občinstva na festivalu [[Dnevi komedije]] v Celju I. Mlakar ''Duohtar pod mus'', SNG Nova Gorica in Gledališče Koper
*2004 Nagrada občinstva za najboljšo predstavo na [[Slovenski festival komornega gledališča SKUP|SKUP]]-u na Ptuju za predstavo C. McPherson ''Dublinska zgodba''

==Izobraževanje==
Gledališče Koper pripravlja letne gledališke delavnice, namenjene širši javnosti. Delavnice so prilagojene starostnim skupinam, vodijo pa jih različni mentorji.

==Zunanje povezave==
*[http://www.gledalisce-koper.si Gledališče Koper]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/da-gospod-ali-igra-o-igralcu Da, gospod ali Igra o igralcu - www.sigledal.org, 11.6.2010]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174418007 Gledališče ob morju - 500 in 15 let ljubezni in gledališča, dokumentarni film - www.rtvslo.si, 22.07.2016]

Gledališče Koper

2016-12-14T14:13:17Z

Sabina: /* Sedanji člani ansambla */

[[Kategorija:Organiziranost|Gledališče Koper]]
[[Kategorija:Zvrsti|Gledališče Koper]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Gledališče Koper]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Gledališče Koper]]
[[Kategorija:Zgodovina|Gledališče Koper]]
[[Kategorija:Začetek 21. stoletja|Gledališče Koper]]
[[Kategorija:Izobraževanje|Gledališče Koper]][[Kategorija:Delavnice, seminarji|Gledališče Koper]]

==Predstavitev gledališča==
Slovensko poklicno gledališče, ustanovljeno leta 2001 v Kopru, spodbuja različne avtorske pristope in režiserske poetike. Na njegovem repertoarju najdemo sodobna in klasična besedila ter komedije, ki jih zaznamujejo lokalna, mediteranska in dialektalna obarvanost. Gledališče namenja pozornost tudi krstnim uprizoritvam slovenskih dramskih besedil, namenjenih najmlajšim gledalcem.

Večino svojih predstav odigra na gostovanjih po Sloveniji in v veliki meri sodeluje z ostalimi slovenskimi gledališči ( [[SNG Nova Gorica]],[[ SSG Trst]]) v obliki koprodukcij predstav. V repertoarju gledališča prevladujejo komedije, ki jih zaznamujejo lokalna, mediteranska in dialektalna obarvanost.

Od ustanovitve leta 2001 ga vodi režiserka [[Katja Pegan]] kot direktorica in umetniški vodja. Igralski ansambel je sorazmerno majhen, zato v uprizoritvah pogosto nastopajo gostujoči igralci, v koprodukcijah pa prevladujejo igralci sodelujočih gledališč. Poleg gostovanj po Sloveniji in sodelovanj na nekaterih slovenskih gledaliških festivalih, gostuje gledališče tudi v gledališčih nekdanjih jugoslovanskih republik, v Italiji in v Franciji.

Za svoje delo, za svoje predstave je gledališče prejelo razne festivalske nagrade in priznanja - med njimi več nagrad na [[Dnevi komedije|Dnevih komedije v Celju]], [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] v Kranju, festivalu komornega gledališča [[Slovenski festival komornega gledališča SKUP|SKUP]] in [[Festival monodrame|Monodrame]] na Ptuju, na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] in festivalu gledaliških predstav za otroke [[Zlata paličica]].

==Zgodovina==
Gledališče Koper je bilo ustanovljeno leta 2001, torej je drugo najmlajše slovensko gledališče. Prav v nasprotju s tem pa določeni zgodovinski viri navajajo, da je bilo gledališko življenje v mestu razvito že v času Beneške republike (15. stol.) V 16. stoletju pa je bila zgrajena gledališka zgradba, v kateri domuje gledališče še danes. Zadnja obnova gledališča datira v preteklo leto, se pravi leto 2009.

Vse to gledališko življenje je bilo seveda v italijanskem jeziku, dokler leta 1878 ne začne z delovanjem v Kopru slovenska čitalnica, ki je izhodišče za delovanje gledališke družine. 1907 je bil ustanovljen Dramski skup Istra, katerega dejavnost je prenehala z začetkom prve svetovne vojne in zaradi priključitve tega ozemlja k Italiji njegovo narodno prebudniško delo tudi ni več zaživelo.

Geopolitične spremembe so imele velik vpliv na nastajanje in delovanje gledališča po drugi svetovni vojni. 1951 sta bili v Kopru ustanovljeni dve polpoklicni gledališči (Slovensko ljudsko gledališče in Teatro del Popolo Capodistria), ki so ju že po treh letih zaprli. Iz istih razlogov se je preselilo v Koper tudi Gledališče za slovensko Primorje iz Postojne, se združilo s takratnim koprskim polpoklicnim ansamblom in leta 1954 je Koper dobil prvič poklicno gledališče – Gledališče slovenskega Primorja Koper.
Novi zakon o standardih gledališč, ki je bil že usoden tudi za kranjsko gledališče, je leta 1958 omogočil ukinitev koprskega gledališča.

Nekaj desetletij so sledili neuspešni poskusi ponovne profesionalizacije koprskega gledališča. Šele leta 2000 je Mestna občina Koper sprejela odlok o ustanovitvi poklicnega Gledališča Koper, ki je začelo s svojo dejavnostjo leta 2001.

==Direktorji==
*2001 [[Katja Pegan]]

==Nekdanji člani==
[[Boris Cavazza]], [[Iva Babić]], [[Vojko Belšak]], [[Nenad Tokalić]], [[Gorazd Žilavec]].

==Sedanji člani ansambla==
[[Mojca Fatur]], [[Tjaša Hrovat]], [[Rok Matek]], [[Igor Štamulak]], [[Gorazd Žilavec]].

==Nagrajene uprizoritve==
*2010 Žlahtna komedija po presoji strokovne žirije na festivalu Dnevi komedije v Celju ( E. Petrolini ''Chichignola'', r. [[Boris Cavazza]])
*2008 Žlahtna predstava po izboru občinstva na festivalu [[Dnevi komedije]] v Celju I. Mlakar ''Duohtar pod mus'', SNG Nova Gorica in Gledališče Koper
*2004 Nagrada občinstva za najboljšo predstavo na [[Slovenski festival komornega gledališča SKUP|SKUP]]-u na Ptuju za predstavo C. McPherson ''Dublinska zgodba''

==Izobraževanje==
Gledališče Koper pripravlja letne gledališke delavnice, namenjene širši javnosti. Delavnice so prilagojene starostnim skupinam, vodijo pa jih različni mentorji.

==Zunanje povezave==
*[http://www.gledalisce-koper.si Gledališče Koper]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/da-gospod-ali-igra-o-igralcu Da, gospod ali Igra o igralcu - www.sigledal.org, 11.6.2010]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174418007 Gledališče ob morju - 500 in 15 let ljubezni in gledališča, dokumentarni film - www.rtvslo.si, 22.07.2016]

Darja Reichman

2016-12-14T09:48:11Z

Sabina: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Reichman, Darja]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Reichman, Darja]]
<div style="float: right">[[Slika:Darja_Reichman.jpg|256px|Foto: Mare Mutić]]</div>
==Življenjepis==
Darja Reichman se je rodila 6. oktobra 1965 v Ljubljani. Leta 1990 je diplomirala na ljubljanski [[AGRFT]] v razredu prof. [[Dušan Mlakar|Dušana Mlakarja]]. Igrala je v različnih slovenskih gledališčih, v sezoni 1990/1991 pa se je zaposlila v [[SLG Celje]], kjer je ostala do leta 1995. Od tedaj je stalna članica [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]]. Ustvarjala je tudi v [[SNG Drama Ljubljana|SNG Drama]] v Ljubljani, v [[SLG Celje]], v [[MGL]]. Ustvarila je preko 50 igralskih vlog, med katerimi je bilo kar nekaj nagrajenih.

==Video==
{{#embed:youtube | NVW_d_flVwc}}
Darja Reichman kot Julie v predstavi Harolda Pinterja ''Praznovanje'', r. [[Matjaž Zupančič]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], 2013

==Vloge v gledališču==
===2011-===
{{#dynamic_content:rep | person | 195 | roles | 2011-2030}}
===2001-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 195 | roles | 2001-2010}}
===1991-2000===
{{#dynamic_content:rep | person | 195 | roles | 1994-2000}}
*1994 Morrigane Lafay; Meta Bizjan/Irena Mrhar ''Kralj ribič'', r. [[Marko Derganc]], [[Kud France Prešeren]], Ljubljana
{{#dynamic_content:rep | person | 195 | roles | 1991-1993}}
===1980-1990===
{{#dynamic_content:rep | person | 195 | roles | 1988-1990}}
*1988 Desdemona; William Shakespeare ''Othello'', r. Aleksander Jurc, AGRFT Ljubljana
*1987 Julija; August Strindberg ''Gospodična Julija'', r. [[Aleksander Jurc]], [[AGRFT]] Ljubljana
*1987 Selia; ''Sganarele ali Namišljeni rogonosec'', r. [[Jaša Jamnik]], AGRFT
*1987 Marotte; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Smešne precioze'', r. [[Katja Pegan]], [[AGRFT]], Ljubljana
{{#dynamic_content:rep | person | 195 | roles | 1980-1987}}

==Vloge na filmu in televiziji==
*2005 ''Igor'', r. Brane Bitenc
*2002 ''Kajmak in marmelada'', r. Branko Đurić
*1998 ''Brezno'', r. Igor Šmid
*1997 ''Gala'', r. Anton Tomašič, TV Slovenija
*1996 ''Junaki petega razreda'', r. Boris Jurjaševič
*1996 ''Pavji krik'', r. Petra Hauc, TV Slovenija
*1995 ''Rabljeva freska,'' r. Anton Tomašič
*1993 ''Halgato'', r. Andrej Mlakar, Viba film Ljubljana
*1992 ''Good Rocki'tonight'', r. Brane Bitenc, TV Slovenija
*1990 ''Silicijev horizont'', r. Igor Zupe
*1989 ''Kavarna Astoria'', r. Jože Pogačnik, Viba film Ljubljana
*1988 ''Veter, r. Aleš Verbič'', TV Ljubljana
*1988 ''Odpadnik'', r. Božo Šprajc
*1987 ''Zgodba'', r. Aleš Verbič, AGRFT Ljubjana

==Nagrade==
*2009 Nagrada za poseben umetniški dosežek za skupinsko igralsko kreacijo (''Muca Copatarica'' Ele Peroci in Dese Muck) na festivalu Zlata paličica v Ljubljani, skupaj z Vesno Pernarčič, Igorjem Štamulakom, Brankom Jordanom in Matjažem Višnarjem
*2007 Priznanje [[ZDUS|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] za igralske dosežke v letu 2006 [[Darja Reichman/Priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke v letu 2006 - obrazložitev žirije|(obrazložitev)]]
*2002 Nagrada za najboljšo vlogo na mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu
*1998 Stopova nagrada Igralka leta
*1998 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro, za vlogo '''Sofje Aleksandrovne''' (Čehov ''Striček Vanja'', PDG Nova Gorica)
*1994 Srebrni grb mesta Cleje
*1993 Severjeva nagrada za igralske dosežke leta 1992
*1988 Študentska Prešernova nagrada

===Skupinske nagrade===
*2006 nagrada za najboljšo predstavo festivala komornega gledališča Zlatni lav, Umag, Hrvaška za predstavo ''Drame princes'' Elfirede Jelinek
*2002 Grand Prix Umag 2002 in nagrada občinstva za predstava ''Vera ljubezen upanje''
*2002 Velika nagrada tedna slovenske drame (zdajšnja [[Šeligova nagrada]]) za predstavo ''Županova Micka''
*2001 Grand Prix Umag 2001 za predstavo ''Kako sem se naučila voziti''
*1998 nagrada občinstva na Festivalu slovenskega filma, Portorož za film ''Brezno''
*1998 nagrada za najboljši TV film na Festivalu slovenskega filma, Portorož za film ''Gala''

==Literatura==
*Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
*Spletna stran Prešernovega gledališča Kranj

==Zunanje povezave==
*[http://www.pgk.si/ Prešernovo gledališče Kranj]
*[http://www.delo.si/sobotna/samo-koreografija-je-za-igralca-premalo.html Samo koreografija je za igralca premalo - www.delo.si, 10.12.2016]

Vasilija Fišer

2016-12-14T08:50:38Z

Sabina: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Fišer, Vasilija]]
[[Kategorija:Scenografi|Fišer, Vasilija]]
[[Kategorija:Kostumografi|Fišer, Vasilija]]

<div style="float: right">[[Slika:Vasilija_Fišer.JPG|300px|Foto: Tjaša Nadižar]]</div>
==Življenjepis==
== Scenografije ==
{{#dynamic_content:rep | person | 5600 | scenographies}}

==Kostumografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 5600 | costume_designs}}

==Nagrade==
*2013 [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Priznanje Bršljanov venec Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] za oblikovanje scenografij in kostumografij v predstavah ''Granatno jabolko'' Tomaža Sveteta (r. [[Yulia Roschina]], dir. Simon Robinson) v izvedbi [[SNG Maribor|SNG Opera in balet Maribor]] in ''Kraja'' Erica Chapella (r. [[Jaša Jamnik]]) v izvedbi [[SNG Nova Gorica]] ([http://www.veza.sigledal.org/prispevki/vasilija-fiser-prejme-brsljanov-venec obrazložitev])
*2007 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za scenografijo, predstava ''Pastirica in dimnikar'', [[Prešernovo gledališče Kranj]] in ''Trije prašičji prašički'', [[GOML]]) [[Vasilija, Fišer/nagrade|obrazložitev]]
*2003 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za kostumografijo v predstavi ''Sneguljčica in sedem palčkov'', SMG Ljubljana

==Zunanje povezave==

Vasilija Fišer

2016-12-14T08:49:50Z

Sabina: /* Nagrade */

Prešernovo gledališče Kranj

2016-12-14T08:25:45Z

Sabina: /* Nagrajene uprizoritve */

[[Kategorija:Organiziranost|Prešernovo gledališče Kranj]]
[[Kategorija:Zvrsti|Prešernovo gledališče Kranj]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Prešernovo gledališče Kranj]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Prešernovo gledališče Kranj]]
[[Kategorija:Zgodovina|Prešernovo gledališče Kranj]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Prešernovo gledališče Kranj]]
==Predstavitev gledališča==
Gledališče od leta 1989 znova deluje kot poklicno. Usmerjeno je k uprizarjanju sodobnih besedil in k sodobni interpretaciji klasikov ter se zavezuje estetskemu imperativu. Gosti predstave drugih slovenskih gledališč in je producent festivala [[Teden slovenske drame]].

S svojimi kvalitetnimi in raznovrstnimi uprizoritvami, za katere je gledališče prejelo številne nagrade na festivalih v Sloveniji in tujini, je preraslo v pomembno in estetsko razpoznavno gledališče, ki bogati slovenski gledališki prostor. Ob odmevnosti gledališča samega pa se kakovostno razvija in širi svojo odmevnost tudi [[Teden slovenske drame]], ki je postal mednarodni festival in se je trdno zasidral v zavest slovenskega gledališkega snovanja.

==Zgodovina==
Kranjsko gledališče sodi med tista slovenska gledališča, ki so jih kmalu po drugi svetovni vojni začele ustanavljati ljubiteljske gledališke skupine. Tudi kranjske so se združile in ustanovile že leta 1945 Prešernovo gledališče Kranj. Gledališče je delovalo na ljubiteljski osnovi vse do leta 1950, ko je 8. februarja razglasilo svojo profesionalizacijo.

V prvih letih svojega delovanja je bilo to izrazito raziskujoče, eksperimentalno gledališče. Mnogi slovenski, jugoslovanski, predvsem pa anglosaški teksti so doživeli svoje prve slovenske izvedbe prav v tem gledališču. Kljub nekoliko bolj ustaljenem repertoraju, ki je zajemal štiri do pet premier različnega žanra, pa je ostalo gledališče zapisano v slovenski kulturni politiki, predvsem pa politiki kot nepredvidljivo in »neprijetno«. Ob tem pa so bili gledališki prostori dokaj neprimerni za delovanje, materialnih sredstev za obnovo gledališča pa ni bilo od nikoder, ne glede na trudi vodilnih v gledališču.

Logična posledica vseh navedenih dejstev je bila, da je bilo leta 1957 kranjsko gledališče na seznamu tistih slovenskih gledališč, ki jih je politika z novim gledališkim zakonom ukinila. Od leta 1958 do 1989 je nato delovalo gledališče ponovno na ljubiteljskih osnovah, oz. postalo je zavod Prešernovo gledališče z amatersko dejavnostjo.

Vsekakor pa težnja po gledališču, in to poklicnem, ni zamrla. Ob bogati lastni amaterski produkciji je gledališče organiziralo abonma, v katerem je bilo ob lastni dejavnosti mogoče videti še gostujoče predstave slovenskih poklicnih gledališč.

Pomemben korak v razvoju gledališča je leto 1971, ko je začelo z organizacijo festivala [[Teden slovenske drame]]. Prvotni cilj festivala je bil pregled uprizorjene slovenske dramatike na gledaliških odrih v pretekli sezoni, že po sedmih letih pa so v okviru Tedna začeli podeljevati [[Nagrada Slavka Gruma|Nagrado Slavka Gruma]] za najboljše slovensko izvirno dramsko besedilo in na tak način poskušali vzpodbujati nastajanje novih slovenskih dramskih besedil. Prav ta festival pa je začel nagrajevati tudi dramaturge z [[Grün-Filipičevo priznanje|Grün-Filipičevim priznanjem]].

Z vsem tem svojim obširnim in kvalitetnim delom ter ne nazadnje izvrstno organizacijo festivala, si je gledališče pridobilo vzdevek »polprofesionalne« ustanove in vsi ti elementi so vodili vedno bliže k ponovni profesionalizaciji.
Leta 1989, po mnogoletnem vztrajnem in kakovostnem delu umetniškega vodje [[Matija Logar|Matije Logarja]], je bilo Prešernovo gledališče Kranj ponovno potrjeno kot poklicno gledališče, ki je ob tehnično organizacijskem kadru dobilo tudi svoj stalni igralski ansambel petih igralcev.

Leta 1990 je ob umetniškem vodji Matiji Logarju direktorske naloge gledališča prevzel Milan Marinič. Po odhodu Matije Logarja v [[SLG Celje]] je umetniško vodstvo gledališča prevzela dramaturginja [[Ira Ratej]].

Leta 1998 je v Prešernovem gledališču znova prišlo do izrazitejših kadrovskih sprememb. Na mesto ravnatelja Prešernovega gledališča je bil imenovan mag. Tomaž Kukovica, vodenje umetniškega oddelka je za eno leto prevzel dramaturg [[Janez Vencelj]], pozneje pa je svet gledališča na to mesto imenoval dramaturginjo [[Marinka Poštrak|Marinko Poštrak]]. V naslednjih dveh sezonah je postalo očitno, da si je vodstvo zadalo ambiciozne cilje, tako v repertoarnem kot tudi v promocijskem in organizacijskem smislu. Repertoar je bil usmerjen v dela sodobnih dramatikov in v sodobno interpretacijo klasikov ter v izbor najvidnejših režiserjev in drugih sodelavcev. Leta 2000 je bil na mesto direktorja Prešernovega gledališča imenovan [[Borut Veselko]], ki je gledališče vodil dva mandata.

Leta 2011 pa je mesto direktorice prevzela Mirjam Drnovšček. Vodja umetniškega oddelka in dramaturginja pa ostaja Marinka Poštrak, ki še naprej uspešno oblikuje repertoarno podobo gledališča. V tem obdobju je Prešernovo gledališče zaradi uprizarjanja odmevnih predstav preraslo v eno izmed osrednjih slovenskih gledališč, ki je prepoznavno po svoji estetsko-idejni repertoarni usmeritvi, igralskih imenih, pa tudi po zmeraj večji medijski odmevnosti. Igralski ansambel se je v tem času s petih stalnih članov razširil na devet igralcev.

==Direktorji==
*2011 - Mirjam Drnovšček
*2000 - 2011 [[Borut Veselko]]
*1998 - 2000 Tomaž Kukovica
*1990 - 1998 Milan Marinič
*1975 - 1989 Jakob Kurat
*- 1975 Marjan Lombar

==Umetniški vodje==
*2000 - [[ Marinka Poštrak]]
*1998 - 1999 [[Janez Vencelj]]
*1995 - 1998 [[Ira Ratej]]
*1975 - 1995 [[Matija Logar]]
* - 1975 [[Janez Povše]]

==Nekdanji člani ansambla==
[[Branko Jordan]], [[Tine Oman]], [[Rok Viher]], [[Igor Štamulak]], [[Primož Pirnat]]

==Sedanji člani ansambla==
[[Aljoša Ternovšek]], [[Borut Veselko]], [[Darja Reichman]], [[Višnar Matjaž|Matjaž Višnar]], [[Miha Rodman]], [[Peter Musevski]], [[Vesna Jevnikar]], [[Vesna Pernarčič Žunić]], [[Vesna Slapar]].

==Festivali==
*'''[[Teden slovenske drame]]'''
==Nagrajene uprizoritve==
*2011 Šeligova nagrada za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije in Nagrada občinstva na 41.tednu slovenske drame (I.Cankar: Hlapci/Komentirana izdaja, r. [[Matjaž Berger]])
*2010 Šeligova nagrada za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije na 40.tednu slovenske drame (V. Möderndorfer: Lep dan za umret, r. [[Vinko Mödrerndorfer]])
*2009 Nagrada občinstva na Festivalu SKUP na Ptuju (J. Tatte ''Prečkanje avtoceste ali zgodba o zlati ribici'', r. [[Andreja Kovač]])
*2008 Satir za najboljšo uprizoritev na Festivalu SKUP na Ptuju (A. Strindberg ''Gospodična Julija'', r. Mateja Koležnik) [[Prešernovo gledališče Kranj/nagrade 2008|obrazložitev]]
*2006 Zlati lev za najboljšo predstavo v celoti na Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu ( E. Jelinek Drame princes, r. Ivica Buljan) [[Prešernovo gledališče Kranj/nagrade 2006|obrazložitev]]
*2003 Velika nagrada za najboljšo uprizoritev na [[Teden slovenske drame |Tednu slovenske drame v Kranju]] (A. T. Linhart ''Županova Micka'', r. [[Vito Taufer]])
*2003 Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo v celoti (H. Pinter ''Zabava za rojstni dan'', r. Vito Taufer)
*2002 Zlati lev za najboljšo predstavo v celoti na Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu (O. von Horvath ''Vera, ljubezen, upanje'', r. )
*2002 Nagrada občinstva za najboljšo predstavona Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu (O. von Horvath Vera, ljubezen, upanje, r. )
*2001 Zlati lev za najboljšo predstavo v celoti na Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu (P. Vogel ''Kako sem se naučila voziti'', r. [[Mateja Koležnik]] )
*1999 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za izkazano zaupanje mladi in najmlajši gledališki generaciji

==Zunanje povezave==
*[http://www.pgk.si Prešernovo gledališče Kranj]

Aljoša Koltak

2016-12-14T07:52:17Z

Sabina: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Koltak, Aljoša]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Koltak, Aljoša]]
== Življenjepis ==

== Vloge v gledališču ==
*2012 Drugi moški; Mrtvec; Jean-Paul Sartre ''Muhe'', r. [[Janez Pipan]], [[SLG Celje]]
*2011 Hajmon; Sofokles ''Antigona'', r. Anđelka Nikolić, [[SLG Celje]]
*2008 Frank Åsli, Pesnik; Simon Bent ''Elling'', r. [[Andrej Jus]], SLG Celje
*2008 George;John Steinbeck ''Ljudje in miši'', r. [[Samo M. Strelec]], SLG Celje
* 2007 Stric; Jon Fosse ''Punca na zofi'', r. [[Tijana Zinajić]], SLG Celje
* 2007 Pisar Klikot; [[Slavko Grum]] ''[[Dogodek v mestu Gogi]]'', r. [[Aleksandar Popovski]], [[SLG Celje]]
* 2006 Klovn; Aurand Harris ''Hočevski medved'', r. [[Andrej Jus]]; SLG Celje
* 2006 Vlado; [[Tina Kosi]] ''[[To ti je lajf]]'', r.[[Vito Taufer]], SLG Celje
* 2005 Sel, Zbor; Evripid ''Medeja'', r. [[Jernej Lorenci]], SLG Celje
* 2005 Potnik, Moški s kovčki; Vladimir in Oleg Presnjakov ''Terorizem'', r. [[Mateja Koležnik]], SLG Celje
* 2005 Roger Parslow, Will Parry; Nicholas Wright ''Njegova temna tvar, I. del'', r. [[Tijana Zinajić]], [[SLG Celje]]
* 2004 Tinček; [[Tone Partljič]] ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'', r. Michal Babiak, SLG Celje
* 2004 Dorin zdravnik; Lukas Bärfuss ''Seksualne nevroze naših staršev'', r. [[Matjaž Latin]], SLG Celje
* 2003 Peter; [[Jera Ivanc]] [[Perzej|''Perzej'']], r. [[Jaka Ivanc]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
* 2003 Asaf; Asafov zagovornik; [[Edna Mazya]] ''Igre na dvorišču'', r. [[Alen Jelen]]; [[ŠKUC gledališče]]
* 2003 Birk; Astrid Lindgren/Annina Enkell ''Ronja, razbojniška hči'', r. Tijana Zinajić, SLG Celje
* 2003 Lucas; Agota Kristof ''Šolski zvezek,'' r. [[Ivana Djilas]], SNG Drama Ljubljana in [[E.P.I. Center Ljubljana]]<br>
* 2002 Ferapont; Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', r. Jernej Lorenci, [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
* 2002 Arne iz režije; Lutz Hübner ''Creeps'', r. [[Rene Maurin]], Gledališče Ptuj
* 2002 [[Martina Šiler]] [[Pikado|''Pikado'']], r. [[Andreja Kovač]], Mestno gledališče Ptuj<br>

=== 1996 - 2000 ===

* 2000 Tebaldeo; Alfred De Musset ''Lorenzaccio'', r. [[Sebastijan Horvat]], SNG Drama Ljubljana<br>
* 2000 Napovedovalec; Theater Rote Grütze ''Ta presneta ljubezen'', r. [[Niko Kranjc Kus]], [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališče Ptuj]]
* 1999 Vilinček; Ben Minoli ''Vilinček z Lune,'' r. [[Matjaž Šmalcl]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], Ljubljana
* 1999 Pelias; [[Dane Zajc]] [[Medeja|''Medeja'']], r. [[Tijana Zinajić]], AGRFT Ljubljana
* 1999 Zaljubljeni študent; Oscar Wilde/Jani Kovačič ''Slavec in vrtnica,'' r. [[Damir Zlatar Frey]], [[Koreodrama]], Ljubljana
* 1998 Prvi vojak; Pedro Calderon de la Barca ''Življenje je sen'', r. [[Janusz Kica]], [[SNG Drama Ljubljana]]
* 1997 Kumina; Paul Maar ''Oj, čudežni zaboj'', r. [[Peter Srpčič]], Gledališče Ptuj in AGRFT Ljubljana
* 1996 Paž, Zbor; Sofokles ''Antigona 1996.'', r. [[Jernej Lorenci]], AGRFT Ljubljana<br><br>

== Vloge na filmu in televiziji ==

* 2005 ''Angoraangora'', kratki, r. [[Darko Sinko]], UL AGRFT Ljubljana
* 2003 Jaka; ''Novi svet'', TV nadaljevanka, r. [[Maja Weiss]], TV Slovenija
* 2001 Bambi; ''Barabe''!, r. [[Miran Zupanič]], Arsmedia Ljubljana
* 1999 ''Ukinjena proga'', TV kratki, r. [[Hanna A.W. Slak]], UL AGRFT
* 1999 ''Scenarij'', r. [[Siena Krušič]], UL AGRFT Ljubljana
* 1999 ''Krt v vrtcu'', TV kratki, r. [[Varja Močnik]], UL AGRFT Ljubljana
* 1998 ''Rop stoletja'', r. [[Urša Kos]], UL AGRFT Ljubljana
* <br>

== Nagrade ==
*1997 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za mladega igralca vlogo Kumine, v predstavi ''Oj, ta čudežni zaboj'', Gledališče Ptuj

== Literatura ==

* Slovenski gledališki letopisi od 2000/2002 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
* Spletna stran Slovenskega ljudskega gledališča, Celje
* Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)
* Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)<br>

== Zunanje povezave ==

[http://www.slg-ce.si/ SLG Celje]

Tanja Dimitrievska

2016-12-13T14:23:16Z

Sabina: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Dimitrievska, Tanja]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Dimitrievska, Tanja]]

<div style="float: right">[[Slika:Dimitrievska-Tanja_foto_jože_suhadolnik.jpg|500px|Foto: Jože Suhadolnik]]</div>
==Življenjepis==
Tanja Dimitrievska se je rodila 1. avgusta 1968. Na [[AGRFT]] se je vpisala 1987 in študirala dramsko igro in umetniško besedo najprej v letniku Kristijana Mucka in Matjaža Zupančiča, potem pa Kristijana Mucka in Dušana Mlakarja. Diplomirala je leta 1993. Študij je zaključila z vlogama Franceschine v ''Življenju plejbojev'' D. Jovanovića in Amalie v uprizoritvi ''Kaj je resnica?'' L. Pirandella. Že kot študentka je igrala v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]] (''Odisej in sin ali Svet in dom'' V. Tauferja), v ljubljanski [[SNG Drama Ljubljana|Drami]] (''Peer Gynt'' H. Ibsena), predvsem pa v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]] (''Mojca Pokrajculja, Norčavi striček'' Frank Z. Zupančiča). Prešernovo gledališče je bilo po končanem študiju pol leta tudi njena prva zaposlitev. V tem času je oblikovala pomembno vlogo Amelie v ''Domu Bernarde Alba'' F. G. Lorce.

Čeprav je nekaj vlog v [[MGL]] ustvarila že prej, je redna članica tega gledališča od leta 1995, ko je zablestela v vlogi Nanike v ''Iztrohnjenem srcu'' Evalda Flisarja. Do danes je v [[MGL]] izoblikovala že več kot 30 vlog: bila je Ingrid v komediji ''Dohodnina'' J. J. Bricaira, Carmiana v ''Antoniju in Kleopatri'' W. Shakespeara, Lisa v ''Zgodbi o uspehu'' D. Marguliesa, Hanna v ''Vedno se kdo izgubi'' R. Lundána, Annelle v ''Jeklenih magnolijah'' R. Harlinga, Amalia Balicke v Brechtovih ''Bobnih v noči'' in Grofica Capuletova v ''Romeu in Juliji'' W. Shakespeara, Tatjana v ''Ptičeslovju'' A. Stroganova, Fekla Ivanovna v ''Ženitvi'' N. V. Gogolja …

Občasno je nastopala tudi v drugih gledališčih, predvsem v otroških predstavah. V [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču]] je igrala naslovno vlogo v ''Sapramiški'' S. Makarovič in nastopila v vlogi Ane v uprizoritvi ''Ana in kralj'', ki je padel iz pravljice T. Roberta, za katero je bila nagrajena z [[Zlata paličica|zlato paličico]]. Sodelovala je tudi s Kulturnim domom [[Španski borci]] (''Snežna kraljica, Janko in Metka'').

Igrala je tudi v nekaj filmih (''Morana'' Andreja Košaka, ''Patriot'' Tuga Štiglica), televizijskih igrah (Sprava T. Partljiča) in nadaljevankah (''Kriminalne zgodbe'') ter nekajkrat sodelovala v radijskih igrah.

Članica igralskega ansambla [[MGL]] od 1. 4. 1995.

==Vloge v gledališču==
===2011-===
*2012 Fekla Ivanovna; Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Ženitev'', r. [[Diego de Brea]], [[MGL]]
*2011 Tatjana; Aleksander Stroganov ''Ptičeslovje'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[MGL]]
*2011 Bojana; [[Dušan Jovanović]] ''Razodetja'', r. [[Janez Pipan]], [[MGL]]
*2011 Ženska, Rokodelka, Dama, Starka; Ödön von Horváth ''Don Juan se vrne iz vojne'', r. [[Dušan Jovanović]], [[MGL]]

===2001-2010===
*2010 Grofica Capuletova; William Shakespeare ''Romeo in Julija'', r. [[Diego de Brea]], [[MGL]]
*2009 Mary Lou; Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill ''Sugar – Nekateri so za vroče'', r. Stanislav Moša, MGL
*2008 Natakarica, Jeanine, Louise, Ga. Kidd, Shona; Caryl Churchill ''Punce in pol'', r. [[Jaka Andrej Vojevec]], MGL
*2008 Zbor žensk, Receptorka, soseda Charlotte Haze; Vladimir Nabokov ''Lolita'', r. [[Andreja Kovač]], MGL
*2007 Diane; Jean-Marie Chevret ''V drugo gre rado'', r. [[Dušan Mlakar]], [[MGL]]
*2007 Anna; Petr Zelenka ''Zgodbe vsakdanje norosti'', r. [[Barbara Hieng Samobor]], MGL
*2005 Annelle; Robert Harling ''Jeklene magnolije'', r. [[Vinko Möderndorfer]], MGL

===1991-2000===
*2000 Sapramiška; [[Svetlana Makarovič]] ''[[Sapramiška]],'' r. [[Katja Pegan]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1999 Carmiana; William Shakespeare ''Antonij in Kleopatra'', r. [[Zvone Šedlbauer]], Mestno gledališče ljubljansko
*1998 Ana Zupančič; [[Boštjan Tadel]] ''[[Policija, d.d. A Tale of Love and Order,]]'' r. [[Boris Kobal]], Mestno gledališče ljubljansko
*1998 Rea; Friedrich Dürrenmatt ''Romulus veliki'', r. [[Bojan Jablanovec]], Mestno gledališče ljubljansko
*1997 Punči; Albert Ramsdel Gurney ''Punči'', r.[[ Mario Uršič]], Mestno gledališče ljubljansko
*1997 Zbor canterburyjskih žena; Thomas Stearns Eliot ''Umor v katedrali'', r. [[Jernej Lorenci]], MGL
*1996 Virginia; Bertolt Brecht ''Galilejevo življenje'', r. [[Vinko Möderndorfer]], MGL
*1996 Igralka; Isaac Bashevis Singer/Zijah A. Sokolović ''Norci iz Helma'', r. [[Zijah A. Sokolović]], [[MGL]]
*1996 Catherine; Arthur Miller ''Pogled z mostu'', r. [[Mario Uršič]], MGL
*1995 Ingrid, alt.; Jean-Jacques Bricaire ''Dohodnina'', r. [[Vinko Möderndorfer]], MGL
*1995 Odvetnica; [[Dominik Smole]] ''[[Zlata čeveljčka]]'', r. [[Matjaž Zupančič]], Prešernovo gledališče Kranj
*1995 Nanika; [[Evald Flisar]] ''[[Iztrohnjeno srce]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*1995 Vesna; [[Tone Partljič]] ''[[Štajerc v Ljubljani]]'', r. [[Boris Kobal]], MGL
*1994 Lucija, Luca, Lučka; Maria Clara Machado ''Strahec Pluff'', r. [[Miran Herzog]], [[KUD Španski borci]], Ljubljana
*1994 Bev Ryan; John Godber ''Na smučišču'', r. [[Jaša Jamnik]], [[MGL]]
*1994 Shirley; Johnnie Mortimer/Brian Cooke ''Kadar mačke ni doma'', r. [[Primož Bebler]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1994 Amelia; Federico Garcia Lorca ''Dom Bernarde Albe'', r. [[Bojan Jablanovec]], Prešernovo gledališče Kranj
*1994 Sodnica; [[Ivan Cankar]] ''[[Kralj na Betajnovi]]'', r. [[Mile Korun]], Prešernovo gledališče Kranj
*1993 Maca Vrečar; [[Igor Torkar]] ''[[Revizor 93]]'', r. [[Dušan Mlakar]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1992 Helena; Henrik Ibsen ''Nora'', r. Dušan Mlakar, [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1991 Gospa Amalia; Luigi Pirandello ''Kaj je resnica'', r. [[Igor Štromajer]],[[ AGRFT Ljubljana]]
*1991 Franceschina; [[Dušan Jovanović]] ''[[Življenje podeželskih plejbojev]]'', r. Samo Strelec, AGRFT Ljubljana
*1991 Svat, Trolica, Arabka, Kari, Faran, Norec, Kaplja rose; Henrik Ibsen ''Peer Gynt'', r. [[Slobodan Unkovski]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1991 Lili; [[Zdravko Zupančič]] ''[[Norčavi striček Frank]],'' r. [[Jaša Jamnik]], Prešernovo gledališče Kranj

===1981-1990===
*1990 Mojca Pokrajculja, r. [[Lojze Domanjko]], Prešernovo gledališče Kranj
*1990 [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], [[Slovensko mlainsko gledališče]], Ljubljana
*1989 Nelly; John Millington Synge ''Junak z zahoda'', r. [[Eduard Miler]], [[MGL]]

==Vloge na filmu in televiziji==
==Vloge na radiu==

==Dramska besedila==

==Celotna besedila==

==Nagrade==
*1993 Nagrada festivala Zlata paličica za vlogo Ane v ''Ana in kralj, ki je padel iz pravljice'', Prešernovo gledališče Kranj

==Viri in literatura==
[http://zdus.si/ ZDUS]

==Fotogalerija==

<gallery>
Slika:tanja-dimitrievska.jpg|''Življenje plejbojev'', 1991, <small><small>foto: sms</small></small>

</gallery>

==Zunanje povezave==

[http://www.mgl.si/ MGL]

Tanja Dimitrievska

2016-12-13T14:21:36Z

Sabina: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Dimitrievska, Tanja]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Dimitrievska, Tanja]]

<div style="float: right">[[Slika:Dimitrievska-Tanja_foto_jože_suhadolnik.jpg|500px|Foto: Jože Suhadolnik]]</div>
==Življenjepis==
Tanja Dimitrievska se je rodila 1. avgusta 1968. Na [[AGRFT]] se je vpisala 1987 in študirala dramsko igro in umetniško besedo najprej v letniku Kristijana Mucka in Matjaža Zupančiča, potem pa Kristijana Mucka in Dušana Mlakarja. Diplomirala je leta 1993. Študij je zaključila z vlogama Franceschine v ''Življenju plejbojev'' D. Jovanovića in Amalie v uprizoritvi ''Kaj je resnica?'' L. Pirandella. Že kot študentka je igrala v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]] (''Odisej in sin ali Svet in dom'' V. Tauferja), v ljubljanski [[SNG Drama Ljubljana|Drami]] (''Peer Gynt'' H. Ibsena), predvsem pa v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]] (''Mojca Pokrajculja, Norčavi striček'' Frank Z. Zupančiča). Prešernovo gledališče je bilo po končanem študiju pol leta tudi njena prva zaposlitev. V tem času je oblikovala pomembno vlogo Amelie v ''Domu Bernarde Alba'' F. G. Lorce.

Čeprav je nekaj vlog v [[MGL]] ustvarila že prej, je redna članica tega gledališča od leta 1995, ko je zablestela v vlogi Nanike v ''Iztrohnjenem srcu'' Evalda Flisarja. Do danes je v [[MGL]] izoblikovala že več kot 30 vlog: bila je Ingrid v komediji ''Dohodnina'' J. J. Bricaira, Carmiana v ''Antoniju in Kleopatri'' W. Shakespeara, Lisa v ''Zgodbi o uspehu'' D. Marguliesa, Hanna v ''Vedno se kdo izgubi'' R. Lundána, Annelle v ''Jeklenih magnolijah'' R. Harlinga, Amalia Balicke v Brechtovih ''Bobnih v noči'' in Grofica Capuletova v ''Romeu in Juliji'' W. Shakespeara, Tatjana v ''Ptičeslovju'' A. Stroganova, Fekla Ivanovna v ''Ženitvi'' N. V. Gogolja …

Občasno je nastopala tudi v drugih gledališčih, predvsem v otroških predstavah. V [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču]] je igrala naslovno vlogo v ''Sapramiški'' S. Makarovič in nastopila v vlogi Ane v uprizoritvi ''Ana in kralj'', ki je padel iz pravljice T. Roberta, za katero je bila nagrajena z [[Zlata paličica|zlato paličico]]. Sodelovala je tudi s Kulturnim domom [[Španski borci]] (''Snežna kraljica, Janko in Metka'').

Igrala je tudi v nekaj filmih (''Morana'' Andreja Košaka, ''Patriot'' Tuga Štiglica), televizijskih igrah (Sprava T. Partljiča) in nadaljevankah (''Kriminalne zgodbe'') ter nekajkrat sodelovala v radijskih igrah.

Članica igralskega ansambla [[MGL]] od 1. 4. 1995.

==Vloge v gledališču==
===2011-===
*2012 Fekla Ivanovna; Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Ženitev'', r. [[Diego de Brea]], [[MGL]]
*2011 Tatjana; Aleksander Stroganov ''Ptičeslovje'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[MGL]]
*2011 Bojana; [[Dušan Jovanović]] ''Razodetja'', r. [[Janez Pipan]], [[MGL]]
*2011 Ženska, Rokodelka, Dama, Starka; Ödön von Horváth ''Don Juan se vrne iz vojne'', r. [[Dušan Jovanović]], [[MGL]]

===2001-2010===
*2010 Grofica Capuletova; William Shakespeare ''Romeo in Julija'', r. [[Diego de Brea]], [[MGL]]
*2009 Mary Lou; Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill ''Sugar – Nekateri so za vroče'', r. Stanislav Moša, MGL
*2008 Natakarica, Jeanine, Louise, Ga. Kidd, Shona; Caryl Churchill ''Punce in pol'', r. [[Jaka Andrej Vojevec]], MGL
*2008 Zbor žensk, Receptorka, soseda Charlotte Haze; Vladimir Nabokov ''Lolita'', r. [[Andreja Kovač]], MGL
*2007 Diane; Jean-Marie Chevret ''V drugo gre rado'', r. [[Dušan Mlakar]], [[MGL]]
*2007 Anna; Petr Zelenka ''Zgodbe vsakdanje norosti'', r. [[Barbara Hieng Samobor]], MGL
*2005 Annelle; Robert Harling ''Jeklene magnolije'', r. [[Vinko Möderndorfer]], MGL

===1991-2000===
*2000 Sapramiška; [[Svetlana Makarovič]] ''[[Sapramiška]],'' r. [[Katja Pegan]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1999 Carmiana; William Shakespeare ''Antonij in Kleopatra'', r. [[Zvone Šedlbauer]], Mestno gledališče ljubljansko
*1998 Ana Zupančič; [[Boštjan Tadel]] ''[[Policija, d.d. A Tale of Love and Order,]]'' r. [[Boris Kobal]], Mestno gledališče ljubljansko
*1998 Rea; Friedrich Dürrenmatt ''Romulus veliki'', r. [[Bojan Jablanovec]], Mestno gledališče ljubljansko
*1997 Punči; Albert Ramsdel Gurney ''Punči'', r.[[ Mario Uršič]], Mestno gledališče ljubljansko
*1997 Zbor canterburyjskih žena; Thomas Stearns Eliot ''Umor v katedrali'', r. [[Jernej Lorenci]], MGL
*1996 Virginia; Bertolt Brecht ''Galilejevo življenje'', r. [[Vinko Möderndorfer]], MGL
*1996 Igralka; Isaac Bashevis Singer/Zijah A. Sokolović ''Norci iz Helma'', r. [[Zijah A. Sokolović]], [[MGL]]
*1996 Catherine; Arthur Miller ''Pogled z mostu'', r. [[Mario Uršič]], MGL
*1995 Ingrid, alt.; Jean-Jacques Bricaire ''Dohodnina'', r. [[Vinko Möderndorfer]], MGL
*1995 Odvetnica; [[Dominik Smole]] ''[[Zlata čeveljčka]]'', r. [[Matjaž Zupančič]], Prešernovo gledališče Kranj
*1995 Nanika; [[Evald Flisar]] ''[[Iztrohnjeno srce]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*1995 Vesna; [[Tone Partljič]] ''[[Štajerc v Ljubljani]]'', r. [[Boris Kobal]], MGL
*1994 Lucija, Luca, Lučka; Maria Clara Machado ''Strahec Pluff'', r. [[Miran Herzog]], [[KUD Španski borci]], Ljubljana
*1994 Bev Ryan; John Godber ''Na smučišču'', r. [[Jaša Jamnik]], [[MGL]]
*1994 Shirley; Johnnie Mortimer/Brian Cooke ''Kadar mačke ni doma'', r. [[Primož Bebler]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1994 Amelia; Federico Garcia Lorca ''Dom Bernarde Albe'', r. [[Bojan Jablanovec]], Prešernovo gledališče Kranj
*1994 Sodnica; [[Ivan Cankar]] ''[[Kralj na Betajnovi]]'', r. [[Mile Korun]], Prešernovo gledališče Kranj
*1993 Maca Vrečar; [[Igor Torkar]] ''[[Revizor 93]]'', r. [[Dušan Mlakar]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1992 Helena; Henrik Ibsen ''Nora'', r. Dušan Mlakar, [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1991 Gospa Amalia; Luigi Pirandello ''Kaj je resnica'', r. [[Igor Štromajer]],[[ AGRFT Ljubljana]]
*1991 Franceschina; [[Dušan Jovanović]] ''[[Življenje podeželskih plejbojev]]'', r. Samo Strelec, AGRFT Ljubljana
*1991 Svat, Trolica, Arabka, Kari, Faran, Norec, Kaplja rose; Henrik Ibsen ''Peer Gynt'', r. [[Slobodan Unkovski]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1991 Lili; [[Zdravko Zupančič]] ''[[Norčavi striček Frank]],'' r. [[Jaša Jamnik]], Prešernovo gledališče Kranj

===1981-1990===
*1990 Mojca Pokrajculja, r. [[Lojze Domanjko]], Prešernovo gledališče Kranj
*1990 [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], [[Slovensko mlainsko gledališče]], Ljubljana
*1989 Nelly; John Millington Synge ''Junak z zahoda'', r. [[Eduard Miler]], [[MGL]]

==Vloge na filmu in televiziji==
==Vloge na radiu==

==Dramska besedila==

==Celotna besedila==

==Nagrade==
*1993 Zlata paličica za vlogo Ane v ''Ana in kralj, ki je padel iz pravljice'', Prešernovo gledališče Kranj

==Viri in literatura==
[http://zdus.si/ ZDUS]

==Fotogalerija==

<gallery>
Slika:tanja-dimitrievska.jpg|''Življenje plejbojev'', 1991, <small><small>foto: sms</small></small>

</gallery>

==Zunanje povezave==

[http://www.mgl.si/ MGL]

Aleksandar Popovski

2016-12-13T13:18:48Z

Sabina: /* Zunanje povezave */

<div style="float: right">[[Slika:AleksandarPopovski.jpeg|vir: SLG Celje]]</div>

[[Kategorija:Ustvarjalci|Popovski, Aleksander]]
[[Kategorija:Režiserji|Popovski, Aleksander]]
==Življenjepis==
Makedonski režiser Aleksandar Popovski se je rodil leta 1969 v Skopju. Gledališko in filmsko režijo je diplomiral na univerzi Cirila in Metoda v Skopju pri profesorjih [[Slobodan Unkovski|Slobodanu Unkovskem]] in Stoletu Popovu. Kot režiser je debitiral leta 1992 v Mestnem gledališču v Skopju s predstavo Dejana Dukovskega "''Džin i sedam patuljaka."''
Prva leta njegovega gledališkega ustvarjanja so močno povezana z Dejanom Dukovskim, saj se je oslanjal na njegove tekste ali priredbe še v nekaj uprizoritvah v Makedoniji in tudi njegov debi v Sloveniji je zaznamovan s priredbo teksta ''Don Kihot'' in kasneje še ''Drakula'', ki je bila opravljena v sodelovanju z omenjenim avtorjem v Drami [[SNG Maribor]]. Kasneje je v Sloveniji režiral še v [[SLG Celje]], [[SNG Drama Ljubljana]] in [[SSG Trst]].

Kljub delu v rodnem Skopju, se nikoli ni omejeval z lokalno pripadnostjo in je režiral v neodvisnih skupinah in institucionalnih gledališčih, v rodni Makedoniji, Srbiji, na Hrvaškem, v Sloveniji, Italji, Grčiji, Turčiji, Avstriji ... Podpisuje okoli 60 režij.

Tudi njegova pot filmskega režiserja ni zanemarljiva. Doslej je posnel naslednje filme:'' Balkan ni mrtev'' (2002), ''Zbogom dvajseto stoletje'' (1998), ''Svetlo sivo'' (1993) in televizijske nadaljevanke ''Ua, snajderi'' (1995). Za vse tri filme je sam napisal scenarije.

==Režije==
*2014 Goran Stefanovski ''Figurae Veneris Historiae'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2013 Vladimir Majakovski ''Misterij buffo'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2010 Henrik Ibsen ''Peer Gynt'', DK Gavella, Zagreb
*2009 Milena Marković ''Barčica za punčke'', SNG Drama Ljubljana
*2008 Marius Ivaškevičius ''Mesto tako blizu'', [[SSGTrst]]
*2007 [[Slavko Grum]] ''[[Dogodek v mestu Gogi]]'', [[SLG Celje]]
*2005 Ana Lasić ''Za zdaj nikjer'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2004 Martin McDonagh ''Blazinec'', [[SLG Celje]]
*2002 Dejan Dukovski ''Drakula'', Drama [[SNG Maribor]]
*2001 Miguel de Cervantes Saavedra ''Don Kihot'' , Drama SNG Maribor

==Nagrade==
*2014 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Nagrada festivala Dnevi komedije]] za žlahtnega režiserja (Vladimir Majakovski ''Misterij buffo'', [[SNG Drama Ljubljana]]; Goran Vojnović ''Tak si'', [[SiTi Teater BTC]] in Kreker)

==Zunanje povezave==
*[http://www.delo.si/sobotna/vojna-bo-dovolj-je-bilo-taksnega-miru.html Vojna bo! Dovolj je bilo takšnega miru - www.delo.si, 29.11.2014]
*[http://www.mladina.si/165812/aleksandar-popovski/ »Makedonija se lahko zgodi povsod na Balkanu« - www.mladina.si, 17.04.2015]
*[http://www.delo.si/sobotna/da-lahko-recemo-hudicu-ne.html Aleksandar Popovski: Da lahko rečemo hudiču ne - www.delo.si, 03.12.2016]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/aleksandar-popovski-temna-stran-je-lahko-zelo-seksi/409560 Aleksandar Popovski: "Temna stran je lahko zelo seksi" - www.rtvslo.si, 12.12.2016]

Darja Reichman

2016-12-13T13:00:29Z

Sabina: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Reichman, Darja]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Reichman, Darja]]
<div style="float: right">[[Slika:Darja_Reichman.jpg|256px|Foto: Mare Mutić]]</div>
==Življenjepis==
Darja Reichman se je rodila 6. oktobra 1965 v Ljubljani. Leta 1990 je diplomirala na ljubljanski [[AGRFT]] v razredu prof. [[Dušan Mlakar|Dušana Mlakarja]]. Igrala je v različnih slovenskih gledališčih, v sezoni 1990/1991 pa se je zaposlila v [[SLG Celje]], kjer je ostala do leta 1995. Od tedaj je stalna članica [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]]. Ustvarjala je tudi v [[SNG Drama Ljubljana|SNG Drama]] v Ljubljani, v [[SLG Celje]], v [[MGL]]. Ustvarila je preko 50 igralskih vlog, med katerimi je bilo kar nekaj nagrajenih.

==Video==
{{#embed:youtube | NVW_d_flVwc}}
Darja Reichman kot Julie v predstavi Harolda Pinterja ''Praznovanje'', r. [[Matjaž Zupančič]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], 2013

==Vloge v gledališču==
===2011-===
{{#dynamic_content:rep | person | 195 | roles | 2011-2030}}
===2001-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 195 | roles | 2001-2010}}
===1991-2000===
{{#dynamic_content:rep | person | 195 | roles | 1994-2000}}
*1994 Morrigane Lafay; Meta Bizjan/Irena Mrhar ''Kralj ribič'', r. [[Marko Derganc]], [[Kud France Prešeren]], Ljubljana
{{#dynamic_content:rep | person | 195 | roles | 1991-1993}}
===1980-1990===
{{#dynamic_content:rep | person | 195 | roles | 1988-1990}}
*1988 Desdemona; William Shakespeare ''Othello'', r. Aleksander Jurc, AGRFT Ljubljana
*1987 Julija; August Strindberg ''Gospodična Julija'', r. [[Aleksander Jurc]], [[AGRFT]] Ljubljana
*1987 Selia; ''Sganarele ali Namišljeni rogonosec'', r. [[Jaša Jamnik]], AGRFT
*1987 Marotte; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Smešne precioze'', r. [[Katja Pegan]], [[AGRFT]], Ljubljana
{{#dynamic_content:rep | person | 195 | roles | 1980-1987}}

==Vloge na filmu in televiziji==
*2005 ''Igor'', r. Brane Bitenc
*2002 ''Kajmak in marmelada'', r. Branko Đurić
*1998 ''Brezno'', r. Igor Šmid
*1997 ''Gala'', r. Anton Tomašič, TV Slovenija
*1996 ''Junaki petega razreda'', r. Boris Jurjaševič
*1996 ''Pavji krik'', r. Petra Hauc, TV Slovenija
*1995 ''Rabljeva freska,'' r. Anton Tomašič
*1993 ''Halgato'', r. Andrej Mlakar, Viba film Ljubljana
*1992 ''Good Rocki'tonight'', r. Brane Bitenc, TV Slovenija
*1990 ''Silicijev horizont'', r. Igor Zupe
*1989 ''Kavarna Astoria'', r. Jože Pogačnik, Viba film Ljubljana
*1988 ''Veter, r. Aleš Verbič'', TV Ljubljana
*1988 ''Odpadnik'', r. Božo Šprajc
*1987 ''Zgodba'', r. Aleš Verbič, AGRFT Ljubjana

==Nagrade==
*2010 Nagrada za poseben umetniški dosežek za skupinsko igralsko kreacijo (''Muca Copatarica'' Ele Peroci in Dese Muck) na festivalu Zlata paličica v Ljubljani, skupaj z Vesno Pernarčič, Igorjem Štamulakom, Brankom Jordanom in Matjažem Višnarjem
*2007 Priznanje [[ZDUS|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] za igralske dosežke v letu 2006 [[Darja Reichman/Priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke v letu 2006 - obrazložitev žirije|(obrazložitev)]]
*2002 Nagrada za najboljšo vlogo na mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu
*1998 Stopova nagrada Igralka leta
*1998 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro, za vlogo '''Sofje Aleksandrovne''' (Čehov ''Striček Vanja'', PDG Nova Gorica)
*1994 Srebrni grb mesta Cleje
*1993 Severjeva nagrada za igralske dosežke leta 1992
*1988 Študentska Prešernova nagrada

===Skupinske nagrade===
*2006 nagrada za najboljšo predstavo festivala komornega gledališča Zlatni lav, Umag, Hrvaška za predstavo ''Drame princes'' Elfirede Jelinek
*2002 Grand Prix Umag 2002 in nagrada občinstva za predstava ''Vera ljubezen upanje''
*2002 Velika nagrada tedna slovenske drame (zdajšnja [[Šeligova nagrada]]) za predstavo ''Županova Micka''
*2001 Grand Prix Umag 2001 za predstavo ''Kako sem se naučila voziti''
*1998 nagrada občinstva na Festivalu slovenskega filma, Portorož za film ''Brezno''
*1998 nagrada za najboljši TV film na Festivalu slovenskega filma, Portorož za film ''Gala''

==Literatura==
*Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
*Spletna stran Prešernovega gledališča Kranj

==Zunanje povezave==
*[http://www.pgk.si/ Prešernovo gledališče Kranj]
*[http://www.delo.si/sobotna/samo-koreografija-je-za-igralca-premalo.html Samo koreografija je za igralca premalo - www.delo.si, 10.12.2016]

Ivo Barišič

2016-12-13T12:43:08Z

Sabina: /* Vloge na radijskih igrah */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Barišič, Ivo]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Barišič, Ivo]]

<div style="float: right">[[Slika:Ivo_Barisic.jpg|400px|foto Arhiv SNG NG]]</div>
==Življenjepis==
Dramski igralec Ivo Barišič se je rodil 13. marca 1949 v Ljubljani. Nenavadna pot ga je pripeljala v gledališče in pred filmske kamere. Leta 1969 se je zaposlil v [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]].

V času svojega dela v Gorici je bil stalen gost v predstavah [[SSG Trst]], [[Primorski poletni festival|Primorskega poletnega festivala Koper]] in [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]]. Repertoar njegovih igralskih kreacij zajema številne dramske like v različnih žanrih od klasične svetovne literature do sodobne domače, z različnimi režiserji in njihovimi poetikami.

Leta 1995 je prejel [[ Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] za za mladega igralca za vlogo '''Mortimerja''' v uprizoritvi ''Arzenik in stare čipke'', Bronasto vrtnico za vlogo '''Sganarela''' v uprizoritvi ''Don Juan'' na Goriškem srečanju malih odrov (1982), nagrado Sklada Staneta Severja za vlogi '''Harlekina''' v uprizoritvi ''Zmagoslavje ljubezni'' in '''Mitcha''' v uprizoritvi ''Tramvaj Poželenje'' (1992), priznanje ZDUS za '''Clouta''' v uprizoritvi ''Ljubezen dobrega moža'', za '''Gospo Smith''' v uprizoritvi ''Plešasta pevka'' in '''Petra Morronskega''' v uprizoritvi ''Zaton sonca in slave''(1996), diplomo Mestne občine Nova Gorica za tri desetletja dela v PDG ( 1999); bil je Žlahtni komedijant skupini rokodelcev ([[Janez Starina|Janezu Starini]], [[Danijel Malalan|Danijelu Malalanu]], [[Iztok Mlakar|Iztoku Mlakarju]], [[Milan Vodopivec|Milanu Vodopivcu]] in [[Jože Hrovat|Jožetu Hrovatu]]) v uprizoritvi ''Sen kresne noči'', na [[ Dnevi komedije|Dnevih komedije]] v Celju (2003).

Srečamo ga tudi na filmskem platnu (''Patriot'', ''To so gadi'', ''Razseljena oseba…'')

==Video==
{{#embed:youtube | cC1v6MvVMh8}}
Eugene Ionesco ''Morilec'', r. Marko Čeh, SNG Nova Gorica

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 1326 | roles}}

==Vloge na filmu in televiziji==
*2014 ''Psi brezčasja'', Temporama
*2013 ''Zoran, moj nečak idiot'', Staragara, Transmedia
*2012 ''Srečen za umret'', Pakt Media, Ars Septima, Film United, 100, Art Rebel 9, MB GRIP
*2012 ''Vandima'', Cebram
*2009 ''E-pigs'', Perfo
*2008 ''Vampir z Gorjancev'', Studio Arkadena
*1998 ''Patriot'', r. [[Tugo Štiglic]], Timaro Productions
*1986 Valpet Jurij; ''Heretik'', r. [[Andrej Stojan]], Viba film in RTV Ljubljana
*1985 Kalan; ''Doktor'', r. Rajko Ranfl, Viba film Ljubljana
*1984 ''Ljubezen'', r. [[Rajko Ranfl]], Viba film Ljubljana
*1982 ''Razseljena oseba'', r. [[Marjan Ciglič]], Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
*1977 ''To so gadi'', r. [[Jože Bevc]], Viba film Ljubljana
*1976 ''Bele trave'', r. [[Boštjan Hladnik]], Viba film Ljubljana, Vesna film Ljubljana
*1976 ''Idealist'', Viba film Ljubljana
*1971 ''Poslednja postaja'', Avtorski studio Ekran, Ljubljana in Centar filmskih radnih zajednica Srbije, Beograd
==Vloge v radijskih igrah==
===Radio Slovenija===
*2005 Hans Lomeier, Roland Schimmelpfennig, ''Arabska noč''
*1994 Bonogiunta da Luca, Dante Alighieri, ''Božanska komedija''
*1989 Direktor, Slobodan Turlakov, ''Norec''
*1985 Advokat, Pavle Jakopič, ''Obtoženi ste, Amor''
===Radio Trst===
====Radijske igre====
*2011 Jeremija; Škof, Ivan Tavčar, ''Visoška kronika''
*2010 Oče, Marko Elsner Grošelj, ''Stolp modrega konja''
*2009 Jacopo Del Casentino, Cvetka Bevc, ''Francesco''
*2008 Erazem Rotterdamski, Ivanka Hergold, ''Paracels''
*1996 Mario, Marko Sosič, Mario, Klementina, Karmen in Sofija
====Bralne radijske uprizoritve pripovednih del====
*2010 Lev Nikolajevič Tolstoj, ''Kreutzerjeva sonata''
*2007 Ivan Cankar, ''Hlapec Jernej in njegova pravica''
*1997 Louis Adamič, ''Vnuki''
*1996 Thomas Mann, ''Smrt v Benetkah''
*1994 Igor Škamperle, ''Pogovori s Kosinskim''
*1993 Johann Wolfgang von Goethe, ''Trpljenje mladega Wertherja''
*1992 Ivo Andrić, ''Most na Drini''
*1991 Ivan Tavčar, ''Cvetje v jeseni''

==Nagrade==
*2015 Vesna za najboljšo moško glavno vlogo na 18. festivalu slovenskega filma (''Ljubezen na strehi sveta'', r. Jan Cvitkovič, Staragara)
*2013 [[Marija Vera|Odličje Marija Vera]], igralsko priznanje [[ZDUS]] za življenjsko delo
*2012 [[Tantadruj]] za igralski dosežek za vlogo '''Barryja''' v ''sKurt'' Dimitrija Vojnova v režiji [[Luka Martin Škof|Luke Martina Škofa]], vlogi '''finančnika''' in '''Boga''' v ''Sljehrniku'' [[Iztok Mlakar|Iztoka Mlakarja]] v režiji [[Vito Taufer|Vita Tauferja]] in '''Simona Gregorčiča''' v ''Kdor sam do večera potuje skozi skozi svet'' [[Neda R. Bric|Nede R. Bric.]]
*2003 Nagrada Žlahtni komedijant na festivalu [[Dnevi komedije]] skupini rokodelcev ([[Janez Starina|Janezu Starini]], [[Ivo Barišič|Ivu Barišiču]], [[Danijel Malalan|Danijelu Malalanu]], [[Iztok Mlakar|Iztoku Mlakarju]], Milanu Vodopivcu in [[Jože Hrovat|Jožetu Hrovatu]]) v uprizoritvi ''Sen kresne noči''
*1999 Diploma Mestne občine Nova Gorica za tri desetletja dela v PDG
*1996 Priznanje [[ZDUS]] za vloge Clouta v uprizoritvi ''Ljubezen dobrega moža'', Gospo Smith v uprizoritvi ''Plešasta pevka'' in Petra Morronskega v uprizoritvi ''Zaton sonca'' in slave
*1992 [[Nagrada Sklada Staneta Severja]] za vlogi Harlekina v uprizoritvi ''Zmagoslavje ljubezni'' in Mitcha v uprizoritvi ''Tramvaj Poželenje''
*1982 Bronasta vrtnica na 11. Goriškem srečanju malih odrov za vlogo Sganarela v uprizoritvi ''Don Juan''
*1975 Borštnikova diploma in nagrada RTV Ljubljana na 10. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] za mladega igralca za vlogo Mortimerja v uprizoritvi ''Arzenik in stare čipke''

==Viri in literatura==
*Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
*Spletna stran SNG Nova Gorica
* Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)
* Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Zunanje povezave==
*[http://www.sng-ng.si/ SNG Nova Gorica]
*[http://www.dnevnik.si/kultura/vse-od-papeza-do-nagca Vse od papeža do nagca - www.dnevnik.si, 28.03.2013]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/ivo-barisic-na-odru-sem-spremenil-spol-tam-sem-stal-gol/305935 Ivo Barišič: Na odru sem spremenil spol, tam sem stal gol - www.rtvslo.si, 04.04.2013]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/a-je-to-res-ze-minilo »A je to res že minilo?« - www.sigledal.org, 07.05.2013]
*[http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/teater-je-norost-a-brez-tega-se-ne-da-ziveti.html Teater je norost! A brez tega se ne da živeti - www.delo.si, 21.06.2014]

Ivo Barišič

2016-12-13T12:27:59Z

Sabina: /* Vloge na filmu in televiziji */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Barišič, Ivo]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Barišič, Ivo]]

<div style="float: right">[[Slika:Ivo_Barisic.jpg|400px|foto Arhiv SNG NG]]</div>
==Življenjepis==
Dramski igralec Ivo Barišič se je rodil 13. marca 1949 v Ljubljani. Nenavadna pot ga je pripeljala v gledališče in pred filmske kamere. Leta 1969 se je zaposlil v [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]].

V času svojega dela v Gorici je bil stalen gost v predstavah [[SSG Trst]], [[Primorski poletni festival|Primorskega poletnega festivala Koper]] in [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]]. Repertoar njegovih igralskih kreacij zajema številne dramske like v različnih žanrih od klasične svetovne literature do sodobne domače, z različnimi režiserji in njihovimi poetikami.

Leta 1995 je prejel [[ Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] za za mladega igralca za vlogo '''Mortimerja''' v uprizoritvi ''Arzenik in stare čipke'', Bronasto vrtnico za vlogo '''Sganarela''' v uprizoritvi ''Don Juan'' na Goriškem srečanju malih odrov (1982), nagrado Sklada Staneta Severja za vlogi '''Harlekina''' v uprizoritvi ''Zmagoslavje ljubezni'' in '''Mitcha''' v uprizoritvi ''Tramvaj Poželenje'' (1992), priznanje ZDUS za '''Clouta''' v uprizoritvi ''Ljubezen dobrega moža'', za '''Gospo Smith''' v uprizoritvi ''Plešasta pevka'' in '''Petra Morronskega''' v uprizoritvi ''Zaton sonca in slave''(1996), diplomo Mestne občine Nova Gorica za tri desetletja dela v PDG ( 1999); bil je Žlahtni komedijant skupini rokodelcev ([[Janez Starina|Janezu Starini]], [[Danijel Malalan|Danijelu Malalanu]], [[Iztok Mlakar|Iztoku Mlakarju]], [[Milan Vodopivec|Milanu Vodopivcu]] in [[Jože Hrovat|Jožetu Hrovatu]]) v uprizoritvi ''Sen kresne noči'', na [[ Dnevi komedije|Dnevih komedije]] v Celju (2003).

Srečamo ga tudi na filmskem platnu (''Patriot'', ''To so gadi'', ''Razseljena oseba…'')

==Video==
{{#embed:youtube | cC1v6MvVMh8}}
Eugene Ionesco ''Morilec'', r. Marko Čeh, SNG Nova Gorica

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 1326 | roles}}

==Vloge na filmu in televiziji==
*2014 ''Psi brezčasja'', Temporama
*2013 ''Zoran, moj nečak idiot'', Staragara, Transmedia
*2012 ''Srečen za umret'', Pakt Media, Ars Septima, Film United, 100, Art Rebel 9, MB GRIP
*2012 ''Vandima'', Cebram
*2009 ''E-pigs'', Perfo
*2008 ''Vampir z Gorjancev'', Studio Arkadena
*1998 ''Patriot'', r. [[Tugo Štiglic]], Timaro Productions
*1986 Valpet Jurij; ''Heretik'', r. [[Andrej Stojan]], Viba film in RTV Ljubljana
*1985 Kalan; ''Doktor'', r. Rajko Ranfl, Viba film Ljubljana
*1984 ''Ljubezen'', r. [[Rajko Ranfl]], Viba film Ljubljana
*1982 ''Razseljena oseba'', r. [[Marjan Ciglič]], Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
*1977 ''To so gadi'', r. [[Jože Bevc]], Viba film Ljubljana
*1976 ''Bele trave'', r. [[Boštjan Hladnik]], Viba film Ljubljana, Vesna film Ljubljana
*1976 ''Idealist'', Viba film Ljubljana
*1971 ''Poslednja postaja'', Avtorski studio Ekran, Ljubljana in Centar filmskih radnih zajednica Srbije, Beograd
==Vloge na radijskih igrah==

==Nagrade==
*2015 Vesna za najboljšo moško glavno vlogo na 18. festivalu slovenskega filma (''Ljubezen na strehi sveta'', r. Jan Cvitkovič, Staragara)
*2013 [[Marija Vera|Odličje Marija Vera]], igralsko priznanje [[ZDUS]] za življenjsko delo
*2012 [[Tantadruj]] za igralski dosežek za vlogo '''Barryja''' v ''sKurt'' Dimitrija Vojnova v režiji [[Luka Martin Škof|Luke Martina Škofa]], vlogi '''finančnika''' in '''Boga''' v ''Sljehrniku'' [[Iztok Mlakar|Iztoka Mlakarja]] v režiji [[Vito Taufer|Vita Tauferja]] in '''Simona Gregorčiča''' v ''Kdor sam do večera potuje skozi skozi svet'' [[Neda R. Bric|Nede R. Bric.]]
*2003 Nagrada Žlahtni komedijant na festivalu [[Dnevi komedije]] skupini rokodelcev ([[Janez Starina|Janezu Starini]], [[Ivo Barišič|Ivu Barišiču]], [[Danijel Malalan|Danijelu Malalanu]], [[Iztok Mlakar|Iztoku Mlakarju]], Milanu Vodopivcu in [[Jože Hrovat|Jožetu Hrovatu]]) v uprizoritvi ''Sen kresne noči''
*1999 Diploma Mestne občine Nova Gorica za tri desetletja dela v PDG
*1996 Priznanje [[ZDUS]] za vloge Clouta v uprizoritvi ''Ljubezen dobrega moža'', Gospo Smith v uprizoritvi ''Plešasta pevka'' in Petra Morronskega v uprizoritvi ''Zaton sonca'' in slave
*1992 [[Nagrada Sklada Staneta Severja]] za vlogi Harlekina v uprizoritvi ''Zmagoslavje ljubezni'' in Mitcha v uprizoritvi ''Tramvaj Poželenje''
*1982 Bronasta vrtnica na 11. Goriškem srečanju malih odrov za vlogo Sganarela v uprizoritvi ''Don Juan''
*1975 Borštnikova diploma in nagrada RTV Ljubljana na 10. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] za mladega igralca za vlogo Mortimerja v uprizoritvi ''Arzenik in stare čipke''

==Viri in literatura==
*Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
*Spletna stran SNG Nova Gorica
* Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)
* Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Zunanje povezave==
*[http://www.sng-ng.si/ SNG Nova Gorica]
*[http://www.dnevnik.si/kultura/vse-od-papeza-do-nagca Vse od papeža do nagca - www.dnevnik.si, 28.03.2013]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/ivo-barisic-na-odru-sem-spremenil-spol-tam-sem-stal-gol/305935 Ivo Barišič: Na odru sem spremenil spol, tam sem stal gol - www.rtvslo.si, 04.04.2013]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/a-je-to-res-ze-minilo »A je to res že minilo?« - www.sigledal.org, 07.05.2013]
*[http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/teater-je-norost-a-brez-tega-se-ne-da-ziveti.html Teater je norost! A brez tega se ne da živeti - www.delo.si, 21.06.2014]

Ivo Barišič

2016-12-13T11:54:22Z

Sabina: /* Vloge na filmu in televiziji */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Barišič, Ivo]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Barišič, Ivo]]

<div style="float: right">[[Slika:Ivo_Barisic.jpg|400px|foto Arhiv SNG NG]]</div>
==Življenjepis==
Dramski igralec Ivo Barišič se je rodil 13. marca 1949 v Ljubljani. Nenavadna pot ga je pripeljala v gledališče in pred filmske kamere. Leta 1969 se je zaposlil v [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]].

V času svojega dela v Gorici je bil stalen gost v predstavah [[SSG Trst]], [[Primorski poletni festival|Primorskega poletnega festivala Koper]] in [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]]. Repertoar njegovih igralskih kreacij zajema številne dramske like v različnih žanrih od klasične svetovne literature do sodobne domače, z različnimi režiserji in njihovimi poetikami.

Leta 1995 je prejel [[ Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] za za mladega igralca za vlogo '''Mortimerja''' v uprizoritvi ''Arzenik in stare čipke'', Bronasto vrtnico za vlogo '''Sganarela''' v uprizoritvi ''Don Juan'' na Goriškem srečanju malih odrov (1982), nagrado Sklada Staneta Severja za vlogi '''Harlekina''' v uprizoritvi ''Zmagoslavje ljubezni'' in '''Mitcha''' v uprizoritvi ''Tramvaj Poželenje'' (1992), priznanje ZDUS za '''Clouta''' v uprizoritvi ''Ljubezen dobrega moža'', za '''Gospo Smith''' v uprizoritvi ''Plešasta pevka'' in '''Petra Morronskega''' v uprizoritvi ''Zaton sonca in slave''(1996), diplomo Mestne občine Nova Gorica za tri desetletja dela v PDG ( 1999); bil je Žlahtni komedijant skupini rokodelcev ([[Janez Starina|Janezu Starini]], [[Danijel Malalan|Danijelu Malalanu]], [[Iztok Mlakar|Iztoku Mlakarju]], [[Milan Vodopivec|Milanu Vodopivcu]] in [[Jože Hrovat|Jožetu Hrovatu]]) v uprizoritvi ''Sen kresne noči'', na [[ Dnevi komedije|Dnevih komedije]] v Celju (2003).

Srečamo ga tudi na filmskem platnu (''Patriot'', ''To so gadi'', ''Razseljena oseba…'')

==Video==
{{#embed:youtube | cC1v6MvVMh8}}
Eugene Ionesco ''Morilec'', r. Marko Čeh, SNG Nova Gorica

==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 1326 | roles}}

==Vloge na filmu in televiziji==
*2014 ''Psi brezčasja'', Temporama
*2013 ''Zoran, moj nečak idiot'', Staragara, Transmedia
*2012 ''Srečen za umret'', Pakt Media, Ars Septima, Film United, 100, Art Rebel 9, MB GRIP
*2012 ''Vandima'', Cebram
*2009 ''E-pigs'', Perfo
*2008 ''Vampir z Gorjancev'', Studio Arkadena
*1998 ''Patriot'', r. [[Tugo Štiglic]], Timaro Productions
*1986 Valpet Jurij; ''Heretik'', r. [[Andrej Stojan]], Viba film in RTV Ljubljana
*1985 Kalan; ''Doktor'', r. Rajko Ranfl, Viba film Ljubljana
*1984 ''Ljubezen'', r. [[Rajko Ranfl]], Viba film Ljubljana
*1982 ''Razseljena oseba'', r. [[Marjan Ciglič]], Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
*1977 ''To so gadi'', r. [[Jože Bevc]], Viba film Ljubljana
*1976 ''Bele trave'', r. [[Boštjan Hladnik]], Viba film Ljubljana, Vesna film Ljubljana
*1976 ''Idealist'', Viba film Ljubljana
*1971 ''Poslednja postaja'', Avtorski studio Ekran, Ljubljana in Centar filmskih radnih zajednica Srbije, Beograd

==Nagrade==
*2015 Vesna za najboljšo moško glavno vlogo na 18. festivalu slovenskega filma (''Ljubezen na strehi sveta'', r. Jan Cvitkovič, Staragara)
*2013 [[Marija Vera|Odličje Marija Vera]], igralsko priznanje [[ZDUS]] za življenjsko delo
*2012 [[Tantadruj]] za igralski dosežek za vlogo '''Barryja''' v ''sKurt'' Dimitrija Vojnova v režiji [[Luka Martin Škof|Luke Martina Škofa]], vlogi '''finančnika''' in '''Boga''' v ''Sljehrniku'' [[Iztok Mlakar|Iztoka Mlakarja]] v režiji [[Vito Taufer|Vita Tauferja]] in '''Simona Gregorčiča''' v ''Kdor sam do večera potuje skozi skozi svet'' [[Neda R. Bric|Nede R. Bric.]]
*2003 Nagrada Žlahtni komedijant na festivalu [[Dnevi komedije]] skupini rokodelcev ([[Janez Starina|Janezu Starini]], [[Ivo Barišič|Ivu Barišiču]], [[Danijel Malalan|Danijelu Malalanu]], [[Iztok Mlakar|Iztoku Mlakarju]], Milanu Vodopivcu in [[Jože Hrovat|Jožetu Hrovatu]]) v uprizoritvi ''Sen kresne noči''
*1999 Diploma Mestne občine Nova Gorica za tri desetletja dela v PDG
*1996 Priznanje [[ZDUS]] za vloge Clouta v uprizoritvi ''Ljubezen dobrega moža'', Gospo Smith v uprizoritvi ''Plešasta pevka'' in Petra Morronskega v uprizoritvi ''Zaton sonca'' in slave
*1992 [[Nagrada Sklada Staneta Severja]] za vlogi Harlekina v uprizoritvi ''Zmagoslavje ljubezni'' in Mitcha v uprizoritvi ''Tramvaj Poželenje''
*1982 Bronasta vrtnica na 11. Goriškem srečanju malih odrov za vlogo Sganarela v uprizoritvi ''Don Juan''
*1975 Borštnikova diploma in nagrada RTV Ljubljana na 10. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] za mladega igralca za vlogo Mortimerja v uprizoritvi ''Arzenik in stare čipke''

==Viri in literatura==
*Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
*Spletna stran SNG Nova Gorica
* Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)
* Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal.REP (http://www.sigledal.org/rep)

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Zunanje povezave==
*[http://www.sng-ng.si/ SNG Nova Gorica]
*[http://www.dnevnik.si/kultura/vse-od-papeza-do-nagca Vse od papeža do nagca - www.dnevnik.si, 28.03.2013]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/ivo-barisic-na-odru-sem-spremenil-spol-tam-sem-stal-gol/305935 Ivo Barišič: Na odru sem spremenil spol, tam sem stal gol - www.rtvslo.si, 04.04.2013]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/a-je-to-res-ze-minilo »A je to res že minilo?« - www.sigledal.org, 07.05.2013]
*[http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/teater-je-norost-a-brez-tega-se-ne-da-ziveti.html Teater je norost! A brez tega se ne da živeti - www.delo.si, 21.06.2014]

Miran Herzog

2016-12-13T10:50:50Z

Sabina: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Herzog, Miran]]
[[Kategorija:Režiserji|Herzog, Miran]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Herzog, Miran]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Herzog, Miran]]

==Življenjepis==
Gledališki in lutkovni režier Miran Hezog se je rodil 16. novembra 1928 v Ljubljani. Na gledališki akademiji v Beogradu je diplomiral leta 1952, nato pa začel svoje potovanje po jugoslovanskih gledališčih. Med leti 1952 in 1955 je delal kot režiser v Banja luki, med leti 1955 in 1963 pa je služboval v [[Drama SNG Maribor|Drami SNG Maribor]]. V mandatu od 1959 do 1963 je bil celo njen umetniški vodja. Med leti 1963 in 1965 ga srečamo v [[SLG Celje]]. Od leta 1965 pa je bil zaposlen na [[AGRFT]] v Ljubljani, od 1974 naprej kot redni profesor za režijo in dramsko igro.
Režiral je v vseh slovenskih gledališčih in tudi v mnogih jugoslovanskih. Posebej se je posvečal komediji in satiri, v lutkovni režiji pa je iz nasprotja med grotesko lutke in igralcem ustvarjal novo estetiko. Za svoje delo je prejel leta 1969 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]], leta 1996 pa srebrni častni znak svobode RS. Umrl je v Ljubljani 14. novembra 2001.

==Režije==
*1999 Wilhelm Busch/[[Ervin Fritz]] ''[[Jošt in Jaka]]'', SLG Celje
*1998 Bogomir Magajna, Miran Herzog ''Brkonja čeljustnik'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1995 Jakob in Wilhelm Grimm/[[Iztok Valič]] [[Stari prijatelji]], Moje gledališče, [[Kulturni dom Španski borci]] Ljubljana
*1994 Maria Clara Machado ''Strahec Pluff'', KUD Španski borci, Ljubljana
*1994 Albert Wendt ''Tičev Jaka'', [[SLG Celje]]
*1992 H.Ch.Andersen, František Pavliček, Matjaž Loboda ''Cesarjev slavček'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1991 Janez Trdina, Miran Herzog ''Kresna noč'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1989 Jean Anouilh ''Ornifle ali Sapica'', SLG Celje
*1989 Branislav Nušić ''Gospa ministrica'', [[MGL]]
*1988 John Pielmeier ''Agnes Dei'', PDG Nova Gorica
*1987 Hans Christian Andersen/[[Bogomir Veras]] ''[[Daleč od dvorca]]'', [[SLG Celje]]
*1987 Peter Turrini ''Ta nori dan'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1986 Eberhard Streul ''Veliki dan Jožeta Dobrnika'', Opera in balet SNG Maribor
*1986 [[Stane Potisk]] ''[[Razbojnik Rogovilež]]'', SLG Celje
*1985 [[Ivan Cankar]] ''[[Za narodov blagor]]'', Drama [[SNG Maribor]]
*1985 Harold Brighouse ''Hobson v škripcih'', MGL
*1984 Fran Levstik, Miran Herzog ''Martin Krpan'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1984 Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', [[SLG Celje]]
*1984 Augusto Boal ''S pestjo proti nožu'', MGL
*1984 Miran Herzog ''[[Martin Krpan]]'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1984 [[Boris A. Novak]]''[[ Mala in velika luna]]'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1983 Oscar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', [[AGRFT Ljubljana]]
*1982 Carlo Goldoni ''Grobijani'', [[MGL]]
*1981 Josip Jurčič, Svetlana Makarovič, Miran Herzog ''Kozlovska sodba v Višnji Gori'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1980 [[Slavko Grum]] ''[[Dogodek v mestu Gogi]]'', [[SNG Novaq Gorica|PDG Nova Gorica]]

==Scenografije==
*1995 Jakob in Wilhelm Grimm/Iztok Valič ''Stari prijatelji'', r. Miran Herzog, Moje gledališče, [[GOML|Kulturni dom Španski borci Ljubljana]]
*1994 Albert Wendt ''Tičev Jaka'', r. Miran Herzog, [[SLG Celje]]
*1994 Maria Clara Machado ''Strahec Pluff'', r. Miran Herzog, KUD Španski borci, Ljubljana

==Nagrade==
*1985 Velika nagrada PIF, Zagreb za predstavo ''Martin Krpan''
*1983 Nagrada za adaptacijo teksta in za režijo ''Kozlovska sodba'', Jug.bienale Bugojno
*1969 Nagrada Prešernovega sklada

==Bibliografija==
==Zunanje povezave==

Miran Herzog

2016-12-13T10:40:16Z

Sabina: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Herzog, Miran]]
[[Kategorija:Režiserji|Herzog, Miran]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Herzog, Miran]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Herzog, Miran]]

==Življenjepis==
Gledališki in lutkovni režier Miran Hezog se je rodil 16. novembra 1928 v Ljubljani. Na gledališki akademiji v Beogradu je diplomiral leta 1952, nato pa začel svoje potovanje po jugoslovanskih gledališčih. Med leti 1952 in 1955 je delal kot režiser v Banja luki, med leti 1955 in 1963 pa je služboval v [[Drama SNG Maribor|Drami SNG Maribor]]. V mandatu od 1959 do 1963 je bil celo njen umetniški vodja. Med leti 1963 in 1965 ga srečamo v [[SLG Celje]]. Od leta 1965 pa je bil zaposlen na [[AGRFT]] v Ljubljani, od 1974 naprej kot redni profesor za režijo in dramsko igro.
Režiral je v vseh slovenskih gledališčih in tudi v mnogih jugoslovanskih. Posebej se je posvečal komediji in satiri, v lutkovni režiji pa je iz nasprotja med grotesko lutke in igralcem ustvarjal novo estetiko. Za svoje delo je prejel leta 1969 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]], leta 1996 pa srebrni častni znak svobode RS. Umrl je v Ljubljani 14. novembra 2001.

==Režije==
*1999 Wilhelm Busch/[[Ervin Fritz]] ''[[Jošt in Jaka]]'', SLG Celje
*1998 Bogomir Magajna, Miran Herzog ''Brkonja čeljustnik'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1995 Jakob in Wilhelm Grimm/[[Iztok Valič]] [[Stari prijatelji]], Moje gledališče, [[Kulturni dom Španski borci]] Ljubljana
*1994 Maria Clara Machado ''Strahec Pluff'', KUD Španski borci, Ljubljana
*1994 Albert Wendt ''Tičev Jaka'', [[SLG Celje]]
*1992 H.Ch.Andersen, František Pavliček, Matjaž Loboda ''Cesarjev slavček'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1991 Janez Trdina, Miran Herzog ''Kresna noč'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1989 Jean Anouilh ''Ornifle ali Sapica'', SLG Celje
*1989 Branislav Nušić ''Gospa ministrica'', [[MGL]]
*1988 John Pielmeier ''Agnes Dei'', PDG Nova Gorica
*1987 Hans Christian Andersen/[[Bogomir Veras]] ''[[Daleč od dvorca]]'', [[SLG Celje]]
*1987 Peter Turrini ''Ta nori dan'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1986 Eberhard Streul ''Veliki dan Jožeta Dobrnika'', Opera in balet SNG Maribor
*1986 [[Stane Potisk]] ''[[Razbojnik Rogovilež]]'', SLG Celje
*1985 [[Ivan Cankar]] ''[[Za narodov blagor]]'', Drama [[SNG Maribor]]
*1985 Harold Brighouse ''Hobson v škripcih'', MGL
*1984 Fran Levstik, Miran Herzog ''Martin Krpan'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1984 Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', [[SLG Celje]]
*1984 Augusto Boal ''S pestjo proti nožu'', MGL
*1984 Miran Herzog ''[[Martin Krpan]]'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1984 [[Boris A. Novak]]''[[ Mala in velika luna]]'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1983 Oscar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', [[AGRFT Ljubljana]]
*1982 Carlo Goldoni ''Grobijani'', [[MGL]]
*1981 Josip Jurčič, Svetlana Makarovič, Miran Herzog ''Kozlovska sodba v Višnji Gori'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1980 [[Slavko Grum]] ''[[Dogodek v mestu Gogi]]'', [[SNG Novaq Gorica|PDG Nova Gorica]]

==Scenografije==
*1995 Jakob in Wilhelm Grimm/Iztok Valič ''Stari prijatelji'', r. Miran Herzog, Moje gledališče, [[GOML|Kulturni dom Španski borci Ljubljana]]
*1994 Albert Wendt ''Tičev Jaka'', r. Miran Herzog, [[SLG Celje]]
*1994 Maria Clara Machado ''Strahec Pluff'', r. Miran Herzog, KUD Španski borci, Ljubljana

==Nagrade==
*1985 Velika nagrada PIF, Zagreb za Krpana
*1983 Nagrada za adaptacijo teksta in za režijo ''Kozlovska sodba'', Jug.bienale Bugojno
*1969 Nagrada Prešernovega sklada

==Bibliografija==
==Zunanje povezave==

Miran Herzog

2016-12-13T10:36:34Z

Sabina: /* Nagrade */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Herzog, Miran]]
[[Kategorija:Režiserji|Herzog, Miran]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Herzog, Miran]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Herzog, Miran]]

==Življenjepis==
Gledališki in lutkovni režier Miran Hezog se je rodil 16. novembra 1928 v Ljubljani. Na gledališki akademiji v Beogradu je diplomiral leta 1952, nato pa začel svoje potovanje po jugoslovanskih gledališčih. Med leti 1952 in 1955 je delal kot režiser v Banja luki, med leti 1955 in 1963 pa je služboval v [[Drama SNG Maribor|Drami SNG Maribor]]. V mandatu od 1959 do 1963 je bil celo njen umetniški vodja. Med leti 1963 in 1965 ga srečamo v [[SLG Celje]]. Od leta 1965 pa je bil zaposlen na [[AGRFT]] v Ljubljani, od 1974 naprej kot redni profesor za režijo in dramsko igro.
Režiral je v vseh slovenskih gledališčih in tudi v mnogih jugoslovanskih. Posebej se je posvečal komediji in satiri, v lutkovni režiji pa je iz nasprotja med grotesko lutke in igralcem ustvarjal novo estetiko. Za svoje delo je prejel leta 1969 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]], leta 1996 pa srebrni častni znak svobode RS. Umrl je v Ljubljani 14. novembra 2001.

==Režije==
*1999 Wilhelm Busch/[[Ervin Fritz]] ''[[Jošt in Jaka]]'', SLG Celje
*1998 Bogomir Magajna, Miran Herzog ''Brkonja čeljustnik'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1995 Jakob in Wilhelm Grimm/[[Iztok Valič]] [[Stari prijatelji]], Moje gledališče, [[Kulturni dom Španski borci]] Ljubljana
*1994 Maria Clara Machado ''Strahec Pluff'', KUD Španski borci, Ljubljana
*1994 Albert Wendt ''Tičev Jaka'', [[SLG Celje]]
*1992 H.Ch.Andersen, František Pavliček, Matjaž Loboda ''Cesarjev slavček'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1991 Janez Trdina, Miran Herzog ''Kresna noč'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1989 Jean Anouilh ''Ornifle ali Sapica'', SLG Celje
*1989 Branislav Nušić ''Gospa ministrica'', [[MGL]]
*1988 John Pielmeier ''Agnes Dei'', PDG Nova Gorica
*1987 Hans Christian Andersen/[[Bogomir Veras]] ''[[Daleč od dvorca]]'', [[SLG Celje]]
*1987 Peter Turrini ''Ta nori dan'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1986 Eberhard Streul ''Veliki dan Jožeta Dobrnika'', Opera in balet SNG Maribor
*1986 [[Stane Potisk]] ''[[Razbojnik Rogovilež]]'', SLG Celje
*1985 [[Ivan Cankar]] ''[[Za narodov blagor]]'', Drama [[SNG Maribor]]
*1985 Harold Brighouse ''Hobson v škripcih'', MGL
*1984 Fran Levstik, Miran Herzog ''Martin Krpan'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1984 Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', [[SLG Celje]]
*1984 Augusto Boal ''S pestjo proti nožu'', MGL
*1984 Miran Herzog ''[[Martin Krpan]]'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1984 [[Boris A. Novak]]''[[ Mala in velika luna]]'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1983 Oscar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', [[AGRFT Ljubljana]]
*1982 Carlo Goldoni ''Grobijani'', [[MGL]]
*1981 Josip Jurčič, Svetlana Makarovič, Miran Herzog ''Kozlovska sodba v Višnji Gori'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1980 [[Slavko Grum]] ''[[Dogodek v mestu Gogi]]'', [[SNG Novaq Gorica|PDG Nova Gorica]]

==Scenografije==
*1995 Jakob in Wilhelm Grimm/Iztok Valič ''Stari prijatelji'', r. Miran Herzog, Moje gledališče, [[GOML|Kulturni dom Španski borci Ljubljana]]
*1994 Albert Wendt ''Tičev Jaka'', r. Miran Herzog, [[SLG Celje]]
*1994 Maria Clara Machado ''Strahec Pluff'', r. Miran Herzog, KUD Španski borci, Ljubljana

==Nagrade==
*1985 Velika nagrada PIF, Zagreb za KRPANA
*1983 Nagrada za adaptacijo teksta in za režijo Kozlovska sodba, Jug.bienale Bugojno
*1969 Nagrada Prešernovega sklada

==Bibliografija==
==Zunanje povezave==

Miran Herzog

2016-12-13T10:30:24Z

Sabina: /* Režije */

Miran Herzog

2016-12-13T10:29:42Z

Sabina: /* Režije */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Herzog, Miran]]
[[Kategorija:Režiserji|Herzog, Miran]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Herzog, Miran]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Herzog, Miran]]

==Življenjepis==
Gledališki in lutkovni režier Miran Hezog se je rodil 16. novembra 1928 v Ljubljani. Na gledališki akademiji v Beogradu je diplomiral leta 1952, nato pa začel svoje potovanje po jugoslovanskih gledališčih. Med leti 1952 in 1955 je delal kot režiser v Banja luki, med leti 1955 in 1963 pa je služboval v [[Drama SNG Maribor|Drami SNG Maribor]]. V mandatu od 1959 do 1963 je bil celo njen umetniški vodja. Med leti 1963 in 1965 ga srečamo v [[SLG Celje]]. Od leta 1965 pa je bil zaposlen na [[AGRFT]] v Ljubljani, od 1974 naprej kot redni profesor za režijo in dramsko igro.
Režiral je v vseh slovenskih gledališčih in tudi v mnogih jugoslovanskih. Posebej se je posvečal komediji in satiri, v lutkovni režiji pa je iz nasprotja med grotesko lutke in igralcem ustvarjal novo estetiko. Za svoje delo je prejel leta 1969 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]], leta 1996 pa srebrni častni znak svobode RS. Umrl je v Ljubljani 14. novembra 2001.

==Režije==
*1999 Wilhelm Busch/[[Ervin Fritz]] ''[[Jošt in Jaka]]'', SLG Celje
*1998 Bogomir Magajna, Miran Herzog ''Brkonja čeljustnik'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1995 Jakob in Wilhelm Grimm/[[Iztok Valič]] [[Stari prijatelji]], Moje gledališče, [[Kulturni dom Španski borci]] Ljubljana
*1994 Maria Clara Machado ''Strahec Pluff'', KUD Španski borci, Ljubljana
*1994 Albert Wendt ''Tičev Jaka'', [[SLG Celje]]
*1992 H.Ch.Andersen, František Pavliček, Matjaž Loboda ''Cesarjev slavček'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1991 Janez Trdina, Miran Herzog ''Kresna noč'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1989 Jean Anouilh ''Ornifle ali Sapica'', SLG Celje
*1989 Branislav Nušić ''Gospa ministrica'', [[MGL]]
*1988 John Pielmeier ''Agnes Dei'', PDG Nova Gorica
*1987 Hans Christian Andersen/[[Bogomir Veras]] ''[[Daleč od dvorca]]'', [[SLG Celje]]
*1987 Peter Turrini ''Ta nori dan'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1986 Eberhard Streul ''Veliki dan Jožeta Dobrnika'', Opera in balet SNG Maribor
*1986 [[Stane Potisk]] ''[[Razbojnik Rogovilež]]'', SLG Celje
*1985 [[Ivan Cankar]] ''[[Za narodov blagor]]'', Drama [[SNG Maribor]]
*1985 Harold Brighouse ''Hobson v škripcih'', MGL
*1984 Fran Levstik, Miran Herzog ''Martin Krpan'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1984 Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', [[SLG Celje]]
*1984 Augusto Boal ''S pestjo proti nožu'', MGL
*1984 Miran Herzog ''[[Martin Krpan]]'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1984 [[Boris A. Novak]]''[[ Mala in velika luna]]'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1983 Oscar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', [[AGRFT Ljubljana]]
*1982 Carlo Goldoni ''Grobijani'', [[MGL]]
*1981 Josip Jurčič, Svetlana Makarovič, Miran Herzog Kozlovska sodba v Višnji Gori, [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*1980 [[Slavko Grum]] ''[[Dogodek v mestu Gogi]]'', [[SNG Novaq Gorica|PDG Nova Gorica]]

==Scenografije==
*1995 Jakob in Wilhelm Grimm/Iztok Valič ''Stari prijatelji'', r. Miran Herzog, Moje gledališče, [[GOML|Kulturni dom Španski borci Ljubljana]]
*1994 Albert Wendt ''Tičev Jaka'', r. Miran Herzog, [[SLG Celje]]
*1994 Maria Clara Machado ''Strahec Pluff'', r. Miran Herzog, KUD Španski borci, Ljubljana

==Nagrade==
==Bibliografija==
==Zunanje povezave==

Dušan Mlakar

2016-12-09T13:43:59Z

Sabina: /* 1971-1980 */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Režiserji|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Scenografi|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Mlakar, Dušan]]
<div style="float: right">[[Slika:dusan_mlakar.jpg|370px|Foto: Arhiv ZDUS]]</div>
==Življenjepis==
Dušan Mlakar se je rodil v Ljubljani 11. 6. 1939. Je gledališki režiser in
pedagog. Po študiju na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je bil med leti 1967 in 1971 direktor in umetniški vodja [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani]]. Po tem obdobju je na lastno željo zapustil ustanovo in bil samostojni kulturni delavec, med drugim tudi dvakrat v. d. umetniškega vodje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. Leta 1984 ga je takratno vodstvo povabilo k pedagoškemu sodelovanju na [[AGRFT]]. Leta 1986 je postal docent in bil 16. 11. 1995 izvoljen v naziv univerzitetnega rednega profesorja za gledališko režijo in igro. Po upokojitvi mu je na predlog [[AGRFT]] senat Univerze v Ljubljani 22. 10. 2013 za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela podelil naziv Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

Režiral je v vseh slovenskih gledališčih, pa tudi v Beogradu, Zrenjaninu in v Dubrovniku. Njegov obsežni opus (120 gledaliških režij) sega od krstnih izvedb iz slovenske dramatike do uprizoritev iz svetovne klasike in sodobne dramatike. Med drugim je zanj značilno, da veliko skrbi posveča igralcem in jim omogoča, da se v svojih vlogah polno izrazijo.

Pomembnejše režije – F. M. Dostojevski-D. Pirjevec: ''Sreča v nesreči''; I. Cankar: ''Romantične duše, Jakob Ruda''; A. Hieng: ''Lažna Ivana, Večer ženinov''; S. Rozman: ''Zvonovi''; M. Kmecl: ''Levstikova smrt''; A. de Musset: ''Lorenzaccio''; J. Anouilh: ''Skušnjava ali kaznovana ljubezen''; F. Schiller: ''Marija Stuart''; A. P. Čehov: ''Striček Vanja, Utva, Tri sestre, Ivanov''; L. Pirandello: ''Kaj je resnica''; H. Ibsen: ''Nora'', ''Sovražnik ljudstva''; Strindberg: ''Oče, Sonata strahov, Igranje z ognjem;'' P. Claudel: ''Marijino oznanjenje''; E. Albee: ''Kdo se boji Virginije Woolf;'' A. V. Vampilov: ''Lov na divje race;'' P. Turrini: ''Lov na podgane, Jožef in Marija, Meščani;'' P. Barnes: ''Rdeči nosovi''; E. Flisar: ''Kaj pa Leonardo, Nora Nora''; A. Miller: ''Razbito steklo''; S. Makarovič: ''Teta Magda''; T. Bernhard: ''Po vseh višavah je mir, Komedijant''; Ritter-Dene-Voss: ''Izboljševalec sveta, Na cilju''; B. Friel: ''Jaltska igra, Poigra''.

Režiral je tudi za radio in televizijo, med drugim L. Suhodolčan: ''Mož z želvo'' in nanizanko v sedmih delih ''Konec tedna D. Jovanovića.'' Napisal je scenarij in realiziral kratki film ''Portret Vladimirja Skrbinška'' in več televizijskih prenosov lastnih predstav.

Za svoje režijsko delo je prejel nagrado Prešernovega sklada za gledališko režijo, več Borštnikovih nagrad in diplom, mednarodno nagrado Alpe-Jadran in druga priznanja.

==Režije==
===2011-===
*2016 August Strindberg ''Igranje z ognjem '', Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice
*2015 Nikola Pop Tasić ''Agatha'', [[Cankarjev dom]]
*2015 Tone Partljič ''Balada o Karolini Žašler'', [[Šentjakobsko gledališče]]
*2014 Florian Zeller ''Oče'', krstna uprizoritev, [[Šentjakobsko gledališče]]
*2013 Peter Turrini ''Jožef in Marija'', [[Mestno gledališče Ptuj]]
*2012 Woody Allen ''Zaigraj še enkrat, sam'', [[Šentjakobsko gledališče]]

===2001-2010===
*2010 Henrik Ibsen ''Sovražnik Ljudstva'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Joanna Murray-Smith ''Samica človeške vrste'', [[SLG Celje]]
*2009 Terry Johnson ''Diplomiranec'', SLG Celje
*2008 Brian Friel ''Jaltska igra. Poigra'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2007 [[Evald Flisar]] ''[[Akvarij]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2007 Jean-Marie Chevret ''V drugo gre rado'', [[MGL]]
*2006 [[Vinko Möderndorfer]] ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'', [[SLG Celje]]
*2005 Edward Albee ''Koza ali kdo je Silvija'', [[MGL]]
*2005 Carlo Goldoni ''Beneška dvojčka'', [[MGL]]
*2004 Thomas Bernhard ''Na cilju'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2004 Vaclav Havel ''Protest'', [[SSG Trst]]
*2004 Vaclav Havel ''Avdienca'', [[SSG Trst]]
*2004 Evald Flisar ''Nora Nora''- krstna uprizoritev, Prešernovo gledališče Kranj
*2003 Thomas Bernhard ''Izboljševalec sveta'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2003 Vinko Möderndorfer ''Na kmetih''- krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*2003 Matjaž Kmecl ''Večer v čitalnici'' - krstna uprizoritev, [[MGL]]
*2002 A. P. Čehov ''IVANOV'', [[MGL]]
*2002 August Strindberg ''Igranje z ognjem'', [[SNG DramaMaribor]]
*2002 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SSG Trst]]
*2002 Derek Benfield ''Spet skupaj'', Cankarjev dom
*2001 Thomas Bernhard ''Ritter, Dene, Voss'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2001 Jana Pavlič ''Cimetovček''- krstna uprizoritev, Lutkovno gledališče Ljubljana

===1991-2000===
*2000 Jukio Mišima ''Markiza de Sade'', [[SLG Celje]]
*2000 Ettore Scola/Ruggero Maccari/Gigliola Fantoni ''Poseben dan'', [[SSG Trst]]
*1999 [[Evald Flisar]] ''[[Sončne pege]]'', Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Rene Clair ''Sladke šibkosti žena'', SSG Trst
*1998 [[Svetlana Makarovič]] ''[[Teta Magda]]'', Prešernovo gledališče Kranj
*1998 Ferenc Molnar ''Liliom'', PDG Nova Gorica
*1997 Daniel Lee Coburn ''Partija remija'', Šentjakobsko gledališče
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Kevin Elyot ''Noč s Sašo'', [[MGL]]
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Ray Cooney ''Minister v škripcih'', SLG Celje
*1997 Oskar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1996 Arthur Miller ''Razbito steklo'', [[SSG Trst]]
*1995 Peter Barnes ''Zaton sonca in slave'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1995 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SLG Celje]]
*1995 Josip Jurčič/[[Andrej Inkret]] ''[[Deseti brat]]'', SSG Trst
*1994 Henrik Ibsen ''Strahovi'', SLG Celje
*1994 Karel Valentin ''Selitev'', Primorski poletni festival Izola - Koper
*1994 [[Evald Flisar]] ''[[Stric iz Amerike]]'', MGL
*1994 August Strindberg ''Oče'', PDG Nova Gorica
*1993 Matjaž Kmecl ''Andrej Smole'' - krstna uprizoritev, Narodni muzej Ljubljana
*1993 [[Igor Torkar]] ''[[Revizor 93]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1993 [[Damir Zlatar Frey]] ''[[Kri in košute]]'', SLG Celje
*1993 [[Milan Kleč]] ''[[Vsega je kriva Marjana Deržaj]]'', SSG Trst
*1992 Henrik Ibsen ''Nora'', Prešernovo gledališče Kranj
*1992 [[Evald Flisar]] ''[[Kaj pa Leonardo]]'', MGL
*1991 Tennessee Williams ''Tramvaj poželenje'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1991 Murray Schisgal ''Lubezen'', [[SLG Celje]]
*1991 Jean-Jacques Bricaire/Maurice Lasaygues ''Lažnivka'', [[MGL]]

===1981-1990===
*1990 Akos Kertesz ''Vdove'', [[MGL]]
*1990 [[Ivan Cankar]] ''[[Jakob Ruda]]'', [[SSG Trst]]
*1990 Vaclav Havel ''Sanacija'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Friedrich Schiller ''Marija Stuart'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Thomas Bernhard ''Komedijant'', PDG Nova Gorica
*1988 Paul Claudel ''Marijino oznanjenje'', [[MGL]]
*1988 Jean Baptiste Poquelin Moliere ''George Dandin ali Kaznovani soprog'', [[SSG Trst]]
*1988 Edmond Rostand ''Cyrano de Bergerac'', PDG Nova Gorica
*1988 Peter Turrini ''Trg v Benetkah'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1987 Harold Pinter ''Stari časi'', SLG Celje
*1987 August Strindberg ''Sonata strahov'', SLG Celje
*1986 Peter Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica
*1986 Joseph Kesserling ''Arzenik in stare čipke'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Christopher Fry ''Gospa ne bo zgorela'', [[SLG Celje]]
*1985 Noel Coward ''Hudomušna prikazen'', SSG Trst
*1985 Pavel Kohout ''Marija se bori z angeli'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Peter Turrini ''Meščani'', Drama [[SNG Maribor]]
*1984 [[Matjaž Kmecl]] ''[[Plebanus Joannes]]'', PDG Nova Gorica
*1984 Eugene O'Neill ''Dolgega dne potovanje v noč'', PDG Nova Gorica
*1984 Thomas Bernhard ''Po vseh višavah je mir'', PDG Nova Gorica
*1983 Edward Albee ''Gospa iz Dubuqua'', [[SSG Trst]]
*1983 Peter Turrini ''Jožef in Marija – Lov na podgane'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1982 A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]]
*1982 Anton Pavlovič Čehov ''Utva'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1982 Peter Shaffer ''Amadeus'', [[SLG Celje]]
*1981 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Revizor'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1981 Matjaž Kmecl ''Levstikova smrt'' - krstna, [[SNG Nova Gorica]]

===1971-1980===
*1980 Eugene Ionesco ''Novi najemnik'', [[MGL]]
*1980 Karel Valentin ''Selitev'', [[MGL]]
*1980 Borivoj Wudler ''Odprite vrata, Oskar prihaja'', [[SLG Celje]]
*1980 Brian Clark ''Čigavo je moje življenje'', [[SNG Nova Gorica]]
*1980 D. L. Coburn ''Partija remija'', [[SSG Trst]]
*1980 Andrej Hieng ''Zakladi gospe Berte'', Kazalište Marina Držiča, Dubrovnik
*1980 Edward Albee ''Kdo se boji Virginije Wolf?'', [[SSG Trst]]
*1979 Henrik Ibsen ''Nora'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Ženitev'' [[SLG Celje]]
*1979 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', [[SLG Celje]]
*1978 [[Oton Župančič]] ''Samogovori'', [[SNG Ljubljana]]
*1978 Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', [[SNG Nova Gorica]]
*1977 A. Vallejo ''Sanje razuma'' [[SNG Drama Maribor]]
*1977 Andrej Hieng ''Večer ženinov'', Beogradsko narodno pozorište Beograd
*1977 [[Tone Partljič]] ''Ščuke ni, ščuke ne'', [[MGL]]
*1977 Ivan Cankar ''Romantične duše'', Srbsko narodno pozorište Zrenjanin
*1976 Velimir Lukić ''Huda noč'', krstna uprizoritev, [[MGL]]
*1976 Alfred Musset ''Lorenzaccio'', [[SLG Celje]]
*1975 Ferenc Molnár ''Liliom'', [[SSG Trst]]
*1975 Joseph Kesselring ''Arzenik in stare čipke'', [[SNG Nova Gorica]]
*1974 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SNG Nova Gorica]]
*1974 Fadil Hadžić ''Naročena komedija'', [[MGL]]
*1974 Franček Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1974 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 [[Andrej Hieng]] ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
*1973 [[Veno Taufer]] ''Prometej ali Tema v zenici sonca,'' krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 Karl Valentin ''Selitev'', [[SNG Nova Gorica]]
*1973 Eugene Ionesco ''Novi najemnik'', [[SNG Nova Gorica]]
*1972 [[Ivan Cankar]] ''Romantične duše'' [[SLG Celje]]
*1972 Smiljan Rozman ''Zvonovi'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1971 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Dušan Pirjevec ''Sreča v nesreči ali naš dobrotnik Foma Fomič'', krstna uprizoritev, [[MGL]]

===1961-1970===
*1970 Dušan Mlakar/Charles Dickens ''Oliver Twist'', [[SMG]]
*1970 Danilo Gorinšek ''Silni bič'', [[SMG]]
*1969 Tone Pavček ''Hura za veselje'', [[SMG]]
*1969 Theo Braun/Trude Payer ''Cipek in Capek'', [[SMG]]
*1968 Tone Pavček ''V pesmih slava se brala od naroda do naroda'', krstna uprizoritev, [[SMG]]
*1968 Mihail Gorjunov ''Trije debeluhi'', [[SMG]]

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 90 | scenographies}}
==Film in televizija==
===Režije===
*1978 Dušan Jovanović ''Konec tedna'', RTV Ljubljana, TV nanizanka v sedmih delih
*1977 Kratkometražni film ''Portret Vladimirja Skrbinška'', VIBA FILM
*1976 Leopold Suhadolčan ''Mož, ki je imel želvo'', RTV Ljubljana, TV - drama

===Scenarist===
*1977 Portret Vladimirja Skrbinška

===Asistent režije===
*1976 ''Idealist''
*1968 ''Sončni krik''
*1965 ''Po isti poti se ne vračaj''
*1965 ''Lažnivka''
*1963 ''Samorastniki''
*1962 ''Minuta za umor''
*1961 ''Družinski dnevnik''

==Radio==
*2011 Felix Mitterer ''Moja pošast'', RTV
*2009 Felix Mitterer ''Spoved'', RTV

==Nagrade==
*2014 Diploma Harlekin [[Šentjakobsko gledališče]] za režijo v sezoni 2014 - 2015
*2013 naziv "zaslužni profesor" ljubljanske Univerze
*2012 Nagrada za najboljšo predstavo, po izboru strokovne žirije in publike - Čufarjevi dnevi (Woody Allen ''Zaigraj še enkrat sam'', [[Šentjakobsko gledališče]])
*1988 Nagrada mednarodne žirije za režijo Thomas Berhard ''Komedijant'', srečanje gledališč Alpe - Jadran, Nova Gorica
*1987 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (P. Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica)
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]])
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (A. Vampilov ''Lov na divje race'', MGL)
*1981 Goriško srečanje malih odrov Nova Gorica, nagrada za režijo igre Borivoja Wudlerja ''Odprite vrata, Oskar prihaja'', [[SLG Celje]]
*1974 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (F. Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', SLG Celje)
*1974 Nagrada Prešernovega sklada za režijo dram Ivana Cankarja ''Romantične duše'', Smiljana Rozmana ''Zvonovi'' in Andreja Hienga ''Lažna Ivana''
*1973 Borštnikova diploma za režijo drame Andreja Hienga ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
==Bibliografija==

==Viri in literatura==
*Spletna stran MGP
*Spletna stran [http://www.film-center.si/index.php www.film-center.si]

==Zunanje povezave==
*[http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=11&ved=0CCEQFjAAOAo&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3ADOC-ECSCS6M5%2F0643d882-878a-4098-98b9-2f5ed8532015%2FPDF&ei=O66WU-HFEaOV7Aa7iYC4DQ&usg=AFQjCNGgv-i6kwKBBMUsl4J_63RTjHOoxg&sig2=MF1CpNycNqQ3kDKEAoHXaA&bvm=bv.68445247,d.ZGU&cad=rja Pogovori s sodobniki. Petra Pogorevc z Dušanom Mlakarjem, Sodobnost 2005 - www.dlib.si]

Dušan Mlakar

2016-12-09T13:37:44Z

Sabina: /* 1971-1980 */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Režiserji|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Scenografi|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Mlakar, Dušan]]
<div style="float: right">[[Slika:dusan_mlakar.jpg|370px|Foto: Arhiv ZDUS]]</div>
==Življenjepis==
Dušan Mlakar se je rodil v Ljubljani 11. 6. 1939. Je gledališki režiser in
pedagog. Po študiju na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je bil med leti 1967 in 1971 direktor in umetniški vodja [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani]]. Po tem obdobju je na lastno željo zapustil ustanovo in bil samostojni kulturni delavec, med drugim tudi dvakrat v. d. umetniškega vodje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. Leta 1984 ga je takratno vodstvo povabilo k pedagoškemu sodelovanju na [[AGRFT]]. Leta 1986 je postal docent in bil 16. 11. 1995 izvoljen v naziv univerzitetnega rednega profesorja za gledališko režijo in igro. Po upokojitvi mu je na predlog [[AGRFT]] senat Univerze v Ljubljani 22. 10. 2013 za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela podelil naziv Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

Režiral je v vseh slovenskih gledališčih, pa tudi v Beogradu, Zrenjaninu in v Dubrovniku. Njegov obsežni opus (120 gledaliških režij) sega od krstnih izvedb iz slovenske dramatike do uprizoritev iz svetovne klasike in sodobne dramatike. Med drugim je zanj značilno, da veliko skrbi posveča igralcem in jim omogoča, da se v svojih vlogah polno izrazijo.

Pomembnejše režije – F. M. Dostojevski-D. Pirjevec: ''Sreča v nesreči''; I. Cankar: ''Romantične duše, Jakob Ruda''; A. Hieng: ''Lažna Ivana, Večer ženinov''; S. Rozman: ''Zvonovi''; M. Kmecl: ''Levstikova smrt''; A. de Musset: ''Lorenzaccio''; J. Anouilh: ''Skušnjava ali kaznovana ljubezen''; F. Schiller: ''Marija Stuart''; A. P. Čehov: ''Striček Vanja, Utva, Tri sestre, Ivanov''; L. Pirandello: ''Kaj je resnica''; H. Ibsen: ''Nora'', ''Sovražnik ljudstva''; Strindberg: ''Oče, Sonata strahov, Igranje z ognjem;'' P. Claudel: ''Marijino oznanjenje''; E. Albee: ''Kdo se boji Virginije Woolf;'' A. V. Vampilov: ''Lov na divje race;'' P. Turrini: ''Lov na podgane, Jožef in Marija, Meščani;'' P. Barnes: ''Rdeči nosovi''; E. Flisar: ''Kaj pa Leonardo, Nora Nora''; A. Miller: ''Razbito steklo''; S. Makarovič: ''Teta Magda''; T. Bernhard: ''Po vseh višavah je mir, Komedijant''; Ritter-Dene-Voss: ''Izboljševalec sveta, Na cilju''; B. Friel: ''Jaltska igra, Poigra''.

Režiral je tudi za radio in televizijo, med drugim L. Suhodolčan: ''Mož z želvo'' in nanizanko v sedmih delih ''Konec tedna D. Jovanovića.'' Napisal je scenarij in realiziral kratki film ''Portret Vladimirja Skrbinška'' in več televizijskih prenosov lastnih predstav.

Za svoje režijsko delo je prejel nagrado Prešernovega sklada za gledališko režijo, več Borštnikovih nagrad in diplom, mednarodno nagrado Alpe-Jadran in druga priznanja.

==Režije==
===2011-===
*2016 August Strindberg ''Igranje z ognjem '', Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice
*2015 Nikola Pop Tasić ''Agatha'', [[Cankarjev dom]]
*2015 Tone Partljič ''Balada o Karolini Žašler'', [[Šentjakobsko gledališče]]
*2014 Florian Zeller ''Oče'', krstna uprizoritev, [[Šentjakobsko gledališče]]
*2013 Peter Turrini ''Jožef in Marija'', [[Mestno gledališče Ptuj]]
*2012 Woody Allen ''Zaigraj še enkrat, sam'', [[Šentjakobsko gledališče]]

===2001-2010===
*2010 Henrik Ibsen ''Sovražnik Ljudstva'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Joanna Murray-Smith ''Samica človeške vrste'', [[SLG Celje]]
*2009 Terry Johnson ''Diplomiranec'', SLG Celje
*2008 Brian Friel ''Jaltska igra. Poigra'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2007 [[Evald Flisar]] ''[[Akvarij]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2007 Jean-Marie Chevret ''V drugo gre rado'', [[MGL]]
*2006 [[Vinko Möderndorfer]] ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'', [[SLG Celje]]
*2005 Edward Albee ''Koza ali kdo je Silvija'', [[MGL]]
*2005 Carlo Goldoni ''Beneška dvojčka'', [[MGL]]
*2004 Thomas Bernhard ''Na cilju'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2004 Vaclav Havel ''Protest'', [[SSG Trst]]
*2004 Vaclav Havel ''Avdienca'', [[SSG Trst]]
*2004 Evald Flisar ''Nora Nora''- krstna uprizoritev, Prešernovo gledališče Kranj
*2003 Thomas Bernhard ''Izboljševalec sveta'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2003 Vinko Möderndorfer ''Na kmetih''- krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*2003 Matjaž Kmecl ''Večer v čitalnici'' - krstna uprizoritev, [[MGL]]
*2002 A. P. Čehov ''IVANOV'', [[MGL]]
*2002 August Strindberg ''Igranje z ognjem'', [[SNG DramaMaribor]]
*2002 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SSG Trst]]
*2002 Derek Benfield ''Spet skupaj'', Cankarjev dom
*2001 Thomas Bernhard ''Ritter, Dene, Voss'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2001 Jana Pavlič ''Cimetovček''- krstna uprizoritev, Lutkovno gledališče Ljubljana

===1991-2000===
*2000 Jukio Mišima ''Markiza de Sade'', [[SLG Celje]]
*2000 Ettore Scola/Ruggero Maccari/Gigliola Fantoni ''Poseben dan'', [[SSG Trst]]
*1999 [[Evald Flisar]] ''[[Sončne pege]]'', Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Rene Clair ''Sladke šibkosti žena'', SSG Trst
*1998 [[Svetlana Makarovič]] ''[[Teta Magda]]'', Prešernovo gledališče Kranj
*1998 Ferenc Molnar ''Liliom'', PDG Nova Gorica
*1997 Daniel Lee Coburn ''Partija remija'', Šentjakobsko gledališče
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Kevin Elyot ''Noč s Sašo'', [[MGL]]
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Ray Cooney ''Minister v škripcih'', SLG Celje
*1997 Oskar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1996 Arthur Miller ''Razbito steklo'', [[SSG Trst]]
*1995 Peter Barnes ''Zaton sonca in slave'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1995 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SLG Celje]]
*1995 Josip Jurčič/[[Andrej Inkret]] ''[[Deseti brat]]'', SSG Trst
*1994 Henrik Ibsen ''Strahovi'', SLG Celje
*1994 Karel Valentin ''Selitev'', Primorski poletni festival Izola - Koper
*1994 [[Evald Flisar]] ''[[Stric iz Amerike]]'', MGL
*1994 August Strindberg ''Oče'', PDG Nova Gorica
*1993 Matjaž Kmecl ''Andrej Smole'' - krstna uprizoritev, Narodni muzej Ljubljana
*1993 [[Igor Torkar]] ''[[Revizor 93]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1993 [[Damir Zlatar Frey]] ''[[Kri in košute]]'', SLG Celje
*1993 [[Milan Kleč]] ''[[Vsega je kriva Marjana Deržaj]]'', SSG Trst
*1992 Henrik Ibsen ''Nora'', Prešernovo gledališče Kranj
*1992 [[Evald Flisar]] ''[[Kaj pa Leonardo]]'', MGL
*1991 Tennessee Williams ''Tramvaj poželenje'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1991 Murray Schisgal ''Lubezen'', [[SLG Celje]]
*1991 Jean-Jacques Bricaire/Maurice Lasaygues ''Lažnivka'', [[MGL]]

===1981-1990===
*1990 Akos Kertesz ''Vdove'', [[MGL]]
*1990 [[Ivan Cankar]] ''[[Jakob Ruda]]'', [[SSG Trst]]
*1990 Vaclav Havel ''Sanacija'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Friedrich Schiller ''Marija Stuart'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Thomas Bernhard ''Komedijant'', PDG Nova Gorica
*1988 Paul Claudel ''Marijino oznanjenje'', [[MGL]]
*1988 Jean Baptiste Poquelin Moliere ''George Dandin ali Kaznovani soprog'', [[SSG Trst]]
*1988 Edmond Rostand ''Cyrano de Bergerac'', PDG Nova Gorica
*1988 Peter Turrini ''Trg v Benetkah'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1987 Harold Pinter ''Stari časi'', SLG Celje
*1987 August Strindberg ''Sonata strahov'', SLG Celje
*1986 Peter Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica
*1986 Joseph Kesserling ''Arzenik in stare čipke'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Christopher Fry ''Gospa ne bo zgorela'', [[SLG Celje]]
*1985 Noel Coward ''Hudomušna prikazen'', SSG Trst
*1985 Pavel Kohout ''Marija se bori z angeli'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Peter Turrini ''Meščani'', Drama [[SNG Maribor]]
*1984 [[Matjaž Kmecl]] ''[[Plebanus Joannes]]'', PDG Nova Gorica
*1984 Eugene O'Neill ''Dolgega dne potovanje v noč'', PDG Nova Gorica
*1984 Thomas Bernhard ''Po vseh višavah je mir'', PDG Nova Gorica
*1983 Edward Albee ''Gospa iz Dubuqua'', [[SSG Trst]]
*1983 Peter Turrini ''Jožef in Marija – Lov na podgane'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1982 A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]]
*1982 Anton Pavlovič Čehov ''Utva'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1982 Peter Shaffer ''Amadeus'', [[SLG Celje]]
*1981 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Revizor'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1981 Matjaž Kmecl ''Levstikova smrt'' - krstna, [[SNG Nova Gorica]]

===1971-1980===
*1980 Eugene Ionesco ''Novi najemnik'', [[MGL]]
*1980 Karel Valentin ''Selitev'', [[MGL]]
*1980 Borivoj Wudler ''Odprite vrata, Oskar prihaja'', [[SLG Celje]]
*1980 Brian Clark ''Čigavo je moje življenje'', [[SNG Nova Gorica]]
*1980 D. L. Coburn ''Partija remija'', [[SSG Trst]]
*1980 Andrej Hieng ''Zakladi gospe Berte'', Kazalište Marina Držiča, Dubrovnik
*1980 Edward Albee ''Kdo se boji Virginije Wolf?'', [[SSG Trst]]
*1979 Henrik Ibsen ''Nora'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Ženitev'' [[SLG Celje]]
*1979 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', [[SLG Celje]]
*1978 [[Oton Župančič]] ''Samogovori'', [[SNG Ljubljana]]
*1978 Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', [[SNG Nova Gorica]]
*1977 [[Tone Partljič]] ''Ščuke ni, ščuke ne'', [[MGL]]
*1976 Velimir Lukić ''Huda noč'', krstna uprizoritev, [[MGL]]
*1976 Alfred Musset ''Lorenzaccio'', [[SLG Celje]]
*1975 Ferenc Molnár ''Liliom'', [[SSG Trst]]
*1975 Joseph Kesselring ''Arzenik in stare čipke'', [[SNG Nova Gorica]]
*1974 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SNG Nova Gorica]]
*1974 Fadil Hadžić ''Naročena komedija'', [[MGL]]
*1974 Franček Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1974 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 [[Andrej Hieng]] ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
*1973 [[Veno Taufer]] ''Prometej ali Tema v zenici sonca,'' krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 Karl Valentin ''Selitev'', [[SNG Nova Gorica]]
*1973 Eugene Ionesco ''Novi najemnik'', [[SNG Nova Gorica]]
*1972 [[Ivan Cankar]] ''Romantične duše'' [[SLG Celje]]
*1972 Smiljan Rozman ''Zvonovi'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1971 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Dušan Pirjevec ''Sreča v nesreči ali naš dobrotnik Foma Fomič'', krstna uprizoritev, [[MGL]]

===1961-1970===
*1970 Dušan Mlakar/Charles Dickens ''Oliver Twist'', [[SMG]]
*1970 Danilo Gorinšek ''Silni bič'', [[SMG]]
*1969 Tone Pavček ''Hura za veselje'', [[SMG]]
*1969 Theo Braun/Trude Payer ''Cipek in Capek'', [[SMG]]
*1968 Tone Pavček ''V pesmih slava se brala od naroda do naroda'', krstna uprizoritev, [[SMG]]
*1968 Mihail Gorjunov ''Trije debeluhi'', [[SMG]]

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 90 | scenographies}}
==Film in televizija==
===Režije===
*1978 Dušan Jovanović ''Konec tedna'', RTV Ljubljana, TV nanizanka v sedmih delih
*1977 Kratkometražni film ''Portret Vladimirja Skrbinška'', VIBA FILM
*1976 Leopold Suhadolčan ''Mož, ki je imel želvo'', RTV Ljubljana, TV - drama

===Scenarist===
*1977 Portret Vladimirja Skrbinška

===Asistent režije===
*1976 ''Idealist''
*1968 ''Sončni krik''
*1965 ''Po isti poti se ne vračaj''
*1965 ''Lažnivka''
*1963 ''Samorastniki''
*1962 ''Minuta za umor''
*1961 ''Družinski dnevnik''

==Radio==
*2011 Felix Mitterer ''Moja pošast'', RTV
*2009 Felix Mitterer ''Spoved'', RTV

==Nagrade==
*2014 Diploma Harlekin [[Šentjakobsko gledališče]] za režijo v sezoni 2014 - 2015
*2013 naziv "zaslužni profesor" ljubljanske Univerze
*2012 Nagrada za najboljšo predstavo, po izboru strokovne žirije in publike - Čufarjevi dnevi (Woody Allen ''Zaigraj še enkrat sam'', [[Šentjakobsko gledališče]])
*1988 Nagrada mednarodne žirije za režijo Thomas Berhard ''Komedijant'', srečanje gledališč Alpe - Jadran, Nova Gorica
*1987 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (P. Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica)
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]])
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (A. Vampilov ''Lov na divje race'', MGL)
*1981 Goriško srečanje malih odrov Nova Gorica, nagrada za režijo igre Borivoja Wudlerja ''Odprite vrata, Oskar prihaja'', [[SLG Celje]]
*1974 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (F. Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', SLG Celje)
*1974 Nagrada Prešernovega sklada za režijo dram Ivana Cankarja ''Romantične duše'', Smiljana Rozmana ''Zvonovi'' in Andreja Hienga ''Lažna Ivana''
*1973 Borštnikova diploma za režijo drame Andreja Hienga ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
==Bibliografija==

==Viri in literatura==
*Spletna stran MGP
*Spletna stran [http://www.film-center.si/index.php www.film-center.si]

==Zunanje povezave==
*[http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=11&ved=0CCEQFjAAOAo&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3ADOC-ECSCS6M5%2F0643d882-878a-4098-98b9-2f5ed8532015%2FPDF&ei=O66WU-HFEaOV7Aa7iYC4DQ&usg=AFQjCNGgv-i6kwKBBMUsl4J_63RTjHOoxg&sig2=MF1CpNycNqQ3kDKEAoHXaA&bvm=bv.68445247,d.ZGU&cad=rja Pogovori s sodobniki. Petra Pogorevc z Dušanom Mlakarjem, Sodobnost 2005 - www.dlib.si]

Dušan Mlakar

2016-12-09T13:29:42Z

Sabina: /* 1981-1990 */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Režiserji|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Scenografi|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Mlakar, Dušan]]
<div style="float: right">[[Slika:dusan_mlakar.jpg|370px|Foto: Arhiv ZDUS]]</div>
==Življenjepis==
Dušan Mlakar se je rodil v Ljubljani 11. 6. 1939. Je gledališki režiser in
pedagog. Po študiju na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je bil med leti 1967 in 1971 direktor in umetniški vodja [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani]]. Po tem obdobju je na lastno željo zapustil ustanovo in bil samostojni kulturni delavec, med drugim tudi dvakrat v. d. umetniškega vodje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. Leta 1984 ga je takratno vodstvo povabilo k pedagoškemu sodelovanju na [[AGRFT]]. Leta 1986 je postal docent in bil 16. 11. 1995 izvoljen v naziv univerzitetnega rednega profesorja za gledališko režijo in igro. Po upokojitvi mu je na predlog [[AGRFT]] senat Univerze v Ljubljani 22. 10. 2013 za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela podelil naziv Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

Režiral je v vseh slovenskih gledališčih, pa tudi v Beogradu, Zrenjaninu in v Dubrovniku. Njegov obsežni opus (120 gledaliških režij) sega od krstnih izvedb iz slovenske dramatike do uprizoritev iz svetovne klasike in sodobne dramatike. Med drugim je zanj značilno, da veliko skrbi posveča igralcem in jim omogoča, da se v svojih vlogah polno izrazijo.

Pomembnejše režije – F. M. Dostojevski-D. Pirjevec: ''Sreča v nesreči''; I. Cankar: ''Romantične duše, Jakob Ruda''; A. Hieng: ''Lažna Ivana, Večer ženinov''; S. Rozman: ''Zvonovi''; M. Kmecl: ''Levstikova smrt''; A. de Musset: ''Lorenzaccio''; J. Anouilh: ''Skušnjava ali kaznovana ljubezen''; F. Schiller: ''Marija Stuart''; A. P. Čehov: ''Striček Vanja, Utva, Tri sestre, Ivanov''; L. Pirandello: ''Kaj je resnica''; H. Ibsen: ''Nora'', ''Sovražnik ljudstva''; Strindberg: ''Oče, Sonata strahov, Igranje z ognjem;'' P. Claudel: ''Marijino oznanjenje''; E. Albee: ''Kdo se boji Virginije Woolf;'' A. V. Vampilov: ''Lov na divje race;'' P. Turrini: ''Lov na podgane, Jožef in Marija, Meščani;'' P. Barnes: ''Rdeči nosovi''; E. Flisar: ''Kaj pa Leonardo, Nora Nora''; A. Miller: ''Razbito steklo''; S. Makarovič: ''Teta Magda''; T. Bernhard: ''Po vseh višavah je mir, Komedijant''; Ritter-Dene-Voss: ''Izboljševalec sveta, Na cilju''; B. Friel: ''Jaltska igra, Poigra''.

Režiral je tudi za radio in televizijo, med drugim L. Suhodolčan: ''Mož z želvo'' in nanizanko v sedmih delih ''Konec tedna D. Jovanovića.'' Napisal je scenarij in realiziral kratki film ''Portret Vladimirja Skrbinška'' in več televizijskih prenosov lastnih predstav.

Za svoje režijsko delo je prejel nagrado Prešernovega sklada za gledališko režijo, več Borštnikovih nagrad in diplom, mednarodno nagrado Alpe-Jadran in druga priznanja.

==Režije==
===2011-===
*2016 August Strindberg ''Igranje z ognjem '', Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice
*2015 Nikola Pop Tasić ''Agatha'', [[Cankarjev dom]]
*2015 Tone Partljič ''Balada o Karolini Žašler'', [[Šentjakobsko gledališče]]
*2014 Florian Zeller ''Oče'', krstna uprizoritev, [[Šentjakobsko gledališče]]
*2013 Peter Turrini ''Jožef in Marija'', [[Mestno gledališče Ptuj]]
*2012 Woody Allen ''Zaigraj še enkrat, sam'', [[Šentjakobsko gledališče]]

===2001-2010===
*2010 Henrik Ibsen ''Sovražnik Ljudstva'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Joanna Murray-Smith ''Samica človeške vrste'', [[SLG Celje]]
*2009 Terry Johnson ''Diplomiranec'', SLG Celje
*2008 Brian Friel ''Jaltska igra. Poigra'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2007 [[Evald Flisar]] ''[[Akvarij]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2007 Jean-Marie Chevret ''V drugo gre rado'', [[MGL]]
*2006 [[Vinko Möderndorfer]] ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'', [[SLG Celje]]
*2005 Edward Albee ''Koza ali kdo je Silvija'', [[MGL]]
*2005 Carlo Goldoni ''Beneška dvojčka'', [[MGL]]
*2004 Thomas Bernhard ''Na cilju'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2004 Vaclav Havel ''Protest'', [[SSG Trst]]
*2004 Vaclav Havel ''Avdienca'', [[SSG Trst]]
*2004 Evald Flisar ''Nora Nora''- krstna uprizoritev, Prešernovo gledališče Kranj
*2003 Thomas Bernhard ''Izboljševalec sveta'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2003 Vinko Möderndorfer ''Na kmetih''- krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*2003 Matjaž Kmecl ''Večer v čitalnici'' - krstna uprizoritev, [[MGL]]
*2002 A. P. Čehov ''IVANOV'', [[MGL]]
*2002 August Strindberg ''Igranje z ognjem'', [[SNG DramaMaribor]]
*2002 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SSG Trst]]
*2002 Derek Benfield ''Spet skupaj'', Cankarjev dom
*2001 Thomas Bernhard ''Ritter, Dene, Voss'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2001 Jana Pavlič ''Cimetovček''- krstna uprizoritev, Lutkovno gledališče Ljubljana

===1991-2000===
*2000 Jukio Mišima ''Markiza de Sade'', [[SLG Celje]]
*2000 Ettore Scola/Ruggero Maccari/Gigliola Fantoni ''Poseben dan'', [[SSG Trst]]
*1999 [[Evald Flisar]] ''[[Sončne pege]]'', Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Rene Clair ''Sladke šibkosti žena'', SSG Trst
*1998 [[Svetlana Makarovič]] ''[[Teta Magda]]'', Prešernovo gledališče Kranj
*1998 Ferenc Molnar ''Liliom'', PDG Nova Gorica
*1997 Daniel Lee Coburn ''Partija remija'', Šentjakobsko gledališče
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Kevin Elyot ''Noč s Sašo'', [[MGL]]
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Ray Cooney ''Minister v škripcih'', SLG Celje
*1997 Oskar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1996 Arthur Miller ''Razbito steklo'', [[SSG Trst]]
*1995 Peter Barnes ''Zaton sonca in slave'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1995 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SLG Celje]]
*1995 Josip Jurčič/[[Andrej Inkret]] ''[[Deseti brat]]'', SSG Trst
*1994 Henrik Ibsen ''Strahovi'', SLG Celje
*1994 Karel Valentin ''Selitev'', Primorski poletni festival Izola - Koper
*1994 [[Evald Flisar]] ''[[Stric iz Amerike]]'', MGL
*1994 August Strindberg ''Oče'', PDG Nova Gorica
*1993 Matjaž Kmecl ''Andrej Smole'' - krstna uprizoritev, Narodni muzej Ljubljana
*1993 [[Igor Torkar]] ''[[Revizor 93]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1993 [[Damir Zlatar Frey]] ''[[Kri in košute]]'', SLG Celje
*1993 [[Milan Kleč]] ''[[Vsega je kriva Marjana Deržaj]]'', SSG Trst
*1992 Henrik Ibsen ''Nora'', Prešernovo gledališče Kranj
*1992 [[Evald Flisar]] ''[[Kaj pa Leonardo]]'', MGL
*1991 Tennessee Williams ''Tramvaj poželenje'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1991 Murray Schisgal ''Lubezen'', [[SLG Celje]]
*1991 Jean-Jacques Bricaire/Maurice Lasaygues ''Lažnivka'', [[MGL]]

===1981-1990===
*1990 Akos Kertesz ''Vdove'', [[MGL]]
*1990 [[Ivan Cankar]] ''[[Jakob Ruda]]'', [[SSG Trst]]
*1990 Vaclav Havel ''Sanacija'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Friedrich Schiller ''Marija Stuart'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Thomas Bernhard ''Komedijant'', PDG Nova Gorica
*1988 Paul Claudel ''Marijino oznanjenje'', [[MGL]]
*1988 Jean Baptiste Poquelin Moliere ''George Dandin ali Kaznovani soprog'', [[SSG Trst]]
*1988 Edmond Rostand ''Cyrano de Bergerac'', PDG Nova Gorica
*1988 Peter Turrini ''Trg v Benetkah'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1987 Harold Pinter ''Stari časi'', SLG Celje
*1987 August Strindberg ''Sonata strahov'', SLG Celje
*1986 Peter Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica
*1986 Joseph Kesserling ''Arzenik in stare čipke'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Christopher Fry ''Gospa ne bo zgorela'', [[SLG Celje]]
*1985 Noel Coward ''Hudomušna prikazen'', SSG Trst
*1985 Pavel Kohout ''Marija se bori z angeli'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Peter Turrini ''Meščani'', Drama [[SNG Maribor]]
*1984 [[Matjaž Kmecl]] ''[[Plebanus Joannes]]'', PDG Nova Gorica
*1984 Eugene O'Neill ''Dolgega dne potovanje v noč'', PDG Nova Gorica
*1984 Thomas Bernhard ''Po vseh višavah je mir'', PDG Nova Gorica
*1983 Edward Albee ''Gospa iz Dubuqua'', [[SSG Trst]]
*1983 Peter Turrini ''Jožef in Marija – Lov na podgane'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1982 A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]]
*1982 Anton Pavlovič Čehov ''Utva'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1982 Peter Shaffer ''Amadeus'', [[SLG Celje]]
*1981 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Revizor'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1981 Matjaž Kmecl ''Levstikova smrt'' - krstna, [[SNG Nova Gorica]]

===1971-1980===
*1980 Edward Albee ''Kdo se boji Virginije Wolf?'', [[SSG Trst]]
*1979 Henrik Ibsen ''Nora'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Ženitev'' [[SLG Celje]]
*1979 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', [[SLG Celje]]
*1978 [[Oton Župančič]] ''Samogovori'', [[SNG Ljubljana]]
*1978 Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', [[SNG Nova Gorica]]
*1977 [[Tone Partljič]] ''Ščuke ni, ščuke ne'', [[MGL]]
*1976 Velimir Lukić ''Huda noč'', krstna uprizoritev, [[MGL]]
*1976 Alfred Musset ''Lorenzaccio'', [[SLG Celje]]
*1975 Ferenc Molnár ''Liliom'', [[SSG Trst]]
*1975 Joseph Kesselring ''Arzenik in stare čipke'', [[SNG Nova Gorica]]
*1974 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SNG Nova Gorica]]
*1974 Fadil Hadžić ''Naročena komedija'', [[MGL]]
*1974 Franček Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1974 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 [[Andrej Hieng]] ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
*1973 [[Veno Taufer]] ''Prometej ali Tema v zenici sonca,'' krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 Karl Valentin ''Selitev'', [[SNG Nova Gorica]]
*1973 Eugene Ionesco ''Novi najemnik'', [[SNG Nova Gorica]]
*1972 [[Ivan Cankar]] ''Romantične duše'' [[SLG Celje]]
*1972 Smiljan Rozman ''Zvonovi'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1971 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Dušan Pirjevec ''Sreča v nesreči ali naš dobrotnik Foma Fomič'', krstna uprizoritev, [[MGL]]

===1961-1970===
*1970 Dušan Mlakar/Charles Dickens ''Oliver Twist'', [[SMG]]
*1970 Danilo Gorinšek ''Silni bič'', [[SMG]]
*1969 Tone Pavček ''Hura za veselje'', [[SMG]]
*1969 Theo Braun/Trude Payer ''Cipek in Capek'', [[SMG]]
*1968 Tone Pavček ''V pesmih slava se brala od naroda do naroda'', krstna uprizoritev, [[SMG]]
*1968 Mihail Gorjunov ''Trije debeluhi'', [[SMG]]

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 90 | scenographies}}
==Film in televizija==
===Režije===
*1978 Dušan Jovanović ''Konec tedna'', RTV Ljubljana, TV nanizanka v sedmih delih
*1977 Kratkometražni film ''Portret Vladimirja Skrbinška'', VIBA FILM
*1976 Leopold Suhadolčan ''Mož, ki je imel želvo'', RTV Ljubljana, TV - drama

===Scenarist===
*1977 Portret Vladimirja Skrbinška

===Asistent režije===
*1976 ''Idealist''
*1968 ''Sončni krik''
*1965 ''Po isti poti se ne vračaj''
*1965 ''Lažnivka''
*1963 ''Samorastniki''
*1962 ''Minuta za umor''
*1961 ''Družinski dnevnik''

==Radio==
*2011 Felix Mitterer ''Moja pošast'', RTV
*2009 Felix Mitterer ''Spoved'', RTV

==Nagrade==
*2014 Diploma Harlekin [[Šentjakobsko gledališče]] za režijo v sezoni 2014 - 2015
*2013 naziv "zaslužni profesor" ljubljanske Univerze
*2012 Nagrada za najboljšo predstavo, po izboru strokovne žirije in publike - Čufarjevi dnevi (Woody Allen ''Zaigraj še enkrat sam'', [[Šentjakobsko gledališče]])
*1988 Nagrada mednarodne žirije za režijo Thomas Berhard ''Komedijant'', srečanje gledališč Alpe - Jadran, Nova Gorica
*1987 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (P. Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica)
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]])
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (A. Vampilov ''Lov na divje race'', MGL)
*1981 Goriško srečanje malih odrov Nova Gorica, nagrada za režijo igre Borivoja Wudlerja ''Odprite vrata, Oskar prihaja'', [[SLG Celje]]
*1974 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (F. Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', SLG Celje)
*1974 Nagrada Prešernovega sklada za režijo dram Ivana Cankarja ''Romantične duše'', Smiljana Rozmana ''Zvonovi'' in Andreja Hienga ''Lažna Ivana''
*1973 Borštnikova diploma za režijo drame Andreja Hienga ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
==Bibliografija==

==Viri in literatura==
*Spletna stran MGP
*Spletna stran [http://www.film-center.si/index.php www.film-center.si]

==Zunanje povezave==
*[http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=11&ved=0CCEQFjAAOAo&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3ADOC-ECSCS6M5%2F0643d882-878a-4098-98b9-2f5ed8532015%2FPDF&ei=O66WU-HFEaOV7Aa7iYC4DQ&usg=AFQjCNGgv-i6kwKBBMUsl4J_63RTjHOoxg&sig2=MF1CpNycNqQ3kDKEAoHXaA&bvm=bv.68445247,d.ZGU&cad=rja Pogovori s sodobniki. Petra Pogorevc z Dušanom Mlakarjem, Sodobnost 2005 - www.dlib.si]

Dušan Mlakar

2016-12-09T13:27:47Z

Sabina: /* 1991-2000 */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Režiserji|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Scenografi|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Mlakar, Dušan]]
<div style="float: right">[[Slika:dusan_mlakar.jpg|370px|Foto: Arhiv ZDUS]]</div>
==Življenjepis==
Dušan Mlakar se je rodil v Ljubljani 11. 6. 1939. Je gledališki režiser in
pedagog. Po študiju na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je bil med leti 1967 in 1971 direktor in umetniški vodja [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani]]. Po tem obdobju je na lastno željo zapustil ustanovo in bil samostojni kulturni delavec, med drugim tudi dvakrat v. d. umetniškega vodje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. Leta 1984 ga je takratno vodstvo povabilo k pedagoškemu sodelovanju na [[AGRFT]]. Leta 1986 je postal docent in bil 16. 11. 1995 izvoljen v naziv univerzitetnega rednega profesorja za gledališko režijo in igro. Po upokojitvi mu je na predlog [[AGRFT]] senat Univerze v Ljubljani 22. 10. 2013 za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela podelil naziv Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

Režiral je v vseh slovenskih gledališčih, pa tudi v Beogradu, Zrenjaninu in v Dubrovniku. Njegov obsežni opus (120 gledaliških režij) sega od krstnih izvedb iz slovenske dramatike do uprizoritev iz svetovne klasike in sodobne dramatike. Med drugim je zanj značilno, da veliko skrbi posveča igralcem in jim omogoča, da se v svojih vlogah polno izrazijo.

Pomembnejše režije – F. M. Dostojevski-D. Pirjevec: ''Sreča v nesreči''; I. Cankar: ''Romantične duše, Jakob Ruda''; A. Hieng: ''Lažna Ivana, Večer ženinov''; S. Rozman: ''Zvonovi''; M. Kmecl: ''Levstikova smrt''; A. de Musset: ''Lorenzaccio''; J. Anouilh: ''Skušnjava ali kaznovana ljubezen''; F. Schiller: ''Marija Stuart''; A. P. Čehov: ''Striček Vanja, Utva, Tri sestre, Ivanov''; L. Pirandello: ''Kaj je resnica''; H. Ibsen: ''Nora'', ''Sovražnik ljudstva''; Strindberg: ''Oče, Sonata strahov, Igranje z ognjem;'' P. Claudel: ''Marijino oznanjenje''; E. Albee: ''Kdo se boji Virginije Woolf;'' A. V. Vampilov: ''Lov na divje race;'' P. Turrini: ''Lov na podgane, Jožef in Marija, Meščani;'' P. Barnes: ''Rdeči nosovi''; E. Flisar: ''Kaj pa Leonardo, Nora Nora''; A. Miller: ''Razbito steklo''; S. Makarovič: ''Teta Magda''; T. Bernhard: ''Po vseh višavah je mir, Komedijant''; Ritter-Dene-Voss: ''Izboljševalec sveta, Na cilju''; B. Friel: ''Jaltska igra, Poigra''.

Režiral je tudi za radio in televizijo, med drugim L. Suhodolčan: ''Mož z želvo'' in nanizanko v sedmih delih ''Konec tedna D. Jovanovića.'' Napisal je scenarij in realiziral kratki film ''Portret Vladimirja Skrbinška'' in več televizijskih prenosov lastnih predstav.

Za svoje režijsko delo je prejel nagrado Prešernovega sklada za gledališko režijo, več Borštnikovih nagrad in diplom, mednarodno nagrado Alpe-Jadran in druga priznanja.

==Režije==
===2011-===
*2016 August Strindberg ''Igranje z ognjem '', Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice
*2015 Nikola Pop Tasić ''Agatha'', [[Cankarjev dom]]
*2015 Tone Partljič ''Balada o Karolini Žašler'', [[Šentjakobsko gledališče]]
*2014 Florian Zeller ''Oče'', krstna uprizoritev, [[Šentjakobsko gledališče]]
*2013 Peter Turrini ''Jožef in Marija'', [[Mestno gledališče Ptuj]]
*2012 Woody Allen ''Zaigraj še enkrat, sam'', [[Šentjakobsko gledališče]]

===2001-2010===
*2010 Henrik Ibsen ''Sovražnik Ljudstva'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Joanna Murray-Smith ''Samica človeške vrste'', [[SLG Celje]]
*2009 Terry Johnson ''Diplomiranec'', SLG Celje
*2008 Brian Friel ''Jaltska igra. Poigra'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2007 [[Evald Flisar]] ''[[Akvarij]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2007 Jean-Marie Chevret ''V drugo gre rado'', [[MGL]]
*2006 [[Vinko Möderndorfer]] ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'', [[SLG Celje]]
*2005 Edward Albee ''Koza ali kdo je Silvija'', [[MGL]]
*2005 Carlo Goldoni ''Beneška dvojčka'', [[MGL]]
*2004 Thomas Bernhard ''Na cilju'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2004 Vaclav Havel ''Protest'', [[SSG Trst]]
*2004 Vaclav Havel ''Avdienca'', [[SSG Trst]]
*2004 Evald Flisar ''Nora Nora''- krstna uprizoritev, Prešernovo gledališče Kranj
*2003 Thomas Bernhard ''Izboljševalec sveta'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2003 Vinko Möderndorfer ''Na kmetih''- krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*2003 Matjaž Kmecl ''Večer v čitalnici'' - krstna uprizoritev, [[MGL]]
*2002 A. P. Čehov ''IVANOV'', [[MGL]]
*2002 August Strindberg ''Igranje z ognjem'', [[SNG DramaMaribor]]
*2002 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SSG Trst]]
*2002 Derek Benfield ''Spet skupaj'', Cankarjev dom
*2001 Thomas Bernhard ''Ritter, Dene, Voss'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2001 Jana Pavlič ''Cimetovček''- krstna uprizoritev, Lutkovno gledališče Ljubljana

===1991-2000===
*2000 Jukio Mišima ''Markiza de Sade'', [[SLG Celje]]
*2000 Ettore Scola/Ruggero Maccari/Gigliola Fantoni ''Poseben dan'', [[SSG Trst]]
*1999 [[Evald Flisar]] ''[[Sončne pege]]'', Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Rene Clair ''Sladke šibkosti žena'', SSG Trst
*1998 [[Svetlana Makarovič]] ''[[Teta Magda]]'', Prešernovo gledališče Kranj
*1998 Ferenc Molnar ''Liliom'', PDG Nova Gorica
*1997 Daniel Lee Coburn ''Partija remija'', Šentjakobsko gledališče
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Kevin Elyot ''Noč s Sašo'', [[MGL]]
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Ray Cooney ''Minister v škripcih'', SLG Celje
*1997 Oskar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1996 Arthur Miller ''Razbito steklo'', [[SSG Trst]]
*1995 Peter Barnes ''Zaton sonca in slave'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1995 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SLG Celje]]
*1995 Josip Jurčič/[[Andrej Inkret]] ''[[Deseti brat]]'', SSG Trst
*1994 Henrik Ibsen ''Strahovi'', SLG Celje
*1994 Karel Valentin ''Selitev'', Primorski poletni festival Izola - Koper
*1994 [[Evald Flisar]] ''[[Stric iz Amerike]]'', MGL
*1994 August Strindberg ''Oče'', PDG Nova Gorica
*1993 Matjaž Kmecl ''Andrej Smole'' - krstna uprizoritev, Narodni muzej Ljubljana
*1993 [[Igor Torkar]] ''[[Revizor 93]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1993 [[Damir Zlatar Frey]] ''[[Kri in košute]]'', SLG Celje
*1993 [[Milan Kleč]] ''[[Vsega je kriva Marjana Deržaj]]'', SSG Trst
*1992 Henrik Ibsen ''Nora'', Prešernovo gledališče Kranj
*1992 [[Evald Flisar]] ''[[Kaj pa Leonardo]]'', MGL
*1991 Tennessee Williams ''Tramvaj poželenje'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1991 Murray Schisgal ''Lubezen'', [[SLG Celje]]
*1991 Jean-Jacques Bricaire/Maurice Lasaygues ''Lažnivka'', [[MGL]]

===1981-1990===
*1990 Akos Kertesz ''Vdove'', [[MGL]]
*1990 [[Ivan Cankar]] ''[[Jakob Ruda]]'', [[SSG Trst]]
*1990 Vaclav Havel ''Sanacija'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Friedrich Schiller ''Marija Stuart'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Thomas Bernhard ''Komedijant'', PDG Nova Gorica
*1988 Jean Baptiste Poquelin Moliere ''George Dandin ali Kaznovani soprog'', [[SSG Trst]]
*1988 Edmond Rostand ''Cyrano de Bergerac'', PDG Nova Gorica
*1988 Peter Turrini ''Trg v Benetkah'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1987 Harold Pinter ''Stari časi'', SLG Celje
*1987 August Strindberg ''Sonata strahov'', SLG Celje
*1986 Peter Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica
*1986 Joseph Kesserling ''Arzenik in stare čipke'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Christopher Fry ''Gospa ne bo zgorela'', [[SLG Celje]]
*1985 Noel Coward ''Hudomušna prikazen'', SSG Trst
*1985 Pavel Kohout ''Marija se bori z angeli'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Peter Turrini ''Meščani'', Drama [[SNG Maribor]]
*1984 [[Matjaž Kmecl]] ''[[Plebanus Joannes]]'', PDG Nova Gorica
*1984 Eugene O'Neill ''Dolgega dne potovanje v noč'', PDG Nova Gorica
*1984 Thomas Bernhard ''Po vseh višavah je mir'', PDG Nova Gorica
*1983 Edward Albee ''Gospa iz Dubuqua'', [[SSG Trst]]
*1983 Peter Turrini ''Jožef in Marija – Lov na podgane'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1982 A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]]
*1982 Anton Pavlovič Čehov ''Utva'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1982 Peter Shaffer ''Amadeus'', [[SLG Celje]]
*1981 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Revizor'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1981 Matjaž Kmecl ''Levstikova smrt'' - krstna, [[SNG Nova Gorica]]

===1971-1980===
*1980 Edward Albee ''Kdo se boji Virginije Wolf?'', [[SSG Trst]]
*1979 Henrik Ibsen ''Nora'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Ženitev'' [[SLG Celje]]
*1979 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', [[SLG Celje]]
*1978 [[Oton Župančič]] ''Samogovori'', [[SNG Ljubljana]]
*1978 Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', [[SNG Nova Gorica]]
*1977 [[Tone Partljič]] ''Ščuke ni, ščuke ne'', [[MGL]]
*1976 Velimir Lukić ''Huda noč'', krstna uprizoritev, [[MGL]]
*1976 Alfred Musset ''Lorenzaccio'', [[SLG Celje]]
*1975 Ferenc Molnár ''Liliom'', [[SSG Trst]]
*1975 Joseph Kesselring ''Arzenik in stare čipke'', [[SNG Nova Gorica]]
*1974 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SNG Nova Gorica]]
*1974 Fadil Hadžić ''Naročena komedija'', [[MGL]]
*1974 Franček Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1974 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 [[Andrej Hieng]] ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
*1973 [[Veno Taufer]] ''Prometej ali Tema v zenici sonca,'' krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 Karl Valentin ''Selitev'', [[SNG Nova Gorica]]
*1973 Eugene Ionesco ''Novi najemnik'', [[SNG Nova Gorica]]
*1972 [[Ivan Cankar]] ''Romantične duše'' [[SLG Celje]]
*1972 Smiljan Rozman ''Zvonovi'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1971 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Dušan Pirjevec ''Sreča v nesreči ali naš dobrotnik Foma Fomič'', krstna uprizoritev, [[MGL]]

===1961-1970===
*1970 Dušan Mlakar/Charles Dickens ''Oliver Twist'', [[SMG]]
*1970 Danilo Gorinšek ''Silni bič'', [[SMG]]
*1969 Tone Pavček ''Hura za veselje'', [[SMG]]
*1969 Theo Braun/Trude Payer ''Cipek in Capek'', [[SMG]]
*1968 Tone Pavček ''V pesmih slava se brala od naroda do naroda'', krstna uprizoritev, [[SMG]]
*1968 Mihail Gorjunov ''Trije debeluhi'', [[SMG]]

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 90 | scenographies}}
==Film in televizija==
===Režije===
*1978 Dušan Jovanović ''Konec tedna'', RTV Ljubljana, TV nanizanka v sedmih delih
*1977 Kratkometražni film ''Portret Vladimirja Skrbinška'', VIBA FILM
*1976 Leopold Suhadolčan ''Mož, ki je imel želvo'', RTV Ljubljana, TV - drama

===Scenarist===
*1977 Portret Vladimirja Skrbinška

===Asistent režije===
*1976 ''Idealist''
*1968 ''Sončni krik''
*1965 ''Po isti poti se ne vračaj''
*1965 ''Lažnivka''
*1963 ''Samorastniki''
*1962 ''Minuta za umor''
*1961 ''Družinski dnevnik''

==Radio==
*2011 Felix Mitterer ''Moja pošast'', RTV
*2009 Felix Mitterer ''Spoved'', RTV

==Nagrade==
*2014 Diploma Harlekin [[Šentjakobsko gledališče]] za režijo v sezoni 2014 - 2015
*2013 naziv "zaslužni profesor" ljubljanske Univerze
*2012 Nagrada za najboljšo predstavo, po izboru strokovne žirije in publike - Čufarjevi dnevi (Woody Allen ''Zaigraj še enkrat sam'', [[Šentjakobsko gledališče]])
*1988 Nagrada mednarodne žirije za režijo Thomas Berhard ''Komedijant'', srečanje gledališč Alpe - Jadran, Nova Gorica
*1987 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (P. Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica)
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]])
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (A. Vampilov ''Lov na divje race'', MGL)
*1981 Goriško srečanje malih odrov Nova Gorica, nagrada za režijo igre Borivoja Wudlerja ''Odprite vrata, Oskar prihaja'', [[SLG Celje]]
*1974 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (F. Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', SLG Celje)
*1974 Nagrada Prešernovega sklada za režijo dram Ivana Cankarja ''Romantične duše'', Smiljana Rozmana ''Zvonovi'' in Andreja Hienga ''Lažna Ivana''
*1973 Borštnikova diploma za režijo drame Andreja Hienga ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
==Bibliografija==

==Viri in literatura==
*Spletna stran MGP
*Spletna stran [http://www.film-center.si/index.php www.film-center.si]

==Zunanje povezave==
*[http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=11&ved=0CCEQFjAAOAo&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3ADOC-ECSCS6M5%2F0643d882-878a-4098-98b9-2f5ed8532015%2FPDF&ei=O66WU-HFEaOV7Aa7iYC4DQ&usg=AFQjCNGgv-i6kwKBBMUsl4J_63RTjHOoxg&sig2=MF1CpNycNqQ3kDKEAoHXaA&bvm=bv.68445247,d.ZGU&cad=rja Pogovori s sodobniki. Petra Pogorevc z Dušanom Mlakarjem, Sodobnost 2005 - www.dlib.si]

Dušan Mlakar

2016-12-09T13:18:49Z

Sabina: /* 2001-2010 */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Režiserji|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Scenografi|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Mlakar, Dušan]]
<div style="float: right">[[Slika:dusan_mlakar.jpg|370px|Foto: Arhiv ZDUS]]</div>
==Življenjepis==
Dušan Mlakar se je rodil v Ljubljani 11. 6. 1939. Je gledališki režiser in
pedagog. Po študiju na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je bil med leti 1967 in 1971 direktor in umetniški vodja [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani]]. Po tem obdobju je na lastno željo zapustil ustanovo in bil samostojni kulturni delavec, med drugim tudi dvakrat v. d. umetniškega vodje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. Leta 1984 ga je takratno vodstvo povabilo k pedagoškemu sodelovanju na [[AGRFT]]. Leta 1986 je postal docent in bil 16. 11. 1995 izvoljen v naziv univerzitetnega rednega profesorja za gledališko režijo in igro. Po upokojitvi mu je na predlog [[AGRFT]] senat Univerze v Ljubljani 22. 10. 2013 za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela podelil naziv Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

Režiral je v vseh slovenskih gledališčih, pa tudi v Beogradu, Zrenjaninu in v Dubrovniku. Njegov obsežni opus (120 gledaliških režij) sega od krstnih izvedb iz slovenske dramatike do uprizoritev iz svetovne klasike in sodobne dramatike. Med drugim je zanj značilno, da veliko skrbi posveča igralcem in jim omogoča, da se v svojih vlogah polno izrazijo.

Pomembnejše režije – F. M. Dostojevski-D. Pirjevec: ''Sreča v nesreči''; I. Cankar: ''Romantične duše, Jakob Ruda''; A. Hieng: ''Lažna Ivana, Večer ženinov''; S. Rozman: ''Zvonovi''; M. Kmecl: ''Levstikova smrt''; A. de Musset: ''Lorenzaccio''; J. Anouilh: ''Skušnjava ali kaznovana ljubezen''; F. Schiller: ''Marija Stuart''; A. P. Čehov: ''Striček Vanja, Utva, Tri sestre, Ivanov''; L. Pirandello: ''Kaj je resnica''; H. Ibsen: ''Nora'', ''Sovražnik ljudstva''; Strindberg: ''Oče, Sonata strahov, Igranje z ognjem;'' P. Claudel: ''Marijino oznanjenje''; E. Albee: ''Kdo se boji Virginije Woolf;'' A. V. Vampilov: ''Lov na divje race;'' P. Turrini: ''Lov na podgane, Jožef in Marija, Meščani;'' P. Barnes: ''Rdeči nosovi''; E. Flisar: ''Kaj pa Leonardo, Nora Nora''; A. Miller: ''Razbito steklo''; S. Makarovič: ''Teta Magda''; T. Bernhard: ''Po vseh višavah je mir, Komedijant''; Ritter-Dene-Voss: ''Izboljševalec sveta, Na cilju''; B. Friel: ''Jaltska igra, Poigra''.

Režiral je tudi za radio in televizijo, med drugim L. Suhodolčan: ''Mož z želvo'' in nanizanko v sedmih delih ''Konec tedna D. Jovanovića.'' Napisal je scenarij in realiziral kratki film ''Portret Vladimirja Skrbinška'' in več televizijskih prenosov lastnih predstav.

Za svoje režijsko delo je prejel nagrado Prešernovega sklada za gledališko režijo, več Borštnikovih nagrad in diplom, mednarodno nagrado Alpe-Jadran in druga priznanja.

==Režije==
===2011-===
*2016 August Strindberg ''Igranje z ognjem '', Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice
*2015 Nikola Pop Tasić ''Agatha'', [[Cankarjev dom]]
*2015 Tone Partljič ''Balada o Karolini Žašler'', [[Šentjakobsko gledališče]]
*2014 Florian Zeller ''Oče'', krstna uprizoritev, [[Šentjakobsko gledališče]]
*2013 Peter Turrini ''Jožef in Marija'', [[Mestno gledališče Ptuj]]
*2012 Woody Allen ''Zaigraj še enkrat, sam'', [[Šentjakobsko gledališče]]

===2001-2010===
*2010 Henrik Ibsen ''Sovražnik Ljudstva'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Joanna Murray-Smith ''Samica človeške vrste'', [[SLG Celje]]
*2009 Terry Johnson ''Diplomiranec'', SLG Celje
*2008 Brian Friel ''Jaltska igra. Poigra'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2007 [[Evald Flisar]] ''[[Akvarij]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2007 Jean-Marie Chevret ''V drugo gre rado'', [[MGL]]
*2006 [[Vinko Möderndorfer]] ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'', [[SLG Celje]]
*2005 Edward Albee ''Koza ali kdo je Silvija'', [[MGL]]
*2005 Carlo Goldoni ''Beneška dvojčka'', [[MGL]]
*2004 Thomas Bernhard ''Na cilju'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2004 Vaclav Havel ''Protest'', [[SSG Trst]]
*2004 Vaclav Havel ''Avdienca'', [[SSG Trst]]
*2004 Evald Flisar ''Nora Nora''- krstna uprizoritev, Prešernovo gledališče Kranj
*2003 Thomas Bernhard ''Izboljševalec sveta'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2003 Vinko Möderndorfer ''Na kmetih''- krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*2003 Matjaž Kmecl ''Večer v čitalnici'' - krstna uprizoritev, [[MGL]]
*2002 A. P. Čehov ''IVANOV'', [[MGL]]
*2002 August Strindberg ''Igranje z ognjem'', [[SNG DramaMaribor]]
*2002 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SSG Trst]]
*2002 Derek Benfield ''Spet skupaj'', Cankarjev dom
*2001 Thomas Bernhard ''Ritter, Dene, Voss'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2001 Jana Pavlič ''Cimetovček''- krstna uprizoritev, Lutkovno gledališče Ljubljana

===1991-2000===
*2000 Jukio Mišima ''Markiza de Sade'', [[SLG Celje]]
*2000 Ettore Scola/Ruggero Maccari/Gigliola Fantoni ''Poseben dan'', [[SSG Trst]]
*1999 [[Evald Flisar]] ''[[Sončne pege]]'', Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Rene Clair ''Sladke šibkosti žena'', SSG Trst
*1998 [[Svetlana Makarovič]] ''[[Teta Magda]]'', Prešernovo gledališče Kranj
*1998 Ferenc Molnar ''Liliom'', PDG Nova Gorica
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Kevin Elyot ''Noč s Sašo'', [[MGL]]
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Ray Cooney ''Minister v škripcih'', SLG Celje
*1997 Oskar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1996 Arthur Miller ''Razbito steklo'', [[SSG Trst]]
*1995 Peter Barnes ''Zaton sonca in slave'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1995 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SLG Celje]]
*1995 Josip Jurčič/[[Andrej Inkret]] ''[[Deseti brat]]'', SSG Trst
*1994 Henrik Ibsen ''Strahovi'', SLG Celje
*1994 [[Evald Flisar]] ''[[Stric iz Amerike]]'', MGL
*1994 August Strindberg ''Oče'', PDG Nova Gorica
*1993 [[Igor Torkar]] ''[[Revizor 93]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1993 [[Damir Zlatar Frey]] ''[[Kri in košute]]'', SLG Celje
*1993 [[Milan Kleč]] ''[[Vsega je kriva Marjana Deržaj]]'', SSG Trst
*1992 Henrik Ibsen ''Nora'', Prešernovo gledališče Kranj
*1992 [[Evald Flisar]] ''[[Kaj pa Leonardo]]'', MGL
*1991 Tennessee Williams ''Tramvaj poželenje'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1991 Murray Schisgal ''Lubezen'', [[SLG Celje]]
*1991 Jean-Jacques Bricaire/Maurice Lasaygues ''Lažnivka'', [[MGL]]

===1981-1990===
*1990 Akos Kertesz ''Vdove'', [[MGL]]
*1990 [[Ivan Cankar]] ''[[Jakob Ruda]]'', [[SSG Trst]]
*1990 Vaclav Havel ''Sanacija'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Friedrich Schiller ''Marija Stuart'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Thomas Bernhard ''Komedijant'', PDG Nova Gorica
*1988 Jean Baptiste Poquelin Moliere ''George Dandin ali Kaznovani soprog'', [[SSG Trst]]
*1988 Edmond Rostand ''Cyrano de Bergerac'', PDG Nova Gorica
*1988 Peter Turrini ''Trg v Benetkah'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1987 Harold Pinter ''Stari časi'', SLG Celje
*1987 August Strindberg ''Sonata strahov'', SLG Celje
*1986 Peter Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica
*1986 Joseph Kesserling ''Arzenik in stare čipke'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Christopher Fry ''Gospa ne bo zgorela'', [[SLG Celje]]
*1985 Noel Coward ''Hudomušna prikazen'', SSG Trst
*1985 Pavel Kohout ''Marija se bori z angeli'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Peter Turrini ''Meščani'', Drama [[SNG Maribor]]
*1984 [[Matjaž Kmecl]] ''[[Plebanus Joannes]]'', PDG Nova Gorica
*1984 Eugene O'Neill ''Dolgega dne potovanje v noč'', PDG Nova Gorica
*1984 Thomas Bernhard ''Po vseh višavah je mir'', PDG Nova Gorica
*1983 Edward Albee ''Gospa iz Dubuqua'', [[SSG Trst]]
*1983 Peter Turrini ''Jožef in Marija – Lov na podgane'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1982 A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]]
*1982 Anton Pavlovič Čehov ''Utva'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1982 Peter Shaffer ''Amadeus'', [[SLG Celje]]
*1981 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Revizor'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1981 Matjaž Kmecl ''Levstikova smrt'' - krstna, [[SNG Nova Gorica]]

===1971-1980===
*1980 Edward Albee ''Kdo se boji Virginije Wolf?'', [[SSG Trst]]
*1979 Henrik Ibsen ''Nora'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Ženitev'' [[SLG Celje]]
*1979 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', [[SLG Celje]]
*1978 [[Oton Župančič]] ''Samogovori'', [[SNG Ljubljana]]
*1978 Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', [[SNG Nova Gorica]]
*1977 [[Tone Partljič]] ''Ščuke ni, ščuke ne'', [[MGL]]
*1976 Velimir Lukić ''Huda noč'', krstna uprizoritev, [[MGL]]
*1976 Alfred Musset ''Lorenzaccio'', [[SLG Celje]]
*1975 Ferenc Molnár ''Liliom'', [[SSG Trst]]
*1975 Joseph Kesselring ''Arzenik in stare čipke'', [[SNG Nova Gorica]]
*1974 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SNG Nova Gorica]]
*1974 Fadil Hadžić ''Naročena komedija'', [[MGL]]
*1974 Franček Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1974 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 [[Andrej Hieng]] ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
*1973 [[Veno Taufer]] ''Prometej ali Tema v zenici sonca,'' krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 Karl Valentin ''Selitev'', [[SNG Nova Gorica]]
*1973 Eugene Ionesco ''Novi najemnik'', [[SNG Nova Gorica]]
*1972 [[Ivan Cankar]] ''Romantične duše'' [[SLG Celje]]
*1972 Smiljan Rozman ''Zvonovi'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1971 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Dušan Pirjevec ''Sreča v nesreči ali naš dobrotnik Foma Fomič'', krstna uprizoritev, [[MGL]]

===1961-1970===
*1970 Dušan Mlakar/Charles Dickens ''Oliver Twist'', [[SMG]]
*1970 Danilo Gorinšek ''Silni bič'', [[SMG]]
*1969 Tone Pavček ''Hura za veselje'', [[SMG]]
*1969 Theo Braun/Trude Payer ''Cipek in Capek'', [[SMG]]
*1968 Tone Pavček ''V pesmih slava se brala od naroda do naroda'', krstna uprizoritev, [[SMG]]
*1968 Mihail Gorjunov ''Trije debeluhi'', [[SMG]]

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 90 | scenographies}}
==Film in televizija==
===Režije===
*1978 Dušan Jovanović ''Konec tedna'', RTV Ljubljana, TV nanizanka v sedmih delih
*1977 Kratkometražni film ''Portret Vladimirja Skrbinška'', VIBA FILM
*1976 Leopold Suhadolčan ''Mož, ki je imel želvo'', RTV Ljubljana, TV - drama

===Scenarist===
*1977 Portret Vladimirja Skrbinška

===Asistent režije===
*1976 ''Idealist''
*1968 ''Sončni krik''
*1965 ''Po isti poti se ne vračaj''
*1965 ''Lažnivka''
*1963 ''Samorastniki''
*1962 ''Minuta za umor''
*1961 ''Družinski dnevnik''

==Radio==
*2011 Felix Mitterer ''Moja pošast'', RTV
*2009 Felix Mitterer ''Spoved'', RTV

==Nagrade==
*2014 Diploma Harlekin [[Šentjakobsko gledališče]] za režijo v sezoni 2014 - 2015
*2013 naziv "zaslužni profesor" ljubljanske Univerze
*2012 Nagrada za najboljšo predstavo, po izboru strokovne žirije in publike - Čufarjevi dnevi (Woody Allen ''Zaigraj še enkrat sam'', [[Šentjakobsko gledališče]])
*1988 Nagrada mednarodne žirije za režijo Thomas Berhard ''Komedijant'', srečanje gledališč Alpe - Jadran, Nova Gorica
*1987 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (P. Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica)
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]])
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (A. Vampilov ''Lov na divje race'', MGL)
*1981 Goriško srečanje malih odrov Nova Gorica, nagrada za režijo igre Borivoja Wudlerja ''Odprite vrata, Oskar prihaja'', [[SLG Celje]]
*1974 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (F. Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', SLG Celje)
*1974 Nagrada Prešernovega sklada za režijo dram Ivana Cankarja ''Romantične duše'', Smiljana Rozmana ''Zvonovi'' in Andreja Hienga ''Lažna Ivana''
*1973 Borštnikova diploma za režijo drame Andreja Hienga ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
==Bibliografija==

==Viri in literatura==
*Spletna stran MGP
*Spletna stran [http://www.film-center.si/index.php www.film-center.si]

==Zunanje povezave==
*[http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=11&ved=0CCEQFjAAOAo&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3ADOC-ECSCS6M5%2F0643d882-878a-4098-98b9-2f5ed8532015%2FPDF&ei=O66WU-HFEaOV7Aa7iYC4DQ&usg=AFQjCNGgv-i6kwKBBMUsl4J_63RTjHOoxg&sig2=MF1CpNycNqQ3kDKEAoHXaA&bvm=bv.68445247,d.ZGU&cad=rja Pogovori s sodobniki. Petra Pogorevc z Dušanom Mlakarjem, Sodobnost 2005 - www.dlib.si]

Dušan Mlakar

2016-12-09T13:17:58Z

Sabina: /* 2001-2010 */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Režiserji|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Scenografi|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Mlakar, Dušan]]
<div style="float: right">[[Slika:dusan_mlakar.jpg|370px|Foto: Arhiv ZDUS]]</div>
==Življenjepis==
Dušan Mlakar se je rodil v Ljubljani 11. 6. 1939. Je gledališki režiser in
pedagog. Po študiju na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je bil med leti 1967 in 1971 direktor in umetniški vodja [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani]]. Po tem obdobju je na lastno željo zapustil ustanovo in bil samostojni kulturni delavec, med drugim tudi dvakrat v. d. umetniškega vodje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. Leta 1984 ga je takratno vodstvo povabilo k pedagoškemu sodelovanju na [[AGRFT]]. Leta 1986 je postal docent in bil 16. 11. 1995 izvoljen v naziv univerzitetnega rednega profesorja za gledališko režijo in igro. Po upokojitvi mu je na predlog [[AGRFT]] senat Univerze v Ljubljani 22. 10. 2013 za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela podelil naziv Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

Režiral je v vseh slovenskih gledališčih, pa tudi v Beogradu, Zrenjaninu in v Dubrovniku. Njegov obsežni opus (120 gledaliških režij) sega od krstnih izvedb iz slovenske dramatike do uprizoritev iz svetovne klasike in sodobne dramatike. Med drugim je zanj značilno, da veliko skrbi posveča igralcem in jim omogoča, da se v svojih vlogah polno izrazijo.

Pomembnejše režije – F. M. Dostojevski-D. Pirjevec: ''Sreča v nesreči''; I. Cankar: ''Romantične duše, Jakob Ruda''; A. Hieng: ''Lažna Ivana, Večer ženinov''; S. Rozman: ''Zvonovi''; M. Kmecl: ''Levstikova smrt''; A. de Musset: ''Lorenzaccio''; J. Anouilh: ''Skušnjava ali kaznovana ljubezen''; F. Schiller: ''Marija Stuart''; A. P. Čehov: ''Striček Vanja, Utva, Tri sestre, Ivanov''; L. Pirandello: ''Kaj je resnica''; H. Ibsen: ''Nora'', ''Sovražnik ljudstva''; Strindberg: ''Oče, Sonata strahov, Igranje z ognjem;'' P. Claudel: ''Marijino oznanjenje''; E. Albee: ''Kdo se boji Virginije Woolf;'' A. V. Vampilov: ''Lov na divje race;'' P. Turrini: ''Lov na podgane, Jožef in Marija, Meščani;'' P. Barnes: ''Rdeči nosovi''; E. Flisar: ''Kaj pa Leonardo, Nora Nora''; A. Miller: ''Razbito steklo''; S. Makarovič: ''Teta Magda''; T. Bernhard: ''Po vseh višavah je mir, Komedijant''; Ritter-Dene-Voss: ''Izboljševalec sveta, Na cilju''; B. Friel: ''Jaltska igra, Poigra''.

Režiral je tudi za radio in televizijo, med drugim L. Suhodolčan: ''Mož z želvo'' in nanizanko v sedmih delih ''Konec tedna D. Jovanovića.'' Napisal je scenarij in realiziral kratki film ''Portret Vladimirja Skrbinška'' in več televizijskih prenosov lastnih predstav.

Za svoje režijsko delo je prejel nagrado Prešernovega sklada za gledališko režijo, več Borštnikovih nagrad in diplom, mednarodno nagrado Alpe-Jadran in druga priznanja.

==Režije==
===2011-===
*2016 August Strindberg ''Igranje z ognjem '', Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice
*2015 Nikola Pop Tasić ''Agatha'', [[Cankarjev dom]]
*2015 Tone Partljič ''Balada o Karolini Žašler'', [[Šentjakobsko gledališče]]
*2014 Florian Zeller ''Oče'', krstna uprizoritev, [[Šentjakobsko gledališče]]
*2013 Peter Turrini ''Jožef in Marija'', [[Mestno gledališče Ptuj]]
*2012 Woody Allen ''Zaigraj še enkrat, sam'', [[Šentjakobsko gledališče]]

===2001-2010===
*2010 Henrik Ibsen ''Sovražnik Ljudstva'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Joanna Murray-Smith ''Samica človeške vrste'', [[SLG Celje]]
*2009 Terry Johnson ''Diplomiranec'', SLG Celje
*2008 Brian Friel ''Jaltska igra. Poigra'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2007 [[Evald Flisar]] ''[[Akvarij]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2007 Jean-Marie Chevret ''V drugo gre rado'', [[MGL]]
*2006 [[Vinko Möderndorfer]] ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'', [[SLG Celje]]
*2005 Edward Albee ''Koza ali kdo je Silvija'', [[MGL]]
*2005 Carlo Goldoni ''Beneška dvojčka'', [[MGL]]
*2004 Thomas Bernhard ''Na cilju'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2004 Vaclav Havel ''Protest'', [[SSG Trst]]
*2004 Vaclav Havel ''Avdienca'', [[SSG Trst]]
*2004 Evald Flisar ''Nora Nora''- krstna uprizoritev, Prešernovo gledališče Kranj
*2003 Thomas Bernhard ''Izboljševalec sveta'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2003 Vinko Möderndorfer ''Na kmetih''- krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*2003 Matjaž Kmecl ''Večer v čitalnici'' - krstna uprizoritev, [[MGL]]
*2002 A. P. Čehov ''IVANOV'', [[MGL]]
*2002 August Strindberg ''Igranje z ognjem'', [[SNG DramaMaribor]]
*2002 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SSG Trst]]
*2002 Derek Benfield ''Spet skupaj'', Cankarjev dom
*2001 Thomas Bernhard ''Ritter, Dene, Voss'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2001 Jana Pavlič ''Cimetovček''- krstna uprizoritev, [[LGL]]

===1991-2000===
*2000 Jukio Mišima ''Markiza de Sade'', [[SLG Celje]]
*2000 Ettore Scola/Ruggero Maccari/Gigliola Fantoni ''Poseben dan'', [[SSG Trst]]
*1999 [[Evald Flisar]] ''[[Sončne pege]]'', Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Rene Clair ''Sladke šibkosti žena'', SSG Trst
*1998 [[Svetlana Makarovič]] ''[[Teta Magda]]'', Prešernovo gledališče Kranj
*1998 Ferenc Molnar ''Liliom'', PDG Nova Gorica
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Kevin Elyot ''Noč s Sašo'', [[MGL]]
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Ray Cooney ''Minister v škripcih'', SLG Celje
*1997 Oskar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1996 Arthur Miller ''Razbito steklo'', [[SSG Trst]]
*1995 Peter Barnes ''Zaton sonca in slave'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1995 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SLG Celje]]
*1995 Josip Jurčič/[[Andrej Inkret]] ''[[Deseti brat]]'', SSG Trst
*1994 Henrik Ibsen ''Strahovi'', SLG Celje
*1994 [[Evald Flisar]] ''[[Stric iz Amerike]]'', MGL
*1994 August Strindberg ''Oče'', PDG Nova Gorica
*1993 [[Igor Torkar]] ''[[Revizor 93]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1993 [[Damir Zlatar Frey]] ''[[Kri in košute]]'', SLG Celje
*1993 [[Milan Kleč]] ''[[Vsega je kriva Marjana Deržaj]]'', SSG Trst
*1992 Henrik Ibsen ''Nora'', Prešernovo gledališče Kranj
*1992 [[Evald Flisar]] ''[[Kaj pa Leonardo]]'', MGL
*1991 Tennessee Williams ''Tramvaj poželenje'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1991 Murray Schisgal ''Lubezen'', [[SLG Celje]]
*1991 Jean-Jacques Bricaire/Maurice Lasaygues ''Lažnivka'', [[MGL]]

===1981-1990===
*1990 Akos Kertesz ''Vdove'', [[MGL]]
*1990 [[Ivan Cankar]] ''[[Jakob Ruda]]'', [[SSG Trst]]
*1990 Vaclav Havel ''Sanacija'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Friedrich Schiller ''Marija Stuart'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Thomas Bernhard ''Komedijant'', PDG Nova Gorica
*1988 Jean Baptiste Poquelin Moliere ''George Dandin ali Kaznovani soprog'', [[SSG Trst]]
*1988 Edmond Rostand ''Cyrano de Bergerac'', PDG Nova Gorica
*1988 Peter Turrini ''Trg v Benetkah'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1987 Harold Pinter ''Stari časi'', SLG Celje
*1987 August Strindberg ''Sonata strahov'', SLG Celje
*1986 Peter Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica
*1986 Joseph Kesserling ''Arzenik in stare čipke'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Christopher Fry ''Gospa ne bo zgorela'', [[SLG Celje]]
*1985 Noel Coward ''Hudomušna prikazen'', SSG Trst
*1985 Pavel Kohout ''Marija se bori z angeli'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Peter Turrini ''Meščani'', Drama [[SNG Maribor]]
*1984 [[Matjaž Kmecl]] ''[[Plebanus Joannes]]'', PDG Nova Gorica
*1984 Eugene O'Neill ''Dolgega dne potovanje v noč'', PDG Nova Gorica
*1984 Thomas Bernhard ''Po vseh višavah je mir'', PDG Nova Gorica
*1983 Edward Albee ''Gospa iz Dubuqua'', [[SSG Trst]]
*1983 Peter Turrini ''Jožef in Marija – Lov na podgane'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1982 A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]]
*1982 Anton Pavlovič Čehov ''Utva'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1982 Peter Shaffer ''Amadeus'', [[SLG Celje]]
*1981 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Revizor'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1981 Matjaž Kmecl ''Levstikova smrt'' - krstna, [[SNG Nova Gorica]]

===1971-1980===
*1980 Edward Albee ''Kdo se boji Virginije Wolf?'', [[SSG Trst]]
*1979 Henrik Ibsen ''Nora'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Ženitev'' [[SLG Celje]]
*1979 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', [[SLG Celje]]
*1978 [[Oton Župančič]] ''Samogovori'', [[SNG Ljubljana]]
*1978 Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', [[SNG Nova Gorica]]
*1977 [[Tone Partljič]] ''Ščuke ni, ščuke ne'', [[MGL]]
*1976 Velimir Lukić ''Huda noč'', krstna uprizoritev, [[MGL]]
*1976 Alfred Musset ''Lorenzaccio'', [[SLG Celje]]
*1975 Ferenc Molnár ''Liliom'', [[SSG Trst]]
*1975 Joseph Kesselring ''Arzenik in stare čipke'', [[SNG Nova Gorica]]
*1974 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SNG Nova Gorica]]
*1974 Fadil Hadžić ''Naročena komedija'', [[MGL]]
*1974 Franček Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1974 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 [[Andrej Hieng]] ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
*1973 [[Veno Taufer]] ''Prometej ali Tema v zenici sonca,'' krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 Karl Valentin ''Selitev'', [[SNG Nova Gorica]]
*1973 Eugene Ionesco ''Novi najemnik'', [[SNG Nova Gorica]]
*1972 [[Ivan Cankar]] ''Romantične duše'' [[SLG Celje]]
*1972 Smiljan Rozman ''Zvonovi'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1971 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Dušan Pirjevec ''Sreča v nesreči ali naš dobrotnik Foma Fomič'', krstna uprizoritev, [[MGL]]

===1961-1970===
*1970 Dušan Mlakar/Charles Dickens ''Oliver Twist'', [[SMG]]
*1970 Danilo Gorinšek ''Silni bič'', [[SMG]]
*1969 Tone Pavček ''Hura za veselje'', [[SMG]]
*1969 Theo Braun/Trude Payer ''Cipek in Capek'', [[SMG]]
*1968 Tone Pavček ''V pesmih slava se brala od naroda do naroda'', krstna uprizoritev, [[SMG]]
*1968 Mihail Gorjunov ''Trije debeluhi'', [[SMG]]

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 90 | scenographies}}
==Film in televizija==
===Režije===
*1978 Dušan Jovanović ''Konec tedna'', RTV Ljubljana, TV nanizanka v sedmih delih
*1977 Kratkometražni film ''Portret Vladimirja Skrbinška'', VIBA FILM
*1976 Leopold Suhadolčan ''Mož, ki je imel želvo'', RTV Ljubljana, TV - drama

===Scenarist===
*1977 Portret Vladimirja Skrbinška

===Asistent režije===
*1976 ''Idealist''
*1968 ''Sončni krik''
*1965 ''Po isti poti se ne vračaj''
*1965 ''Lažnivka''
*1963 ''Samorastniki''
*1962 ''Minuta za umor''
*1961 ''Družinski dnevnik''

==Radio==
*2011 Felix Mitterer ''Moja pošast'', RTV
*2009 Felix Mitterer ''Spoved'', RTV

==Nagrade==
*2014 Diploma Harlekin [[Šentjakobsko gledališče]] za režijo v sezoni 2014 - 2015
*2013 naziv "zaslužni profesor" ljubljanske Univerze
*2012 Nagrada za najboljšo predstavo, po izboru strokovne žirije in publike - Čufarjevi dnevi (Woody Allen ''Zaigraj še enkrat sam'', [[Šentjakobsko gledališče]])
*1988 Nagrada mednarodne žirije za režijo Thomas Berhard ''Komedijant'', srečanje gledališč Alpe - Jadran, Nova Gorica
*1987 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (P. Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica)
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]])
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (A. Vampilov ''Lov na divje race'', MGL)
*1981 Goriško srečanje malih odrov Nova Gorica, nagrada za režijo igre Borivoja Wudlerja ''Odprite vrata, Oskar prihaja'', [[SLG Celje]]
*1974 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (F. Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', SLG Celje)
*1974 Nagrada Prešernovega sklada za režijo dram Ivana Cankarja ''Romantične duše'', Smiljana Rozmana ''Zvonovi'' in Andreja Hienga ''Lažna Ivana''
*1973 Borštnikova diploma za režijo drame Andreja Hienga ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
==Bibliografija==

==Viri in literatura==
*Spletna stran MGP
*Spletna stran [http://www.film-center.si/index.php www.film-center.si]

==Zunanje povezave==
*[http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=11&ved=0CCEQFjAAOAo&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3ADOC-ECSCS6M5%2F0643d882-878a-4098-98b9-2f5ed8532015%2FPDF&ei=O66WU-HFEaOV7Aa7iYC4DQ&usg=AFQjCNGgv-i6kwKBBMUsl4J_63RTjHOoxg&sig2=MF1CpNycNqQ3kDKEAoHXaA&bvm=bv.68445247,d.ZGU&cad=rja Pogovori s sodobniki. Petra Pogorevc z Dušanom Mlakarjem, Sodobnost 2005 - www.dlib.si]

Dušan Mlakar

2016-12-09T12:54:02Z

Sabina: /* 1971-1980 */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Režiserji|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Scenografi|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Mlakar, Dušan]]
<div style="float: right">[[Slika:dusan_mlakar.jpg|370px|Foto: Arhiv ZDUS]]</div>
==Življenjepis==
Dušan Mlakar se je rodil v Ljubljani 11. 6. 1939. Je gledališki režiser in
pedagog. Po študiju na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je bil med leti 1967 in 1971 direktor in umetniški vodja [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani]]. Po tem obdobju je na lastno željo zapustil ustanovo in bil samostojni kulturni delavec, med drugim tudi dvakrat v. d. umetniškega vodje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. Leta 1984 ga je takratno vodstvo povabilo k pedagoškemu sodelovanju na [[AGRFT]]. Leta 1986 je postal docent in bil 16. 11. 1995 izvoljen v naziv univerzitetnega rednega profesorja za gledališko režijo in igro. Po upokojitvi mu je na predlog [[AGRFT]] senat Univerze v Ljubljani 22. 10. 2013 za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela podelil naziv Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

Režiral je v vseh slovenskih gledališčih, pa tudi v Beogradu, Zrenjaninu in v Dubrovniku. Njegov obsežni opus (120 gledaliških režij) sega od krstnih izvedb iz slovenske dramatike do uprizoritev iz svetovne klasike in sodobne dramatike. Med drugim je zanj značilno, da veliko skrbi posveča igralcem in jim omogoča, da se v svojih vlogah polno izrazijo.

Pomembnejše režije – F. M. Dostojevski-D. Pirjevec: ''Sreča v nesreči''; I. Cankar: ''Romantične duše, Jakob Ruda''; A. Hieng: ''Lažna Ivana, Večer ženinov''; S. Rozman: ''Zvonovi''; M. Kmecl: ''Levstikova smrt''; A. de Musset: ''Lorenzaccio''; J. Anouilh: ''Skušnjava ali kaznovana ljubezen''; F. Schiller: ''Marija Stuart''; A. P. Čehov: ''Striček Vanja, Utva, Tri sestre, Ivanov''; L. Pirandello: ''Kaj je resnica''; H. Ibsen: ''Nora'', ''Sovražnik ljudstva''; Strindberg: ''Oče, Sonata strahov, Igranje z ognjem;'' P. Claudel: ''Marijino oznanjenje''; E. Albee: ''Kdo se boji Virginije Woolf;'' A. V. Vampilov: ''Lov na divje race;'' P. Turrini: ''Lov na podgane, Jožef in Marija, Meščani;'' P. Barnes: ''Rdeči nosovi''; E. Flisar: ''Kaj pa Leonardo, Nora Nora''; A. Miller: ''Razbito steklo''; S. Makarovič: ''Teta Magda''; T. Bernhard: ''Po vseh višavah je mir, Komedijant''; Ritter-Dene-Voss: ''Izboljševalec sveta, Na cilju''; B. Friel: ''Jaltska igra, Poigra''.

Režiral je tudi za radio in televizijo, med drugim L. Suhodolčan: ''Mož z želvo'' in nanizanko v sedmih delih ''Konec tedna D. Jovanovića.'' Napisal je scenarij in realiziral kratki film ''Portret Vladimirja Skrbinška'' in več televizijskih prenosov lastnih predstav.

Za svoje režijsko delo je prejel nagrado Prešernovega sklada za gledališko režijo, več Borštnikovih nagrad in diplom, mednarodno nagrado Alpe-Jadran in druga priznanja.

==Režije==
===2011-===
*2016 August Strindberg ''Igranje z ognjem '', Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice
*2015 Nikola Pop Tasić ''Agatha'', [[Cankarjev dom]]
*2015 Tone Partljič ''Balada o Karolini Žašler'', [[Šentjakobsko gledališče]]
*2014 Florian Zeller ''Oče'', krstna uprizoritev, [[Šentjakobsko gledališče]]
*2013 Peter Turrini ''Jožef in Marija'', [[Mestno gledališče Ptuj]]
*2012 Woody Allen ''Zaigraj še enkrat, sam'', [[Šentjakobsko gledališče]]

===2001-2010===
*2010 Henrik Ibsen ''Sovražnik Ljudstva'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Joanna Murray-Smith ''Samica človeške vrste'', [[SLG Celje]]
*2009 Terry Johnson ''Diplomiranec'', SLG Celje
*2008 Brian Friel ''Jaltska igra. Poigra'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2007 [[Evald Flisar]] ''[[Akvarij]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2007 Jean-Marie Chevret ''V drugo gre rado'', [[MGL ]]
*2006 [[Vinko Möderndorfer]] ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'', [[SLG Celje]]
*2004 Thomas Bernhard ''Na cilju'', [[SNG Drama Ljubljana]]

===1991-2000===
*2000 Jukio Mišima ''Markiza de Sade'', [[SLG Celje]]
*2000 Ettore Scola/Ruggero Maccari/Gigliola Fantoni ''Poseben dan'', [[SSG Trst]]
*1999 [[Evald Flisar]] ''[[Sončne pege]]'', Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Rene Clair ''Sladke šibkosti žena'', SSG Trst
*1998 [[Svetlana Makarovič]] ''[[Teta Magda]]'', Prešernovo gledališče Kranj
*1998 Ferenc Molnar ''Liliom'', PDG Nova Gorica
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Kevin Elyot ''Noč s Sašo'', [[MGL]]
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Ray Cooney ''Minister v škripcih'', SLG Celje
*1997 Oskar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1996 Arthur Miller ''Razbito steklo'', [[SSG Trst]]
*1995 Peter Barnes ''Zaton sonca in slave'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1995 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SLG Celje]]
*1995 Josip Jurčič/[[Andrej Inkret]] ''[[Deseti brat]]'', SSG Trst
*1994 Henrik Ibsen ''Strahovi'', SLG Celje
*1994 [[Evald Flisar]] ''[[Stric iz Amerike]]'', MGL
*1994 August Strindberg ''Oče'', PDG Nova Gorica
*1993 [[Igor Torkar]] ''[[Revizor 93]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1993 [[Damir Zlatar Frey]] ''[[Kri in košute]]'', SLG Celje
*1993 [[Milan Kleč]] ''[[Vsega je kriva Marjana Deržaj]]'', SSG Trst
*1992 Henrik Ibsen ''Nora'', Prešernovo gledališče Kranj
*1992 [[Evald Flisar]] ''[[Kaj pa Leonardo]]'', MGL
*1991 Tennessee Williams ''Tramvaj poželenje'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1991 Murray Schisgal ''Lubezen'', [[SLG Celje]]
*1991 Jean-Jacques Bricaire/Maurice Lasaygues ''Lažnivka'', [[MGL]]

===1981-1990===
*1990 Akos Kertesz ''Vdove'', [[MGL]]
*1990 [[Ivan Cankar]] ''[[Jakob Ruda]]'', [[SSG Trst]]
*1990 Vaclav Havel ''Sanacija'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Friedrich Schiller ''Marija Stuart'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Thomas Bernhard ''Komedijant'', PDG Nova Gorica
*1988 Jean Baptiste Poquelin Moliere ''George Dandin ali Kaznovani soprog'', [[SSG Trst]]
*1988 Edmond Rostand ''Cyrano de Bergerac'', PDG Nova Gorica
*1988 Peter Turrini ''Trg v Benetkah'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1987 Harold Pinter ''Stari časi'', SLG Celje
*1987 August Strindberg ''Sonata strahov'', SLG Celje
*1986 Peter Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica
*1986 Joseph Kesserling ''Arzenik in stare čipke'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Christopher Fry ''Gospa ne bo zgorela'', [[SLG Celje]]
*1985 Noel Coward ''Hudomušna prikazen'', SSG Trst
*1985 Pavel Kohout ''Marija se bori z angeli'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Peter Turrini ''Meščani'', Drama [[SNG Maribor]]
*1984 [[Matjaž Kmecl]] ''[[Plebanus Joannes]]'', PDG Nova Gorica
*1984 Eugene O'Neill ''Dolgega dne potovanje v noč'', PDG Nova Gorica
*1984 Thomas Bernhard ''Po vseh višavah je mir'', PDG Nova Gorica
*1983 Edward Albee ''Gospa iz Dubuqua'', [[SSG Trst]]
*1983 Peter Turrini ''Jožef in Marija – Lov na podgane'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1982 A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]]
*1982 Anton Pavlovič Čehov ''Utva'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1982 Peter Shaffer ''Amadeus'', [[SLG Celje]]
*1981 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Revizor'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1981 Matjaž Kmecl ''Levstikova smrt'' - krstna, [[SNG Nova Gorica]]

===1971-1980===
*1980 Edward Albee ''Kdo se boji Virginije Wolf?'', [[SSG Trst]]
*1979 Henrik Ibsen ''Nora'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Ženitev'' [[SLG Celje]]
*1979 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', [[SLG Celje]]
*1978 [[Oton Župančič]] ''Samogovori'', [[SNG Ljubljana]]
*1978 Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', [[SNG Nova Gorica]]
*1977 [[Tone Partljič]] ''Ščuke ni, ščuke ne'', [[MGL]]
*1976 Velimir Lukić ''Huda noč'', krstna uprizoritev, [[MGL]]
*1976 Alfred Musset ''Lorenzaccio'', [[SLG Celje]]
*1975 Ferenc Molnár ''Liliom'', [[SSG Trst]]
*1975 Joseph Kesselring ''Arzenik in stare čipke'', [[SNG Nova Gorica]]
*1974 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SNG Nova Gorica]]
*1974 Fadil Hadžić ''Naročena komedija'', [[MGL]]
*1974 Franček Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1974 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 [[Andrej Hieng]] ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
*1973 [[Veno Taufer]] ''Prometej ali Tema v zenici sonca,'' krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 Karl Valentin ''Selitev'', [[SNG Nova Gorica]]
*1973 Eugene Ionesco ''Novi najemnik'', [[SNG Nova Gorica]]
*1972 [[Ivan Cankar]] ''Romantične duše'' [[SLG Celje]]
*1972 Smiljan Rozman ''Zvonovi'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1971 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Dušan Pirjevec ''Sreča v nesreči ali naš dobrotnik Foma Fomič'', krstna uprizoritev, [[MGL]]

===1961-1970===
*1970 Dušan Mlakar/Charles Dickens ''Oliver Twist'', [[SMG]]
*1970 Danilo Gorinšek ''Silni bič'', [[SMG]]
*1969 Tone Pavček ''Hura za veselje'', [[SMG]]
*1969 Theo Braun/Trude Payer ''Cipek in Capek'', [[SMG]]
*1968 Tone Pavček ''V pesmih slava se brala od naroda do naroda'', krstna uprizoritev, [[SMG]]
*1968 Mihail Gorjunov ''Trije debeluhi'', [[SMG]]

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 90 | scenographies}}
==Film in televizija==
===Režije===
*1978 Dušan Jovanović ''Konec tedna'', RTV Ljubljana, TV nanizanka v sedmih delih
*1977 Kratkometražni film ''Portret Vladimirja Skrbinška'', VIBA FILM
*1976 Leopold Suhadolčan ''Mož, ki je imel želvo'', RTV Ljubljana, TV - drama

===Scenarist===
*1977 Portret Vladimirja Skrbinška

===Asistent režije===
*1976 ''Idealist''
*1968 ''Sončni krik''
*1965 ''Po isti poti se ne vračaj''
*1965 ''Lažnivka''
*1963 ''Samorastniki''
*1962 ''Minuta za umor''
*1961 ''Družinski dnevnik''

==Radio==
*2011 Felix Mitterer ''Moja pošast'', RTV
*2009 Felix Mitterer ''Spoved'', RTV

==Nagrade==
*2014 Diploma Harlekin [[Šentjakobsko gledališče]] za režijo v sezoni 2014 - 2015
*2013 naziv "zaslužni profesor" ljubljanske Univerze
*2012 Nagrada za najboljšo predstavo, po izboru strokovne žirije in publike - Čufarjevi dnevi (Woody Allen ''Zaigraj še enkrat sam'', [[Šentjakobsko gledališče]])
*1988 Nagrada mednarodne žirije za režijo Thomas Berhard ''Komedijant'', srečanje gledališč Alpe - Jadran, Nova Gorica
*1987 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (P. Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica)
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]])
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (A. Vampilov ''Lov na divje race'', MGL)
*1981 Goriško srečanje malih odrov Nova Gorica, nagrada za režijo igre Borivoja Wudlerja ''Odprite vrata, Oskar prihaja'', [[SLG Celje]]
*1974 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (F. Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', SLG Celje)
*1974 Nagrada Prešernovega sklada za režijo dram Ivana Cankarja ''Romantične duše'', Smiljana Rozmana ''Zvonovi'' in Andreja Hienga ''Lažna Ivana''
*1973 Borštnikova diploma za režijo drame Andreja Hienga ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
==Bibliografija==

==Viri in literatura==
*Spletna stran MGP
*Spletna stran [http://www.film-center.si/index.php www.film-center.si]

==Zunanje povezave==
*[http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=11&ved=0CCEQFjAAOAo&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3ADOC-ECSCS6M5%2F0643d882-878a-4098-98b9-2f5ed8532015%2FPDF&ei=O66WU-HFEaOV7Aa7iYC4DQ&usg=AFQjCNGgv-i6kwKBBMUsl4J_63RTjHOoxg&sig2=MF1CpNycNqQ3kDKEAoHXaA&bvm=bv.68445247,d.ZGU&cad=rja Pogovori s sodobniki. Petra Pogorevc z Dušanom Mlakarjem, Sodobnost 2005 - www.dlib.si]

Dušan Mlakar

2016-12-09T12:42:51Z

Sabina: /* 1981-1990 */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Režiserji|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Scenografi|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Mlakar, Dušan]]
<div style="float: right">[[Slika:dusan_mlakar.jpg|370px|Foto: Arhiv ZDUS]]</div>
==Življenjepis==
Dušan Mlakar se je rodil v Ljubljani 11. 6. 1939. Je gledališki režiser in
pedagog. Po študiju na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je bil med leti 1967 in 1971 direktor in umetniški vodja [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani]]. Po tem obdobju je na lastno željo zapustil ustanovo in bil samostojni kulturni delavec, med drugim tudi dvakrat v. d. umetniškega vodje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. Leta 1984 ga je takratno vodstvo povabilo k pedagoškemu sodelovanju na [[AGRFT]]. Leta 1986 je postal docent in bil 16. 11. 1995 izvoljen v naziv univerzitetnega rednega profesorja za gledališko režijo in igro. Po upokojitvi mu je na predlog [[AGRFT]] senat Univerze v Ljubljani 22. 10. 2013 za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela podelil naziv Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

Režiral je v vseh slovenskih gledališčih, pa tudi v Beogradu, Zrenjaninu in v Dubrovniku. Njegov obsežni opus (120 gledaliških režij) sega od krstnih izvedb iz slovenske dramatike do uprizoritev iz svetovne klasike in sodobne dramatike. Med drugim je zanj značilno, da veliko skrbi posveča igralcem in jim omogoča, da se v svojih vlogah polno izrazijo.

Pomembnejše režije – F. M. Dostojevski-D. Pirjevec: ''Sreča v nesreči''; I. Cankar: ''Romantične duše, Jakob Ruda''; A. Hieng: ''Lažna Ivana, Večer ženinov''; S. Rozman: ''Zvonovi''; M. Kmecl: ''Levstikova smrt''; A. de Musset: ''Lorenzaccio''; J. Anouilh: ''Skušnjava ali kaznovana ljubezen''; F. Schiller: ''Marija Stuart''; A. P. Čehov: ''Striček Vanja, Utva, Tri sestre, Ivanov''; L. Pirandello: ''Kaj je resnica''; H. Ibsen: ''Nora'', ''Sovražnik ljudstva''; Strindberg: ''Oče, Sonata strahov, Igranje z ognjem;'' P. Claudel: ''Marijino oznanjenje''; E. Albee: ''Kdo se boji Virginije Woolf;'' A. V. Vampilov: ''Lov na divje race;'' P. Turrini: ''Lov na podgane, Jožef in Marija, Meščani;'' P. Barnes: ''Rdeči nosovi''; E. Flisar: ''Kaj pa Leonardo, Nora Nora''; A. Miller: ''Razbito steklo''; S. Makarovič: ''Teta Magda''; T. Bernhard: ''Po vseh višavah je mir, Komedijant''; Ritter-Dene-Voss: ''Izboljševalec sveta, Na cilju''; B. Friel: ''Jaltska igra, Poigra''.

Režiral je tudi za radio in televizijo, med drugim L. Suhodolčan: ''Mož z želvo'' in nanizanko v sedmih delih ''Konec tedna D. Jovanovića.'' Napisal je scenarij in realiziral kratki film ''Portret Vladimirja Skrbinška'' in več televizijskih prenosov lastnih predstav.

Za svoje režijsko delo je prejel nagrado Prešernovega sklada za gledališko režijo, več Borštnikovih nagrad in diplom, mednarodno nagrado Alpe-Jadran in druga priznanja.

==Režije==
===2011-===
*2016 August Strindberg ''Igranje z ognjem '', Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice
*2015 Nikola Pop Tasić ''Agatha'', [[Cankarjev dom]]
*2015 Tone Partljič ''Balada o Karolini Žašler'', [[Šentjakobsko gledališče]]
*2014 Florian Zeller ''Oče'', krstna uprizoritev, [[Šentjakobsko gledališče]]
*2013 Peter Turrini ''Jožef in Marija'', [[Mestno gledališče Ptuj]]
*2012 Woody Allen ''Zaigraj še enkrat, sam'', [[Šentjakobsko gledališče]]

===2001-2010===
*2010 Henrik Ibsen ''Sovražnik Ljudstva'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Joanna Murray-Smith ''Samica človeške vrste'', [[SLG Celje]]
*2009 Terry Johnson ''Diplomiranec'', SLG Celje
*2008 Brian Friel ''Jaltska igra. Poigra'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2007 [[Evald Flisar]] ''[[Akvarij]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2007 Jean-Marie Chevret ''V drugo gre rado'', [[MGL ]]
*2006 [[Vinko Möderndorfer]] ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'', [[SLG Celje]]
*2004 Thomas Bernhard ''Na cilju'', [[SNG Drama Ljubljana]]

===1991-2000===
*2000 Jukio Mišima ''Markiza de Sade'', [[SLG Celje]]
*2000 Ettore Scola/Ruggero Maccari/Gigliola Fantoni ''Poseben dan'', [[SSG Trst]]
*1999 [[Evald Flisar]] ''[[Sončne pege]]'', Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Rene Clair ''Sladke šibkosti žena'', SSG Trst
*1998 [[Svetlana Makarovič]] ''[[Teta Magda]]'', Prešernovo gledališče Kranj
*1998 Ferenc Molnar ''Liliom'', PDG Nova Gorica
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Kevin Elyot ''Noč s Sašo'', [[MGL]]
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Ray Cooney ''Minister v škripcih'', SLG Celje
*1997 Oskar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1996 Arthur Miller ''Razbito steklo'', [[SSG Trst]]
*1995 Peter Barnes ''Zaton sonca in slave'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1995 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SLG Celje]]
*1995 Josip Jurčič/[[Andrej Inkret]] ''[[Deseti brat]]'', SSG Trst
*1994 Henrik Ibsen ''Strahovi'', SLG Celje
*1994 [[Evald Flisar]] ''[[Stric iz Amerike]]'', MGL
*1994 August Strindberg ''Oče'', PDG Nova Gorica
*1993 [[Igor Torkar]] ''[[Revizor 93]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1993 [[Damir Zlatar Frey]] ''[[Kri in košute]]'', SLG Celje
*1993 [[Milan Kleč]] ''[[Vsega je kriva Marjana Deržaj]]'', SSG Trst
*1992 Henrik Ibsen ''Nora'', Prešernovo gledališče Kranj
*1992 [[Evald Flisar]] ''[[Kaj pa Leonardo]]'', MGL
*1991 Tennessee Williams ''Tramvaj poželenje'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1991 Murray Schisgal ''Lubezen'', [[SLG Celje]]
*1991 Jean-Jacques Bricaire/Maurice Lasaygues ''Lažnivka'', [[MGL]]

===1981-1990===
*1990 Akos Kertesz ''Vdove'', [[MGL]]
*1990 [[Ivan Cankar]] ''[[Jakob Ruda]]'', [[SSG Trst]]
*1990 Vaclav Havel ''Sanacija'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Friedrich Schiller ''Marija Stuart'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Thomas Bernhard ''Komedijant'', PDG Nova Gorica
*1988 Jean Baptiste Poquelin Moliere ''George Dandin ali Kaznovani soprog'', [[SSG Trst]]
*1988 Edmond Rostand ''Cyrano de Bergerac'', PDG Nova Gorica
*1988 Peter Turrini ''Trg v Benetkah'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1987 Harold Pinter ''Stari časi'', SLG Celje
*1987 August Strindberg ''Sonata strahov'', SLG Celje
*1986 Peter Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica
*1986 Joseph Kesserling ''Arzenik in stare čipke'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Christopher Fry ''Gospa ne bo zgorela'', [[SLG Celje]]
*1985 Noel Coward ''Hudomušna prikazen'', SSG Trst
*1985 Pavel Kohout ''Marija se bori z angeli'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Peter Turrini ''Meščani'', Drama [[SNG Maribor]]
*1984 [[Matjaž Kmecl]] ''[[Plebanus Joannes]]'', PDG Nova Gorica
*1984 Eugene O'Neill ''Dolgega dne potovanje v noč'', PDG Nova Gorica
*1984 Thomas Bernhard ''Po vseh višavah je mir'', PDG Nova Gorica
*1983 Edward Albee ''Gospa iz Dubuqua'', [[SSG Trst]]
*1983 Peter Turrini ''Jožef in Marija – Lov na podgane'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1982 A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]]
*1982 Anton Pavlovič Čehov ''Utva'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1982 Peter Shaffer ''Amadeus'', [[SLG Celje]]
*1981 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Revizor'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1981 Matjaž Kmecl ''Levstikova smrt'' - krstna, [[SNG Nova Gorica]]

===1971-1980===
*1980 Edward Albee ''Kdo se boji Virginije Wolf?'', [[SSG Trst]]
*1979 Henrik Ibsen ''Nora'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Ženitev'' [[SLG Celje]]
*1979 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', [[SLG Celje]]
*1978 [[Oton Župančič]] ''Samogovori'', [[SNG Ljubljana]]
*1978 Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', [[SNG Nova Gorica]]
*1977 [[Tone Partljič]] ''Ščuke ni, ščuke ne'', [[MGL]]
*1976 Velimir Lukić ''Huda noč'', krstna uprizoritev, [[MGL]]
*1976 Alfred Musset ''Lorenzaccio'', [[SLG Celje]]
*1975 Ferenc Molnár ''Liliom'', [[SSG Trst]]
*1975 Joseph Kesselring ''Arzenik in stare čipke'', [[SNG Nova Gorica]]
*1974 Fadil Hadžić ''Naročena komedija'', [[MGL]]
*1974 Franček Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1974 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 [[Andrej Hieng]] ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
*1973 [[Veno Taufer]] ''Prometej ali Tema v zenici sonca,'' krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 Karl Valentin ''Selitev'', [[SNG Nova Gorica]]
*1972 [[Ivan Cankar]] ''Romantične duše'' [[SLG Celje]]
*1972 Smiljan Rozman ''Zvonovi'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1971 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Dušan Pirjevec ''Sreča v nesreči ali naš dobrotnik Foma Fomič'', krstna uprizoritev, [[MGL]]

===1961-1970===
*1970 Dušan Mlakar/Charles Dickens ''Oliver Twist'', [[SMG]]
*1970 Danilo Gorinšek ''Silni bič'', [[SMG]]
*1969 Tone Pavček ''Hura za veselje'', [[SMG]]
*1969 Theo Braun/Trude Payer ''Cipek in Capek'', [[SMG]]
*1968 Tone Pavček ''V pesmih slava se brala od naroda do naroda'', krstna uprizoritev, [[SMG]]
*1968 Mihail Gorjunov ''Trije debeluhi'', [[SMG]]

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 90 | scenographies}}
==Film in televizija==
===Režije===
*1978 Dušan Jovanović ''Konec tedna'', RTV Ljubljana, TV nanizanka v sedmih delih
*1977 Kratkometražni film ''Portret Vladimirja Skrbinška'', VIBA FILM
*1976 Leopold Suhadolčan ''Mož, ki je imel želvo'', RTV Ljubljana, TV - drama

===Scenarist===
*1977 Portret Vladimirja Skrbinška

===Asistent režije===
*1976 ''Idealist''
*1968 ''Sončni krik''
*1965 ''Po isti poti se ne vračaj''
*1965 ''Lažnivka''
*1963 ''Samorastniki''
*1962 ''Minuta za umor''
*1961 ''Družinski dnevnik''

==Radio==
*2011 Felix Mitterer ''Moja pošast'', RTV
*2009 Felix Mitterer ''Spoved'', RTV

==Nagrade==
*2014 Diploma Harlekin [[Šentjakobsko gledališče]] za režijo v sezoni 2014 - 2015
*2013 naziv "zaslužni profesor" ljubljanske Univerze
*2012 Nagrada za najboljšo predstavo, po izboru strokovne žirije in publike - Čufarjevi dnevi (Woody Allen ''Zaigraj še enkrat sam'', [[Šentjakobsko gledališče]])
*1988 Nagrada mednarodne žirije za režijo Thomas Berhard ''Komedijant'', srečanje gledališč Alpe - Jadran, Nova Gorica
*1987 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (P. Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica)
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]])
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (A. Vampilov ''Lov na divje race'', MGL)
*1981 Goriško srečanje malih odrov Nova Gorica, nagrada za režijo igre Borivoja Wudlerja ''Odprite vrata, Oskar prihaja'', [[SLG Celje]]
*1974 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (F. Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', SLG Celje)
*1974 Nagrada Prešernovega sklada za režijo dram Ivana Cankarja ''Romantične duše'', Smiljana Rozmana ''Zvonovi'' in Andreja Hienga ''Lažna Ivana''
*1973 Borštnikova diploma za režijo drame Andreja Hienga ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
==Bibliografija==

==Viri in literatura==
*Spletna stran MGP
*Spletna stran [http://www.film-center.si/index.php www.film-center.si]

==Zunanje povezave==
*[http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=11&ved=0CCEQFjAAOAo&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3ADOC-ECSCS6M5%2F0643d882-878a-4098-98b9-2f5ed8532015%2FPDF&ei=O66WU-HFEaOV7Aa7iYC4DQ&usg=AFQjCNGgv-i6kwKBBMUsl4J_63RTjHOoxg&sig2=MF1CpNycNqQ3kDKEAoHXaA&bvm=bv.68445247,d.ZGU&cad=rja Pogovori s sodobniki. Petra Pogorevc z Dušanom Mlakarjem, Sodobnost 2005 - www.dlib.si]

Dušan Mlakar

2016-12-09T10:12:21Z

Sabina: /* 2011- */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Režiserji|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Scenografi|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Mlakar, Dušan]]
<div style="float: right">[[Slika:dusan_mlakar.jpg|370px|Foto: Arhiv ZDUS]]</div>
==Življenjepis==
Dušan Mlakar se je rodil v Ljubljani 11. 6. 1939. Je gledališki režiser in
pedagog. Po študiju na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je bil med leti 1967 in 1971 direktor in umetniški vodja [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani]]. Po tem obdobju je na lastno željo zapustil ustanovo in bil samostojni kulturni delavec, med drugim tudi dvakrat v. d. umetniškega vodje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. Leta 1984 ga je takratno vodstvo povabilo k pedagoškemu sodelovanju na [[AGRFT]]. Leta 1986 je postal docent in bil 16. 11. 1995 izvoljen v naziv univerzitetnega rednega profesorja za gledališko režijo in igro. Po upokojitvi mu je na predlog [[AGRFT]] senat Univerze v Ljubljani 22. 10. 2013 za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela podelil naziv Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

Režiral je v vseh slovenskih gledališčih, pa tudi v Beogradu, Zrenjaninu in v Dubrovniku. Njegov obsežni opus (120 gledaliških režij) sega od krstnih izvedb iz slovenske dramatike do uprizoritev iz svetovne klasike in sodobne dramatike. Med drugim je zanj značilno, da veliko skrbi posveča igralcem in jim omogoča, da se v svojih vlogah polno izrazijo.

Pomembnejše režije – F. M. Dostojevski-D. Pirjevec: ''Sreča v nesreči''; I. Cankar: ''Romantične duše, Jakob Ruda''; A. Hieng: ''Lažna Ivana, Večer ženinov''; S. Rozman: ''Zvonovi''; M. Kmecl: ''Levstikova smrt''; A. de Musset: ''Lorenzaccio''; J. Anouilh: ''Skušnjava ali kaznovana ljubezen''; F. Schiller: ''Marija Stuart''; A. P. Čehov: ''Striček Vanja, Utva, Tri sestre, Ivanov''; L. Pirandello: ''Kaj je resnica''; H. Ibsen: ''Nora'', ''Sovražnik ljudstva''; Strindberg: ''Oče, Sonata strahov, Igranje z ognjem;'' P. Claudel: ''Marijino oznanjenje''; E. Albee: ''Kdo se boji Virginije Woolf;'' A. V. Vampilov: ''Lov na divje race;'' P. Turrini: ''Lov na podgane, Jožef in Marija, Meščani;'' P. Barnes: ''Rdeči nosovi''; E. Flisar: ''Kaj pa Leonardo, Nora Nora''; A. Miller: ''Razbito steklo''; S. Makarovič: ''Teta Magda''; T. Bernhard: ''Po vseh višavah je mir, Komedijant''; Ritter-Dene-Voss: ''Izboljševalec sveta, Na cilju''; B. Friel: ''Jaltska igra, Poigra''.

Režiral je tudi za radio in televizijo, med drugim L. Suhodolčan: ''Mož z želvo'' in nanizanko v sedmih delih ''Konec tedna D. Jovanovića.'' Napisal je scenarij in realiziral kratki film ''Portret Vladimirja Skrbinška'' in več televizijskih prenosov lastnih predstav.

Za svoje režijsko delo je prejel nagrado Prešernovega sklada za gledališko režijo, več Borštnikovih nagrad in diplom, mednarodno nagrado Alpe-Jadran in druga priznanja.

==Režije==
===2011-===
*2016 August Strindberg ''Igranje z ognjem '', Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice
*2015 Nikola Pop Tasić ''Agatha'', [[Cankarjev dom]]
*2015 Tone Partljič ''Balada o Karolini Žašler'', [[Šentjakobsko gledališče]]
*2014 Florian Zeller ''Oče'', krstna uprizoritev, [[Šentjakobsko gledališče]]
*2013 Peter Turrini ''Jožef in Marija'', [[Mestno gledališče Ptuj]]
*2012 Woody Allen ''Zaigraj še enkrat, sam'', [[Šentjakobsko gledališče]]

===2001-2010===
*2010 Henrik Ibsen ''Sovražnik Ljudstva'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Joanna Murray-Smith ''Samica človeške vrste'', [[SLG Celje]]
*2009 Terry Johnson ''Diplomiranec'', SLG Celje
*2008 Brian Friel ''Jaltska igra. Poigra'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2007 [[Evald Flisar]] ''[[Akvarij]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2007 Jean-Marie Chevret ''V drugo gre rado'', [[MGL ]]
*2006 [[Vinko Möderndorfer]] ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'', [[SLG Celje]]
*2004 Thomas Bernhard ''Na cilju'', [[SNG Drama Ljubljana]]

===1991-2000===
*2000 Jukio Mišima ''Markiza de Sade'', [[SLG Celje]]
*2000 Ettore Scola/Ruggero Maccari/Gigliola Fantoni ''Poseben dan'', [[SSG Trst]]
*1999 [[Evald Flisar]] ''[[Sončne pege]]'', Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Rene Clair ''Sladke šibkosti žena'', SSG Trst
*1998 [[Svetlana Makarovič]] ''[[Teta Magda]]'', Prešernovo gledališče Kranj
*1998 Ferenc Molnar ''Liliom'', PDG Nova Gorica
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Kevin Elyot ''Noč s Sašo'', [[MGL]]
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Ray Cooney ''Minister v škripcih'', SLG Celje
*1997 Oskar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1996 Arthur Miller ''Razbito steklo'', [[SSG Trst]]
*1995 Peter Barnes ''Zaton sonca in slave'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1995 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SLG Celje]]
*1995 Josip Jurčič/[[Andrej Inkret]] ''[[Deseti brat]]'', SSG Trst
*1994 Henrik Ibsen ''Strahovi'', SLG Celje
*1994 [[Evald Flisar]] ''[[Stric iz Amerike]]'', MGL
*1994 August Strindberg ''Oče'', PDG Nova Gorica
*1993 [[Igor Torkar]] ''[[Revizor 93]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1993 [[Damir Zlatar Frey]] ''[[Kri in košute]]'', SLG Celje
*1993 [[Milan Kleč]] ''[[Vsega je kriva Marjana Deržaj]]'', SSG Trst
*1992 Henrik Ibsen ''Nora'', Prešernovo gledališče Kranj
*1992 [[Evald Flisar]] ''[[Kaj pa Leonardo]]'', MGL
*1991 Tennessee Williams ''Tramvaj poželenje'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1991 Murray Schisgal ''Lubezen'', [[SLG Celje]]
*1991 Jean-Jacques Bricaire/Maurice Lasaygues ''Lažnivka'', [[MGL]]

===1981-1990===
*1990 Akos Kertesz ''Vdove'', [[MGL]]
*1990 [[Ivan Cankar]] ''[[Jakob Ruda]]'', [[SSG Trst]]
*1990 Vaclav Havel ''Sanacija'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Friedrich Schiller ''Marija Stuart'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Thomas Bernhard ''Komedijant'', PDG Nova Gorica
*1988 Jean Baptiste Poquelin Moliere ''George Dandin ali Kaznovani soprog'', [[SSG Trst]]
*1988 Edmond Rostand ''Cyrano de Bergerac'', PDG Nova Gorica
*1988 Peter Turrini ''Trg v Benetkah'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1987 Harold Pinter ''Stari časi'', SLG Celje
*1987 August Strindberg ''Sonata strahov'', SLG Celje
*1986 Peter Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica
*1986 Joseph Kesserling ''Arzenik in stare čipke'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Christopher Fry ''Gospa ne bo zgorela'', [[SLG Celje]]
*1985 Noel Coward ''Hudomušna prikazen'', SSG Trst
*1985 Pavel Kohout ''Marija se bori z angeli'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Peter Turrini ''Meščani'', Drama [[SNG Maribor]]
*1984 [[Matjaž Kmecl]] ''[[Plebanus Joannes]]'', PDG Nova Gorica
*1984 Eugene O'Neill ''Dolgega dne potovanje v noč'', PDG Nova Gorica
*1984 Thomas Bernhard ''Po vseh višavah je mir'', PDG Nova Gorica
*1983 Edward Albee ''Gospa iz Dubuqua'', [[SSG Trst]]
*1983 Peter Turrini ''Jožef in Marija – Lov na podgane'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1982 Anton Pavlovič Čehov ''Utva'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1982 Peter Shaffer ''Amadeus'', [[SLG Celje]]
*1981 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Revizor'', [[SNG Drama Ljubljana]]

===1971-1980===
*1980 Edward Albee ''Kdo se boji Virginije Wolf?'', [[SSG Trst]]
*1979 Henrik Ibsen ''Nora'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Ženitev'' [[SLG Celje]]
*1979 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', [[SLG Celje]]
*1978 [[Oton Župančič]] ''Samogovori'', [[SNG Ljubljana]]
*1978 Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', [[SNG Nova Gorica]]
*1977 [[Tone Partljič]] ''Ščuke ni, ščuke ne'', [[MGL]]
*1976 Velimir Lukić ''Huda noč'', krstna uprizoritev, [[MGL]]
*1976 Alfred Musset ''Lorenzaccio'', [[SLG Celje]]
*1975 Ferenc Molnár ''Liliom'', [[SSG Trst]]
*1975 Joseph Kesselring ''Arzenik in stare čipke'', [[SNG Nova Gorica]]
*1974 Fadil Hadžić ''Naročena komedija'', [[MGL]]
*1974 Franček Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1974 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 [[Andrej Hieng]] ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
*1973 [[Veno Taufer]] ''Prometej ali Tema v zenici sonca,'' krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 Karl Valentin ''Selitev'', [[SNG Nova Gorica]]
*1972 [[Ivan Cankar]] ''Romantične duše'' [[SLG Celje]]
*1972 Smiljan Rozman ''Zvonovi'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1971 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Dušan Pirjevec ''Sreča v nesreči ali naš dobrotnik Foma Fomič'', krstna uprizoritev, [[MGL]]

===1961-1970===
*1970 Dušan Mlakar/Charles Dickens ''Oliver Twist'', [[SMG]]
*1970 Danilo Gorinšek ''Silni bič'', [[SMG]]
*1969 Tone Pavček ''Hura za veselje'', [[SMG]]
*1969 Theo Braun/Trude Payer ''Cipek in Capek'', [[SMG]]
*1968 Tone Pavček ''V pesmih slava se brala od naroda do naroda'', krstna uprizoritev, [[SMG]]
*1968 Mihail Gorjunov ''Trije debeluhi'', [[SMG]]

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 90 | scenographies}}
==Film in televizija==
===Režije===
*1978 Dušan Jovanović ''Konec tedna'', RTV Ljubljana, TV nanizanka v sedmih delih
*1977 Kratkometražni film ''Portret Vladimirja Skrbinška'', VIBA FILM
*1976 Leopold Suhadolčan ''Mož, ki je imel želvo'', RTV Ljubljana, TV - drama

===Scenarist===
*1977 Portret Vladimirja Skrbinška

===Asistent režije===
*1976 ''Idealist''
*1968 ''Sončni krik''
*1965 ''Po isti poti se ne vračaj''
*1965 ''Lažnivka''
*1963 ''Samorastniki''
*1962 ''Minuta za umor''
*1961 ''Družinski dnevnik''

==Radio==
*2011 Felix Mitterer ''Moja pošast'', RTV
*2009 Felix Mitterer ''Spoved'', RTV

==Nagrade==
*2014 Diploma Harlekin [[Šentjakobsko gledališče]] za režijo v sezoni 2014 - 2015
*2013 naziv "zaslužni profesor" ljubljanske Univerze
*2012 Nagrada za najboljšo predstavo, po izboru strokovne žirije in publike - Čufarjevi dnevi (Woody Allen ''Zaigraj še enkrat sam'', [[Šentjakobsko gledališče]])
*1988 Nagrada mednarodne žirije za režijo Thomas Berhard ''Komedijant'', srečanje gledališč Alpe - Jadran, Nova Gorica
*1987 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (P. Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica)
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]])
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (A. Vampilov ''Lov na divje race'', MGL)
*1981 Goriško srečanje malih odrov Nova Gorica, nagrada za režijo igre Borivoja Wudlerja ''Odprite vrata, Oskar prihaja'', [[SLG Celje]]
*1974 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (F. Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', SLG Celje)
*1974 Nagrada Prešernovega sklada za režijo dram Ivana Cankarja ''Romantične duše'', Smiljana Rozmana ''Zvonovi'' in Andreja Hienga ''Lažna Ivana''
*1973 Borštnikova diploma za režijo drame Andreja Hienga ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
==Bibliografija==

==Viri in literatura==
*Spletna stran MGP
*Spletna stran [http://www.film-center.si/index.php www.film-center.si]

==Zunanje povezave==
*[http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=11&ved=0CCEQFjAAOAo&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3ADOC-ECSCS6M5%2F0643d882-878a-4098-98b9-2f5ed8532015%2FPDF&ei=O66WU-HFEaOV7Aa7iYC4DQ&usg=AFQjCNGgv-i6kwKBBMUsl4J_63RTjHOoxg&sig2=MF1CpNycNqQ3kDKEAoHXaA&bvm=bv.68445247,d.ZGU&cad=rja Pogovori s sodobniki. Petra Pogorevc z Dušanom Mlakarjem, Sodobnost 2005 - www.dlib.si]

Dušan Mlakar

2016-12-09T10:11:52Z

Sabina: /* 2011- */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Režiserji|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Scenografi|Mlakar, Dušan]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Mlakar, Dušan]]
<div style="float: right">[[Slika:dusan_mlakar.jpg|370px|Foto: Arhiv ZDUS]]</div>
==Življenjepis==
Dušan Mlakar se je rodil v Ljubljani 11. 6. 1939. Je gledališki režiser in
pedagog. Po študiju na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je bil med leti 1967 in 1971 direktor in umetniški vodja [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani]]. Po tem obdobju je na lastno željo zapustil ustanovo in bil samostojni kulturni delavec, med drugim tudi dvakrat v. d. umetniškega vodje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. Leta 1984 ga je takratno vodstvo povabilo k pedagoškemu sodelovanju na [[AGRFT]]. Leta 1986 je postal docent in bil 16. 11. 1995 izvoljen v naziv univerzitetnega rednega profesorja za gledališko režijo in igro. Po upokojitvi mu je na predlog [[AGRFT]] senat Univerze v Ljubljani 22. 10. 2013 za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela podelil naziv Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

Režiral je v vseh slovenskih gledališčih, pa tudi v Beogradu, Zrenjaninu in v Dubrovniku. Njegov obsežni opus (120 gledaliških režij) sega od krstnih izvedb iz slovenske dramatike do uprizoritev iz svetovne klasike in sodobne dramatike. Med drugim je zanj značilno, da veliko skrbi posveča igralcem in jim omogoča, da se v svojih vlogah polno izrazijo.

Pomembnejše režije – F. M. Dostojevski-D. Pirjevec: ''Sreča v nesreči''; I. Cankar: ''Romantične duše, Jakob Ruda''; A. Hieng: ''Lažna Ivana, Večer ženinov''; S. Rozman: ''Zvonovi''; M. Kmecl: ''Levstikova smrt''; A. de Musset: ''Lorenzaccio''; J. Anouilh: ''Skušnjava ali kaznovana ljubezen''; F. Schiller: ''Marija Stuart''; A. P. Čehov: ''Striček Vanja, Utva, Tri sestre, Ivanov''; L. Pirandello: ''Kaj je resnica''; H. Ibsen: ''Nora'', ''Sovražnik ljudstva''; Strindberg: ''Oče, Sonata strahov, Igranje z ognjem;'' P. Claudel: ''Marijino oznanjenje''; E. Albee: ''Kdo se boji Virginije Woolf;'' A. V. Vampilov: ''Lov na divje race;'' P. Turrini: ''Lov na podgane, Jožef in Marija, Meščani;'' P. Barnes: ''Rdeči nosovi''; E. Flisar: ''Kaj pa Leonardo, Nora Nora''; A. Miller: ''Razbito steklo''; S. Makarovič: ''Teta Magda''; T. Bernhard: ''Po vseh višavah je mir, Komedijant''; Ritter-Dene-Voss: ''Izboljševalec sveta, Na cilju''; B. Friel: ''Jaltska igra, Poigra''.

Režiral je tudi za radio in televizijo, med drugim L. Suhodolčan: ''Mož z želvo'' in nanizanko v sedmih delih ''Konec tedna D. Jovanovića.'' Napisal je scenarij in realiziral kratki film ''Portret Vladimirja Skrbinška'' in več televizijskih prenosov lastnih predstav.

Za svoje režijsko delo je prejel nagrado Prešernovega sklada za gledališko režijo, več Borštnikovih nagrad in diplom, mednarodno nagrado Alpe-Jadran in druga priznanja.

==Režije==
===2011-===
*2016 August Strindberg ''Igranje z ognjem '', [[Gledališče Toneta Čufarja]], Jesenice
*2015 Nikola Pop Tasić ''Agatha'', [[Cankarjev dom]]
*2015 Tone Partljič ''Balada o Karolini Žašler'', [[Šentjakobsko gledališče]]
*2014 Florian Zeller ''Oče'', krstna uprizoritev, [[Šentjakobsko gledališče]]
*2013 Peter Turrini ''Jožef in Marija'', [[Mestno gledališče Ptuj]]
*2012 Woody Allen ''Zaigraj še enkrat, sam'', [[Šentjakobsko gledališče]]

===2001-2010===
*2010 Henrik Ibsen ''Sovražnik Ljudstva'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*2009 Joanna Murray-Smith ''Samica človeške vrste'', [[SLG Celje]]
*2009 Terry Johnson ''Diplomiranec'', SLG Celje
*2008 Brian Friel ''Jaltska igra. Poigra'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2007 [[Evald Flisar]] ''[[Akvarij]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2007 Jean-Marie Chevret ''V drugo gre rado'', [[MGL ]]
*2006 [[Vinko Möderndorfer]] ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'', [[SLG Celje]]
*2004 Thomas Bernhard ''Na cilju'', [[SNG Drama Ljubljana]]

===1991-2000===
*2000 Jukio Mišima ''Markiza de Sade'', [[SLG Celje]]
*2000 Ettore Scola/Ruggero Maccari/Gigliola Fantoni ''Poseben dan'', [[SSG Trst]]
*1999 [[Evald Flisar]] ''[[Sončne pege]]'', Mestno gledališče ljubljansko
*1999 Rene Clair ''Sladke šibkosti žena'', SSG Trst
*1998 [[Svetlana Makarovič]] ''[[Teta Magda]]'', Prešernovo gledališče Kranj
*1998 Ferenc Molnar ''Liliom'', PDG Nova Gorica
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Kevin Elyot ''Noč s Sašo'', [[MGL]]
*1997 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', SSG Trst
*1997 Ray Cooney ''Minister v škripcih'', SLG Celje
*1997 Oskar Wilde ''Važno je imenovati se Ernest'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1996 Arthur Miller ''Razbito steklo'', [[SSG Trst]]
*1995 Peter Barnes ''Zaton sonca in slave'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1995 Jean Anouilh ''Skušnja ali kaznovana ljubezen'', [[SLG Celje]]
*1995 Josip Jurčič/[[Andrej Inkret]] ''[[Deseti brat]]'', SSG Trst
*1994 Henrik Ibsen ''Strahovi'', SLG Celje
*1994 [[Evald Flisar]] ''[[Stric iz Amerike]]'', MGL
*1994 August Strindberg ''Oče'', PDG Nova Gorica
*1993 [[Igor Torkar]] ''[[Revizor 93]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1993 [[Damir Zlatar Frey]] ''[[Kri in košute]]'', SLG Celje
*1993 [[Milan Kleč]] ''[[Vsega je kriva Marjana Deržaj]]'', SSG Trst
*1992 Henrik Ibsen ''Nora'', Prešernovo gledališče Kranj
*1992 [[Evald Flisar]] ''[[Kaj pa Leonardo]]'', MGL
*1991 Tennessee Williams ''Tramvaj poželenje'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1991 Murray Schisgal ''Lubezen'', [[SLG Celje]]
*1991 Jean-Jacques Bricaire/Maurice Lasaygues ''Lažnivka'', [[MGL]]

===1981-1990===
*1990 Akos Kertesz ''Vdove'', [[MGL]]
*1990 [[Ivan Cankar]] ''[[Jakob Ruda]]'', [[SSG Trst]]
*1990 Vaclav Havel ''Sanacija'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Friedrich Schiller ''Marija Stuart'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Thomas Bernhard ''Komedijant'', PDG Nova Gorica
*1988 Jean Baptiste Poquelin Moliere ''George Dandin ali Kaznovani soprog'', [[SSG Trst]]
*1988 Edmond Rostand ''Cyrano de Bergerac'', PDG Nova Gorica
*1988 Peter Turrini ''Trg v Benetkah'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1987 Harold Pinter ''Stari časi'', SLG Celje
*1987 August Strindberg ''Sonata strahov'', SLG Celje
*1986 Peter Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica
*1986 Joseph Kesserling ''Arzenik in stare čipke'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Christopher Fry ''Gospa ne bo zgorela'', [[SLG Celje]]
*1985 Noel Coward ''Hudomušna prikazen'', SSG Trst
*1985 Pavel Kohout ''Marija se bori z angeli'', SNG Drama Ljubljana
*1985 Peter Turrini ''Meščani'', Drama [[SNG Maribor]]
*1984 [[Matjaž Kmecl]] ''[[Plebanus Joannes]]'', PDG Nova Gorica
*1984 Eugene O'Neill ''Dolgega dne potovanje v noč'', PDG Nova Gorica
*1984 Thomas Bernhard ''Po vseh višavah je mir'', PDG Nova Gorica
*1983 Edward Albee ''Gospa iz Dubuqua'', [[SSG Trst]]
*1983 Peter Turrini ''Jožef in Marija – Lov na podgane'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1982 Anton Pavlovič Čehov ''Utva'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1982 Peter Shaffer ''Amadeus'', [[SLG Celje]]
*1981 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Revizor'', [[SNG Drama Ljubljana]]

===1971-1980===
*1980 Edward Albee ''Kdo se boji Virginije Wolf?'', [[SSG Trst]]
*1979 Henrik Ibsen ''Nora'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Ženitev'' [[SLG Celje]]
*1979 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica?'', [[SNG Nova Gorica]]
*1979 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', [[SLG Celje]]
*1978 [[Oton Župančič]] ''Samogovori'', [[SNG Ljubljana]]
*1978 Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', [[SNG Nova Gorica]]
*1977 [[Tone Partljič]] ''Ščuke ni, ščuke ne'', [[MGL]]
*1976 Velimir Lukić ''Huda noč'', krstna uprizoritev, [[MGL]]
*1976 Alfred Musset ''Lorenzaccio'', [[SLG Celje]]
*1975 Ferenc Molnár ''Liliom'', [[SSG Trst]]
*1975 Joseph Kesselring ''Arzenik in stare čipke'', [[SNG Nova Gorica]]
*1974 Fadil Hadžić ''Naročena komedija'', [[MGL]]
*1974 Franček Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1974 Janez Žmavc ''Pavliha in malo čez les'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 [[Andrej Hieng]] ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
*1973 [[Veno Taufer]] ''Prometej ali Tema v zenici sonca,'' krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1973 Karl Valentin ''Selitev'', [[SNG Nova Gorica]]
*1972 [[Ivan Cankar]] ''Romantične duše'' [[SLG Celje]]
*1972 Smiljan Rozman ''Zvonovi'', krstna uprizoritev, [[SLG Celje]]
*1971 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Dušan Pirjevec ''Sreča v nesreči ali naš dobrotnik Foma Fomič'', krstna uprizoritev, [[MGL]]

===1961-1970===
*1970 Dušan Mlakar/Charles Dickens ''Oliver Twist'', [[SMG]]
*1970 Danilo Gorinšek ''Silni bič'', [[SMG]]
*1969 Tone Pavček ''Hura za veselje'', [[SMG]]
*1969 Theo Braun/Trude Payer ''Cipek in Capek'', [[SMG]]
*1968 Tone Pavček ''V pesmih slava se brala od naroda do naroda'', krstna uprizoritev, [[SMG]]
*1968 Mihail Gorjunov ''Trije debeluhi'', [[SMG]]

==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 90 | scenographies}}
==Film in televizija==
===Režije===
*1978 Dušan Jovanović ''Konec tedna'', RTV Ljubljana, TV nanizanka v sedmih delih
*1977 Kratkometražni film ''Portret Vladimirja Skrbinška'', VIBA FILM
*1976 Leopold Suhadolčan ''Mož, ki je imel želvo'', RTV Ljubljana, TV - drama

===Scenarist===
*1977 Portret Vladimirja Skrbinška

===Asistent režije===
*1976 ''Idealist''
*1968 ''Sončni krik''
*1965 ''Po isti poti se ne vračaj''
*1965 ''Lažnivka''
*1963 ''Samorastniki''
*1962 ''Minuta za umor''
*1961 ''Družinski dnevnik''

==Radio==
*2011 Felix Mitterer ''Moja pošast'', RTV
*2009 Felix Mitterer ''Spoved'', RTV

==Nagrade==
*2014 Diploma Harlekin [[Šentjakobsko gledališče]] za režijo v sezoni 2014 - 2015
*2013 naziv "zaslužni profesor" ljubljanske Univerze
*2012 Nagrada za najboljšo predstavo, po izboru strokovne žirije in publike - Čufarjevi dnevi (Woody Allen ''Zaigraj še enkrat sam'', [[Šentjakobsko gledališče]])
*1988 Nagrada mednarodne žirije za režijo Thomas Berhard ''Komedijant'', srečanje gledališč Alpe - Jadran, Nova Gorica
*1987 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (P. Barnes ''Rdeči nosovi'', PDG Nova Gorica)
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (A. Vampilov ''Lov na divje race'', [[MGL]])
*1982 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (A. Vampilov ''Lov na divje race'', MGL)
*1981 Goriško srečanje malih odrov Nova Gorica, nagrada za režijo igre Borivoja Wudlerja ''Odprite vrata, Oskar prihaja'', [[SLG Celje]]
*1974 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (F. Rudolf ''Celjski grof na žrebcu'', SLG Celje)
*1974 Nagrada Prešernovega sklada za režijo dram Ivana Cankarja ''Romantične duše'', Smiljana Rozmana ''Zvonovi'' in Andreja Hienga ''Lažna Ivana''
*1973 Borštnikova diploma za režijo drame Andreja Hienga ''Lažna Ivana'', [[SNG Maribor]]
==Bibliografija==

==Viri in literatura==
*Spletna stran MGP
*Spletna stran [http://www.film-center.si/index.php www.film-center.si]

==Zunanje povezave==
*[http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=11&ved=0CCEQFjAAOAo&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3ADOC-ECSCS6M5%2F0643d882-878a-4098-98b9-2f5ed8532015%2FPDF&ei=O66WU-HFEaOV7Aa7iYC4DQ&usg=AFQjCNGgv-i6kwKBBMUsl4J_63RTjHOoxg&sig2=MF1CpNycNqQ3kDKEAoHXaA&bvm=bv.68445247,d.ZGU&cad=rja Pogovori s sodobniki. Petra Pogorevc z Dušanom Mlakarjem, Sodobnost 2005 - www.dlib.si]

Bobek

2016-12-09T09:52:14Z

Sabina: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Organiziranost|Bobek]][[Kategorija:Nevladne organizacije|Bobek]]
[[Kategorija:Zvrsti|Bobek]][[Kategorija:Lutkovno gledališče|Bobek]]
==Predstavitev==
Lutkovna skupina Bobek je nastala leta 2007, ko sta združila moči vsestranska lutkovna ustvarjalca [[Andrej Adamek]] in [[Mateja Šušteršič]]. Skupina je v začetku delovala pod okriljem [[Hiša otrok in umetnosti|Hiše otrok in umetnosti]], od leta 2013 pa deluje samostojno. Pri ustvarjanju predstav se radi povezujejo z drugimi sorodnimi gledališči in ustvarjalci.

==Ekipa==

==Produkcije==
*2013 Lila Prap ''1001 pravljica'', r. [[Andrej Adamek]]

==Zunanje povezave==
*[https://www.facebook.com/Lutkovna-skupina-BOBEK-470199363050347/ Lutkovna skupina Bobek]
*[http://www.frufru.si/index.php/ Lutkovno gledališče Fru-Fru]

==Viri in literatura==