https://sigledal.org/w/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=Samo 2026-06-06T10:47:14Z Prispevki uporabnika MediaWiki 1.39.11 https://sigledal.org/w/index.php?title=Vlado_Novak&diff=64820 2026-06-04T05:25:38Z

<p>Samo: /* Vloge na filmu in televiziji */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Vlado-Novak_b_foto_damjan_švarc.jpg|Foto: Damjan Švarc]]&lt;/div&gt;<br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Novak, Vlado]][[Kategorija:Umetniški vodje|Novak,Vlado]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Novak, Vlado]]<br /> ==Življenjepis==<br /> (*9. 4. 1952, Maribor) V [[SNG Maribor|Drami SNG Maribor]] zaposlen od 1. 9. 1977 do 31. 10. 1995. Nato eno leto zaposlen v [[SLG Celje]] in od 3. 7. 1996 znova član ansambla mariborske Drame.<br /> '''Vlado Novak''' se je rodil 9. aprila leta 1952 v Mariboru, kjer je leta 1974 diplomiral na prvi stopnji Visoke ekonomsko-komercialne šole v Mariboru. Še isto leto se je vpisal na [[AGRFT]] v Ljubljani, saj je bil povezan z gledališkim ustvarjanjem že nekaj let, ko je ustvarjal v mariborskem Amaterskem gledališču Slava Klavora in je odigral prvo vlogo v poklicnem gledališču, v Drami [[SNG Maribor]]. <br /> <br /> <br /> Leta 1976 je bil eno sezono član igralskega ansambla [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]], nato pa je postal član Drame [[SNG Maribor]]. V vlogi '''Mizarja Engstranda''' v Ibsenovih ''Strahovih'' je pod mentorskim vodstvom [[France Jamnik|Franceta Jamnika]] in [[Zvone Šedlbauer|Zvoneta Šedlbauerja]] leta 1981 absolviral študij na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] in kasneje 1995 tudi diplomiral. Isto leto je bil tudi član SLG Celje, nakar se je vrnil v Dramo [[SNG Maribor]] kot v. d. umetniškega vodje za pol leta in nato nadaljeval svoje delo v isti ustanovi kot igralec.<br /> <br /> <br /> '''Vlado Novak''' je v svoji bogati gledališki karieri odigral preko 120 gledaliških vlog, ki so se mnogim rednim gledalcem mariborske Drame trajno vtisnile v spomin. V bistvu nikoli ni upodabljal mladeničev, naivnih mladostnikov…, že od začetka ga srečujemo v velikih karakternih vlogah, ki jih je razgradil do potankosti in poiskal nianse v svojih, se pravi igralčevih, izraznih sredstvih, da jih je lahko ponazoril raznovrstno, pretresljivo, borbeno, rasignirano, krvavo zares ali s primerno distanco…<br /> <br /> <br /> Pri naštevanju pomembnih in kakovostnih vlog '''Vlada Novaka''' bi kaj hitro zašli v prostorske težave, zato se kaže omejiti zgolj na tiste, ki so bile nagrajene. Prejel je nagrado Prešernovega sklada, [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] za igro in Borštnikovo nagrado občinstva za vlogo '''Simona Vebra''' v [[Drago Jančar|Jančarjevem]] ''[[Veliki briljantni valček|Velikem briljantnem valčku]]'' leta 1985. Njegova umetniška pot je posejana z Borštnikovimi nagradami za igro, saj je bil nagrajen za vlogo '''Williya Lomana''' v Millerjevi drami ''Smrt trgovskega potnika'' (2004), za vlogo '''Roberta''' v Pinterjevi ''Prevari'' (1996), za vlogo '''Simeonov Piščika''' v ''Češnjevem vrtu'' A. P. Čehova (1993), za vlogo '''Janningsa''' v [[Igor Koršič|Koršičevem]] ''[[Modri angel|Modrem angelu]]'' (1989). Za svoje delo na gledaliških odrih pa je prejel tudi Glazerjevo listino in Marulićevo nagrado v Splitu.<br /> <br /> <br /> Omeniti pa kaže še vsaj dva segmenta, ki sta ob izredno kvalitetnem delu, predstavila igralca najširši množici gledalcev. Skoraj vsako leto se občinstvu predstavi vsaj z eno vlogo s področja komičnega žanra, najsi bo to v domačem gledališču ali kot gost v drugih slovenskih gledališčih ( PDG Nova Gorica, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[SLG Celje]], [[Mestno gledališče Ptuj]]), nepozabni pa so tudi njegovi nastopi v slovenskem filmu. <br /> Leta 1995 je prejel Stopovo nagrado za igralca leta za vlogo v filmu ''Striptih'' režiserja F. R. Dorina, leta 2007 pa Vesno za najboljšo moško vlogo v filmu ''Petelinji zajtrk''.<br /> <br /> ==Video==<br /> {{ #embed:youtube | jZdpz648pjw }}<br /> * Mestno gledališče Ptuj, Feri Lainšček ''Gajaš, arestant'', režija Marko Nabreršnik, premiera: 9. oktober 2010<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> ===2021-===<br /> *2026 dr. Reich; Wilhelm Reich ''GOVOR MALEMU ČLOVEKU, 30 LET KASNEJE'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *2024 Klošar Jožek; Rok Vilčnik ''KRALJ ULICE'', r. [[Matjaž Latin]]<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 2021-2030}}<br /> <br /> ===2011-2020===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 2011-2020}}<br /> ===2000-2010===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 2000-2010}}<br /> ===1990-1999===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 1994-1999}}<br /> *1994 Waton; [[Dominik Smole]] ''[[KRST PRI SAVICI]]'', r. Janez Pipan, PDG Nova gorica<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 1993}}<br /> *1992 Boris Borisovič Simeonov - Piščik; Anton Pavlovič Čehov ''ČEŠNJEV VRT'', r. [[Boris Kobal]], [[Slovensko stalno gledališče Trst|SSG Trst]]<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 1990-1992}}<br /> <br /> ===1980-1989===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 1987-1989}}<br /> *1987 Cornelius Hackl; Thornton Wilder ''ŽENITNA MEŠETARKA'', r. [[Branko Kraljevič]], Drama SNG Maribor<br /> *1987 Pater Matija Marojević; Nenad Prokić ''METASTABILNI GRAAL'', r. [[Jovica Pavić]], Drama SNG Maribor<br /> *1986 Friedrich Murck; Bertolt Brecht ''BOBNI V NOČI'', r. [[Mira Erceg]], Drama SNG Maribor<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 1981-1986}}<br /> *1981 Engstrand; Henrik Ibsen ''STRAHOVI'', r. [[Matjaž Zupančič]], AGRFT<br /> *1980 Vojak; Ruzante ''MUŠICA'', r. Boris Kobal, AGRFT<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 1980}}<br /> <br /> ===1970-1979===<br /> *1978/79 Cicerone; [[Blaž Lukan]] ''HERODOTOVE ZGODBE'', r. [[Branko Kraljevič]], [[Gledališče Koper]]<br /> *1977 Brendan Behan ''TALEC'', r. [[Janez Drozg]], PDG Nova Gorica<br /> *1977 [[Franček Rudolf]] ''LENEGA ČAKA DOLGČAS'', r. [[Emil Aberšek]], [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> *1974 Solomon Bozo; J. Patrick ''OPALO IMA VSAKDO RAD'', KUD Prežihov Voranc, Ravne na Koroškem<br /> *197x Marin Držić ''SKOPUH'', Amatersko gledališče Slava Klavora Maribor<br /> *197x Finch, Pevec Prologov; Bertolt Brecht ''BERAŠKA OPERA'', Amatersko gledališče Slava Klavora Maribor<br /> *197x Lomov; Anton Pavlovič Čehov ''SNUBAČ'', Amatersko gledališče Slava Klavora Maribor<br /> *197x Kralj; Michel de Ghelderode ''ESCURIAL'', Amatersko gledališče Slava Klavora Maribor<br /> *1973 Semjon S. Podeskalnikov; Nikolaj R. Erdmann ''SAMOMORILEC'', r. Bojan Čebulj, Amatersko gledališče Slava Klavora Maribor<br /> *1972 Pesnik; Miroslav Slana Miros'' NEKOČ SEM BIL KRALJ'', Amatersko gledališče Slava Klavora, Maribor<br /> <br /> ==Vloge na filmu in televiziji==<br /> <br /> ===2020 - ===<br /> *2024 Franc; ''All inclusive'', kratki igrani, Sveučilište Vern, Zagreb<br /> *2022 Vlado; ''Dedek gre na jug'', r. Vinci Vogue Anžlovar, AAtalanta<br /> <br /> ===2011 - 2020 ===<br /> *2020 Miro; ''V imenu ljudstva'', r. Vojko Anzeljc, Mangart d.o.o <br /> *2019 dr. Anton Korošec; ''Senke nad Balkanom'', r. Dragan Bjelogrlić, UNITEDMEDIA ORIGINAL PRODUCTION, koproducent Perfo d.o.o<br /> *2019 dr. Cvilak; ''Jezero'', r. Matevž Luzar, Klemen Dvornik, RTV Slovenija<br /> *2019 Franta; ''Vsi proti vsem'', r. Andrej Košak, Zavod Blade produkcija<br /> *2018 Andrej Majer; ''Reka Ljubezni'', r. Nejc Levstik, Perfo d.o.o<br /> *2016 Niko; ''Dimitrij'', kratki igrani, r. Andrej Košak, Zavod Blade produkcija<br /> *2016 Njegoš; ''Po oglasih'', r. Vinci Vogue Anžlovar, VPK PRO d.o.o<br /> *2016 Fras; ''Stekle lisice'', r. Boris Jurjaševič, RTV Slovenija<br /> *2016 Ravnatelj; ''Družinica'', rež. Jan Cvitkovič, Perfo d.o.o.<br /> *2016 Mirko; Slovenija, ''Avstralija in na koncu ves svet'', r. Marko Naberšnik, Perfo d.o.o.<br /> *2014 Foter; ''Avtošola'', r. Miki Burger, RTV Slovenija<br /> *2012 Sfiligoj; ''Šanghaj'', r. Marko Naberšnik, Arsmedia (v post produkciji)<br /> *2011 Maks Bigec; ''Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine'', r. Miran Zupanič, TV Slovenija<br /> *2011 Podbregar; ''Stanje šoka'', r. Andrej Košak, Emotion Film<br /> <br /> ===2001 - 2010===<br /> *2010 Dr. Radek; ''Marko skače'', r. Boris Jurjaševič, TV Slovenija<br /> *2009 Kranvogel; ''Vampir z Gorjancev'', r. Vinci Vogue Anžlovar, TV Slovenija, Arkadena<br /> *2008 Marjan; ''Nebo nad blokom'', r.Žiga Virc, AGRFT (kratki igrani)<br /> *2008 Oče; ''Hit poletja'', r. [[Metod Pevec]], TV Slovenija<br /> *2007 Gajaš; ''Petelinji zajtrk'', r. [[Marko Naberšnik]], celovečerni igrani film, Arsmedia Ljubljana <br /> *2007 Silvijin oče; ''Traktor, ljubezen in rock'n'roll'', r. Branko Djurić Djuro, celovečerni igrani film, ATA produkcija d.o.o. Ljubljana <br /> *2005 Nemški oficir; ''Ljubljana je ljubljena'', r. Matjaž Klopčič, celovečerni igrani film, Arsmedia Ljubljana <br /> *2005 Renatin oče; ''Odgrobadogroba'', r. [[Jan Cvitkovič]], celovečerni igrani film, STARAGARA Ljubljana <br /> *2002 Pacnjek; ''Pesnikov portret z dvojnikom'', r. [[Franci Slak]], celovečerni igrani film, tv nadaljevanka, TV Slovenija<br /> *2002 Paznik Albert; ''Zvenenje v glavi'', r. [[Andrej Košak]], celovečerni igrani film, Novi val Ljubljana <br /> *2002 Oče; ''Kajmak in marmelada'', r. [[Branko Djurić Djuro]], celovečerni igrani film, TV Slovenija, ATA produkcija d.o.o. Ljubljana <br /> *2001 Balerina; ''Barabe!'', r. [[Miran Zupanič]], celovečerni igrani film, Arsmedia Ljubljana<br /> *2001 Krojač; ''Poker'', r. [[Vinci Vogue Anžlovar]], celovečerni igrani film, Arsmedia Ljubljana<br /> *2001, Franc Verbinc; ''Moč usode'', r. [[Miha Vipotnik]], TV SLO<br /> <br /> ===1991 - 2000===<br /> *2000 Lanščak; ''Mokuš'', r. [[Andrej Mlakar]], celovečerni igrani film, Pegaz film Ljubljana <br /> *1999 Šef banke; ''Klan'', r. Anton Tomašič, TV nadaljevanka<br /> *1998 Maks Grubelič; ''Blues za Saro'', r. Boris Jurjaševič, celovečerni igrani film<br /> *199x ''Marki Groll'', r. [[Anton Tomašič]], TV priredba izvirne novele<br /> *1996 ''Junaki petega razreda'', r. [[Boris Jurjaševič]], TV nadaljevanka, TV Slovenija<br /> *1996 Kalan; ''Triptih Agathe Schwarzkobler'', r. [[Matjaž Klopčič]], celovečerni igrani TV film, TV Slovenija<br /> *1996 ''Okus krvi'', r. [[Janez Drozg]], kratki igrani film, Triada Ljubljana<br /> *1995 Poverjenec za begunce; ''Konec velikih počitnic'', r. Slavko Luther, TV koprodukcijska nadaljevanka<br /> *1995 Brvar; ''radio.doc'', r. [[Matjaž Županič]], celovečerni igrani TV film, TV Slovenija<br /> *1995 Vlado; ''Striptih'', r. [[Filip Robar Dorin]], celovečerni igrani TV film, TV Slovenija, Filmal Pro Novo mesto<br /> *1995 Jože Meran; ''Obsojen na svobodo'', r. Anton Tomašič, izvirna tv drama, TV Slovenija<br /> *1993 Šef na občini; ''Ko zaprem oči'', r. [[Franci Slak,]] celovečerni igrani film, TV Slovenija, Bindweed Soundvision <br /> *1992 Podpredsednik; ''Predsednik'', r. Anton Tomašič, celovečerni igrani TV film, TV Slovenija<br /> *1991 Zdravič; ''Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo'', r. [[Anton Tomašič]], celovečerni igrani TV film, TV Slovenija<br /> <br /> <br /> ===1980 - 1990===<br /> *1990 Karol Gatnik; ''Umetni raj'', r. Karpo Godina, celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana<br /> *1990 ''Decembrski dež'', r. [[Božo Šprajc]], celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana, RTV Ljubljana<br /> *1989 Ravnatelj Brežnik; ''Veter v mreži'', r. [[Filip Robar Dorin]], celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana, AS Filmske alternative - Novo mesto<br /> *1989 Jože Artnak; ''Nekdo drug'', r. [[Boštjan Vrhovec]], celovečerni igrani film, Studio 37 Ljubljana<br /> *1989 Rudi; ''Kavarna Astorija'', r. [[Jože Pogačnik]], celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana<br /> *1988 Voznik volva; ''Sedmica'', r. Tone Tomašič, TV Slovenija<br /> *1988 Pater Jurtado; ''Gallus'', r. [[Fran Žižek]], TV Slovenija<br /> *1987 [[Tone Partljič]] ''Moj ata socialistični kulak,'' r. [[Matjaž Klopčič]], celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana<br /> *1987 Napovedovalec; ''Ljubezni Blanke Kolak'', r. Boris Jurjaševič, celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana<br /> *1987 ''Dopust'', r. [[Slavko Hren]], celovečerni igrani TV film, RTV Ljubljana<br /> *1983 Debil; ''Trije prispevki k slovenski blaznosti'', r. Mitja Milavec, Boris Jurjaševič, Žarko Lužnik, celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana<br /> *1982 ''Rdeči boogie ali kaj ti je deklica'', r. [[Karpo Godina]], celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana <br /> *1980 Jože; ''Nasvidenje v naslednji vojni'', r. [[Živojin Pavlović]], celovečerni igrani film, Viba film, Vesna film Ljubljana<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2026 [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] »Marija Vera« za življenjsko delo za vrhunske igralske dosežke na področjih gledališča, filma, radia in televizije<br /> *2025 ZIZ nagrada za legendo na 7. ZIZ festivalu<br /> *2019 Bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre<br /> *2014 [[Borštnikov prstan]]<br /> *2013 [[Glazerjeva nagrada|Glazerjeva nagrada za življenjsko delo]]<br /> *2008 Srebrni grb mesta Maribor<br /> *2007 Naj kulturnik Maribora po izboru revija Mariborčan<br /> *2007 Vesna za najboljšo moško vlogo v filmu ''Petelinji zajtrk''<br /> *2004 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Borštnikovega srečanja za igro]] za vlogo '''Willija Lomana''' (A. Miller ''Smrt trgovskega potnika'', Drama SNG Maribor) <br /> * 2000 [[Glazerjeva nagrada|Glazerjeva listina]]<br /> * 1996 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada občinstva Borštnikovega srečanja]] za vlogo '''Roberta''' (H. Pinter ''Prevara'', PG Kranj) <br /> * 1996 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada za igro]] za vlogo '''Roberta''' (H. Pinter ''Prevara'', PG Kranj)<br /> * 1995 Stopova nagrada Filmski igralec leta 1995 <br /> * 1994 Nagrada strokovne žirije na festivalu hrvaške drame Maruličevi dnevi, Split <br /> * 1993 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada za epizodno vlogo]] za vlogo '''Simeonova-Piščika''' (A. P. Čehov ''Češnjev vrt'', SSG Trst) [[Vlado Novak/Nagrade 1993|obrazložitev]] <br /> *1989 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada za igro]] za vlogo '''Janningsa''' (I. Koršič ''Modri angel'', Drama SNG Maribor) [[Vlado Novak/Nagrade 1989|obrazložitev]]<br /> *1985 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada za igro]] za vlogo '''Simona Vebra''' (D. Jančar ''[[Veliki briljantni valček]]'',Drama SNG Maribor) <br /> *1985 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada občinstva Borštnikovega srečanja]] za vlogo '''Simona Vebra''' (D. Jančar ''[[Veliki briljantni valček]]'', Drama SNG Maribor)<br /> *1985 [[Nagrada Prešernovega sklada]]<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *Izročila zgodovine. Urednik Vili Ravnjak. Maribor: SNG Maribor, 1999.<br /> *poPremiernik. Mariborska Drama v mislih, besedah in dejanju, MMI-MMVI. Uredil Samo M. Strelec. Maribor: SNG Maribor, 2006.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.sng-mb.si/ Drama SNG Maribor]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/vlado-novak Vlado Novak - www.sigledal.org, 9.4.2010]<br /> *[http://www.dnevnik.si/kultura/1042485481 Vlado Novak: Ko odpadeš kot &quot;knof od gat&quot; - www.dnevnik.si, 5.11.2011]<br /> *[http://www.playboy.si/branje/intervju/vlado-novak/ Vlado Novak - www.playboy.si, 23.2.2012]<br /> *[http://tvslo.si/#ava2.161793540;; Vlado Novak, Glazerjev nagrajenec - www.rtvslo.si, 21.3.2013]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/borstnikov-prstan-2014-vlado-novak Borštnikov prstan 2014 – Vlado Novak - www.sigledal.org, 9.10.2014]<br /> *[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/vlado-novaki Intervju: Vlado Novak - www.dnevnik.si, 18.10.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/osmi-dan-prispevki/174300809 Pogovor z Vladom Novakom - www.rtvslo.si, 23.10.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/osmi-dan-prispevki/174300806 Prejemnik Borštnikovega prstana – Vlado Novak - www.rtvslo.si, 23.10.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/obrazi-sosednje-ulice/174300906 Vlado Novak, oddaja Obrazi sosednje ulice - www.rtvslo.si, 25.10.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174300986 Vlado Novak, oddaja Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 25.10.2014]<br /> *[https://www.youtube.com/watch?v=OMLY5vPfFdc 49. Festival Borštnikovo srečanje: Vlado Novak - www.youtube.com, 26.10.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/umetnost-igre/174306054 Portret Vlada Novaka, dobitnika Borštnikovega prstana za življenjsko delo, oddaja Umetnost igre - www.rtvslo.si, 24.11.2014]<br /> *[http://www.rtvslo.si/kultura/novice/vlado-novak-hujsi-kot-so-casi-vec-ljudi-je-v-gledaliscu/354781 Vlado Novak: &quot;Hujši kot so časi, več ljudi je v gledališču&quot; - www.rtvslo.si, 31.12.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174443991 Vlado Novak o sebi, oddaja Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 17.12.2016]<br /> *[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]<br /> *[https://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174649898 Vlado Novak, oddaja Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 09.11.2019]<br /> <br /> ==Kontakt==<br /> mail: vlado.novak@triera.net, gsm: +386 31 431 238‬</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Vlado_Novak&diff=64819 2026-06-04T05:21:21Z

<p>Samo: /* 2021- */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Vlado-Novak_b_foto_damjan_švarc.jpg|Foto: Damjan Švarc]]&lt;/div&gt;<br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Novak, Vlado]][[Kategorija:Umetniški vodje|Novak,Vlado]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Novak, Vlado]]<br /> ==Življenjepis==<br /> (*9. 4. 1952, Maribor) V [[SNG Maribor|Drami SNG Maribor]] zaposlen od 1. 9. 1977 do 31. 10. 1995. Nato eno leto zaposlen v [[SLG Celje]] in od 3. 7. 1996 znova član ansambla mariborske Drame.<br /> '''Vlado Novak''' se je rodil 9. aprila leta 1952 v Mariboru, kjer je leta 1974 diplomiral na prvi stopnji Visoke ekonomsko-komercialne šole v Mariboru. Še isto leto se je vpisal na [[AGRFT]] v Ljubljani, saj je bil povezan z gledališkim ustvarjanjem že nekaj let, ko je ustvarjal v mariborskem Amaterskem gledališču Slava Klavora in je odigral prvo vlogo v poklicnem gledališču, v Drami [[SNG Maribor]]. <br /> <br /> <br /> Leta 1976 je bil eno sezono član igralskega ansambla [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]], nato pa je postal član Drame [[SNG Maribor]]. V vlogi '''Mizarja Engstranda''' v Ibsenovih ''Strahovih'' je pod mentorskim vodstvom [[France Jamnik|Franceta Jamnika]] in [[Zvone Šedlbauer|Zvoneta Šedlbauerja]] leta 1981 absolviral študij na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] in kasneje 1995 tudi diplomiral. Isto leto je bil tudi član SLG Celje, nakar se je vrnil v Dramo [[SNG Maribor]] kot v. d. umetniškega vodje za pol leta in nato nadaljeval svoje delo v isti ustanovi kot igralec.<br /> <br /> <br /> '''Vlado Novak''' je v svoji bogati gledališki karieri odigral preko 120 gledaliških vlog, ki so se mnogim rednim gledalcem mariborske Drame trajno vtisnile v spomin. V bistvu nikoli ni upodabljal mladeničev, naivnih mladostnikov…, že od začetka ga srečujemo v velikih karakternih vlogah, ki jih je razgradil do potankosti in poiskal nianse v svojih, se pravi igralčevih, izraznih sredstvih, da jih je lahko ponazoril raznovrstno, pretresljivo, borbeno, rasignirano, krvavo zares ali s primerno distanco…<br /> <br /> <br /> Pri naštevanju pomembnih in kakovostnih vlog '''Vlada Novaka''' bi kaj hitro zašli v prostorske težave, zato se kaže omejiti zgolj na tiste, ki so bile nagrajene. Prejel je nagrado Prešernovega sklada, [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] za igro in Borštnikovo nagrado občinstva za vlogo '''Simona Vebra''' v [[Drago Jančar|Jančarjevem]] ''[[Veliki briljantni valček|Velikem briljantnem valčku]]'' leta 1985. Njegova umetniška pot je posejana z Borštnikovimi nagradami za igro, saj je bil nagrajen za vlogo '''Williya Lomana''' v Millerjevi drami ''Smrt trgovskega potnika'' (2004), za vlogo '''Roberta''' v Pinterjevi ''Prevari'' (1996), za vlogo '''Simeonov Piščika''' v ''Češnjevem vrtu'' A. P. Čehova (1993), za vlogo '''Janningsa''' v [[Igor Koršič|Koršičevem]] ''[[Modri angel|Modrem angelu]]'' (1989). Za svoje delo na gledaliških odrih pa je prejel tudi Glazerjevo listino in Marulićevo nagrado v Splitu.<br /> <br /> <br /> Omeniti pa kaže še vsaj dva segmenta, ki sta ob izredno kvalitetnem delu, predstavila igralca najširši množici gledalcev. Skoraj vsako leto se občinstvu predstavi vsaj z eno vlogo s področja komičnega žanra, najsi bo to v domačem gledališču ali kot gost v drugih slovenskih gledališčih ( PDG Nova Gorica, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[SLG Celje]], [[Mestno gledališče Ptuj]]), nepozabni pa so tudi njegovi nastopi v slovenskem filmu. <br /> Leta 1995 je prejel Stopovo nagrado za igralca leta za vlogo v filmu ''Striptih'' režiserja F. R. Dorina, leta 2007 pa Vesno za najboljšo moško vlogo v filmu ''Petelinji zajtrk''.<br /> <br /> ==Video==<br /> {{ #embed:youtube | jZdpz648pjw }}<br /> * Mestno gledališče Ptuj, Feri Lainšček ''Gajaš, arestant'', režija Marko Nabreršnik, premiera: 9. oktober 2010<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> ===2021-===<br /> *2026 dr. Reich; Wilhelm Reich ''GOVOR MALEMU ČLOVEKU, 30 LET KASNEJE'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *2024 Klošar Jožek; Rok Vilčnik ''KRALJ ULICE'', r. [[Matjaž Latin]]<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 2021-2030}}<br /> <br /> ===2011-2020===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 2011-2020}}<br /> ===2000-2010===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 2000-2010}}<br /> ===1990-1999===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 1994-1999}}<br /> *1994 Waton; [[Dominik Smole]] ''[[KRST PRI SAVICI]]'', r. Janez Pipan, PDG Nova gorica<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 1993}}<br /> *1992 Boris Borisovič Simeonov - Piščik; Anton Pavlovič Čehov ''ČEŠNJEV VRT'', r. [[Boris Kobal]], [[Slovensko stalno gledališče Trst|SSG Trst]]<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 1990-1992}}<br /> <br /> ===1980-1989===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 1987-1989}}<br /> *1987 Cornelius Hackl; Thornton Wilder ''ŽENITNA MEŠETARKA'', r. [[Branko Kraljevič]], Drama SNG Maribor<br /> *1987 Pater Matija Marojević; Nenad Prokić ''METASTABILNI GRAAL'', r. [[Jovica Pavić]], Drama SNG Maribor<br /> *1986 Friedrich Murck; Bertolt Brecht ''BOBNI V NOČI'', r. [[Mira Erceg]], Drama SNG Maribor<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 1981-1986}}<br /> *1981 Engstrand; Henrik Ibsen ''STRAHOVI'', r. [[Matjaž Zupančič]], AGRFT<br /> *1980 Vojak; Ruzante ''MUŠICA'', r. Boris Kobal, AGRFT<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 1980}}<br /> <br /> ===1970-1979===<br /> *1978/79 Cicerone; [[Blaž Lukan]] ''HERODOTOVE ZGODBE'', r. [[Branko Kraljevič]], [[Gledališče Koper]]<br /> *1977 Brendan Behan ''TALEC'', r. [[Janez Drozg]], PDG Nova Gorica<br /> *1977 [[Franček Rudolf]] ''LENEGA ČAKA DOLGČAS'', r. [[Emil Aberšek]], [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> *1974 Solomon Bozo; J. Patrick ''OPALO IMA VSAKDO RAD'', KUD Prežihov Voranc, Ravne na Koroškem<br /> *197x Marin Držić ''SKOPUH'', Amatersko gledališče Slava Klavora Maribor<br /> *197x Finch, Pevec Prologov; Bertolt Brecht ''BERAŠKA OPERA'', Amatersko gledališče Slava Klavora Maribor<br /> *197x Lomov; Anton Pavlovič Čehov ''SNUBAČ'', Amatersko gledališče Slava Klavora Maribor<br /> *197x Kralj; Michel de Ghelderode ''ESCURIAL'', Amatersko gledališče Slava Klavora Maribor<br /> *1973 Semjon S. Podeskalnikov; Nikolaj R. Erdmann ''SAMOMORILEC'', r. Bojan Čebulj, Amatersko gledališče Slava Klavora Maribor<br /> *1972 Pesnik; Miroslav Slana Miros'' NEKOČ SEM BIL KRALJ'', Amatersko gledališče Slava Klavora, Maribor<br /> <br /> ==Vloge na filmu in televiziji==<br /> ===2011 - 2020 ===<br /> *2020 Miro; ''V imenu ljudstva'', r. Vojko Anzeljc, Mangart d.o.o <br /> *2019 dr. Anton Korošec; ''Senke nad Balkanom'', r. Dragan Bjelogrlić, UNITEDMEDIA ORIGINAL PRODUCTION, koproducent Perfo d.o.o<br /> *2019 dr. Cvilak; ''Jezero'', r. Matevž Luzar, Klemen Dvornik, RTV Slovenija<br /> *2019 Franta; ''Vsi proti vsem'', r. Andrej Košak, Zavod Blade produkcija<br /> *2018 Andrej Majer; ''Reka Ljubezni'', r. Nejc Levstik, Perfo d.o.o<br /> *2016 Niko; ''Dimitrij'', kratki igrani, r. Andrej Košak, Zavod Blade produkcija<br /> *2016 Njegoš; ''Po oglasih'', r. Vinci Vogue Anžlovar, VPK PRO d.o.o<br /> *2016 Fras; ''Stekle lisice'', r. Boris Jurjaševič, RTV Slovenija<br /> *2016 Ravnatelj; ''Družinica'', rež. Jan Cvitkovič, Perfo d.o.o.<br /> *2016 Mirko; Slovenija, ''Avstralija in na koncu ves svet'', r. Marko Naberšnik, Perfo d.o.o.<br /> *2014 Foter; ''Avtošola'', r. Miki Burger, RTV Slovenija<br /> *2012 Sfiligoj; ''Šanghaj'', r. Marko Naberšnik, Arsmedia (v post produkciji)<br /> *2011 Maks Bigec; ''Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine'', r. Miran Zupanič, TV Slovenija<br /> *2011 Podbregar; ''Stanje šoka'', r. Andrej Košak, Emotion Film<br /> <br /> ===2001 - 2010===<br /> *2010 Dr. Radek; ''Marko skače'', r. Boris Jurjaševič, TV Slovenija<br /> *2009 Kranvogel; ''Vampir z Gorjancev'', r. Vinci Vogue Anžlovar, TV Slovenija, Arkadena<br /> *2008 Marjan; ''Nebo nad blokom'', r.Žiga Virc, AGRFT (kratki igrani)<br /> *2008 Oče; ''Hit poletja'', r. [[Metod Pevec]], TV Slovenija<br /> *2007 Gajaš; ''Petelinji zajtrk'', r. [[Marko Naberšnik]], celovečerni igrani film, Arsmedia Ljubljana <br /> *2007 Silvijin oče; ''Traktor, ljubezen in rock'n'roll'', r. Branko Djurić Djuro, celovečerni igrani film, ATA produkcija d.o.o. Ljubljana <br /> *2005 Nemški oficir; ''Ljubljana je ljubljena'', r. Matjaž Klopčič, celovečerni igrani film, Arsmedia Ljubljana <br /> *2005 Renatin oče; ''Odgrobadogroba'', r. [[Jan Cvitkovič]], celovečerni igrani film, STARAGARA Ljubljana <br /> *2002 Pacnjek; ''Pesnikov portret z dvojnikom'', r. [[Franci Slak]], celovečerni igrani film, tv nadaljevanka, TV Slovenija<br /> *2002 Paznik Albert; ''Zvenenje v glavi'', r. [[Andrej Košak]], celovečerni igrani film, Novi val Ljubljana <br /> *2002 Oče; ''Kajmak in marmelada'', r. [[Branko Djurić Djuro]], celovečerni igrani film, TV Slovenija, ATA produkcija d.o.o. Ljubljana <br /> *2001 Balerina; ''Barabe!'', r. [[Miran Zupanič]], celovečerni igrani film, Arsmedia Ljubljana<br /> *2001 Krojač; ''Poker'', r. [[Vinci Vogue Anžlovar]], celovečerni igrani film, Arsmedia Ljubljana<br /> *2001, Franc Verbinc; ''Moč usode'', r. [[Miha Vipotnik]], TV SLO<br /> <br /> ===1991 - 2000===<br /> *2000 Lanščak; ''Mokuš'', r. [[Andrej Mlakar]], celovečerni igrani film, Pegaz film Ljubljana <br /> *1999 Šef banke; ''Klan'', r. Anton Tomašič, TV nadaljevanka<br /> *1998 Maks Grubelič; ''Blues za Saro'', r. Boris Jurjaševič, celovečerni igrani film<br /> *199x ''Marki Groll'', r. [[Anton Tomašič]], TV priredba izvirne novele<br /> *1996 ''Junaki petega razreda'', r. [[Boris Jurjaševič]], TV nadaljevanka, TV Slovenija<br /> *1996 Kalan; ''Triptih Agathe Schwarzkobler'', r. [[Matjaž Klopčič]], celovečerni igrani TV film, TV Slovenija<br /> *1996 ''Okus krvi'', r. [[Janez Drozg]], kratki igrani film, Triada Ljubljana<br /> *1995 Poverjenec za begunce; ''Konec velikih počitnic'', r. Slavko Luther, TV koprodukcijska nadaljevanka<br /> *1995 Brvar; ''radio.doc'', r. [[Matjaž Županič]], celovečerni igrani TV film, TV Slovenija<br /> *1995 Vlado; ''Striptih'', r. [[Filip Robar Dorin]], celovečerni igrani TV film, TV Slovenija, Filmal Pro Novo mesto<br /> *1995 Jože Meran; ''Obsojen na svobodo'', r. Anton Tomašič, izvirna tv drama, TV Slovenija<br /> *1993 Šef na občini; ''Ko zaprem oči'', r. [[Franci Slak,]] celovečerni igrani film, TV Slovenija, Bindweed Soundvision <br /> *1992 Podpredsednik; ''Predsednik'', r. Anton Tomašič, celovečerni igrani TV film, TV Slovenija<br /> *1991 Zdravič; ''Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo'', r. [[Anton Tomašič]], celovečerni igrani TV film, TV Slovenija<br /> <br /> <br /> ===1980 - 1990===<br /> *1990 Karol Gatnik; ''Umetni raj'', r. Karpo Godina, celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana<br /> *1990 ''Decembrski dež'', r. [[Božo Šprajc]], celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana, RTV Ljubljana<br /> *1989 Ravnatelj Brežnik; ''Veter v mreži'', r. [[Filip Robar Dorin]], celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana, AS Filmske alternative - Novo mesto<br /> *1989 Jože Artnak; ''Nekdo drug'', r. [[Boštjan Vrhovec]], celovečerni igrani film, Studio 37 Ljubljana<br /> *1989 Rudi; ''Kavarna Astorija'', r. [[Jože Pogačnik]], celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana<br /> *1988 Voznik volva; ''Sedmica'', r. Tone Tomašič, TV Slovenija<br /> *1988 Pater Jurtado; ''Gallus'', r. [[Fran Žižek]], TV Slovenija<br /> *1987 [[Tone Partljič]] ''Moj ata socialistični kulak,'' r. [[Matjaž Klopčič]], celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana<br /> *1987 Napovedovalec; ''Ljubezni Blanke Kolak'', r. Boris Jurjaševič, celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana<br /> *1987 ''Dopust'', r. [[Slavko Hren]], celovečerni igrani TV film, RTV Ljubljana<br /> *1983 Debil; ''Trije prispevki k slovenski blaznosti'', r. Mitja Milavec, Boris Jurjaševič, Žarko Lužnik, celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana<br /> *1982 ''Rdeči boogie ali kaj ti je deklica'', r. [[Karpo Godina]], celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana <br /> *1980 Jože; ''Nasvidenje v naslednji vojni'', r. [[Živojin Pavlović]], celovečerni igrani film, Viba film, Vesna film Ljubljana<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2026 [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] »Marija Vera« za življenjsko delo za vrhunske igralske dosežke na področjih gledališča, filma, radia in televizije<br /> *2025 ZIZ nagrada za legendo na 7. ZIZ festivalu<br /> *2019 Bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre<br /> *2014 [[Borštnikov prstan]]<br /> *2013 [[Glazerjeva nagrada|Glazerjeva nagrada za življenjsko delo]]<br /> *2008 Srebrni grb mesta Maribor<br /> *2007 Naj kulturnik Maribora po izboru revija Mariborčan<br /> *2007 Vesna za najboljšo moško vlogo v filmu ''Petelinji zajtrk''<br /> *2004 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Borštnikovega srečanja za igro]] za vlogo '''Willija Lomana''' (A. Miller ''Smrt trgovskega potnika'', Drama SNG Maribor) <br /> * 2000 [[Glazerjeva nagrada|Glazerjeva listina]]<br /> * 1996 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada občinstva Borštnikovega srečanja]] za vlogo '''Roberta''' (H. Pinter ''Prevara'', PG Kranj) <br /> * 1996 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada za igro]] za vlogo '''Roberta''' (H. Pinter ''Prevara'', PG Kranj)<br /> * 1995 Stopova nagrada Filmski igralec leta 1995 <br /> * 1994 Nagrada strokovne žirije na festivalu hrvaške drame Maruličevi dnevi, Split <br /> * 1993 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada za epizodno vlogo]] za vlogo '''Simeonova-Piščika''' (A. P. Čehov ''Češnjev vrt'', SSG Trst) [[Vlado Novak/Nagrade 1993|obrazložitev]] <br /> *1989 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada za igro]] za vlogo '''Janningsa''' (I. Koršič ''Modri angel'', Drama SNG Maribor) [[Vlado Novak/Nagrade 1989|obrazložitev]]<br /> *1985 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada za igro]] za vlogo '''Simona Vebra''' (D. Jančar ''[[Veliki briljantni valček]]'',Drama SNG Maribor) <br /> *1985 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada občinstva Borštnikovega srečanja]] za vlogo '''Simona Vebra''' (D. Jančar ''[[Veliki briljantni valček]]'', Drama SNG Maribor)<br /> *1985 [[Nagrada Prešernovega sklada]]<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *Izročila zgodovine. Urednik Vili Ravnjak. Maribor: SNG Maribor, 1999.<br /> *poPremiernik. Mariborska Drama v mislih, besedah in dejanju, MMI-MMVI. Uredil Samo M. Strelec. Maribor: SNG Maribor, 2006.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.sng-mb.si/ Drama SNG Maribor]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/vlado-novak Vlado Novak - www.sigledal.org, 9.4.2010]<br /> *[http://www.dnevnik.si/kultura/1042485481 Vlado Novak: Ko odpadeš kot &quot;knof od gat&quot; - www.dnevnik.si, 5.11.2011]<br /> *[http://www.playboy.si/branje/intervju/vlado-novak/ Vlado Novak - www.playboy.si, 23.2.2012]<br /> *[http://tvslo.si/#ava2.161793540;; Vlado Novak, Glazerjev nagrajenec - www.rtvslo.si, 21.3.2013]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/borstnikov-prstan-2014-vlado-novak Borštnikov prstan 2014 – Vlado Novak - www.sigledal.org, 9.10.2014]<br /> *[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/vlado-novaki Intervju: Vlado Novak - www.dnevnik.si, 18.10.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/osmi-dan-prispevki/174300809 Pogovor z Vladom Novakom - www.rtvslo.si, 23.10.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/osmi-dan-prispevki/174300806 Prejemnik Borštnikovega prstana – Vlado Novak - www.rtvslo.si, 23.10.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/obrazi-sosednje-ulice/174300906 Vlado Novak, oddaja Obrazi sosednje ulice - www.rtvslo.si, 25.10.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174300986 Vlado Novak, oddaja Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 25.10.2014]<br /> *[https://www.youtube.com/watch?v=OMLY5vPfFdc 49. Festival Borštnikovo srečanje: Vlado Novak - www.youtube.com, 26.10.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/umetnost-igre/174306054 Portret Vlada Novaka, dobitnika Borštnikovega prstana za življenjsko delo, oddaja Umetnost igre - www.rtvslo.si, 24.11.2014]<br /> *[http://www.rtvslo.si/kultura/novice/vlado-novak-hujsi-kot-so-casi-vec-ljudi-je-v-gledaliscu/354781 Vlado Novak: &quot;Hujši kot so časi, več ljudi je v gledališču&quot; - www.rtvslo.si, 31.12.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174443991 Vlado Novak o sebi, oddaja Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 17.12.2016]<br /> *[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]<br /> *[https://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174649898 Vlado Novak, oddaja Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 09.11.2019]<br /> <br /> ==Kontakt==<br /> mail: vlado.novak@triera.net, gsm: +386 31 431 238‬</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Vlado_Novak&diff=64818 2026-06-04T05:20:53Z

<p>Samo: /* 2021- */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Vlado-Novak_b_foto_damjan_švarc.jpg|Foto: Damjan Švarc]]&lt;/div&gt;<br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Novak, Vlado]][[Kategorija:Umetniški vodje|Novak,Vlado]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Novak, Vlado]]<br /> ==Življenjepis==<br /> (*9. 4. 1952, Maribor) V [[SNG Maribor|Drami SNG Maribor]] zaposlen od 1. 9. 1977 do 31. 10. 1995. Nato eno leto zaposlen v [[SLG Celje]] in od 3. 7. 1996 znova član ansambla mariborske Drame.<br /> '''Vlado Novak''' se je rodil 9. aprila leta 1952 v Mariboru, kjer je leta 1974 diplomiral na prvi stopnji Visoke ekonomsko-komercialne šole v Mariboru. Še isto leto se je vpisal na [[AGRFT]] v Ljubljani, saj je bil povezan z gledališkim ustvarjanjem že nekaj let, ko je ustvarjal v mariborskem Amaterskem gledališču Slava Klavora in je odigral prvo vlogo v poklicnem gledališču, v Drami [[SNG Maribor]]. <br /> <br /> <br /> Leta 1976 je bil eno sezono član igralskega ansambla [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]], nato pa je postal član Drame [[SNG Maribor]]. V vlogi '''Mizarja Engstranda''' v Ibsenovih ''Strahovih'' je pod mentorskim vodstvom [[France Jamnik|Franceta Jamnika]] in [[Zvone Šedlbauer|Zvoneta Šedlbauerja]] leta 1981 absolviral študij na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] in kasneje 1995 tudi diplomiral. Isto leto je bil tudi član SLG Celje, nakar se je vrnil v Dramo [[SNG Maribor]] kot v. d. umetniškega vodje za pol leta in nato nadaljeval svoje delo v isti ustanovi kot igralec.<br /> <br /> <br /> '''Vlado Novak''' je v svoji bogati gledališki karieri odigral preko 120 gledaliških vlog, ki so se mnogim rednim gledalcem mariborske Drame trajno vtisnile v spomin. V bistvu nikoli ni upodabljal mladeničev, naivnih mladostnikov…, že od začetka ga srečujemo v velikih karakternih vlogah, ki jih je razgradil do potankosti in poiskal nianse v svojih, se pravi igralčevih, izraznih sredstvih, da jih je lahko ponazoril raznovrstno, pretresljivo, borbeno, rasignirano, krvavo zares ali s primerno distanco…<br /> <br /> <br /> Pri naštevanju pomembnih in kakovostnih vlog '''Vlada Novaka''' bi kaj hitro zašli v prostorske težave, zato se kaže omejiti zgolj na tiste, ki so bile nagrajene. Prejel je nagrado Prešernovega sklada, [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] za igro in Borštnikovo nagrado občinstva za vlogo '''Simona Vebra''' v [[Drago Jančar|Jančarjevem]] ''[[Veliki briljantni valček|Velikem briljantnem valčku]]'' leta 1985. Njegova umetniška pot je posejana z Borštnikovimi nagradami za igro, saj je bil nagrajen za vlogo '''Williya Lomana''' v Millerjevi drami ''Smrt trgovskega potnika'' (2004), za vlogo '''Roberta''' v Pinterjevi ''Prevari'' (1996), za vlogo '''Simeonov Piščika''' v ''Češnjevem vrtu'' A. P. Čehova (1993), za vlogo '''Janningsa''' v [[Igor Koršič|Koršičevem]] ''[[Modri angel|Modrem angelu]]'' (1989). Za svoje delo na gledaliških odrih pa je prejel tudi Glazerjevo listino in Marulićevo nagrado v Splitu.<br /> <br /> <br /> Omeniti pa kaže še vsaj dva segmenta, ki sta ob izredno kvalitetnem delu, predstavila igralca najširši množici gledalcev. Skoraj vsako leto se občinstvu predstavi vsaj z eno vlogo s področja komičnega žanra, najsi bo to v domačem gledališču ali kot gost v drugih slovenskih gledališčih ( PDG Nova Gorica, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[SLG Celje]], [[Mestno gledališče Ptuj]]), nepozabni pa so tudi njegovi nastopi v slovenskem filmu. <br /> Leta 1995 je prejel Stopovo nagrado za igralca leta za vlogo v filmu ''Striptih'' režiserja F. R. Dorina, leta 2007 pa Vesno za najboljšo moško vlogo v filmu ''Petelinji zajtrk''.<br /> <br /> ==Video==<br /> {{ #embed:youtube | jZdpz648pjw }}<br /> * Mestno gledališče Ptuj, Feri Lainšček ''Gajaš, arestant'', režija Marko Nabreršnik, premiera: 9. oktober 2010<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> ===2021-===<br /> *2026 dr. Reich; Wilhelm Reich ''GOVOR MALEMU ČLOVEKU, 30 LET KASNEJE'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *2024 Klošar Jožek; Rok Vilčnik ''Kralj ulice'', r. [[Matjaž Latin]]<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 2021-2030}}<br /> <br /> ===2011-2020===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 2011-2020}}<br /> ===2000-2010===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 2000-2010}}<br /> ===1990-1999===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 1994-1999}}<br /> *1994 Waton; [[Dominik Smole]] ''[[KRST PRI SAVICI]]'', r. Janez Pipan, PDG Nova gorica<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 1993}}<br /> *1992 Boris Borisovič Simeonov - Piščik; Anton Pavlovič Čehov ''ČEŠNJEV VRT'', r. [[Boris Kobal]], [[Slovensko stalno gledališče Trst|SSG Trst]]<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 1990-1992}}<br /> <br /> ===1980-1989===<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 1987-1989}}<br /> *1987 Cornelius Hackl; Thornton Wilder ''ŽENITNA MEŠETARKA'', r. [[Branko Kraljevič]], Drama SNG Maribor<br /> *1987 Pater Matija Marojević; Nenad Prokić ''METASTABILNI GRAAL'', r. [[Jovica Pavić]], Drama SNG Maribor<br /> *1986 Friedrich Murck; Bertolt Brecht ''BOBNI V NOČI'', r. [[Mira Erceg]], Drama SNG Maribor<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 1981-1986}}<br /> *1981 Engstrand; Henrik Ibsen ''STRAHOVI'', r. [[Matjaž Zupančič]], AGRFT<br /> *1980 Vojak; Ruzante ''MUŠICA'', r. Boris Kobal, AGRFT<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 809 | roles | 1980}}<br /> <br /> ===1970-1979===<br /> *1978/79 Cicerone; [[Blaž Lukan]] ''HERODOTOVE ZGODBE'', r. [[Branko Kraljevič]], [[Gledališče Koper]]<br /> *1977 Brendan Behan ''TALEC'', r. [[Janez Drozg]], PDG Nova Gorica<br /> *1977 [[Franček Rudolf]] ''LENEGA ČAKA DOLGČAS'', r. [[Emil Aberšek]], [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> *1974 Solomon Bozo; J. Patrick ''OPALO IMA VSAKDO RAD'', KUD Prežihov Voranc, Ravne na Koroškem<br /> *197x Marin Držić ''SKOPUH'', Amatersko gledališče Slava Klavora Maribor<br /> *197x Finch, Pevec Prologov; Bertolt Brecht ''BERAŠKA OPERA'', Amatersko gledališče Slava Klavora Maribor<br /> *197x Lomov; Anton Pavlovič Čehov ''SNUBAČ'', Amatersko gledališče Slava Klavora Maribor<br /> *197x Kralj; Michel de Ghelderode ''ESCURIAL'', Amatersko gledališče Slava Klavora Maribor<br /> *1973 Semjon S. Podeskalnikov; Nikolaj R. Erdmann ''SAMOMORILEC'', r. Bojan Čebulj, Amatersko gledališče Slava Klavora Maribor<br /> *1972 Pesnik; Miroslav Slana Miros'' NEKOČ SEM BIL KRALJ'', Amatersko gledališče Slava Klavora, Maribor<br /> <br /> ==Vloge na filmu in televiziji==<br /> ===2011 - 2020 ===<br /> *2020 Miro; ''V imenu ljudstva'', r. Vojko Anzeljc, Mangart d.o.o <br /> *2019 dr. Anton Korošec; ''Senke nad Balkanom'', r. Dragan Bjelogrlić, UNITEDMEDIA ORIGINAL PRODUCTION, koproducent Perfo d.o.o<br /> *2019 dr. Cvilak; ''Jezero'', r. Matevž Luzar, Klemen Dvornik, RTV Slovenija<br /> *2019 Franta; ''Vsi proti vsem'', r. Andrej Košak, Zavod Blade produkcija<br /> *2018 Andrej Majer; ''Reka Ljubezni'', r. Nejc Levstik, Perfo d.o.o<br /> *2016 Niko; ''Dimitrij'', kratki igrani, r. Andrej Košak, Zavod Blade produkcija<br /> *2016 Njegoš; ''Po oglasih'', r. Vinci Vogue Anžlovar, VPK PRO d.o.o<br /> *2016 Fras; ''Stekle lisice'', r. Boris Jurjaševič, RTV Slovenija<br /> *2016 Ravnatelj; ''Družinica'', rež. Jan Cvitkovič, Perfo d.o.o.<br /> *2016 Mirko; Slovenija, ''Avstralija in na koncu ves svet'', r. Marko Naberšnik, Perfo d.o.o.<br /> *2014 Foter; ''Avtošola'', r. Miki Burger, RTV Slovenija<br /> *2012 Sfiligoj; ''Šanghaj'', r. Marko Naberšnik, Arsmedia (v post produkciji)<br /> *2011 Maks Bigec; ''Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine'', r. Miran Zupanič, TV Slovenija<br /> *2011 Podbregar; ''Stanje šoka'', r. Andrej Košak, Emotion Film<br /> <br /> ===2001 - 2010===<br /> *2010 Dr. Radek; ''Marko skače'', r. Boris Jurjaševič, TV Slovenija<br /> *2009 Kranvogel; ''Vampir z Gorjancev'', r. Vinci Vogue Anžlovar, TV Slovenija, Arkadena<br /> *2008 Marjan; ''Nebo nad blokom'', r.Žiga Virc, AGRFT (kratki igrani)<br /> *2008 Oče; ''Hit poletja'', r. [[Metod Pevec]], TV Slovenija<br /> *2007 Gajaš; ''Petelinji zajtrk'', r. [[Marko Naberšnik]], celovečerni igrani film, Arsmedia Ljubljana <br /> *2007 Silvijin oče; ''Traktor, ljubezen in rock'n'roll'', r. Branko Djurić Djuro, celovečerni igrani film, ATA produkcija d.o.o. Ljubljana <br /> *2005 Nemški oficir; ''Ljubljana je ljubljena'', r. Matjaž Klopčič, celovečerni igrani film, Arsmedia Ljubljana <br /> *2005 Renatin oče; ''Odgrobadogroba'', r. [[Jan Cvitkovič]], celovečerni igrani film, STARAGARA Ljubljana <br /> *2002 Pacnjek; ''Pesnikov portret z dvojnikom'', r. [[Franci Slak]], celovečerni igrani film, tv nadaljevanka, TV Slovenija<br /> *2002 Paznik Albert; ''Zvenenje v glavi'', r. [[Andrej Košak]], celovečerni igrani film, Novi val Ljubljana <br /> *2002 Oče; ''Kajmak in marmelada'', r. [[Branko Djurić Djuro]], celovečerni igrani film, TV Slovenija, ATA produkcija d.o.o. Ljubljana <br /> *2001 Balerina; ''Barabe!'', r. [[Miran Zupanič]], celovečerni igrani film, Arsmedia Ljubljana<br /> *2001 Krojač; ''Poker'', r. [[Vinci Vogue Anžlovar]], celovečerni igrani film, Arsmedia Ljubljana<br /> *2001, Franc Verbinc; ''Moč usode'', r. [[Miha Vipotnik]], TV SLO<br /> <br /> ===1991 - 2000===<br /> *2000 Lanščak; ''Mokuš'', r. [[Andrej Mlakar]], celovečerni igrani film, Pegaz film Ljubljana <br /> *1999 Šef banke; ''Klan'', r. Anton Tomašič, TV nadaljevanka<br /> *1998 Maks Grubelič; ''Blues za Saro'', r. Boris Jurjaševič, celovečerni igrani film<br /> *199x ''Marki Groll'', r. [[Anton Tomašič]], TV priredba izvirne novele<br /> *1996 ''Junaki petega razreda'', r. [[Boris Jurjaševič]], TV nadaljevanka, TV Slovenija<br /> *1996 Kalan; ''Triptih Agathe Schwarzkobler'', r. [[Matjaž Klopčič]], celovečerni igrani TV film, TV Slovenija<br /> *1996 ''Okus krvi'', r. [[Janez Drozg]], kratki igrani film, Triada Ljubljana<br /> *1995 Poverjenec za begunce; ''Konec velikih počitnic'', r. Slavko Luther, TV koprodukcijska nadaljevanka<br /> *1995 Brvar; ''radio.doc'', r. [[Matjaž Županič]], celovečerni igrani TV film, TV Slovenija<br /> *1995 Vlado; ''Striptih'', r. [[Filip Robar Dorin]], celovečerni igrani TV film, TV Slovenija, Filmal Pro Novo mesto<br /> *1995 Jože Meran; ''Obsojen na svobodo'', r. Anton Tomašič, izvirna tv drama, TV Slovenija<br /> *1993 Šef na občini; ''Ko zaprem oči'', r. [[Franci Slak,]] celovečerni igrani film, TV Slovenija, Bindweed Soundvision <br /> *1992 Podpredsednik; ''Predsednik'', r. Anton Tomašič, celovečerni igrani TV film, TV Slovenija<br /> *1991 Zdravič; ''Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo'', r. [[Anton Tomašič]], celovečerni igrani TV film, TV Slovenija<br /> <br /> <br /> ===1980 - 1990===<br /> *1990 Karol Gatnik; ''Umetni raj'', r. Karpo Godina, celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana<br /> *1990 ''Decembrski dež'', r. [[Božo Šprajc]], celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana, RTV Ljubljana<br /> *1989 Ravnatelj Brežnik; ''Veter v mreži'', r. [[Filip Robar Dorin]], celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana, AS Filmske alternative - Novo mesto<br /> *1989 Jože Artnak; ''Nekdo drug'', r. [[Boštjan Vrhovec]], celovečerni igrani film, Studio 37 Ljubljana<br /> *1989 Rudi; ''Kavarna Astorija'', r. [[Jože Pogačnik]], celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana<br /> *1988 Voznik volva; ''Sedmica'', r. Tone Tomašič, TV Slovenija<br /> *1988 Pater Jurtado; ''Gallus'', r. [[Fran Žižek]], TV Slovenija<br /> *1987 [[Tone Partljič]] ''Moj ata socialistični kulak,'' r. [[Matjaž Klopčič]], celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana<br /> *1987 Napovedovalec; ''Ljubezni Blanke Kolak'', r. Boris Jurjaševič, celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana<br /> *1987 ''Dopust'', r. [[Slavko Hren]], celovečerni igrani TV film, RTV Ljubljana<br /> *1983 Debil; ''Trije prispevki k slovenski blaznosti'', r. Mitja Milavec, Boris Jurjaševič, Žarko Lužnik, celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana<br /> *1982 ''Rdeči boogie ali kaj ti je deklica'', r. [[Karpo Godina]], celovečerni igrani film, Viba film Ljubljana <br /> *1980 Jože; ''Nasvidenje v naslednji vojni'', r. [[Živojin Pavlović]], celovečerni igrani film, Viba film, Vesna film Ljubljana<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2026 [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] »Marija Vera« za življenjsko delo za vrhunske igralske dosežke na področjih gledališča, filma, radia in televizije<br /> *2025 ZIZ nagrada za legendo na 7. ZIZ festivalu<br /> *2019 Bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre<br /> *2014 [[Borštnikov prstan]]<br /> *2013 [[Glazerjeva nagrada|Glazerjeva nagrada za življenjsko delo]]<br /> *2008 Srebrni grb mesta Maribor<br /> *2007 Naj kulturnik Maribora po izboru revija Mariborčan<br /> *2007 Vesna za najboljšo moško vlogo v filmu ''Petelinji zajtrk''<br /> *2004 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Borštnikovega srečanja za igro]] za vlogo '''Willija Lomana''' (A. Miller ''Smrt trgovskega potnika'', Drama SNG Maribor) <br /> * 2000 [[Glazerjeva nagrada|Glazerjeva listina]]<br /> * 1996 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada občinstva Borštnikovega srečanja]] za vlogo '''Roberta''' (H. Pinter ''Prevara'', PG Kranj) <br /> * 1996 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada za igro]] za vlogo '''Roberta''' (H. Pinter ''Prevara'', PG Kranj)<br /> * 1995 Stopova nagrada Filmski igralec leta 1995 <br /> * 1994 Nagrada strokovne žirije na festivalu hrvaške drame Maruličevi dnevi, Split <br /> * 1993 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada za epizodno vlogo]] za vlogo '''Simeonova-Piščika''' (A. P. Čehov ''Češnjev vrt'', SSG Trst) [[Vlado Novak/Nagrade 1993|obrazložitev]] <br /> *1989 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada za igro]] za vlogo '''Janningsa''' (I. Koršič ''Modri angel'', Drama SNG Maribor) [[Vlado Novak/Nagrade 1989|obrazložitev]]<br /> *1985 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada za igro]] za vlogo '''Simona Vebra''' (D. Jančar ''[[Veliki briljantni valček]]'',Drama SNG Maribor) <br /> *1985 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada občinstva Borštnikovega srečanja]] za vlogo '''Simona Vebra''' (D. Jančar ''[[Veliki briljantni valček]]'', Drama SNG Maribor)<br /> *1985 [[Nagrada Prešernovega sklada]]<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *Izročila zgodovine. Urednik Vili Ravnjak. Maribor: SNG Maribor, 1999.<br /> *poPremiernik. Mariborska Drama v mislih, besedah in dejanju, MMI-MMVI. Uredil Samo M. Strelec. Maribor: SNG Maribor, 2006.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.sng-mb.si/ Drama SNG Maribor]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/vlado-novak Vlado Novak - www.sigledal.org, 9.4.2010]<br /> *[http://www.dnevnik.si/kultura/1042485481 Vlado Novak: Ko odpadeš kot &quot;knof od gat&quot; - www.dnevnik.si, 5.11.2011]<br /> *[http://www.playboy.si/branje/intervju/vlado-novak/ Vlado Novak - www.playboy.si, 23.2.2012]<br /> *[http://tvslo.si/#ava2.161793540;; Vlado Novak, Glazerjev nagrajenec - www.rtvslo.si, 21.3.2013]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/borstnikov-prstan-2014-vlado-novak Borštnikov prstan 2014 – Vlado Novak - www.sigledal.org, 9.10.2014]<br /> *[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/vlado-novaki Intervju: Vlado Novak - www.dnevnik.si, 18.10.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/osmi-dan-prispevki/174300809 Pogovor z Vladom Novakom - www.rtvslo.si, 23.10.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/osmi-dan-prispevki/174300806 Prejemnik Borštnikovega prstana – Vlado Novak - www.rtvslo.si, 23.10.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/obrazi-sosednje-ulice/174300906 Vlado Novak, oddaja Obrazi sosednje ulice - www.rtvslo.si, 25.10.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174300986 Vlado Novak, oddaja Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 25.10.2014]<br /> *[https://www.youtube.com/watch?v=OMLY5vPfFdc 49. Festival Borštnikovo srečanje: Vlado Novak - www.youtube.com, 26.10.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/umetnost-igre/174306054 Portret Vlada Novaka, dobitnika Borštnikovega prstana za življenjsko delo, oddaja Umetnost igre - www.rtvslo.si, 24.11.2014]<br /> *[http://www.rtvslo.si/kultura/novice/vlado-novak-hujsi-kot-so-casi-vec-ljudi-je-v-gledaliscu/354781 Vlado Novak: &quot;Hujši kot so časi, več ljudi je v gledališču&quot; - www.rtvslo.si, 31.12.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174443991 Vlado Novak o sebi, oddaja Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 17.12.2016]<br /> *[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]<br /> *[https://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174649898 Vlado Novak, oddaja Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 09.11.2019]<br /> <br /> ==Kontakt==<br /> mail: vlado.novak@triera.net, gsm: +386 31 431 238‬</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Samo_M._Strelec&diff=64473 2026-02-04T18:15:57Z

<p>Samo: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Slika:Gojc-okt-2021.jpg|sličica|Samo M. Strelec, foto: Gojmir Lešnjak Gojc]]<br /> <br /> == Življenjepis ==<br /> <br /> (*1966, Ptuj). Študij gledališke in radijske režije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] v Ljubljani končal 1991. leta z javno uprizoritvijo drame [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]] [[Življenje plejbojev|''Življenje plejbojev'']] v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (mentorja [[Kristijan Muck]] in [[Dušan Mlakar]]). V študijskem letu 1991/92 študiral na Visoki šoli za igralsko umetnost “Ernst Busch” v Berlinu [http://www.hfs-berlin.de/] pri profesorjih Hartmutu Lorenzu in Horstu Hawemannu. Med letoma 1992 in 1995 vodil gledališko skupino [[Gledališka skupina Zato.|Zato.]] na Ptuju, iz katere izšla ponovna profesionalizacija [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališča Ptuj]]. ({{Pdf|Model_za_profesionalizacijo_gledalisca_na_ptuju.pdf|Model za profesionalizacijo gledališča na Ptuju}}) Na ljubljanski [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] diplomiral 1995. leta z zagovorom naloge “Verbalno&amp;nbsp;: neverbalno; komunikacijski stili v uprizoritvi D. Jovanovića ''Življenje plejbojev''”. 1997 – 2001 direktor [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališča Ptuj]], pobudnik ideje za [[Festival monodrame|festival monodrame]] in [[Mlada dramatika|natečaja mlada dramatika]] ter [[Slovenski festival komornega gledališča SKUP|SKUP-a]], festivala komornih gledališč. 2001 - 2006 programski direktor oz. umetniški vodja [[SNG Maribor|Drame Sng Maribor]] ({{Pdf|Prijava_za_delovno_mesto.pdf|Prijava za delovno mesto direktorja Drame SNG Maribor}}). Eden od treh ustanoviteljev, avtorjev in vodij gledališkega portala [http://www.veza.sigledal.org/cms/sigledal SiGledal] (skupaj s Tamaro in Gregorjem Matevcem.) Leta 2007 na [[AGRFT]] izvoljen v docenta za gledališko in radijsko režijo. 2008 je ustanovil zavod [[Novi Zato.]], ki je tudi nosilec portala www.sigledal.org. 2023 izvoljen v docenta na Pedagoški fakluteti Univerze na Primoriskem. Spletna stran: [http://www.zato.si www.zato.si]<br /> <br /> =====eng=====<br /> (*1966, Ptuj). Completed his studies of theatre and radio directing at the Academy of Theatre, Radio, Film and Television (AGRFT) in Ljubljana in 1991 with graduation staging of Dušan Jovanović’s play The Life of Provincial Playboys in Cankarjev dom (mentors Kristijan Muck and Dušan Mlakar). During the academic year 1991/92 studied at The Ernst Busch Academy of Dramatic Art in Berlin with professors Hartmut Lorenz and Horst Hawemann. Between 1992 and 1995, directed theatre group Zato. (Therefore.) in Ptuj, from which emerged the re-professionalization of the Ptuj City Theatre. He graduated from AGRFT in Ljubljana in 1995, defending his diploma thesis &quot;Verbal: non-verbal; communication styles in staging D. Jovanović’s The Life of Provincial Playboys&quot;. Artistic director of Ptuj City Theatre from 1997 to 2001, initiator of the idea of Festival of Monodrama, Young Playwrights Contest and Slovene Festival of Chamber Theatre (SKUP). From 2001 to 2006 was program director and artistic director of Slovene National Theatre Drama Maribor. Is one of the founders of the theatre portal SiGledal. In 2007 nominated as Assistant Professor of Theatre and Radio directing at AGRFT. Between 2006 and 2011, gave lectures on directing and realization at the Institute of Media Communications (FERI, University of Maribor). In April 2008 founded the Institute Novi Zato., which also manages theatre portal www.sigledal.org.<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> == Režija ==<br /> ===2021- ===<br /> *2025 Miro Gavran '''''Smejanje prepovedano''''', DM produkcija, prva slovenska uprizoritev<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Karsten Dusse - Bern Schmidt '''''Moriti čuječe''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2023 Kay Pollak '''''Kakor v nebesih''''', SSG Trst, Slovenska matica, MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2023 Carlo Goldoni/Peter Turrini '''''Gazdarica''''', HNK Split, Splitsko ljeto<br /> *2023 Wolfgang Herrndorf '''''Čik''''', Dječje kazalište Branka Mihaljevića u Osijeku, prva hrvaška uprizoritev<br /> *2022 Slobodan Obradović '''''Robin Hood''''', SLG Celje, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2021 Rok Vilčnik rokgre '''''Pravi heroji''''', SLG Celje, krstna uprizoritev<br /> *2021 '''''Bukla in dober knjižni tek''''', Eci Peci, Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Feri Lainšček '''''Gajaš, brez maske''''', MG Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> <br /> ===2011-2020===<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Ivana Šojat '''''Emet''''' , HNK u Osijeku, krstna uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2018 Lee Hall '''''Rudari slikari''''' [http://http://www.gavella.hr/predstave/aktualne_predstave/slikari_rudari], Gavella, Zagreb<br /> *2018 Hugo von Hofmannsthal '''''Svatković''''', [http://kazalistevirovitica.hr/galerija/svatkovic/ Kazalište Virovitica]<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2017 Marc Camoletti/Michael Niaravani '''''(Totalno) katastrofalna večerja''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Alfred Jarry '''''Kralj Ubu''''', [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/alfred-jarry-kralj-ubu/ Kazalište Virovitica (Kralj Ubu)] <br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2014 Franc Vezela '''''Pita''''', [[Novi Zato.]]<br /> *2014 [[Matjaž Briški]] '''''Križ''''', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2013 Eduardo de Filippo '''''Filumena Marturano''''', HNK Varaždin<br /> *2013 Dino Pešut '''''Pritisci moje generacije''''', HNK Split [http://www.hnk-split.hr/Drama/Pritisci-moje-generacije]<br /> *2013 Tennessee Williams '''''Mačka na vrućem imenom krovu''''', Kazalište Virovitica [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/tennessee-williams-macka-na-vrucem-limenom-krovu/]<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato.<br /> *2012 A. P. Čehov '''''Platonov ili Drama bez naslova''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/platonov_ili_drama_bez_naslova]<br /> *2012 Nick Hornby '''''Kristus iz bradavičk''''', PUM, spočeto v Novem Zato., posvojil Narodni dom Maribor<br /> *2012 J.B.P. Molière '''''Tartuffe''''', [[SSG Trst]] [http://www.teaterssg.it/pagina.php?sx=detail&amp;tipo=36&amp;id=352&amp;lang=slo]<br /> *2011 '''''Maks seks šop''''', Narodni dom Maribor [http://www.nd-mb.si/predstava/predstava/maks-seks-sop-1/cHash/7d24aaa03a5b1c472ce4d433926f19c3/]<br /> *2011 Lee Hall '''''Knapi slikarji''''', Slg Celje [http://www.slg-ce.si/index.php?page=knapi-slikarji]<br /> <br /> ===2001-2010===<br /> *2010 Margaret Edson '''''Duh''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/duh]<br /> *2010 [[Tamara Matevc]]/[[Boris Kobal]] '''''Poslednji termina(l)tor''''', Gledališče Koper, krstna uprizoritev [http://www.gledalisce-koper.si/index.php?page=predstava_single&amp;item=29&amp;id=914]<br /> *2010 Victoria Benedictsson '''''Urok''''', SLG Celje [http://sigledal.org:8090/uprizoritev/urok]<br /> *2010 Nina Mitrović '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/familija-u-prahu/stran/1]<br /> *2009 Alma Jongerius '''''Miška Metka Smetka''''', [[Lutkovno gledališče Maribor]] [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/miška-metka-smetka/stran/1]<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', [[Narodni dom Maribor]] [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/svobodni-zakon/stran/1]<br /> *2009 Georg Bücher '''''Woyzeck''''', Kazalište Virovitica in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/woyzeck/stran/1]<br /> *2009 [[Tamara Matevc]] '''''Zaljubljeni v smrt''''', [[Slovensko stalno gledališče Trst|SSG Trst]] in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> *2008 Lutz Hübner '''''Boksarsko srce''''', [[GOML]], Ljubljana [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> * 2008 Po drami Ivana Cankarja '''''Za narodov blagor, vzporedne volitve''''', [[Novi Zato.]], Ptuj [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> * 2008 Thomas Brussig '''''Fuzbal je vse!''''', Novi Zato., Ptuj [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/fuzbal-je-vse/stran/1]<br /> * 2008 John Steinbeck '''''Ljudje in miši''''', SLG Celje [http://www.slg-ce.si/index.php?page=ljudje-in-misi]<br /> * 2007 Moliere '''''Ljudomrznik''''', MGL [http://www.mgl.si/p07ljudomrznik.html]<br /> * 2007 Janusz Glowacki '''''Četrvta sestra''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/cetvrta_sestra]<br /> * 2006 William Shakespeare/Heiner Mueller '''''strojHamlet''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', [[Drama SNG Maribor]] [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/cankarjevi-hlapci-v-formatu-pdf/136572]<br /> * 2004 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družbe''''', [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] [http://www.slg-ce.si/index.php?page=kaj-se-je-zgodilo-potem-ko-je-nora-zapustila-svojega-moza-ali-stebri-druzbe]<br /> * 2004 Igor Bauersima '''''norway.today''''', [[Drama SNG Maribor]] in Narodno pozorište Beograd<br /> * 2004 Eugene Ionesco '''''Plešasta pevka''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2002 Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2001 Heiner Müller '''''Quartett''''', HKD Rijeka<br /> * 2001 Marius von Mayenburg '''''Ognjeni obraz''''', [[Mestno gledališče ljubljansko]]<br /> <br /> === 1991-2000 ===<br /> <br /> * 2000 [[Svetlana Makarovič]] '''''Škrat Kuzma''''', [[Lutkovno gledališče Maribor]]<br /> * 2000 Lutz Hübner '''''Marjetka, str. 89''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 2000 Peter Turrini '''''Alpski žar''''', [[SSG Trst]]<br /> * 1999 Dacia Maraini '''''Dialog med prostituto in njenim klientom''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1998 Suzanne van Lohuizen '''''Fant v avtobusu''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1998 Marcus Koebeli '''''Sobo oddam''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 Helmut Krausser '''''Lederksiht''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1997 Theater rote Gruetze '''''O tem se ne govori''''', [[PG Kranj]]<br /> * 1997 Roger Vitrac '''''Victor ali Otroci na oblasti''''', [[AGRFT]] in [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 [[Ivan Cankar]] '''''Pohujšanje v dolini šentforjanski''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1996 [[Vinko Möderndorfer]] '''''Štirje letni časi''''', [[PDG Nova Gorica]]<br /> * 1996 [[Leopold Suhodolčan]] '''''Norčije v gledališču''''', [[PG Kranj]]<br /> * 1996 Wilhelm Reich '''''Govor malemu človeku''''', Gledalilšče Ptuj<br /> * 1995 Peter Turrini '''''Krčmarica''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1994 George Tabori '''''Weisman in Rdeče lice''''',[[SNG Drama Ljubljana]]<br /> * 1994 M. A. dela Parra '''''Prikrita opolzkost vsakdana''''', [[SLG Celje]]<br /> * 1994 Eugene Ionesco '''''Plešasta pevka''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1993 Martha Swintz '''''Kraljevi smetanovi kolački''''', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> * 1993 Jean-Paul Sartre '''''Zaprta vrata''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1993 Robert Thayenthal '''''Ana in kralj, ki je padel iz pravljice''''', [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]<br /> * 1992 Slawomir Mrožek '''''Na odprtem morju''''', ZKO Ptuj<br /> * 1991 [[Dušan Jovanović]] '''''Življenje plejbojev''''', Akademija za gledališče, radio in televizijo|AGRFT in Cankarjev dom, Ljubljana<br /> <br /> === 1989-1990 ===<br /> <br /> * 1989 [[Milan Dekleva]] '''''Zveza diamantenga čuka''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1989 Paul Ernst '''''Der alte Mann und sein Freak''''', Taschentheater, Graz<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Scenografija==<br /> *2025 Miro Gavran '''''Smejanje prepovedano''''', DM produkcija, prva slovenska uprizoritev<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Karsten Dusse - Bern Schmidt '''''Moriti čuječe''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev; skupaj z Milanom Percanom<br /> *2023 Carlo Goldoni/Peter Turrini '''''Gazdarica''''', HNK Split, Splitsko ljeto<br /> *2023 Wolfgang Herrndorf '''''Čik''''', Dječje kazalište Branka Mihaljevića u Osijeku, prva hrvaška uprizoritev<br /> *2022 Slobodan Obradović '''''Robin Hood''''', SLG Celje, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2021 Rok Vilčnik rokgre '''''Pravi heroji''''', SLG Celje, krstna uprizoritev<br /> *2021 Feri Lainšček '''''Gajaš, brez maske''''', MG Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Ivana Šojat '''''Emet''''' , HNK u Osijeku, krstna uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2018 Lee Hall '''''Rudari slikari''''' [http://http://www.gavella.hr/predstave/aktualne_predstave/slikari_rudari], Gavella, Zagreb<br /> *2018 Hugo von Hofmannsthal '''''Svatković''''', [http://kazalistevirovitica.hr/galerija/svatkovic/ Kazalište Virovitica]<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Marc Camoletti/Michael Niaravani '''''(Totalno) katastrofalna večerja''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Alfred Jarry '''''Kralj Ubu''''', [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/alfred-jarry-kralj-ubu/ Kazalište Virovitica (Kralj Ubu)] <br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2014 Franc Vezela '''''Pita'''''<br /> *2014 [[Matjaž Briški]] '''''Križ''''', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2013 Eduardo de Filippo '''''Filumena Marturano''''', HNK Varaždin<br /> *2013 Tennessee Williams '''''Mačka na vrućem imenom krovu''''', Kazalište Virovitica<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato. <br /> *2012 J.B.P. Molière '''''Tartuffe''''', [[SSG Trst]] [http://www.teaterssg.it/pagina.php?sx=detail&amp;tipo=36&amp;id=352&amp;lang=slo]<br /> *2011 '''''Maks seks šop''''', Narodni dom Maribor [http://www.nd-mb.si/predstava/predstava/maks-seks-sop-1/cHash/7d24aaa03a5b1c472ce4d433926f19c3/]<br /> *2011 Lee Hall '''''Knapi slikarji''''', Slg Celje<br /> *2010 Margaret Edson '''''Duh''''', GDK Gavella, Zagreb<br /> *2010 [[Tamara Matevc]]/[[Boris Kobal]] '''''Poslednji termina(l)tor''''', Gledališče Koper, krstna uprizoritev<br /> *2010 Victoria Benedictsson '''''Urok''''', SLG Celje<br /> *2010 Nina Mitrović '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato.<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', Narodni dom Maribor <br /> *2009 Georg Bücher '''''Woyzeck''''', r. Samo M. Strelec, Kazalište Virovitica in Novi Zato.<br /> *2009 [[Tamara Matevc]] '''''Zaljubljeni v smrt''''', r. Samo M. Strelec,[[SSG Trst]] in Novi Zato.<br /> *2008 Lutz Huebner '''''Boksarsko srce''''', r. Samo M. Strelec, [[GOML]], Ljubljana <br /> *2008 John Steinbeck '''''Ljudje in miši''''', r. Samo M. Strelec, [[SLG Celje]]<br /> * 2007 Moliere '''''Ljudomrznik''''', r. Samo M. Strelec, [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]<br /> * 2007 Janusz Glowacki '''''Četrvta sestra''''', r. Samo M. Strelec, GDK Gavella, Zagreb<br /> * 2006 Heiner Mueller/William Shakespeare '''''strojHamlet''''', r. Samo M. Strelec, Drama SNG Maribor<br /> * 2005 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo, potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb''''', r. Samo M. Strelec, [[SLG Celje]]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', r. Samo M. Strelec, [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]]<br /> * 2001 Marius von Mayenburg '''''Ognjeni obraz''''', r. Samo M. Strelec, [[Mestno gledališče ljubljansko]]<br /> * 1996 [[Vinko Möderndorfer]] '''''Štirje letni časi''''', r. Samo M. Strelec, [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Uprizorjeni prevodi ==<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato. <br /> *2009 Alma Jongerius '''''Miška Metka Smetka''''', Lutkovno gledališče Maribor<br /> * 2003 Esther Vilar '''''Ljubo sumje''''', Drama SNG Maribor<br /> * 1998 Suzanne van Lohuizen '''''Fant v avtobusu''''', Gledališče Ptuj<br /> * 1998 Marcus Köbeli '''''Sobo oddam''''', Gledališče Ptuj<br /> * 1997 Helmut Krausser '''''Lederksiht''''', (soprevajalec T. Toš), SNG Drama Maribor<br /> * 1997 Theater rote Grütze '''''O tem se ne govori''''', PG Kranj<br /> * 1997 Paul Maar '''''Oj, čudežni zaboj''''', MG Ptuj<br /> * 1995 Peter Turrini '''''Krčmarica''''', Gledališče ZATO. Ptuj<br /> * 1993 Robert Thayenthal '''''Ana in kralj, ki je padel iz pravljice''''', PG Kranj<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Dramatizacija ==<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku, dramatizacija istoimenskega romana<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Priredba besedila ==<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', Narodni dom Maribor (skupaj s Tamaro Matevc)<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Dramaturgija ==<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> *2013 Dino Pešut '''''Pritisci moje generacije''''', HNK Split [http://www.hnk-split.hr/Drama/Pritisci-moje-generacije]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', Drama SNG Maribor<br /> * 2005 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo, potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb''''', Slg Celje<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Nagrade==<br /> *2026 '''''Velika oljenka''''', ki jo poklanja Mestna občina Ptuj za uspešno in opzano delo na področju kulture<br /> *2019 Najboljša režija na festivalu Marulovi dani, '''''Emet''''', HNK u Osijeku; Split, 2019<br /> *2019 Najboljša uprizoritev na festivalu Marulovi dani, '''''Emet''''', HNK u Osijeku; Split, 2019<br /> *2011 Najboljša predstava po izboru publike na Dnevih komedije v Celju 2011 (ocena:4,7162). '''''Poslednji termia(l)tor''''', Gledališče Koper 2010<br /> *2010 Najboljša predstava po izboru publike na 12. mednarodnem festivalu monodrame, Bitola (Makedonija) 2010. '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato.<br /> *2010 Najboljša predstava po izboru publike na dnevih komedije v Celju 2010. '''''Svobodni zakon''''', ND Maribor, 2009<br /> *2008 Nagrada Zlati smeh za najboljšo predstavo na 32. dnevih satire v gledališču Kerempuh v Zagrebu za uprizoritev Janus Glowacki '''''Ćetvrta sestr'''a'' v izvedbi GDK Gavella, Zagreb<br /> *2008 Nagrada za najboljšo predstavo v celoti na 15. Fesivalu glumca v Vinkovcih (Hrvaška) za uprizoritev Janus Glowacki '''''Ćetvrta sestra''''' v izvedbi GDK Gavella, Zagreb<br /> * 2005 Nagrada občinstva za najboljšo predstavo na festivalu komornega gledališča Zlatni lav, Umag za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2005 Nagrada za režijo, Festival Zlatni lav, Umag, za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2003 Nagrada »Peristil« časopisa Jutarnji list na festivalu Splitsko ljeto za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2003 Nagrada za režijo, Skup 2003, Ptuj za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2001 Žlahtna režija na [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] v Celju za uprizoritev Lutz Huebner '''''Marjetka, str. 89''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 Nagrada Liberalne demokracije '''''Zlata ptica''''' za ponovno profesionalizacijo gledališča na Ptuju<br /> * 1997 Najboljša predstava v celoti 5. festivala otroških gledaliških uprizoritev Zlata paličica v Ljubljani, Theater rote Gruetze '''''O tem se ne govori''''', PG Kranj<br /> * 1996 Žlahtna režija na Dnevih komedije v Celju za režijo uprizoritve Peter Turrini '''''Krčmarica''''', Gledališče [[ZATO.]] Ptuj<br /> <br /> == Vodenje delavnic, predavanja ==<br /> * 2025, OŠ Hajdina (nasilje ne, obilje), OŠ Mladika Ptuj (nasilje ne, obilje), Bistra Ptuj (Top nastop)<br /> * 2024, Univerza na Primorskem: Priprava in izvedba nastopa // Center šolskih in obšolskih dejavnosti: Predstavitev; Vodenje tima/projekta // OŠ Olge Meglič Ptuj: Govorni nastop // MKC Maribor: Top nastop; Ideje!, ideje! // OŠ Hajdina: Top nastop // Gimnazija ZAMS Maribor: Top nastop//<br /> * 2020/2021, 2021/2022, 2022/2023, 2023/2024 poučeval na Gimnaziji Ptuj, umetniška smer, predmeta Igra in govor ter Zgodovina in teorija gledališča <br /> *2010, Sklad za ljubiteljsko kulturo RS, &quot;Šola za režiserje&quot;<br /> * Med 2005 in 2011 na Univerzi v Mariboru (Fakulteta za računalništvo, elektrotehniko in informatiko, smer: Medijske komunikacije) predaval predmet Režija in realizacija<br /> * Štud. leto 2006/2007, [[Gledališka šola Prve gimnazije|Prva gimnazija Maribor, Gledališka šola]]<br /> * 2001, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Regie-Seminar<br /> * 2000, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Regiekurs, Teil III<br /> * 1999, Izola, SLKD, ZKD; Dramska igra<br /> * 1993/1994, Gorica (Italija), Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje; Temelji gledališke igre<br /> * 1992/1993, Dramska šola Barice Blenkuš; Improvizacija in dramska igra II<br /> * 1992, DUM in ZPM; Osnove gledališke režije<br /> * 1992, ZKO Maribor; Ustvarjanje otroškega gledališča<br /> * 1992, Heidenreichstein; Grundlagenseminar II<br /> * 1992, Berlin, Društvo Slovenija; Improvizacija in komunikacija<br /> * 1991, ZKO Ptuj; Improvizacije<br /> * 1991, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Improvisation<br /> * 1990, Heidenreichstein (Avstrija); Grundlagenseminar I<br /> <br /> == Bibliografija ==<br /> ===Nefikcija===<br /> * '''Mladićev mladič''', ''Kako sem kuhal slovensko kavo Barcaffe jugoslavnskemu generalu Ratku Mladiću'', Pivec, Maribor, 2023.<br /> * '''mi kot SKUPINA''', Novi Zato., Ptuj, 2021.<br /> * '''to BESEDILO''', Novi Zato., Ptuj, 2020.<br /> * '''ti IGRALCI''', Novi Zato., Ptuj, 2019.<br /> * '''jaz in MOJA OTROŠKA GLEDALIŠKA SKUPINA''', Novi Zato., Ptuj, 2017, (razprodano).<br /> *[http://www.biblos.si/lib/book/9789612852658 '''Moja otroška gledališka skupina'''], Od besed k dejanjem, Novi Zato., ePUB, 2016<br /> * [[Premiernik|'''poPremiernik''']]. Mariborska Drama v mislih, besedah in dejanju, MMI-MMVI. Uredil Samo M. Strelec. Maribor: [[SNG Maribor]], 2006.<br /> *{{Pdf|''Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|'''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002'''''.}} Uredil Samo M. Strelec. Ptuj: [[Gledališče Ptuj]], 2002.<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Fikcija===<br /> <br /> * '''69''', ''(ne prav) kratka zgodovina prihodnosti najstarejšega slovenskega mesta'', Novi Zato., Ptuj, 2019.<br /> <br /> ==Galerija==<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Clovek_v_sipi.jpg|Prizor iz predstave Peter Božič Človek v šipi, režija Branka Bezeljak, Teater III Ptuj, okrog 1984<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> == Zunanje povezave ==<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]<br /> *[[Novi Zato.|Novi ZATO.]]<br /> *[[Zato.]]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/ SiGledal]<br /> *[https://www.teatar.hr/1038/interview-samo-m-strelec/ Interview: Samo M. Strelec - www.teatar.hr, 24.04.2007] <br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/to-je-va%C5%A1-prostor-%C4%8De-vam-je-povejte »To je vaš prostor. Če vam je, povejte!« - www.sigledal.org, 14.04.2009]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/digitalizacija-slovenskega-gledali%C5%A1%C4%8Da Digitalizacija slovenskega gledališča? - www.sigledal.org, 20.10.2010]<br /> *[http://www.delo.si/kultura/oder/samo-m-strelec-reziser-ki-bo-zaradi-gradu-kandidiral-za-zupana.html Samo M. Strelec, režiser, ki bo zaradi gradu kandidiral za župana - www.delo.si, 30.06.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174448765 Samo M. Strelec, oddaja Nedeljski gost Vala 202 - www.rtvslo, 15.01.2017]<br /> <br /> <br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> [[Category:Ustvarjalci]] [[Category:Režiserji]] [[Category:Scenografi]] [[Category:Dramaturgi]] [[Category:Prevajalci]] [[Category:Umetniški_vodje]] [[Category:Direktorji_in_ravnatelji]] [[Category:Mentorji_in_učitelji]]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Samo_M._Strelec&diff=64472 2026-02-04T18:13:39Z

<p>Samo: /* Nagrade */</p> <hr /> <div>[[Slika:Gojc-okt-2021.jpg|sličica|Samo M. Strelec, foto: Gojmir Lešnjak Gojc]]<br /> <br /> == Življenjepis ==<br /> <br /> (*1966, Ptuj). Študij gledališke in radijske režije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] v Ljubljani končal 1991. leta z javno uprizoritvijo drame [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]] [[Življenje plejbojev|''Življenje plejbojev'']] v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (mentorja [[Kristijan Muck]] in [[Dušan Mlakar]]). V študijskem letu 1991/92 študiral na Visoki šoli za igralsko umetnost “Ernst Busch” v Berlinu [http://www.hfs-berlin.de/] pri profesorjih Hartmutu Lorenzu in Horstu Hawemannu. Med letoma 1992 in 1995 vodil gledališko skupino [[Gledališka skupina Zato.|Zato.]] na Ptuju, iz katere izšla ponovna profesionalizacija [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališča Ptuj]]. ({{Pdf|Model_za_profesionalizacijo_gledalisca_na_ptuju.pdf|Model za profesionalizacijo gledališča na Ptuju}}) Na ljubljanski [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] diplomiral 1995. leta z zagovorom naloge “Verbalno&amp;nbsp;: neverbalno; komunikacijski stili v uprizoritvi D. Jovanovića ''Življenje plejbojev''”. 1997 – 2001 direktor [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališča Ptuj]], pobudnik ideje za [[Festival monodrame|festival monodrame]] in [[Mlada dramatika|natečaja mlada dramatika]] ter [[Slovenski festival komornega gledališča SKUP|SKUP-a]], festivala komornih gledališč. 2001 - 2006 programski direktor oz. umetniški vodja [[SNG Maribor|Drame Sng Maribor]] ({{Pdf|Prijava_za_delovno_mesto.pdf|Prijava za delovno mesto direktorja Drame SNG Maribor}}). Eden od treh ustanoviteljev, avtorjev in vodij gledališkega portala [http://www.veza.sigledal.org/cms/sigledal SiGledal] (skupaj s Tamaro in Gregorjem Matevcem.) Leta 2007 na [[AGRFT]] izvoljen v docenta za gledališko in radijsko režijo. 2008 je ustanovil zavod [[Novi Zato.]], ki je tudi nosilec portala www.sigledal.org. 2023 izvoljen v docenta na Pedagoški fakluteti Univerze na Primoriskem. Spletna stran: [http://www.zato.si www.zato.si]<br /> <br /> =====eng=====<br /> (*1966, Ptuj). Completed his studies of theatre and radio directing at the Academy of Theatre, Radio, Film and Television (AGRFT) in Ljubljana in 1991 with graduation staging of Dušan Jovanović’s play The Life of Provincial Playboys in Cankarjev dom (mentors Kristijan Muck and Dušan Mlakar). During the academic year 1991/92 studied at The Ernst Busch Academy of Dramatic Art in Berlin with professors Hartmut Lorenz and Horst Hawemann. Between 1992 and 1995, directed theatre group Zato. (Therefore.) in Ptuj, from which emerged the re-professionalization of the Ptuj City Theatre. He graduated from AGRFT in Ljubljana in 1995, defending his diploma thesis &quot;Verbal: non-verbal; communication styles in staging D. Jovanović’s The Life of Provincial Playboys&quot;. Artistic director of Ptuj City Theatre from 1997 to 2001, initiator of the idea of Festival of Monodrama, Young Playwrights Contest and Slovene Festival of Chamber Theatre (SKUP). From 2001 to 2006 was program director and artistic director of Slovene National Theatre Drama Maribor. Is one of the founders of the theatre portal SiGledal. In 2007 nominated as Assistant Professor of Theatre and Radio directing at AGRFT. Between 2006 and 2011, gave lectures on directing and realization at the Institute of Media Communications (FERI, University of Maribor). In April 2008 founded the Institute Novi Zato., which also manages theatre portal www.sigledal.org.<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> == Režija ==<br /> ===2021- ===<br /> *2025 Miro Gavran '''''Smejanje prepovedano''''', DM produkcija, prva slovenska uprizoritev<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Karsten Dusse - Bern Schmidt '''''Moriti čuječe''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2023 Kay Pollak '''''Kakor v nebesih''''', SSG Trst, Slovenska matica, MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2023 Carlo Goldoni/Peter Turrini '''''Gazdarica''''', HNK Split, Splitsko ljeto<br /> *2023 Wolfgang Herrndorf '''''Čik''''', Dječje kazalište Branka Mihaljevića u Osijeku, prva hrvaška uprizoritev<br /> *2022 Slobodan Obradović '''''Robin Hood''''', SLG Celje, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2021 Rok Vilčnik rokgre '''''Pravi heroji''''', SLG Celje, krstna uprizoritev<br /> *2021 '''''Bukla in dober knjižni tek''''', Eci Peci, Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Feri Lainšček '''''Gajaš, brez maske''''', MG Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> <br /> ===2011-2020===<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Ivana Šojat '''''Emet''''' , HNK u Osijeku, krstna uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2018 Lee Hall '''''Rudari slikari''''' [http://http://www.gavella.hr/predstave/aktualne_predstave/slikari_rudari], Gavella, Zagreb<br /> *2018 Hugo von Hofmannsthal '''''Svatković''''', [http://kazalistevirovitica.hr/galerija/svatkovic/ Kazalište Virovitica]<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2017 Marc Camoletti/Michael Niaravani '''''(Totalno) katastrofalna večerja''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Alfred Jarry '''''Kralj Ubu''''', [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/alfred-jarry-kralj-ubu/ Kazalište Virovitica (Kralj Ubu)] <br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2014 Franc Vezela '''''Pita''''', [[Novi Zato.]]<br /> *2014 [[Matjaž Briški]] '''''Križ''''', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2013 Eduardo de Filippo '''''Filumena Marturano''''', HNK Varaždin<br /> *2013 Dino Pešut '''''Pritisci moje generacije''''', HNK Split [http://www.hnk-split.hr/Drama/Pritisci-moje-generacije]<br /> *2013 Tennessee Williams '''''Mačka na vrućem imenom krovu''''', Kazalište Virovitica [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/tennessee-williams-macka-na-vrucem-limenom-krovu/]<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato.<br /> *2012 A. P. Čehov '''''Platonov ili Drama bez naslova''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/platonov_ili_drama_bez_naslova]<br /> *2012 Nick Hornby '''''Kristus iz bradavičk''''', PUM, spočeto v Novem Zato., posvojil Narodni dom Maribor<br /> *2012 J.B.P. Molière '''''Tartuffe''''', [[SSG Trst]] [http://www.teaterssg.it/pagina.php?sx=detail&amp;tipo=36&amp;id=352&amp;lang=slo]<br /> *2011 '''''Maks seks šop''''', Narodni dom Maribor [http://www.nd-mb.si/predstava/predstava/maks-seks-sop-1/cHash/7d24aaa03a5b1c472ce4d433926f19c3/]<br /> *2011 Lee Hall '''''Knapi slikarji''''', Slg Celje [http://www.slg-ce.si/index.php?page=knapi-slikarji]<br /> <br /> ===2001-2010===<br /> *2010 Margaret Edson '''''Duh''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/duh]<br /> *2010 [[Tamara Matevc]]/[[Boris Kobal]] '''''Poslednji termina(l)tor''''', Gledališče Koper, krstna uprizoritev [http://www.gledalisce-koper.si/index.php?page=predstava_single&amp;item=29&amp;id=914]<br /> *2010 Victoria Benedictsson '''''Urok''''', SLG Celje [http://sigledal.org:8090/uprizoritev/urok]<br /> *2010 Nina Mitrović '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/familija-u-prahu/stran/1]<br /> *2009 Alma Jongerius '''''Miška Metka Smetka''''', [[Lutkovno gledališče Maribor]] [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/miška-metka-smetka/stran/1]<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', [[Narodni dom Maribor]] [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/svobodni-zakon/stran/1]<br /> *2009 Georg Bücher '''''Woyzeck''''', Kazalište Virovitica in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/woyzeck/stran/1]<br /> *2009 [[Tamara Matevc]] '''''Zaljubljeni v smrt''''', [[Slovensko stalno gledališče Trst|SSG Trst]] in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> *2008 Lutz Hübner '''''Boksarsko srce''''', [[GOML]], Ljubljana [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> * 2008 Po drami Ivana Cankarja '''''Za narodov blagor, vzporedne volitve''''', [[Novi Zato.]], Ptuj [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> * 2008 Thomas Brussig '''''Fuzbal je vse!''''', Novi Zato., Ptuj [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/fuzbal-je-vse/stran/1]<br /> * 2008 John Steinbeck '''''Ljudje in miši''''', SLG Celje [http://www.slg-ce.si/index.php?page=ljudje-in-misi]<br /> * 2007 Moliere '''''Ljudomrznik''''', MGL [http://www.mgl.si/p07ljudomrznik.html]<br /> * 2007 Janusz Glowacki '''''Četrvta sestra''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/cetvrta_sestra]<br /> * 2006 William Shakespeare/Heiner Mueller '''''strojHamlet''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', [[Drama SNG Maribor]] [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/cankarjevi-hlapci-v-formatu-pdf/136572]<br /> * 2004 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družbe''''', [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] [http://www.slg-ce.si/index.php?page=kaj-se-je-zgodilo-potem-ko-je-nora-zapustila-svojega-moza-ali-stebri-druzbe]<br /> * 2004 Igor Bauersima '''''norway.today''''', [[Drama SNG Maribor]] in Narodno pozorište Beograd<br /> * 2004 Eugene Ionesco '''''Plešasta pevka''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2002 Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2001 Heiner Müller '''''Quartett''''', HKD Rijeka<br /> * 2001 Marius von Mayenburg '''''Ognjeni obraz''''', [[Mestno gledališče ljubljansko]]<br /> <br /> === 1991-2000 ===<br /> <br /> * 2000 [[Svetlana Makarovič]] '''''Škrat Kuzma''''', [[Lutkovno gledališče Maribor]]<br /> * 2000 Lutz Hübner '''''Marjetka, str. 89''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 2000 Peter Turrini '''''Alpski žar''''', [[SSG Trst]]<br /> * 1999 Dacia Maraini '''''Dialog med prostituto in njenim klientom''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1998 Suzanne van Lohuizen '''''Fant v avtobusu''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1998 Marcus Koebeli '''''Sobo oddam''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 Helmut Krausser '''''Lederksiht''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1997 Theater rote Gruetze '''''O tem se ne govori''''', [[PG Kranj]]<br /> * 1997 Roger Vitrac '''''Victor ali Otroci na oblasti''''', [[AGRFT]] in [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 [[Ivan Cankar]] '''''Pohujšanje v dolini šentforjanski''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1996 [[Vinko Möderndorfer]] '''''Štirje letni časi''''', [[PDG Nova Gorica]]<br /> * 1996 [[Leopold Suhodolčan]] '''''Norčije v gledališču''''', [[PG Kranj]]<br /> * 1996 Wilhelm Reich '''''Govor malemu človeku''''', Gledalilšče Ptuj<br /> * 1995 Peter Turrini '''''Krčmarica''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1994 George Tabori '''''Weisman in Rdeče lice''''',[[SNG Drama Ljubljana]]<br /> * 1994 M. A. dela Parra '''''Prikrita opolzkost vsakdana''''', [[SLG Celje]]<br /> * 1994 Eugene Ionesco '''''Plešasta pevka''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1993 Martha Swintz '''''Kraljevi smetanovi kolački''''', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> * 1993 Jean-Paul Sartre '''''Zaprta vrata''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1993 Robert Thayenthal '''''Ana in kralj, ki je padel iz pravljice''''', [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]<br /> * 1992 Slawomir Mrožek '''''Na odprtem morju''''', ZKO Ptuj<br /> * 1991 [[Dušan Jovanović]] '''''Življenje plejbojev''''', Akademija za gledališče, radio in televizijo|AGRFT in Cankarjev dom, Ljubljana<br /> <br /> === 1989-1990 ===<br /> <br /> * 1989 [[Milan Dekleva]] '''''Zveza diamantenga čuka''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1989 Paul Ernst '''''Der alte Mann und sein Freak''''', Taschentheater, Graz<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Scenografija==<br /> *2025 Miro Gavran '''''Smejanje prepovedano''''', DM produkcija, prva slovenska uprizoritev<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Karsten Dusse - Bern Schmidt '''''Moriti čuječe''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev; skupaj z Milanom Percanom<br /> *2023 Carlo Goldoni/Peter Turrini '''''Gazdarica''''', HNK Split, Splitsko ljeto<br /> *2023 Wolfgang Herrndorf '''''Čik''''', Dječje kazalište Branka Mihaljevića u Osijeku, prva hrvaška uprizoritev<br /> *2022 Slobodan Obradović '''''Robin Hood''''', SLG Celje, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2021 Rok Vilčnik rokgre '''''Pravi heroji''''', SLG Celje, krstna uprizoritev<br /> *2021 Feri Lainšček '''''Gajaš, brez maske''''', MG Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Ivana Šojat '''''Emet''''' , HNK u Osijeku, krstna uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2018 Lee Hall '''''Rudari slikari''''' [http://http://www.gavella.hr/predstave/aktualne_predstave/slikari_rudari], Gavella, Zagreb<br /> *2018 Hugo von Hofmannsthal '''''Svatković''''', [http://kazalistevirovitica.hr/galerija/svatkovic/ Kazalište Virovitica]<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Marc Camoletti/Michael Niaravani '''''(Totalno) katastrofalna večerja''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Alfred Jarry '''''Kralj Ubu''''', [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/alfred-jarry-kralj-ubu/ Kazalište Virovitica (Kralj Ubu)] <br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2014 Franc Vezela '''''Pita'''''<br /> *2014 [[Matjaž Briški]] '''''Križ''''', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2013 Eduardo de Filippo '''''Filumena Marturano''''', HNK Varaždin<br /> *2013 Tennessee Williams '''''Mačka na vrućem imenom krovu''''', Kazalište Virovitica<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato. <br /> *2012 J.B.P. Molière '''''Tartuffe''''', [[SSG Trst]] [http://www.teaterssg.it/pagina.php?sx=detail&amp;tipo=36&amp;id=352&amp;lang=slo]<br /> *2011 '''''Maks seks šop''''', Narodni dom Maribor [http://www.nd-mb.si/predstava/predstava/maks-seks-sop-1/cHash/7d24aaa03a5b1c472ce4d433926f19c3/]<br /> *2011 Lee Hall '''''Knapi slikarji''''', Slg Celje<br /> *2010 Margaret Edson '''''Duh''''', GDK Gavella, Zagreb<br /> *2010 [[Tamara Matevc]]/[[Boris Kobal]] '''''Poslednji termina(l)tor''''', Gledališče Koper, krstna uprizoritev<br /> *2010 Victoria Benedictsson '''''Urok''''', SLG Celje<br /> *2010 Nina Mitrović '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato.<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', Narodni dom Maribor <br /> *2009 Georg Bücher '''''Woyzeck''''', r. Samo M. Strelec, Kazalište Virovitica in Novi Zato.<br /> *2009 [[Tamara Matevc]] '''''Zaljubljeni v smrt''''', r. Samo M. Strelec,[[SSG Trst]] in Novi Zato.<br /> *2008 Lutz Huebner '''''Boksarsko srce''''', r. Samo M. Strelec, [[GOML]], Ljubljana <br /> *2008 John Steinbeck '''''Ljudje in miši''''', r. Samo M. Strelec, [[SLG Celje]]<br /> * 2007 Moliere '''''Ljudomrznik''''', r. Samo M. Strelec, [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]<br /> * 2007 Janusz Glowacki '''''Četrvta sestra''''', r. Samo M. Strelec, GDK Gavella, Zagreb<br /> * 2006 Heiner Mueller/William Shakespeare '''''strojHamlet''''', r. Samo M. Strelec, Drama SNG Maribor<br /> * 2005 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo, potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb''''', r. Samo M. Strelec, [[SLG Celje]]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', r. Samo M. Strelec, [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]]<br /> * 2001 Marius von Mayenburg '''''Ognjeni obraz''''', r. Samo M. Strelec, [[Mestno gledališče ljubljansko]]<br /> * 1996 [[Vinko Möderndorfer]] '''''Štirje letni časi''''', r. Samo M. Strelec, [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Uprizorjeni prevodi ==<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato. <br /> *2009 Alma Jongerius '''''Miška Metka Smetka''''', Lutkovno gledališče Maribor<br /> * 2003 Esther Vilar '''''Ljubo sumje''''', Drama SNG Maribor<br /> * 1998 Suzanne van Lohuizen '''''Fant v avtobusu''''', Gledališče Ptuj<br /> * 1998 Marcus Köbeli '''''Sobo oddam''''', Gledališče Ptuj<br /> * 1997 Helmut Krausser '''''Lederksiht''''', (soprevajalec T. Toš), SNG Drama Maribor<br /> * 1997 Theater rote Grütze '''''O tem se ne govori''''', PG Kranj<br /> * 1997 Paul Maar '''''Oj, čudežni zaboj''''', MG Ptuj<br /> * 1995 Peter Turrini '''''Krčmarica''''', Gledališče ZATO. Ptuj<br /> * 1993 Robert Thayenthal '''''Ana in kralj, ki je padel iz pravljice''''', PG Kranj<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Dramatizacija ==<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku, dramatizacija istoimenskega romana<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Priredba besedila ==<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', Narodni dom Maribor (skupaj s Tamaro Matevc)<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Dramaturgija ==<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> *2013 Dino Pešut '''''Pritisci moje generacije''''', HNK Split [http://www.hnk-split.hr/Drama/Pritisci-moje-generacije]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', Drama SNG Maribor<br /> * 2005 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo, potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb''''', Slg Celje<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Nagrade==<br /> *2026 Velika oljenka, ki jo poklanja Mestna občina Ptuj za uspešno in opzano delo na področju kulture<br /> *2019 Najboljša režija na festivalu Marulovi dani, '''''Emet''''', HNK u Osijeku; Split, 2019<br /> *2019 Najboljša uprizoritev na festivalu Marulovi dani, '''''Emet''''', HNK u Osijeku; Split, 2019<br /> *2011 Najboljša predstava po izboru publike na Dnevih komedije v Celju 2011 (ocena:4,7162). '''''Poslednji termia(l)tor''''', Gledališče Koper 2010<br /> *2010 Najboljša predstava po izboru publike na 12. mednarodnem festivalu monodrame, Bitola (Makedonija) 2010. '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato.<br /> *2010 Najboljša predstava po izboru publike na dnevih komedije v Celju 2010. '''''Svobodni zakon''''', ND Maribor, 2009<br /> *2008 Nagrada Zlati smeh za najboljšo predstavo na 32. dnevih satire v gledališču Kerempuh v Zagrebu za uprizoritev Janus Glowacki '''''Ćetvrta sestr'''a'' v izvedbi GDK Gavella, Zagreb<br /> *2008 Nagrada za najboljšo predstavo v celoti na 15. Fesivalu glumca v Vinkovcih (Hrvaška) za uprizoritev Janus Glowacki '''''Ćetvrta sestra''''' v izvedbi GDK Gavella, Zagreb<br /> * 2005 Nagrada občinstva za najboljšo predstavo na festivalu komornega gledališča Zlatni lav, Umag za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2005 Nagrada za režijo, Festival Zlatni lav, Umag, za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2003 Nagrada »Peristil« časopisa Jutarnji list na festivalu Splitsko ljeto za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2003 Nagrada za režijo, Skup 2003, Ptuj za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2001 Žlahtna režija na [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] v Celju za uprizoritev Lutz Huebner '''''Marjetka, str. 89''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 Nagrada Liberalne demokracije zlata ptica za ponovno profesionalizacijo gledališča na Ptuju<br /> * 1997 Najboljša predstava v celoti 5. festivala otroških gledaliških uprizoritev Zlata paličica v Ljubljani, Theater rote Gruetze '''''O tem se ne govori''''', PG Kranj<br /> * 1996 Žlahtna režija na Dnevih komedije v Celju za režijo uprizoritve Peter Turrini '''''Krčmarica''''', Gledališče [[ZATO.]] Ptuj<br /> <br /> == Vodenje delavnic, predavanja ==<br /> * 2025, OŠ Hajdina (nasilje ne, obilje), OŠ Mladika Ptuj (nasilje ne, obilje), Bistra Ptuj (Top nastop)<br /> * 2024, Univerza na Primorskem: Priprava in izvedba nastopa // Center šolskih in obšolskih dejavnosti: Predstavitev; Vodenje tima/projekta // OŠ Olge Meglič Ptuj: Govorni nastop // MKC Maribor: Top nastop; Ideje!, ideje! // OŠ Hajdina: Top nastop // Gimnazija ZAMS Maribor: Top nastop//<br /> * 2020/2021, 2021/2022, 2022/2023, 2023/2024 poučeval na Gimnaziji Ptuj, umetniška smer, predmeta Igra in govor ter Zgodovina in teorija gledališča <br /> *2010, Sklad za ljubiteljsko kulturo RS, &quot;Šola za režiserje&quot;<br /> * Med 2005 in 2011 na Univerzi v Mariboru (Fakulteta za računalništvo, elektrotehniko in informatiko, smer: Medijske komunikacije) predaval predmet Režija in realizacija<br /> * Štud. leto 2006/2007, [[Gledališka šola Prve gimnazije|Prva gimnazija Maribor, Gledališka šola]]<br /> * 2001, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Regie-Seminar<br /> * 2000, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Regiekurs, Teil III<br /> * 1999, Izola, SLKD, ZKD; Dramska igra<br /> * 1993/1994, Gorica (Italija), Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje; Temelji gledališke igre<br /> * 1992/1993, Dramska šola Barice Blenkuš; Improvizacija in dramska igra II<br /> * 1992, DUM in ZPM; Osnove gledališke režije<br /> * 1992, ZKO Maribor; Ustvarjanje otroškega gledališča<br /> * 1992, Heidenreichstein; Grundlagenseminar II<br /> * 1992, Berlin, Društvo Slovenija; Improvizacija in komunikacija<br /> * 1991, ZKO Ptuj; Improvizacije<br /> * 1991, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Improvisation<br /> * 1990, Heidenreichstein (Avstrija); Grundlagenseminar I<br /> <br /> == Bibliografija ==<br /> ===Nefikcija===<br /> * '''Mladićev mladič''', ''Kako sem kuhal slovensko kavo Barcaffe jugoslavnskemu generalu Ratku Mladiću'', Pivec, Maribor, 2023.<br /> * '''mi kot SKUPINA''', Novi Zato., Ptuj, 2021.<br /> * '''to BESEDILO''', Novi Zato., Ptuj, 2020.<br /> * '''ti IGRALCI''', Novi Zato., Ptuj, 2019.<br /> * '''jaz in MOJA OTROŠKA GLEDALIŠKA SKUPINA''', Novi Zato., Ptuj, 2017, (razprodano).<br /> *[http://www.biblos.si/lib/book/9789612852658 '''Moja otroška gledališka skupina'''], Od besed k dejanjem, Novi Zato., ePUB, 2016<br /> * [[Premiernik|'''poPremiernik''']]. Mariborska Drama v mislih, besedah in dejanju, MMI-MMVI. Uredil Samo M. Strelec. Maribor: [[SNG Maribor]], 2006.<br /> *{{Pdf|''Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|'''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002'''''.}} Uredil Samo M. Strelec. Ptuj: [[Gledališče Ptuj]], 2002.<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Fikcija===<br /> <br /> * '''69''', ''(ne prav) kratka zgodovina prihodnosti najstarejšega slovenskega mesta'', Novi Zato., Ptuj, 2019.<br /> <br /> ==Galerija==<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Clovek_v_sipi.jpg|Prizor iz predstave Peter Božič Človek v šipi, režija Branka Bezeljak, Teater III Ptuj, okrog 1984<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> == Zunanje povezave ==<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]<br /> *[[Novi Zato.|Novi ZATO.]]<br /> *[[Zato.]]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/ SiGledal]<br /> *[https://www.teatar.hr/1038/interview-samo-m-strelec/ Interview: Samo M. Strelec - www.teatar.hr, 24.04.2007] <br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/to-je-va%C5%A1-prostor-%C4%8De-vam-je-povejte »To je vaš prostor. Če vam je, povejte!« - www.sigledal.org, 14.04.2009]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/digitalizacija-slovenskega-gledali%C5%A1%C4%8Da Digitalizacija slovenskega gledališča? - www.sigledal.org, 20.10.2010]<br /> *[http://www.delo.si/kultura/oder/samo-m-strelec-reziser-ki-bo-zaradi-gradu-kandidiral-za-zupana.html Samo M. Strelec, režiser, ki bo zaradi gradu kandidiral za župana - www.delo.si, 30.06.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174448765 Samo M. Strelec, oddaja Nedeljski gost Vala 202 - www.rtvslo, 15.01.2017]<br /> <br /> <br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> [[Category:Ustvarjalci]] [[Category:Režiserji]] [[Category:Scenografi]] [[Category:Dramaturgi]] [[Category:Prevajalci]] [[Category:Umetniški_vodje]] [[Category:Direktorji_in_ravnatelji]] [[Category:Mentorji_in_učitelji]]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64283 2025-12-05T12:18:05Z

<p>Samo: /* najstarejša omemba ptusjkega gledališča */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov, študentov ljubljanske AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992); formalno v organizaciji DPD Svoboda Ptuj. Po tem so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[[[Tadej Toš]], Vesna Tomsič,[[Samo M. Strelec]].) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo (''Zaprta vrata'', 1993; ''Plešasta pevka'', 1994; ''Krčmarica'', 1995). V letu 1993 Zato. začne javno govoriti o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od občinskih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo, in predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen ter tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Proces ponovne profesionalizacije je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato. Podpisana je bila po zaključku javnega natečaja za iskanje najustreznejšega modela profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993). Med tremi prispelimi predlogi komisija izbere model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model predvideva projektni tip gledališča, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti t.j. gledalcev &quot;sanje&quot; Zato.-jevcev po ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju postanejo z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995''' resničnost. Gledališče Zato. se samorazpusti; doseglo je svoj cilj. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]], Lara Čabrijan, Kaja Petrovič ... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po številnih letih ljubiteljskega udejstvovanja naredila prvi pomemben korak v smeri ponovne profesionalizacije: leta 1985 je uprizorila dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]] in angažirala profesionalne igralce ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se - prav v tej zgradbi, kjer je Mestno gledališče Ptuj še danes - začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> ===najstarejša omemba ptusjkega gledališča===<br /> Začetki ptujskega gledališča so zaradi fragmentarne ohranjenosti originalnih pisnih virov zaenkrat še nekoliko zaviti v temo. Njegovo trenutno znano najstarejšo omembo tako najdemo v dokumentih ptujske vojaške invalidske uprave, ki je z ustanovitvijo tukajšnjega invalidskega doma oziroma neke vrste vojašnice za odslužene vojake leta 1751 za slabo desetletje v svoje roke vzela tudi vajeti mestne uprave. Njeni člani so se takoj seznanili s podobo in delovanjem mesta v zadnjih desetih letih, pripravili predloge za njegovo modernizacijo ter ga nato v dobršni meri tudi izvedli. Eden izmed ukrepov je predvideval tudi odprtje nove ceste (ulice), za kar pa bi bilo treba porušiti beneficiatovo hišo (v današnji Miklošičevi ulici), v njej živečemu kaplanu pa zagotoviti začasno stanovanje. Predlagali so obnovitev nekaj prostorov v starem in zapuščenem gledališču, ki je bilo takrat v mestni lasti (… lehrstehende und gemeiner Stadt zugehörig so benannte alte Comedienhaus). <br /> Skopo zapisana poved v sicer obširnem poročilu, ki je nastalo zaradi spora med ptujskim magistratom in mestno invalidsko upravo leta 1753, razkriva kar nekaj pomembnih podatkov o tukajšnjem gledališču. Najpomembnejši je podatek, da je tovrstna kulturna ustanova obstajala že pred letom 1753, in to celo že dolgo pred tem, saj je nedvoumno označena kot stara. Zgradba je bila v lasti mesta, kar bi lahko nakazovalo na to, da je gledališka dejavnost spadala v pristojnost mesta, njena zapuščenost v omenjenem letu pa dokazuje, da kontinuitete uprizarjanja gledaliških iger na Ptuju ni bilo. Zakaj je bilo sredi 18. stoletja tako, zaenkrat ni znano. Povsem mogoč razlog so številni požari, ki so od konca 17. in v prvi polovici 18. stoletja dodobra uničili mestne hiše in posledično tudi gospodarstvo. Lahko, da je v enem od teh požarov (delno) pogorela tudi zgradba gledališča, ki je nato zaradi manka sredstev v naslednjih letih ali desetletjih niso obnovili. Omenjeno poročilo ne navaja natančne lokacije gledališča, temveč le približno, in sicer je stalo v bližini stanovanj drugih kaplanov (… derneben die andere Cooperatores ihre Wohnung haben). Znano je, da so nekateri izmed teh živeli v hiši Leebovega beneficiata, ki je ležala južno od mestne cerkve sv. Jurija ob pokopališču, povsem na robu cerkvene ploščadi, in se še danes delno dotika zgornjega vzhodnega zidu gledališča. <br /> dr. Dejan Zadravec, 2025<br /> <br /> fotografija<br /> <br /> Viri:<br /> - AT-OeStA/KA MBeh InvA Akten 25 (1754/C), Poročilo dvornega komisarja Avguština Jožefa Weyraucha v zadevi spora med predsednikom ptujske vojaške invalidske uprave grofom Inzaghijem in ptujskim magistratom, 20. 10. 1753<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: ''SKUP - srečanje komornih uprizoritev'', bienalni ''Festival monodrame'' in natečaj''Mlada dramatika''. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Milan Zupanc, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64282 2025-12-05T12:12:01Z

<p>Samo: /* Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995 */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov, študentov ljubljanske AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992); formalno v organizaciji DPD Svoboda Ptuj. Po tem so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[[[Tadej Toš]], Vesna Tomsič,[[Samo M. Strelec]].) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo (''Zaprta vrata'', 1993; ''Plešasta pevka'', 1994; ''Krčmarica'', 1995). V letu 1993 Zato. začne javno govoriti o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od občinskih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo, in predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen ter tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Proces ponovne profesionalizacije je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato. Podpisana je bila po zaključku javnega natečaja za iskanje najustreznejšega modela profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993). Med tremi prispelimi predlogi komisija izbere model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model predvideva projektni tip gledališča, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti t.j. gledalcev &quot;sanje&quot; Zato.-jevcev po ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju postanejo z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995''' resničnost. Gledališče Zato. se samorazpusti; doseglo je svoj cilj. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]], Lara Čabrijan, Kaja Petrovič ... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po številnih letih ljubiteljskega udejstvovanja naredila prvi pomemben korak v smeri ponovne profesionalizacije: leta 1985 je uprizorila dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]] in angažirala profesionalne igralce ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se - prav v tej zgradbi, kjer je Mestno gledališče Ptuj še danes - začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> ===najstarejša omemba ptusjkega gledališča===<br /> Začetki ptujskega gledališča so zaradi fragmentarne ohranjenosti originalnih pisnih virov zaenkrat še nekoliko zaviti v temo. Njegovo trenutno znano najstarejšo omembo tako najdemo v dokumentih ptujske vojaške invalidske uprave, ki je z ustanovitvijo tukajšnjega invalidskega doma oziroma neke vrste vojašnice za odslužene vojake leta 1751 za slabo desetletje v svoje roke vzela tudi vajeti mestne uprave. Njeni člani so se takoj seznanili s podobo in delovanjem mesta v zadnjih desetih letih, pripravili predloge za njegovo modernizacijo ter ga nato v dobršni meri tudi izvedli. Eden izmed ukrepov je predvideval tudi odprtje nove ceste (ulice), za kar pa bi bilo treba porušiti beneficiatovo hišo (v današnji Miklošičevi ulici), v njej živečemu kaplanu pa zagotoviti začasno stanovanje. Predlagali so obnovitev nekaj prostorov v starem in zapuščenem gledališču, ki je bilo takrat v mestni lasti (… lehrstehende und gemeiner Stadt zugehörig so benannte alte Comedienhaus). <br /> Skopo zapisana poved v sicer obširnem poročilu, ki je nastalo zaradi spora med ptujskim magistratom in mestno invalidsko upravo leta 1753, razkriva kar nekaj pomembnih podatkov o tukajšnjem gledališču. Najpomembnejši je podatek, da je tovrstna kulturna ustanova obstajala že pred letom 1753, in to celo že dolgo pred tem, saj je nedvoumno označena kot stara. Zgradba je bila v lasti mesta, kar bi lahko nakazovalo na to, da je gledališka dejavnost spadala v pristojnost mesta, njena zapuščenost v omenjenem letu pa dokazuje, da kontinuitete uprizarjanja gledaliških iger na Ptuju ni bilo. Zakaj je bilo sredi 18. stoletja tako, zaenkrat ni znano. Povsem mogoč razlog so številni požari, ki so od konca 17. in v prvi polovici 18. stoletja dodobra uničili mestne hiše in posledično tudi gospodarstvo. Lahko, da je v enem od teh požarov (delno) pogorela tudi zgradba gledališča, ki je nato zaradi manka sredstev v naslednjih letih ali desetletjih niso obnovili. Omenjeno poročilo ne navaja natančne lokacije gledališča, temveč le približno, in sicer je stalo v bližini stanovanj drugih kaplanov (… derneben die andere Cooperatores ihre Wohnung haben). Znano je, da so nekateri izmed teh živeli v hiši Leebovega beneficiata, ki je ležala južno od mestne cerkve sv. Jurija ob pokopališču, povsem na robu cerkvene ploščadi, in se še danes delno dotika zgornjega vzhodnega zidu gledališča. <br /> dr. Dejan Zadravec<br /> <br /> fotografija<br /> <br /> Viri:<br /> - AT-OeStA/KA MBeh InvA Akten 25 (1754/C), Poročilo dvornega komisarja Avguština Jožefa Weyraucha v zadevi spora med predsednikom ptujske vojaške invalidske uprave grofom Inzaghijem in ptujskim magistratom, 20. 10. 1753<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: ''SKUP - srečanje komornih uprizoritev'', bienalni ''Festival monodrame'' in natečaj''Mlada dramatika''. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Milan Zupanc, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64281 2025-12-05T12:11:17Z

<p>Samo: /* Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995 */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov, študentov ljubljanske AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992); še v organizaciji DPD Svoboda Ptuj. Po tem so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[[[Tadej Toš]], Vesna Tomsič,[[Samo M. Strelec]].) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo (''Zaprta vrata'', 1993; ''Plešasta pevka'', 1994; ''Krčmarica'', 1995). V letu 1993 Zato. začne javno govoriti o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od občinskih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo, in predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen ter tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Proces ponovne profesionalizacije je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato. Podpisana je bila po zaključku javnega natečaja za iskanje najustreznejšega modela profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993). Med tremi prispelimi predlogi komisija izbere model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model predvideva projektni tip gledališča, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti t.j. gledalcev &quot;sanje&quot; Zato.-jevcev po ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju postanejo z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995''' resničnost. Gledališče Zato. se samorazpusti; doseglo je svoj cilj. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]], Lara Čabrijan, Kaja Petrovič ... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po številnih letih ljubiteljskega udejstvovanja naredila prvi pomemben korak v smeri ponovne profesionalizacije: leta 1985 je uprizorila dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]] in angažirala profesionalne igralce ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se - prav v tej zgradbi, kjer je Mestno gledališče Ptuj še danes - začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> ===najstarejša omemba ptusjkega gledališča===<br /> Začetki ptujskega gledališča so zaradi fragmentarne ohranjenosti originalnih pisnih virov zaenkrat še nekoliko zaviti v temo. Njegovo trenutno znano najstarejšo omembo tako najdemo v dokumentih ptujske vojaške invalidske uprave, ki je z ustanovitvijo tukajšnjega invalidskega doma oziroma neke vrste vojašnice za odslužene vojake leta 1751 za slabo desetletje v svoje roke vzela tudi vajeti mestne uprave. Njeni člani so se takoj seznanili s podobo in delovanjem mesta v zadnjih desetih letih, pripravili predloge za njegovo modernizacijo ter ga nato v dobršni meri tudi izvedli. Eden izmed ukrepov je predvideval tudi odprtje nove ceste (ulice), za kar pa bi bilo treba porušiti beneficiatovo hišo (v današnji Miklošičevi ulici), v njej živečemu kaplanu pa zagotoviti začasno stanovanje. Predlagali so obnovitev nekaj prostorov v starem in zapuščenem gledališču, ki je bilo takrat v mestni lasti (… lehrstehende und gemeiner Stadt zugehörig so benannte alte Comedienhaus). <br /> Skopo zapisana poved v sicer obširnem poročilu, ki je nastalo zaradi spora med ptujskim magistratom in mestno invalidsko upravo leta 1753, razkriva kar nekaj pomembnih podatkov o tukajšnjem gledališču. Najpomembnejši je podatek, da je tovrstna kulturna ustanova obstajala že pred letom 1753, in to celo že dolgo pred tem, saj je nedvoumno označena kot stara. Zgradba je bila v lasti mesta, kar bi lahko nakazovalo na to, da je gledališka dejavnost spadala v pristojnost mesta, njena zapuščenost v omenjenem letu pa dokazuje, da kontinuitete uprizarjanja gledaliških iger na Ptuju ni bilo. Zakaj je bilo sredi 18. stoletja tako, zaenkrat ni znano. Povsem mogoč razlog so številni požari, ki so od konca 17. in v prvi polovici 18. stoletja dodobra uničili mestne hiše in posledično tudi gospodarstvo. Lahko, da je v enem od teh požarov (delno) pogorela tudi zgradba gledališča, ki je nato zaradi manka sredstev v naslednjih letih ali desetletjih niso obnovili. Omenjeno poročilo ne navaja natančne lokacije gledališča, temveč le približno, in sicer je stalo v bližini stanovanj drugih kaplanov (… derneben die andere Cooperatores ihre Wohnung haben). Znano je, da so nekateri izmed teh živeli v hiši Leebovega beneficiata, ki je ležala južno od mestne cerkve sv. Jurija ob pokopališču, povsem na robu cerkvene ploščadi, in se še danes delno dotika zgornjega vzhodnega zidu gledališča. <br /> dr. Dejan Zadravec<br /> <br /> fotografija<br /> <br /> Viri:<br /> - AT-OeStA/KA MBeh InvA Akten 25 (1754/C), Poročilo dvornega komisarja Avguština Jožefa Weyraucha v zadevi spora med predsednikom ptujske vojaške invalidske uprave grofom Inzaghijem in ptujskim magistratom, 20. 10. 1753<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: ''SKUP - srečanje komornih uprizoritev'', bienalni ''Festival monodrame'' in natečaj''Mlada dramatika''. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Milan Zupanc, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64276 2025-12-05T08:55:32Z

<p>Samo: /* Zgodovina */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov, študentov ljubljanske AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992). Nato so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[[[Tadej Toš]], Vesna Tomsič,[[Samo M. Strelec]].) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo (''Zaprta vrata'', 1993; ''Plešasta pevka'', 1994; ''Krčmarica'', 1995). V letu 1993 Zato. začne javno govoriti o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od občinskih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo, in predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen ter tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Proces ponovne profesionalizacije je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato. Podpisana je bila po zaključku javnega natečaja za iskanje najustreznejšega modela profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993). Med tremi prispelimi predlogi komisija izbere model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model predvideva projektni tip gledališča, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti t.j. gledalcev &quot;sanje&quot; Zato.-jevcev po ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju postanejo z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995''' resničnost. Gledališče Zato. se samorazpusti; doseglo je svoj cilj. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]], Lara Čabrijan, Kaja Petrovič ... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po številnih letih ljubiteljskega udejstvovanja naredila prvi pomemben korak v smeri ponovne profesionalizacije: leta 1985 je uprizorila dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]] in angažirala profesionalne igralce ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se - prav v tej zgradbi, kjer je Mestno gledališče Ptuj še danes - začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> ===najstarejša omemba ptusjkega gledališča===<br /> Začetki ptujskega gledališča so zaradi fragmentarne ohranjenosti originalnih pisnih virov zaenkrat še nekoliko zaviti v temo. Njegovo trenutno znano najstarejšo omembo tako najdemo v dokumentih ptujske vojaške invalidske uprave, ki je z ustanovitvijo tukajšnjega invalidskega doma oziroma neke vrste vojašnice za odslužene vojake leta 1751 za slabo desetletje v svoje roke vzela tudi vajeti mestne uprave. Njeni člani so se takoj seznanili s podobo in delovanjem mesta v zadnjih desetih letih, pripravili predloge za njegovo modernizacijo ter ga nato v dobršni meri tudi izvedli. Eden izmed ukrepov je predvideval tudi odprtje nove ceste (ulice), za kar pa bi bilo treba porušiti beneficiatovo hišo (v današnji Miklošičevi ulici), v njej živečemu kaplanu pa zagotoviti začasno stanovanje. Predlagali so obnovitev nekaj prostorov v starem in zapuščenem gledališču, ki je bilo takrat v mestni lasti (… lehrstehende und gemeiner Stadt zugehörig so benannte alte Comedienhaus). <br /> Skopo zapisana poved v sicer obširnem poročilu, ki je nastalo zaradi spora med ptujskim magistratom in mestno invalidsko upravo leta 1753, razkriva kar nekaj pomembnih podatkov o tukajšnjem gledališču. Najpomembnejši je podatek, da je tovrstna kulturna ustanova obstajala že pred letom 1753, in to celo že dolgo pred tem, saj je nedvoumno označena kot stara. Zgradba je bila v lasti mesta, kar bi lahko nakazovalo na to, da je gledališka dejavnost spadala v pristojnost mesta, njena zapuščenost v omenjenem letu pa dokazuje, da kontinuitete uprizarjanja gledaliških iger na Ptuju ni bilo. Zakaj je bilo sredi 18. stoletja tako, zaenkrat ni znano. Povsem mogoč razlog so številni požari, ki so od konca 17. in v prvi polovici 18. stoletja dodobra uničili mestne hiše in posledično tudi gospodarstvo. Lahko, da je v enem od teh požarov (delno) pogorela tudi zgradba gledališča, ki je nato zaradi manka sredstev v naslednjih letih ali desetletjih niso obnovili. Omenjeno poročilo ne navaja natančne lokacije gledališča, temveč le približno, in sicer je stalo v bližini stanovanj drugih kaplanov (… derneben die andere Cooperatores ihre Wohnung haben). Znano je, da so nekateri izmed teh živeli v hiši Leebovega beneficiata, ki je ležala južno od mestne cerkve sv. Jurija ob pokopališču, povsem na robu cerkvene ploščadi, in se še danes delno dotika zgornjega vzhodnega zidu gledališča. <br /> dr. Dejan Zadravec<br /> <br /> fotografija<br /> <br /> Viri:<br /> - AT-OeStA/KA MBeh InvA Akten 25 (1754/C), Poročilo dvornega komisarja Avguština Jožefa Weyraucha v zadevi spora med predsednikom ptujske vojaške invalidske uprave grofom Inzaghijem in ptujskim magistratom, 20. 10. 1753<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: ''SKUP - srečanje komornih uprizoritev'', bienalni ''Festival monodrame'' in natečaj''Mlada dramatika''. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Milan Zupanc, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64275 2025-12-05T08:52:39Z

<p>Samo: /* nemško gledališče */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov, študentov ljubljanske AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992). Nato so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[[[Tadej Toš]], Vesna Tomsič,[[Samo M. Strelec]].) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo (''Zaprta vrata'', 1993; ''Plešasta pevka'', 1994; ''Krčmarica'', 1995). V letu 1993 Zato. začne javno govoriti o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od občinskih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo, in predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen ter tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Proces ponovne profesionalizacije je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato. Podpisana je bila po zaključku javnega natečaja za iskanje najustreznejšega modela profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993). Med tremi prispelimi predlogi komisija izbere model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model predvideva projektni tip gledališča, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti t.j. gledalcev &quot;sanje&quot; Zato.-jevcev po ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju postanejo z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995''' resničnost. Gledališče Zato. se samorazpusti; doseglo je svoj cilj. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]], Lara Čabrijan, Kaja Petrovič ... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po številnih letih ljubiteljskega udejstvovanja naredila prvi pomemben korak v smeri ponovne profesionalizacije: leta 1985 je uprizorila dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]] in angažirala profesionalne igralce ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===najstarejša omemba ptusjkega gledališča===<br /> Začetki ptujskega gledališča so zaradi fragmentarne ohranjenosti originalnih pisnih virov zaenkrat še nekoliko zaviti v temo. Njegovo trenutno znano najstarejšo omembo tako najdemo v dokumentih ptujske vojaške invalidske uprave, ki je z ustanovitvijo tukajšnjega invalidskega doma oziroma neke vrste vojašnice za odslužene vojake leta 1751 za slabo desetletje v svoje roke vzela tudi vajeti mestne uprave. Njeni člani so se takoj seznanili s podobo in delovanjem mesta v zadnjih desetih letih, pripravili predloge za njegovo modernizacijo ter ga nato v dobršni meri tudi izvedli. Eden izmed ukrepov je predvideval tudi odprtje nove ceste (ulice), za kar pa bi bilo treba porušiti beneficiatovo hišo (v današnji Miklošičevi ulici), v njej živečemu kaplanu pa zagotoviti začasno stanovanje. Predlagali so obnovitev nekaj prostorov v starem in zapuščenem gledališču, ki je bilo takrat v mestni lasti (… lehrstehende und gemeiner Stadt zugehörig so benannte alte Comedienhaus). <br /> Skopo zapisana poved v sicer obširnem poročilu, ki je nastalo zaradi spora med ptujskim magistratom in mestno invalidsko upravo leta 1753, razkriva kar nekaj pomembnih podatkov o tukajšnjem gledališču. Najpomembnejši je podatek, da je tovrstna kulturna ustanova obstajala že pred letom 1753, in to celo že dolgo pred tem, saj je nedvoumno označena kot stara. Zgradba je bila v lasti mesta, kar bi lahko nakazovalo na to, da je gledališka dejavnost spadala v pristojnost mesta, njena zapuščenost v omenjenem letu pa dokazuje, da kontinuitete uprizarjanja gledaliških iger na Ptuju ni bilo. Zakaj je bilo sredi 18. stoletja tako, zaenkrat ni znano. Povsem mogoč razlog so številni požari, ki so od konca 17. in v prvi polovici 18. stoletja dodobra uničili mestne hiše in posledično tudi gospodarstvo. Lahko, da je v enem od teh požarov (delno) pogorela tudi zgradba gledališča, ki je nato zaradi manka sredstev v naslednjih letih ali desetletjih niso obnovili. Omenjeno poročilo ne navaja natančne lokacije gledališča, temveč le približno, in sicer je stalo v bližini stanovanj drugih kaplanov (… derneben die andere Cooperatores ihre Wohnung haben). Znano je, da so nekateri izmed teh živeli v hiši Leebovega beneficiata, ki je ležala južno od mestne cerkve sv. Jurija ob pokopališču, povsem na robu cerkvene ploščadi, in se še danes delno dotika zgornjega vzhodnega zidu gledališča. <br /> dr. Dejan Zadravec<br /> <br /> fotografija<br /> <br /> Viri:<br /> - AT-OeStA/KA MBeh InvA Akten 25 (1754/C), Poročilo dvornega komisarja Avguština Jožefa Weyraucha v zadevi spora med predsednikom ptujske vojaške invalidske uprave grofom Inzaghijem in ptujskim magistratom, 20. 10. 1753<br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se - prav v tej zgradbi, kjer je Mestno gledališče Ptuj še danes - začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: ''SKUP - srečanje komornih uprizoritev'', bienalni ''Festival monodrame'' in natečaj''Mlada dramatika''. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Milan Zupanc, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64274 2025-12-04T08:02:56Z

<p>Samo: /* nemško gledališče */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov, študentov ljubljanske AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992). Nato so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[[[Tadej Toš]], Vesna Tomsič,[[Samo M. Strelec]].) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo (''Zaprta vrata'', 1993; ''Plešasta pevka'', 1994; ''Krčmarica'', 1995). V letu 1993 Zato. začne javno govoriti o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od občinskih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo, in predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen ter tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Proces ponovne profesionalizacije je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato. Podpisana je bila po zaključku javnega natečaja za iskanje najustreznejšega modela profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993). Med tremi prispelimi predlogi komisija izbere model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model predvideva projektni tip gledališča, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti t.j. gledalcev &quot;sanje&quot; Zato.-jevcev po ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju postanejo z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995''' resničnost. Gledališče Zato. se samorazpusti; doseglo je svoj cilj. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]], Lara Čabrijan, Kaja Petrovič ... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po številnih letih ljubiteljskega udejstvovanja naredila prvi pomemben korak v smeri ponovne profesionalizacije: leta 1985 je uprizorila dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]] in angažirala profesionalne igralce ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Najnovejša nanjdba - listina iz dunajskega arhiva - kaže, da je mesto imelo gledališče že pred letom 1752.<br /> Leta 1786 so se - prav v tej zgradbi, kjer je Mestno gledališče Ptuj še danes - začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: ''SKUP - srečanje komornih uprizoritev'', bienalni ''Festival monodrame'' in natečaj''Mlada dramatika''. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Milan Zupanc, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64273 2025-12-04T08:01:39Z

<p>Samo: /* nemško gledališče */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov, študentov ljubljanske AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992). Nato so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[[[Tadej Toš]], Vesna Tomsič,[[Samo M. Strelec]].) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo (''Zaprta vrata'', 1993; ''Plešasta pevka'', 1994; ''Krčmarica'', 1995). V letu 1993 Zato. začne javno govoriti o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od občinskih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo, in predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen ter tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Proces ponovne profesionalizacije je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato. Podpisana je bila po zaključku javnega natečaja za iskanje najustreznejšega modela profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993). Med tremi prispelimi predlogi komisija izbere model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model predvideva projektni tip gledališča, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti t.j. gledalcev &quot;sanje&quot; Zato.-jevcev po ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju postanejo z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995''' resničnost. Gledališče Zato. se samorazpusti; doseglo je svoj cilj. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]], Lara Čabrijan, Kaja Petrovič ... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po številnih letih ljubiteljskega udejstvovanja naredila prvi pomemben korak v smeri ponovne profesionalizacije: leta 1985 je uprizorila dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]] in angažirala profesionalne igralce ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Najnovejša nanjdba - listina iz dunajskega arhiva - kaže, da je Ptuj imel gledališče že pred letom 1752.<br /> Leta 1786 so se - prav v tej zgradbi, kjer je Mestno gledališče Ptuj še danes - začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: ''SKUP - srečanje komornih uprizoritev'', bienalni ''Festival monodrame'' in natečaj''Mlada dramatika''. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Milan Zupanc, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64097 2025-11-12T17:08:59Z

<p>Samo: /* 1954-1958 */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov, študentov ljubljanske AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992). Nato so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[[[Tadej Toš]], Vesna Tomsič,[[Samo M. Strelec]].) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo (''Zaprta vrata'', 1993; ''Plešasta pevka'', 1994; ''Krčmarica'', 1995). V letu 1993 Zato. začne javno govoriti o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od občinskih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo, in predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen ter tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Proces ponovne profesionalizacije je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato. Podpisana je bila po zaključku javnega natečaja za iskanje najustreznejšega modela profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993). Med tremi prispelimi predlogi komisija izbere model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model predvideva projektni tip gledališča, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti t.j. gledalcev &quot;sanje&quot; Zato.-jevcev po ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju postanejo z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995''' resničnost. Gledališče Zato. se samorazpusti; doseglo je svoj cilj. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]], Lara Čabrijan, Kaja Petrovič ... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po številnih letih ljubiteljskega udejstvovanja naredila prvi pomemben korak v smeri ponovne profesionalizacije: leta 1985 je uprizorila dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]] in angažirala profesionalne igralce ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: ''SKUP - srečanje komornih uprizoritev'', bienalni ''Festival monodrame'' in natečaj''Mlada dramatika''. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Milan Zupanc, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64084 2025-11-11T08:44:04Z

<p>Samo: /* Direktorji */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov, študentov ljubljanske AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992). Nato so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[[[Tadej Toš]], Vesna Tomsič,[[Samo M. Strelec]].) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo (''Zaprta vrata'', 1993; ''Plešasta pevka'', 1994; ''Krčmarica'', 1995). V letu 1993 Zato. začne javno govoriti o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od občinskih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo, in predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen ter tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Proces ponovne profesionalizacije je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato. Podpisana je bila po zaključku javnega natečaja za iskanje najustreznejšega modela profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993). Med tremi prispelimi predlogi komisija izbere model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model predvideva projektni tip gledališča, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti t.j. gledalcev &quot;sanje&quot; Zato.-jevcev po ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju postanejo z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995''' resničnost. Gledališče Zato. se samorazpusti; doseglo je svoj cilj. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]], Lara Čabrijan, Kaja Petrovič ... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po številnih letih ljubiteljskega udejstvovanja naredila prvi pomemben korak v smeri ponovne profesionalizacije: leta 1985 je uprizorila dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]] in angažirala profesionalne igralce ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: ''SKUP - srečanje komornih uprizoritev'', bienalni ''Festival monodrame'' in natečaj''Mlada dramatika''. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64083 2025-11-11T08:41:34Z

<p>Samo: /* Dramatično društvo */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov, študentov ljubljanske AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992). Nato so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[[[Tadej Toš]], Vesna Tomsič,[[Samo M. Strelec]].) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo (''Zaprta vrata'', 1993; ''Plešasta pevka'', 1994; ''Krčmarica'', 1995). V letu 1993 Zato. začne javno govoriti o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od občinskih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo, in predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen ter tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Proces ponovne profesionalizacije je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato. Podpisana je bila po zaključku javnega natečaja za iskanje najustreznejšega modela profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993). Med tremi prispelimi predlogi komisija izbere model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model predvideva projektni tip gledališča, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti t.j. gledalcev &quot;sanje&quot; Zato.-jevcev po ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju postanejo z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995''' resničnost. Gledališče Zato. se samorazpusti; doseglo je svoj cilj. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]], Lara Čabrijan, Kaja Petrovič ... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po številnih letih ljubiteljskega udejstvovanja naredila prvi pomemben korak v smeri ponovne profesionalizacije: leta 1985 je uprizorila dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]] in angažirala profesionalne igralce ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64082 2025-11-11T08:40:25Z

<p>Samo: /* Predstavitev gledališča */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov, študentov ljubljanske AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992). Nato so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[[[Tadej Toš]], Vesna Tomsič,[[Samo M. Strelec]].) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo (''Zaprta vrata'', 1993; ''Plešasta pevka'', 1994; ''Krčmarica'', 1995). V letu 1993 Zato. začne javno govoriti o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od občinskih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo, in predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen ter tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Proces ponovne profesionalizacije je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato. Podpisana je bila po zaključku javnega natečaja za iskanje najustreznejšega modela profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993). Med tremi prispelimi predlogi komisija izbere model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model predvideva projektni tip gledališča, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti t.j. gledalcev &quot;sanje&quot; Zato.-jevcev po ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju postanejo z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995''' resničnost. Gledališče Zato. se samorazpusti; doseglo je svoj cilj. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]], Lara Čabrijan, Kaja Petrovič ... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po številnih letih ljubiteljskega udejstvovanja naredila prvi pomemben korak v smeri ponovne profesionalizacije: leta 1985 je uprizorila dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]] in angažirala profesionalne igralce ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64081 2025-11-11T08:38:43Z

<p>Samo: /* ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995 */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov, študentov ljubljanske AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992). Nato so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[[[Tadej Toš]], Vesna Tomsič,[[Samo M. Strelec]].) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo (''Zaprta vrata'', 1993; ''Plešasta pevka'', 1994; ''Krčmarica'', 1995). V letu 1993 Zato. začne javno govoriti o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od občinskih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo, in predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen ter tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Proces ponovne profesionalizacije je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato. Podpisana je bila po zaključku javnega natečaja za iskanje najustreznejšega modela profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993). Med tremi prispelimi predlogi komisija izbere model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model predvideva projektni tip gledališča, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti t.j. gledalcev &quot;sanje&quot; Zato.-jevcev po ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju postanejo z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995''' resničnost. Gledališče Zato. se samorazpusti; doseglo je svoj cilj. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]], Lara Čabrijan, Kaja Petrovič ... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po številnih letih ljubiteljskega udejstvovanja naredila prvi pomemben korak v smeri ponovne profesionalizacije: leta 1985 je uprizorila dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]] in angažirala profesionalne igralce ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64080 2025-11-11T08:35:22Z

<p>Samo: /* Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995 */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov, študentov ljubljanske AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992). Nato so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[[[Tadej Toš]], Vesna Tomsič,[[Samo M. Strelec]].) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo (''Zaprta vrata'', 1993; ''Plešasta pevka'', 1994; ''Krčmarica'', 1995). V letu 1993 Zato. začne javno govoriti o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od občinskih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo, in predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen ter tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Proces ponovne profesionalizacije je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato. Podpisana je bila po zaključku javnega natečaja za iskanje najustreznejšega modela profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993). Med tremi prispelimi predlogi komisija izbere model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model predvideva projektni tip gledališča, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti t.j. gledalcev &quot;sanje&quot; Zato.-jevcev po ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju postanejo z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995''' resničnost. Gledališče Zato. se samorazpusti; doseglo je svoj cilj. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64079 2025-11-11T08:31:56Z

<p>Samo: /* Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995 */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov, študentov ljubljanske AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992). Nato so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[[[Tadej Toš]], Vesna Tomsič,[[Samo M. Strelec]].) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo. V letu 1993 je Zato. začel javno govoriti o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od občinskih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo, in predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen ter tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Proces ponovne profesionalizacije je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato. Podpisana je bila po zaključku javnega natečaja za iskanje najustreznejšega modela profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993). Med tremi prispelimi predlogi komisija izbere model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model predvideva projektni tip gledališča, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti t.j. gledalcev &quot;sanje&quot; Zato.-jevcev po ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju postanejo z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995''' resničnost. Gledališče Zato. se samorazpusti, saj je doseglo svoj cilj. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64078 2025-11-11T08:31:15Z

<p>Samo: /* Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995 */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992). Nato so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[[[Tadej Toš]], Vesna Tomsič,[[Samo M. Strelec]].) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo. V letu 1993 je Zato. začel javno govoriti o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od občinskih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo, in predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen ter tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Proces ponovne profesionalizacije je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato. Podpisana je bila po zaključku javnega natečaja za iskanje najustreznejšega modela profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993). Med tremi prispelimi predlogi komisija izbere model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model predvideva projektni tip gledališča, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti t.j. gledalcev &quot;sanje&quot; Zato.-jevcev po ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju postanejo z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995''' resničnost. Gledališče Zato. se samorazpusti, saj je doseglo svoj cilj. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64077 2025-11-11T08:22:29Z

<p>Samo: /* Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995 */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992). Nato so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]], Romana Ercegović idr.) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo. V letu 1993 je skupina Zato. uradno izrazila pobudo o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Ponovno profesionalizacijo je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi prispelimi predlogi izberejo model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64076 2025-11-10T17:11:50Z

<p>Samo: /* Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995 */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992). Nato so oblikovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]], Romana Ercegović idr.) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo. V letu 1993 je skupina Zato. uradno izrazila pobudo o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Ponovno profesionalizacijo je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi prispelimi predlogi izberejo model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64075 2025-11-10T17:10:28Z

<p>Samo: /* Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995 */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992). Nato so oblikovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]], Romana Ercegović idr.) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo. V letu 1993 je skupina Zato. uradno izrazila pobudo o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> [[https://repertoar.sigledal.org/razstava/rojevanje-ptujskega-gledalisca-vnovic|Ponovno profesionalizacijo]] je s strani Zato.-ja poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi prispelimi predlogi izberejo model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64074 2025-11-10T17:02:37Z

<p>Samo: /* Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995 */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992). Nato so oblikovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]], Romana Ercegović idr.) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo. V letu 1993 je skupina Zato. uradno izrazila pobudo o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> [[Ponovno profesionalizacijo]] je s strani Zato.-ja poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi prispelimi predlogi izberejo model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64073 2025-11-10T17:01:29Z

<p>Samo: /* Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995 */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar so se formirali v skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]], Romana Ercegović idr.) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo. V letu 1993 je skupina Zato. uradno izrazila pobudo o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> [[Ponovno profesionalizacijo]] je s strani Zato.-ja poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi prispelimi predlogi izberejo model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64072 2025-11-10T17:01:03Z

<p>Samo: /* Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995 */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT.Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar so se formirali v skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]], Romana Ercegović idr.) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo. V letu 1993 je skupina Zato. uradno izrazila pobudo o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> [[Ponovno profesionalizacijo]] je s strani Zato.-ja poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi prispelimi predlogi izberejo model [[Gledališče Zato.|Zato.-ja]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64071 2025-11-10T16:56:24Z

<p>Samo: /* Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995 */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]], Romana Ercegović idr.) vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. uradno izrazila pobudo o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Ponovno profesionalizacijo je s strani Zato.-ja vodil poslovno Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec, najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi prispelimi predlogi izberejo model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64070 2025-11-10T12:12:50Z

<p>Samo: /* Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995 */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Ponovno profesionalizacijo je s strani Zato.-ja vodil poslovno Franc Mlakar, umetniško pa Samo M. Strelec. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64069 2025-11-10T12:12:19Z

<p>Samo: /* Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995 */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. <br /> Ponovno profesionalizacijo je vodil poslovno Franc Mlakar, umetniško pa Samo M. Strelec. <br /> Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64068 2025-11-10T11:55:31Z

<p>Samo: /* Direktorji */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64067 2025-11-10T11:54:34Z

<p>Samo: /* Direktorji */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64066 2025-11-10T11:54:16Z

<p>Samo: /* Direktorji */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - januar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64065 2025-11-10T11:53:51Z

<p>Samo: /* Direktorji */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - februar 1996 [[Samo M. Strelec]]; &quot;nesojeni direktor&quot;<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=64064 2025-11-10T11:53:27Z

<p>Samo: /* Direktorji */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> <br /> <br /> * december 1995 - februar 1996 [[Samo M. Strelec]], nesojeni direktor<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja; ustanovni direktor<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se [https://zato.si/zdaj/tag:MGP5 na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja [https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle na tej] povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]], direktor<br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> * 2009 - [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=63977 2025-09-26T07:45:47Z

<p>Samo: /* Direktorji */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> * 2009- [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]] <br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča (2025) začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se na povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja na povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *1995-1996 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1995-1996 [[Samo M. Strelec]], v.d. direktorja<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=63976 2025-09-26T07:43:52Z

<p>Samo: /* Direktorji */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> * 2009- [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]] <br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se na povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja na povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> *1995-1996 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1995-1996 [[Samo M. Strelec]], v.d. direktorja<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=63975 2025-09-26T07:42:55Z

<p>Samo: /* Direktorji */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> * 2009- [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]] <br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom ''MGP5''. Nahaja se na povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom ''mgPUZZLE''. Skupnostna sestavljanka nastaja na povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> <br /> *1995-1996 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1995-1996 [[Samo M. Strelec]], v.d. direktorja<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=63974 2025-09-26T07:41:55Z

<p>Samo: /* Direktorji */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> * 2009- [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]] <br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom &quot;MGP5&quot;. Nahaja se na povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> Obenem pa je iniciral idejo, da skupnost gledalcev, direktorjev gledališča, režiserjev, igralcev ... napiše skupnostni portret gledališča z naslovom mgPUZZLE. Skupnostna sestavljanka nastaja na povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:mgPuzzle<br /> <br /> <br /> *1995-1996 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1995-1996 [[Samo M. Strelec]], v.d. direktorja<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=63973 2025-09-26T07:39:05Z

<p>Samo: /* Direktorji */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> * 2009- [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]] <br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> Strelec je ob 30-letnici gledališča začel objavljati dnevnik svojega direktorovanja z naslovom &quot;MGP5&quot;. Nahaja se na povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> <br /> *1995-1996 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1995-1996 [[Samo M. Strelec]], v.d. direktorja<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=63972 2025-09-26T07:37:46Z

<p>Samo: /* Direktorji */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> * 2009- [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]] <br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> Strelec dnevnik svojega direktorovanja objavlja z naslovom &quot;MGP5&quot; na povezavi: https://zato.si/zdaj/tag:MGP5<br /> <br /> <br /> *1995-1996 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1995-1996 [[Samo M. Strelec]], v.d. direktorja<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=63971 2025-09-26T07:34:58Z

<p>Samo: /* Direktorji */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> * 2009- [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]] <br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> *1995-1996 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja<br /> <br /> Franc Mlakar, nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]], je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1995-1996 [[Samo M. Strelec]], v.d. direktorja<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=63970 2025-09-26T07:33:43Z

<p>Samo: /* Direktorji */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> * 2009- [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]] <br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> <br /> *1995-1996 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja<br /> <br /> [[Franc Mlakar]], nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]] je ob odstopu Strelca ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1995-1996 [[Samo M. Strelec]], v.d. direktorja<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=63969 2025-09-26T07:32:51Z

<p>Samo: /* Direktorji */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> * 2009- [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]] <br /> <br /> ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]<br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> <br /> *1995-1996 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja<br /> <br /> [[Franc Mlakar]], nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]] je ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> *1995-1996 [[Samo M. Strelec]], v.d. direktorja<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=63968 2025-09-26T07:29:07Z

<p>Samo: /* Direktorji */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> * 2009- [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]] ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja<br /> <br /> *1995-1996 [[Samo M. Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> <br /> *1995-1996 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil. [[Franc Mlakar]], nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]] je ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Mestno_gledali%C5%A1%C4%8De_Ptuj&diff=63967 2025-09-26T07:27:06Z

<p>Samo: /* Direktorji */</p> <hr /> <div>&lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:mgp-new.jpg|350 px|MG Ptuj, december 2007, &lt;small&gt;foto: Damjan Švarac&lt;/small&gt;]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> [[Kategorija:Organiziranost|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zvrsti|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Dramsko gledališče|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Javni zavodi|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Zgodovina|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> [[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Mestno gledališče Ptuj]]<br /> ==Predstavitev gledališča==<br /> ;&lt;nowiki&gt;Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število sedežev v dvorani: 180&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Število premier v sezoni: 4 - 5&lt;/nowiki&gt;<br /> ;&lt;nowiki&gt;Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in &lt;/nowiki&gt;mladino<br /> ;Prireja bienalni '''[[Festival monodrame|Festival Monodrame]]''' in '''[[Slovenski festival komornega gledališča SKUP]]'''<br /> ;&lt;nowiki&gt;Direktor: Peter Srpčič&lt;/nowiki&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zgodovina==<br /> <br /> ===kratek pregled===<br /> Gledališko življenje v Ptuju je spodbudilo ptujsko plemstvo ter trgovci in obrtniki, ki so že pred letom 1752 zgradili gledališko stavbo; ta stoji, večkrat predelana in popravljena (1829, 1854, 1896, 1905, 1969, 2007), še danes. ''Diletantsko društvo'' je v njej prirejalo zgolj nemške predstave, dvakrat celo s stalno gledališko družino. Od leta 1854 dalje je bilo gledališče mestno, saj je občina razpisovala mesto ravnatelja, ki je dobival podporo iz občinskih sredstev. Sezona je trajala navadno tri mesece z dvema ali tremi, včasih tudi štirimi tedenskimi predstavami (veseloigra, burka, opereta, tu pa tam celo opera).<br /> Slovenske predstave pa so se začele šele po ustanovitvi čitalnice 1863 leta, toda ne v gledališki stavbi, ki je vse do leta 1918 služila le Nemcem, ampak v najrazličnejših prostorih, saj se je čitalnica selila kar šestkrat, dokler si 1882 ni kupila svoje hiše. Podatki o delovanju čitalnice so skopi - vemo, da je bilo do leta 1876 okrog 30 uprizoritev.<br /> Načrtnejše gledališko življenje se je začelo 1912, ko so ptujski Slovenci ustanovili podružnico mariborskega ''Dramatičnega društva''. Podružnica je dokaj redno prirejala gledališke predstave vse do prve svetovne vojne, ko je gledališke prostore (Narodni dom) zasedla vojska. Z osvoboditvijo 1918 pa so Ptujčani ustanovili samostojno Dramatično društvo, ki je zasedlo prostore starega nemškega gledališča in delovalo od 1928 do pomladi 1935 s pomočjo oz. gostovanji mariborskega gledališča vse do izbruha druge vojne 1941. Tik pred tem - začetek sezone 1938/39 - je z Žižkovim avantgardnim gledališčem doseglo visoko poklicno raven in celo dalo novih pobud slovenskemu gledališkemu iskanju.<br /> Takoj po osvoboditvi 1945 je Ptuj nadaljeval svoje gledališko izročilo, v prvih mesecih z imenom ''Narodno gledališče v Ptuju'', ki se je jeseni 1946 preimenovalo v ''Ljudsko'', jeseni 1947 pa v ''Sindikalno'', vendar na ljubiteljski osnovi, čeprav z izdatno podporo mesta. 1. januarja 1950 se je preimenovalo v poklicno ''Okrajno gledališče'', ki je kot tako zaživelo vse do ukinitve 31. avgusta 1958. Sledi prepoznavno ljubiteljsko obdobje, izrazito zaznamovano z delom Branke Bezeljak in Mire Miočinović. Leta 1995 Mestna občina Ptuj ustanovi javani zavod ''Gledališče Ptuj''.<br /> <br /> ===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===<br /> Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno &quot;počitniško-gledališko&quot; druženje Ptujčanov - študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini [[Gledališče Zato.|Zato]]. Zato-jevci ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[Peter Srpčič]], [[Tadej Toš]], Vesna Tomsič, Franc Mlakar, [[Samo M. Strelec]] idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. V letu 1993 je bila skupina Zato. formalna pobudnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju. Zamisel sta od političnih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen in predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato., ki je bila podpisana po javnem natečaju za model profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993), na katerem med tremi modeli zmaga model [[Gledališče Zato.|Gledališča Zato]]. Model opiše projektno gledališče, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku. <br /> S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov in predvsem ptujske javnosti projekt profesionalizacije uspe in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda Gledališče Ptuj '''4. decembra 1995'''. <br /> Prva uprizoritev novega gledališča je bila '''26. februarja 1996''' monodrama Wilhelma Reicha ''Govor malemu človeku'', v izvedbi [[Vlado Novak|Vlada Novaka]] in režiji [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===ljubiteljsko obdobje, 1958 - 1995===<br /> Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega in kasneje polprofesionalnega gledališča. Ustvarjali so ga [[Peter Malec]], [[Lojze Matjašič]], gostujoči režiserji [[Bojan Čebulj]], [[Jože Kovič]], [[Franjo Potočnik]]... Izjemno vlogo odigra ustanovitev gledališkega studia, ki ja je osnovala profesorica slovenskega jezika na ptujski gimnaziji [[Branka Bezeljak Glazer]], ki se je kasneje zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in skupaj s plesno pedagoginjo [[Mira Mijačević|Miro Mijačević]] še intnezivneje delala z mladimi (skupine [[Stopinje]], [[Teater III]], [[Umetniško Društvo Stara steklarska]]). Iz njenega &quot;gnezda&quot; izhajajo [[Zvezdana Mlakar]], [[Igor Samobor]], [[Samo M. Strelec]], [[Vojko Belšak]], [[Gorazd Jakomini]], [[Tadej Toš]], [[Peter Srpčič]], [[Romana Ercegovič]], [[Urška Vučak]], [[Aljoša Koltak]], [[Helena Peršuh]]... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost. Prav [[Branka Bezeljak Glazer]] je po ukinitvi poklicnega gledališa leta 1958 naredila prvi pomemben korak v smeri njegove ponovne profesionalizacije: leta 1985 je zrežirala dramo ''[[Aneks]]'' [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]], v kateri so igrali profesionalni igralci ([[Srečo Špik]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Iztok Valič]], [[Dario Varga]]) in Ptujačna - študenta AGRFT ([[Gorazd Jakomini]], [[Samo Strelec]]). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===po 1945 do ukinitve l. 1958===<br /> Od starega predvojnega ansambla se po osvoboditvi vrnejo [[Jože Samec]], Milica Domanjko, Ivo Kostanjšek in [[Jože Babič.]] Tem so se v prvi povojni sezoni pridružili še [[Dušan Furlan]], [[Franjo Gunžer]], Lojze Kostanjevec, Majda Vošnjak idr. Umetniški vodja je bil [[Jože Babič]]. Nekdanje Mestno gledališče se preimenuje v narodno gledališče. Jeseni 1946 Babič zapusti Ptuj in odide v Maribor. Umetniško vodstvo prevzame [[Hinko Košak]]. Gledališče se preimenuje v Ljudsko gledališče, nato v Sindikalno gledališče Ptuj. <br /> V sezoni 1949/50 so potekale avdicije za poklicne igralce. Angažirani so bili [[Franc Vičar]], [[Danijel Šugman]], Sonja Dolinarjeva,[[ Franjo Gunžer]], Berta Ukmar, Zorica Modrinjak, [[Sandi Krošl]]. Gledališče je postalo polpoklicno. Režijsko mesto so zaupali Vladimirju Cegnarju.<br /> V sezoni 1951/52 so bili brez stalnega režiserja. Iz Maribora sta pomagala Franjo Blaž in Edo Verdonik, iz Dubrovnika je prišel [[Peter Malec]], ki je gledališče umetniško vodil v sezoni 1953/54.<br /> Dne '''31. avgusta 1955''' s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno. Za direktorja je bil nastavljen Jože Gregorc, ki je teater vodil vse do ukinitve. Največ predstav je zrežiral Emil Frelih. V sezoni 1955/56 je gledališče uvedlo abonmajske predstave v okoliških krajih (Goršnica, Križevci, Ljutomer).<br /> Zakon o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352) je ukinil gledališki v Kopru in Kranju. Mnoge organizacije in posamezniki so poskušali ptujskemu gledališču prihraniti ta udarec, vendar je odločba Okrajnega ljudskega odbora Maribor '''25. marca 1958''' št. O6/1-1564-2 dokončno ukinila ptujsko poklicno gledaliče. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ''Vsakih sto let'' v Gregorčevi režiji. <br /> <br /> Za ukinitev je po Gregorčevih besedah bil takrat odgovoren &quot;samo en človek (B.Z.) Čez dve leti sva se slučajno srečala v Ljubljani. Prijazno me je pozdravil, pristopil in rekel: &quot;Tisto z ukinjenim gledališčem je bilo premalo premišljeno&quot;. Šel sem svojo pot in nisem odogovoril&quot;. (Mavrič, 1986, str. 50)<br /> <br /> Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===med nemško okupacijo, 1941 - 1945===<br /> Med okupacijo so Nemci gledališče zaprli in ga preuredili. Podrli so Klotzov portal, kip Melpomene, stebre in balkon. Tako prenovljeni hram so Nemci odprli 17. 11. 1942 s predstavo nemškega gledališča iz Maribora ''Kabinettskrise in Ischl''. Leta 1943 gostuje prav tako nemško gledališče iz Maribora, ki predstavi ptujskim Nemcem sedem del: Knittlovo igro ''Via Mala'', Hauptmanovo dramo ''Mihael Kramer'', Anzengruberjevo komedijo ''Slaba vest'', Reinecherjevo enodejanko ''Vas pri Odesi'', Verdijevo opero ''Trubadur'' ter dve opereti. <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===avatngardni teater [[Fran Žižek|Frana Žižka]]===<br /> Leta 1938 je [[Anton Ingolič]], tajnik in dramturg dramatičnega društva na Ptuju, povabil iz Maribora na Ptuj mladega režiserja Frana Žižka. Žižek je delo v ptujskem gledališču sprejel s pogojem, da z njim pride njegova mariborska ekipa sodelavcev, s katerimi je ustvarjal svoj avantgardni teater. Ptujsko gledališče - seveda - ni imelo dovolj denarja za vse. Žižek se je vseeno odločil, da bo šel na Ptuj, amapk je s seboj pripeljal igralca [[Albert Wilhelm|Albeta Wilhelma]], s katerim je nato dejansko tudi delil svojo plačo. <br /> Vrh doseže Žižkovo avantgardno gledališče pred 2. svetovno vojno z uprizoritvami Kralj Ojdip, [[Lepa Vida]], [[Ta vesli dan ali Matiček se ženi]]...<br /> [[Oton Župančič]] je opredil svojo predstavo o dobrem režiserju z besedami: &quot;Režiser, to je Žižek.&quot; (Mavrič, 1988)<br /> <br /> <br /> Žižka so leta 1939 poklicali k vojakom, v zadnji predvojni sezoni 1940/41 je mesto stalnega režiserja in umetniško vodstvo prevzel [[Jože Babič]]. <br /> Zadnjič pred okupacijo so diletantje stopili na oder 1. aprila 1941. Uprizorili so Ostrovskega ''Gozd''. Prestavo je zrežiral Albert Wilhelm. Igralska skupina se je s prihodom okupatorjev razšla. Veliko jih je odšlo v partizane: Franc Peršon, Mirko Bagar, Mirko Bezjak, Ludvik Mthans, Hemran Stožer, Šefan Močnik, Dušan Drolc, Fanc Koželj so padli. [[Albert Wilhelm]] je nadaljeval z igralstvom tudi med vojno. Postal je vodja igralske diletantske skupine pri glavnem štabu Srbije za okraj Leskovac. Leta 1944 je bil pri bombardiranju v kraju Lebane ranjen in je za posledicami umrl. Njegovo ženo, pravtako igralko, Nado (rojeno Pfajer), so četniki zverinsko ubili februarja 1944 v bližini Prokuplja. <br /> V gledališki kleti je v obdobju med obema vojnama delovala paratijska ciklostilna tiskarna (1935, 1936, 1940). <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===Dramatično društvo===<br /> Podružnica Mariborskega dramatičnega društva (ustanovljena 8. 2. 1913) se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklincemu gledališču. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra.<br /> <br /> <br /> Ob začetku 1. svetovne vojne je prostore Narodnega doma zasedla vojska. Mrtvo obdobje je trajalo vse do 1918. Načrtno delo se je začelo jeseni 1918. Za otvoritveno predstavo so naštudirali Jurčičevega Tugomerja in ga premierno uprizorili na dan ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. 12. 1918. Že naslednji mesec pa Jurčič-Govekarjevega ''Desetega brata''. To sta bili zadnji predstavi odigrani na čitalniškem odru.<br /> <br /> <br /> 26. januarja 1919 so člani Dramatičnega društva prvič nastopili na deskah ptujskega Mestnega gledališča. Ponovili so Desetega brata in ga odigrali v čast hrvatskemu bataljonu, ki je prišel v Ptuj. Od takrat je Dramatično društvo uprizarjalo svoje predstave le v Mestnem gledališču, s katerega je prvič oglasila dolga desetljetja prepovedana slovenska beseda.<br /> <br /> <br /> Predstave Dramatičnega društva je režiral učitelj Mirko Majcen. Poleg nnjega so v predsavah nastopali še Fran Ramšek, Bogomir Krištof, dr. Anton Horvat, dr. Hinko Schreiner, Ivan Žmaher, dr. Zvarnik, dr. Fran Šegula Lešnik, Muršec, Marjan Lukner, gospe Izwoldski, Gabrova, Haladeja, Scheligo, Voršič, Zupančič. Diletantje za svoje nastope niso dobili nobenega honorarja. Podružnica Dramatičnega društva se jim je zahvalila z izletom h gostilni Bračič na Rogoznico 21. 7. 1920.<br /> <br /> <br /> Leta 1920 je vodja okrajnega glavarstva na Ptuju dr. Otmar Pirkmajer sklenil skupaj z mestno občino dogovor s Hinkom Nučičem, ravnateljem mariborskega gledališča, da bodo mariborski igralci gostovali v Ptuju s 30 predstavami! Društvo je organiziralo gostovanja s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Po 13 predstavah so gostovanja prenehala saj Dramatično društvo ni več zmoglo viskokih stroškov.<br /> <br /> V sezoni 1921/22 so pripravili 8 premier. Kot gostja je nastopila ruska igralka natalija Alaksandrova Bronskaja iz begunskega taborišča v Strnišču.<br /> <br /> <br /> Od osamovojitve l. 1920 si je Dramtično društvo prizadevalo, da bi dobilo gledališko stavbo v svoje roke. Toda mestna občina temu ni bila naklonjena. Leta 1922 je društvu uspelo skleniti pogodbo z upravnikom za najem za dobo petih let. Pogodbe takratni župan Tomaž Lozinšek ni priznaval, ker so naj pritiskali Nemci, ki so se zavedali pomena gledališča v mestu. Župan Lozinšek je odstopil (zamenjal ga je podžupan Blažek, ki je bil naklonjen Damatičnemu društvu), predsenik društva dr. Ivan Fermevc je dosegel leta 1923, da je društvo dobilo stavbo v najem za 10 let. Pogoji, pod katerimi je društvo prvezelo stavbo, so bili težki: Mestni občini so morali plačevati najemnino, kriti vse stroške predstav, vako leto pa so morali uprizoriti 20 premier! S pomočjo mariborskega gledališča in marljivim delom so izpeljali zastavljene naloge.<br /> <br /> <br /> Uspešna sezona 1923/24 je društvo navedla na misel, da bi zaposlili stalnega režiserja. V sezoni 24/25 so intendantnsko mesto ponudili Pavlu Rasbergerju, ki pa je med tem že obnovil pogodbo z mariborskim gledališčem. V ansambel so vključili [[Nada Gabrijelčič|Nado Gabrijelčič]], poklicno igralko iz mariborskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Decembra 1925 v želji za dvigom kvalitete ustanovijo dramsko šolo, ki jo je vodil [[Valo Bratina]]. Zaradi njegove prezaposlenosti v mariborskem gledališču je prenehala z delom že čez mesec dni.<br /> <br /> <br /> Leta 1926 umetniško vodstvo zaupajo dotedanjemu direktorju mariborskega gledališča, Valu Bratini. Bratina je zasnoval repertoar kot zgodovinski pregled slovenske dramatike od romatničnega realizma do ekspresionizma. Pripravil je tudi krsnto upirzoritev Angela Cerkvenika ''Očiščenje''. Pod njegovim vodstvom so uprizorili 16 premier. Največ ponovitev (5) je dosegla srednjeveška igra Deutscha ''Pasion ali trpljenje n smrt Jezusa Kristusa'' (premiera 10. 4. 1927). V predstavi je sodelovalo 54 igralcev, naslovno vlogo je odlično odigral Mirko kaukler. Ansambel so sestavljali: Gabrijelčiveva, Kocmutova, Luknarjeva, Gregorinova, Komacova, Komavlijeva, Kostanjevčeva, krašnerjeva, Mayerjeva, megličeva, Šentjurčeva, Šijančeva, Wagnerjeva ter Valo Bratina, dr. Anton Horvat, prof. Miroslav Gorše, prof. Rudolf Jakhel, Štefan Job, Mirko Kaukler, Bogomir Krištof, Kostanjevec, Krašner, Malešič, Pavko, Pretekel, Prek, Robič, Skaza, Šuler, Zupančič. <br /> <br /> <br /> [[Valo Bratina]] je odprl šolo, ki je začela z delom 1. 11. 1926. Sam je predaval odrsko dikcijo in igro. Šestan je predaval zgodovino s poudarkom na dramski literaturi, prof. Rudolf Jakhel zgodovino umetnosti, posebno kostuma in slikarstva, Rudolf Ferenčak sabljanje in borjenje. Po odhodu Vala Bratine v celjsko gledališče je umetniško vodstvo prvezel Mirko Kaukler.<br /> <br /> <br /> Dramatično društvo ni uspelo zagotoviti obstoja ptujskega gledališča. Ob koncu sezone 27/28 je zapustil ansambel še [[Mirko Kaukler]]. Nekaj časa je kot igralec nastopal v mariborskem in ljubljanskem gledališču, med 2. svet. vojno pa je odšel v Švico. Po njegovem odhodu je delo Dramtičnega društva zamrlo. Molk je trajal vse do leta 1935, do takrat so bila v gledališču le gostovanja mariborskega in ljubljanskega gledališča.<br /> <br /> <br /> Mestno gledališče je prevzelo Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda. Pod okriljem Svobode je deloval dramski odsek z imenom Delavski oder. Odsek je štel 20 članov. Prvo predstavo, Finžgarjevo ''Razvalino življenja'' so pripravili leta 1927. <br /> <br /> <br /> Pod vodstvom Mirka Bezjaka je v recitalu ''Mi svobode smo kovači'' nastopi zbor, ki je zaključil: &quot;Proletarsi vseh dežel, združite se proti vojni, fašizmu in kapitalizmu!&quot;<br /> <br /> <br /> V ptujskem gledališču so poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev gostovali tudi gimnazijci: Živa Fermevc, Lici Kovačič, Rudolf Pongraz, Ivan Pavšič, Branko Vajda, Nada Blumenau, Franc Lah, Helena Peer, Idvard Kocbek, Franjo Veselko, Karel Zelenik. Leta 1932 Cankarjeve ''Hlapce'' zrežira osmošolec [[Ivan Bratko]]. Bratko zrežira še [[Celjski gorofi|Celjske grofe]], s čimer žanjejo velik uspeh.<br /> <br /> <br /> Leta 1936 je Dramtičnemu društvu uspelo pridobiti mariborske igralce za stalna gostovanja. Režiral je Avgust Špat, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah prf. Šedlbauerja. V sezoni 1936/37 si je društvo znova prizadevalo za gledališko šolo, ki jo je vodil absolvent praške šole, [[Jože Borko]], ki je prevzel tudi umetniško vodenje društva. Gledališče je doseglo vzpon. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===slovenske predstave v narodni čitalnici===<br /> Leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Prvo slovensko predstavo so čitalničarji uprizorili 18o. 12. 1864 ob čitalniški besedi. Kronist Ferdinand Reisp je zapisal: &quot;18. decembra je bila v Ptuju prva slovenska predstava. Imeli so jo diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kulturnozgodovinski dogodek&quot;. Vse do leta 1871 so čitalničarji uprizorili okrog 20 iger. Zaradi stalnih selitev in velikih stroškov za nabavo kulis, kostumov in drugih rekvizitov je v letih med 1876 - 1885 vladal gledališki molk. Svoj končni dom je našla čitalnica v prostorih nekdanjega hotela Stadt Wien šele leta 1882. Leta 1903 so na Ptuju prvič gostovali ljubljanski igralci s predstavo Ženski Othelo. Po letu 1903 je bila gledališka dejavnost čitalničarjev vse bolj pestra. Poleti 1908 so znova gostovali Ljubljančani s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Leta 1909 so obnovili oder v Narodnem domu. V letih 1909-1912 je s svojim delom pričela podružnica mariborskega Dramatičnega društva. Uprizorili so Jurčičeve ''Rokovnjače'', Meškovo ''Mater'', Lihhartovo ''Županovo Micko'', Govekarjeve ''Legionarje'', opereto ''Pri belem konjičku''. Pri predstavah so sodelovali Lojze Brenčič, Tomaž Breznik, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcne, Dr. Fran Šalamun, Fran Remšak, Ljudevit Sagadin, Ema Gosakova, Šteka Haladeja, Marjana Luknarjeva, Olga Širčeva, dr. Anton Horvat, Olga Potočnikova, O. Zupačičeva, M. Potrčeva, Štentjurčeva idr. <br /> Predstave čitalničarjev niso bile umetniško kvalitetne, vendar so bile pomembne, saj so gojile zatirano slovnesko besedo v sicer nemškem Ptuju.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> ===nemško gledališče===<br /> Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča &quot;Städtisches Comödienhaus&quot;. Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja. <br /> <br /> 24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino &quot;Diletanten Club&quot;. 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora. <br /> <br /> Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil z neorenesančnim portalom. Na vrhu zatrepa je stal kip boginje Melpomene. Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestersko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941.<br /> <br /> Gledališke družine so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več. Nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina. Predtave teh načeloma poklicnih igralskih skupin so bile na nivoju drugih diletantskih predstav. Zahtevnejši gledalci so hodili v graško gledališče.<br /> <br /> Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva.<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ===rimski čas===<br /> Arheologi na osnovi izkopanin predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona. <br /> Preberite izjemno zanimiv članek Jureta Smolinskyja: <br /> {{Pdf|Rimski_amfiteater_na_Ptuju.pdf|Rimski amfiteater na Ptuju?}}<br /> <br /> == Obnova gledališke stavbe leta 2007 ==<br /> <br /> Več sto let staro gledališko stavbo v prvih letih po profesionalizaciji temeljito sanirajo na odru (vrvišče, elektro-instalacije, svetlobna in tonska oprema).<br /> <br /> Sočasno arhitekt [[Andrej Šmid]] pripravlja načrte za celovito prenovo gledališča. Preveritveni projekt pripravijo [[Andrej Šmid]], [[Peter Srpčič]] in [[Samo Strelec]]. Leta 1997 pred pročeljem gledališča javno predstavijo načrte (v fazi PGD) in popeljejo občinstvo na virtualni sprehod po &quot;novi&quot; stavbi (računalniška 3-D animacija).<br /> <br /> Kljub vedno slabšim pogojem za delo in grožnjam, da bo inšpekcija gledališče zaprla, do pričetka obnove pred koncem stoletja ne pride. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob koncu svojega prvega mandata (oktober 2006) kljub &quot;gluhosti&quot; države najde finančno rešitev za obnovo gledališča: financira jo gradbeno podjetje Gradis GP Gradnje Ptuj, ki s pogodbo za 15 let postane začasni lastnik gledališča. Načrte izdela Plan B iz Maribora (Gašper Medvešek, Uroš Razpet, [[Đorđe Bjelobrk]]), ki na javnem natečaju Mestne občine Ptuj dobi projekt obnove. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bilo gledališče končano oktobra 2007.<br /> <br /> Med obnovo, ko je gledališče zaprto, so premiere v sosednji Steklarski delavnici, dvorani ptujske Gimnazije, na gradu Vurberk...<br /> <br /> Svečana otvoritev obnovljenega gledališča je bila '''14. decembra 2007'''. Govorniki so bili direktor gledališča, [[Rene Maurin]], predsednik sveta zavoda, [[Franc Mlakar]], župan MOP, dr. Štefan Čelan ter direktor Gradis GP Gradnje Ptuj, Ljubo Cimerman. Program je povezoval [[Aljoša Ternovšek]], nastopili so glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk, skupina [[Muzeum]] z odlomkom iz predstave Molière in [[Tadej Toš]]. Slavnostni gostje prireditve so bili novoizvoljeni predsednik RS, dr. Danilo Türk, predsednica LDS Katarina Kresal ter v.d. generalne direktorice direkotorata za umetnost Ministrstva za kulturo RS Barbara Koželj. Investicija je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt; <br /> * {{Pdf|GovorRene.pdf|Govor Reneja Maurina}}<br /> <br /> === fotografije z otvoritve ===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP01.jpg|Cimerman, Mlakar, Maurin, Čelan foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP02.jpg|Pogled z odra foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP03.jpg|Türk, Maurin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP04.jpg|Ternovšek, Toš foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP05.jpg|Z. Šugman foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP06.jpg|Gombač, Olenjuk foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP07.jpg|''Molière'', Muzeum foto Črtomir Goznik<br /> Slika:OtvoritevMGP08.jpg|Strelec, Bjelobrk, Latin foto Črtomir Goznik<br /> Slika:Mgp2_SC.jpg|14-12-07 foto Staša Cafuta<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[Na vrh|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> Žal obnova ni navdušila. Ne občanov, ki so se upravičeno spraševali, zakaj stiropor na pročelju, zakaj takšno stopnišče, zakaj tako bledo pročelje, ne gledališčnikov, ki so kmalu znova morali popravljati prenovljeno stavbo: problematična vidljivost je izločila nekaj sedežev v dvorani, na balkonu je bilo treba namestiti varnostno ograjo, elektro instalacije so neustrezne, v pisarniških prostorih v pritličju prodira na plano vlaga in plesen po stenah povzroča zaposlenim alergije. <br /> Prav tako je dokaj nepregleden sam finančno-poslovni vidik obnove: podjetje, ki je gledališče gradilo in lastilo (Drava Ptuj), je medtem šlo v stečaj, stačajno maso je prevzela najprej banka Hypo Leasing, trenutno pa je lastnik stavbe avstrijska &quot;slaba banka&quot;. <br /> Pričakovati je, da bo po obnovi iz leta 2007 čez nekaj let tako ali drugače na dan udarilo marsikaj, kar je ta hip še skrito pod fasado.<br /> <br /> ==Direktorji==<br /> <br /> * 2009- [[Peter Srpčič]]<br /> <br /> *2008-2009 [[Ana Bombek Strelec]], v.d. direktorja<br /> <br /> *2003-2008 [[Rene Maurin]] ({{pdf|samo_deset_nas_je.pdf|&lt;small&gt;Zapis Reneja Maurina ob koncu mandata&lt;/small&gt;}})<br /> <br /> *2001-2003 [[Rene Maurin]], v.d. direktorja<br /> <br /> *1997-2001 [[Samo M. Strelec]]<br /> <br /> *1996-1997 [[Franc Mlakar]]<br /> <br /> *1995-1996 [[Samo M. Strelec]]<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe). <br /> Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi &quot;bum&quot; uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za &quot;junaka naših dni&quot;.<br /> <br /> <br /> *1995-1996 [[Franc Mlakar]], v.d. direktorja<br /> Za v.d. direktorja zavoda je ob ustanovitvi bil imenovan [[Samo M. Strelec]], vendar je po mesecu dni zaradi tega, ker se ustanovitelj ni držal dogovora glede zaposlenih v zavodu, odstopil. [[Franc Mlakar]], nekdanji vodja Gledališča [[Zato.]] je ravnal modro: &quot;Mislim, da nastale situacije ni potrebno dramatizirati, še manj spolitizirati, saj bi namigovanje v to smer škodilo profesionalizaciji gledališča na Ptuju.&quot; V enem letu je uredil vse potrebne pravno-formalne zadeve, da je gledališče dejansko lahko začelo s samostojnim &quot;življenjem&quot;. Mlakar izpelje prvi Festival monodrame ter prireja Poletne večere pred gledališčem. <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam igralcev==<br /> <br /> ===po 1996===<br /> [[Miha Arh,]] [[Iztok Bevk]], [[Maja Blagovič]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Nataša Burger]], [[Sebastian Cavazza,]] [[Barbara Cerar]], [[Romana Ercegovič]], [[Mojca Fatur]], [[Zvone Funda]], [[Mojca Funkl]], [[Gregor Geč]], [[Jure Ivanušič]], [[Gorazd Jakomini]], [[Vladimir Jurc]], [[Sabina Kogovšek]], [[Aljoša Koltak]], [[Karin Komljanec]], [[Iva Krajnc]], [[Brarbara Kranjc,]] [[Niko Kranjc Kus]], [[Marjana Krošl]], [[Aleksander Krošl]], [[Ivo Leskovec]], [[Gojmir Lešnjak Gojc]], [[Vesna Lubej]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Matjašec]], [[Barbara Medvešček]], [[Peter Musevski]], [[Vlado Novak]], [[Bernarda Oman]], [[Rado Pavalec]], [[Vesna Pernarčič]], [[Primož Pirnat]], Mateja Pucko, [[Petra Rojnik]], [[Jožef Ropoša]], [[Ana Ruter]], [[Igor Samobor]], [[Mojca Simonič]], [[Vanja Slapar Ljubutin]], [[Vesna Slapar]], [[Uroš Smolej]], [[Peter Ternovšek]], [[Alenka Tetičkovič]],[[Nenad Tokalič]],[[ Tadej Toš]], [[Gaber Kristijan Trseglav]], [[Nina Valič]], [[Barabara Vidovič]], [[Rok Vihar]], [[Maša Židanik Bjelobrk]], [[Gorazd Žilavec]]<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna, <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Seznam režiserjev==<br /> ===po 1996===<br /> [[Samo M. Strelec]], [[Vladimir Jurc]], [[Tomi Janežič]], [[Sebastijan Horvat]], [[Peter Srpčič]], Viktor Ljubotin, [[Matjaž Latin]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Miha Alujevič]], [[Niko Kranjc Kus]], [[Jaša Jamnik]], Ksenija Kus, Sekumady Condé, [[Tadej Toš]], Romana Ercegović, Nevenka Gerl, [[Andreja Kovač]], [[Rene Maurin]], [[Nenni Delmestre]], [[Ivana Djilas]], [[Dražen Ferenčina]], Miha Golob, [[Rok Vilčnik]], [[Tijana Zinajić]], [[Dejan Sarič]], [[Ivica Buljan]], [[Nick Upper]], [[Dunja Zupanec]], [[Jernej Lorenci]], [[Igor Samobor]], [[Marko Naberšnik]], [[Jernej Kobal]], [[Boris Kobal]], [[Saša Jovanović]], [[Alen Jelen]], [[Matjaž Šmalc]], [[Dušan Mlakar]], [[Nejc Gazvoda]], [[Iuna Ornik]], [[Marko Čeh]], Nikola Zavišić, [[Miha Nemec]], [[Nika Bezeljak]], [[Maruša Kink]], [[Janez Pipan]], Arthur Nauzycel, [[Barbara Bulatović]], [[Jan Krmelj]], Luca Paramidani, Maruša Fink, [[Nina Rajić Kranjac]], [[Vojko Belšak]], Kristjan Ostanek, [[Damir Zlatar Frey]], Snežana Trišić, [[Nik Škrlec]], [[Lena Hribar]], [[Urban Kuntarič]], [[Renata Vidič]]<br /> <br /> ===1954-1958===<br /> [[Peter Malec]], [[Franjo Blaž]], [[Hinko Košak]], [[Emil Frelih]], Tone Potušek, [[Ciril Debevc]], Adolf Anderle, [[Jože Tiran]], [[Sveta Jovanovič]], Mirko Stefanovski, M. Cegnar, [[Juro Kislinger]], [[Ferdo Delak]], [[Jože Gregorc]], [[Peter Malec]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 51. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Nagrada Viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III.Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]], Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj)<br /> *2021 Priznanje Oljenka za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti<br /> *2019 [[Tantadruj]] za predstavo v celoti ''Kraljica mati'', r. [[Damir Zlatar Frey]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Gledališče Koper]]<br /> *2018 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro igralskemu kolektivu v predstavi ''Naš razred'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mini teater]]<br /> *2018 [[Šeligova nagrada]] na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2018 Nagrada občinstva na 48. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] predstavi ''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2017 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija po izboru občinstva]] ''Cucki'', r. [[Matjaž Latin]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2016 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje]] za najboljšo uprizoritev Avtorski projekt ''Učene ženske'' (po motivih Molièrovih ''Učenih žensk''), r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]]<br /> *2014 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/2014]] Svetlana Makarovič ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj, [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2014 Posebno priznanje igralski ekipi v predstavi ''Mrtvec pride po ljubico'' na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića, Zagreb<br /> *2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010]] G. Strniša ''Žabe'', r. [[Jernej Lorenci]], produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br /> *2008 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor ''Raztrganci/Učenci in učitelji'', r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in Cankarjev dom Ljubljana) [[MG Ptuj/Nagrade|obrazložitev]]<br /> *2008 Nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva, Festival SKUP: ''Grönholmova metoda'', r. [[Nenni Delmestre]]<br /> *2007 Nagrada Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu: ''Micka'', r. Rene Maurin<br /> *2004 Nagrada za najboljšo monodramo, 5. Festival Monodrama Ptuj: ''Pavlek'' (igral: [[Peter Ternovšek]])<br /> *2003 Nagrada Zlata pika: ''Gregorjevo čudežno zdravilo'', r. [[Ivana Djilas]]<br /> *2001 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Marjetka, str. 89'', r. [[Samo M. Strelec]]<br /> *1996 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Žlahtna komedija]] ''Krčmarica''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.<br /> *Babšek, Andreja: {{Pdf|Mejniki_v_razvoju_ptujskega_gledalisca.pdf|Mejniki v razvoju ptujskega gledališča: 1918 - 1958.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.<br /> *Strelec, Samo M.: {{Pdf|Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002.}} Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Fotogalerija==<br /> ===podobe iz preteklosti===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> <br /> Slika:mgp-z2.jpg|Ena najstarejših fotografij, pred 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z3.jpg|Otvoritev Klotzove prezidave, 1896; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z4.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z5.jpg|Semanji dan pred gledališčem; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z6.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z7.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-z8.jpg|; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> <br /> <br /> Slika:mgp-z1.jpg|Po 1945, spomenik partizanu Jožetu Lacku; &lt;small&gt;vir: ZAP&lt;/small&gt;<br /> Slika:mgp-2000.jpg|Srečno novo tisočletje!&lt;small&gt; foto sms, december 2000&lt;/small&gt;<br /> Slika:IMG_0033.JPG|december 2006 &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===prenovitelji na delu===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Mgp111.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp2.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp4.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp5.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp6.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp7.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp8.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp9.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp10.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp11.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp12.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp13.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp14.jpg|2007, &lt;small&gt;foto sms&lt;/small&gt;<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ===nova preobleka===<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:NovoMGP1.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Damjan Švarc&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:OtvoritevMGP10.jpg|december 2007, &lt;small&gt;foto Črtomir Goznik&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp1_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> Slika:Mgp3_SC.JPG|december 2007, &lt;small&gt;foto Staša Cafuta&lt;/small&gt; &lt;small&gt;&lt;/small&gt;<br /> <br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Multimedia==<br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče, oktober 2006; avtorica Dora Fišter Toš&lt;/flash&gt;<br /> &lt;flash&gt;film=otvoritev_MGP&amp;opis=Odlomek iz nastopa Tadeja Toša ob otvoritvi obnovljenega gledališča, december 2007; avtor Stanislav Zebec, PeTV&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[#top|na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.mgp.si Mestno gledališče Ptuj]<br /> *[http://locuscommunis.magix.net/website/ .:LOCUS_COMMUNIS:.]<br /> *{{Pdf|Ptujcan_3_2016_splet.pdf|Razvoj gledališča na Ptuju - med profesionalnim, amaterskim in lutkovnim, V: ''Ptujčan, Medij Mestne občine Ptuj'', XXII/3, 25.3.2016}}<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Samo_M._Strelec&diff=63937 2025-09-15T07:25:17Z

<p>Samo: /* Scenografija */</p> <hr /> <div>[[Slika:Gojc-okt-2021.jpg|sličica|Samo M. Strelec, foto: Gojmir Lešnjak Gojc]]<br /> <br /> == Življenjepis ==<br /> <br /> (*1966, Ptuj). Študij gledališke in radijske režije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] v Ljubljani končal 1991. leta z javno uprizoritvijo drame [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]] [[Življenje plejbojev|''Življenje plejbojev'']] v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (mentorja [[Kristijan Muck]] in [[Dušan Mlakar]]). V študijskem letu 1991/92 študiral na Visoki šoli za igralsko umetnost “Ernst Busch” v Berlinu [http://www.hfs-berlin.de/] pri profesorjih Hartmutu Lorenzu in Horstu Hawemannu. Med letoma 1992 in 1995 vodil gledališko skupino [[Gledališka skupina Zato.|Zato.]] na Ptuju, iz katere izšla ponovna profesionalizacija [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališča Ptuj]]. ({{Pdf|Model_za_profesionalizacijo_gledalisca_na_ptuju.pdf|Model za profesionalizacijo gledališča na Ptuju}}) Na ljubljanski [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] diplomiral 1995. leta z zagovorom naloge “Verbalno&amp;nbsp;: neverbalno; komunikacijski stili v uprizoritvi D. Jovanovića ''Življenje plejbojev''”. 1997 – 2001 direktor [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališča Ptuj]], pobudnik ideje za [[Festival monodrame|festival monodrame]] in [[Mlada dramatika|natečaja mlada dramatika]] ter [[Slovenski festival komornega gledališča SKUP|SKUP-a]], festivala komornih gledališč. 2001 - 2006 programski direktor oz. umetniški vodja [[SNG Maribor|Drame Sng Maribor]] ({{Pdf|Prijava_za_delovno_mesto.pdf|Prijava za delovno mesto direktorja Drame SNG Maribor}}). Eden od treh ustanoviteljev, avtorjev in vodij gledališkega portala [http://www.veza.sigledal.org/cms/sigledal SiGledal] (skupaj s Tamaro in Gregorjem Matevcem.) Leta 2007 na [[AGRFT]] izvoljen v docenta za gledališko in radijsko režijo. 2008 je ustanovil zavod [[Novi Zato.]], ki je tudi nosilec portala www.sigledal.org. 2023 izvoljen v docenta na Pedagoški fakluteti Univerze na Primoriskem. Spletna stran: [http://www.zato.si www.zato.si]<br /> <br /> =====eng=====<br /> (*1966, Ptuj). Completed his studies of theatre and radio directing at the Academy of Theatre, Radio, Film and Television (AGRFT) in Ljubljana in 1991 with graduation staging of Dušan Jovanović’s play The Life of Provincial Playboys in Cankarjev dom (mentors Kristijan Muck and Dušan Mlakar). During the academic year 1991/92 studied at The Ernst Busch Academy of Dramatic Art in Berlin with professors Hartmut Lorenz and Horst Hawemann. Between 1992 and 1995, directed theatre group Zato. (Therefore.) in Ptuj, from which emerged the re-professionalization of the Ptuj City Theatre. He graduated from AGRFT in Ljubljana in 1995, defending his diploma thesis &quot;Verbal: non-verbal; communication styles in staging D. Jovanović’s The Life of Provincial Playboys&quot;. Artistic director of Ptuj City Theatre from 1997 to 2001, initiator of the idea of Festival of Monodrama, Young Playwrights Contest and Slovene Festival of Chamber Theatre (SKUP). From 2001 to 2006 was program director and artistic director of Slovene National Theatre Drama Maribor. Is one of the founders of the theatre portal SiGledal. In 2007 nominated as Assistant Professor of Theatre and Radio directing at AGRFT. Between 2006 and 2011, gave lectures on directing and realization at the Institute of Media Communications (FERI, University of Maribor). In April 2008 founded the Institute Novi Zato., which also manages theatre portal www.sigledal.org.<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> == Režija ==<br /> ===2021- ===<br /> *2025 Miro Gavran '''''Smejanje prepovedano''''', DM produkcija, prva slovenska uprizoritev<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Karsten Dusse - Bern Schmidt '''''Moriti čuječe''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2023 Kay Pollak '''''Kakor v nebesih''''', SSG Trst, Slovenska matica, MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2023 Carlo Goldoni/Peter Turrini '''''Gazdarica''''', HNK Split, Splitsko ljeto<br /> *2023 Wolfgang Herrndorf '''''Čik''''', Dječje kazalište Branka Mihaljevića u Osijeku, prva hrvaška uprizoritev<br /> *2022 Slobodan Obradović '''''Robin Hood''''', SLG Celje, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2021 Rok Vilčnik rokgre '''''Pravi heroji''''', SLG Celje, krstna uprizoritev<br /> *2021 '''''Bukla in dober knjižni tek''''', Eci Peci, Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Feri Lainšček '''''Gajaš, brez maske''''', MG Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> <br /> ===2011-2020===<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Ivana Šojat '''''Emet''''' , HNK u Osijeku, krstna uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2018 Lee Hall '''''Rudari slikari''''' [http://http://www.gavella.hr/predstave/aktualne_predstave/slikari_rudari], Gavella, Zagreb<br /> *2018 Hugo von Hofmannsthal '''''Svatković''''', [http://kazalistevirovitica.hr/galerija/svatkovic/ Kazalište Virovitica]<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2017 Marc Camoletti/Michael Niaravani '''''(Totalno) katastrofalna večerja''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Alfred Jarry '''''Kralj Ubu''''', [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/alfred-jarry-kralj-ubu/ Kazalište Virovitica (Kralj Ubu)] <br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2014 Franc Vezela '''''Pita''''', [[Novi Zato.]]<br /> *2014 [[Matjaž Briški]] '''''Križ''''', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2013 Eduardo de Filippo '''''Filumena Marturano''''', HNK Varaždin<br /> *2013 Dino Pešut '''''Pritisci moje generacije''''', HNK Split [http://www.hnk-split.hr/Drama/Pritisci-moje-generacije]<br /> *2013 Tennessee Williams '''''Mačka na vrućem imenom krovu''''', Kazalište Virovitica [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/tennessee-williams-macka-na-vrucem-limenom-krovu/]<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato.<br /> *2012 A. P. Čehov '''''Platonov ili Drama bez naslova''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/platonov_ili_drama_bez_naslova]<br /> *2012 Nick Hornby '''''Kristus iz bradavičk''''', PUM, spočeto v Novem Zato., posvojil Narodni dom Maribor<br /> *2012 J.B.P. Molière '''''Tartuffe''''', [[SSG Trst]] [http://www.teaterssg.it/pagina.php?sx=detail&amp;tipo=36&amp;id=352&amp;lang=slo]<br /> *2011 '''''Maks seks šop''''', Narodni dom Maribor [http://www.nd-mb.si/predstava/predstava/maks-seks-sop-1/cHash/7d24aaa03a5b1c472ce4d433926f19c3/]<br /> *2011 Lee Hall '''''Knapi slikarji''''', Slg Celje [http://www.slg-ce.si/index.php?page=knapi-slikarji]<br /> <br /> ===2001-2010===<br /> *2010 Margaret Edson '''''Duh''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/duh]<br /> *2010 [[Tamara Matevc]]/[[Boris Kobal]] '''''Poslednji termina(l)tor''''', Gledališče Koper, krstna uprizoritev [http://www.gledalisce-koper.si/index.php?page=predstava_single&amp;item=29&amp;id=914]<br /> *2010 Victoria Benedictsson '''''Urok''''', SLG Celje [http://sigledal.org:8090/uprizoritev/urok]<br /> *2010 Nina Mitrović '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/familija-u-prahu/stran/1]<br /> *2009 Alma Jongerius '''''Miška Metka Smetka''''', [[Lutkovno gledališče Maribor]] [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/miška-metka-smetka/stran/1]<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', [[Narodni dom Maribor]] [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/svobodni-zakon/stran/1]<br /> *2009 Georg Bücher '''''Woyzeck''''', Kazalište Virovitica in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/woyzeck/stran/1]<br /> *2009 [[Tamara Matevc]] '''''Zaljubljeni v smrt''''', [[Slovensko stalno gledališče Trst|SSG Trst]] in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> *2008 Lutz Hübner '''''Boksarsko srce''''', [[GOML]], Ljubljana [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> * 2008 Po drami Ivana Cankarja '''''Za narodov blagor, vzporedne volitve''''', [[Novi Zato.]], Ptuj [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> * 2008 Thomas Brussig '''''Fuzbal je vse!''''', Novi Zato., Ptuj [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/fuzbal-je-vse/stran/1]<br /> * 2008 John Steinbeck '''''Ljudje in miši''''', SLG Celje [http://www.slg-ce.si/index.php?page=ljudje-in-misi]<br /> * 2007 Moliere '''''Ljudomrznik''''', MGL [http://www.mgl.si/p07ljudomrznik.html]<br /> * 2007 Janusz Glowacki '''''Četrvta sestra''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/cetvrta_sestra]<br /> * 2006 William Shakespeare/Heiner Mueller '''''strojHamlet''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', [[Drama SNG Maribor]] [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/cankarjevi-hlapci-v-formatu-pdf/136572]<br /> * 2004 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družbe''''', [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] [http://www.slg-ce.si/index.php?page=kaj-se-je-zgodilo-potem-ko-je-nora-zapustila-svojega-moza-ali-stebri-druzbe]<br /> * 2004 Igor Bauersima '''''norway.today''''', [[Drama SNG Maribor]] in Narodno pozorište Beograd<br /> * 2004 Eugene Ionesco '''''Plešasta pevka''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2002 Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2001 Heiner Müller '''''Quartett''''', HKD Rijeka<br /> * 2001 Marius von Mayenburg '''''Ognjeni obraz''''', [[Mestno gledališče ljubljansko]]<br /> <br /> === 1991-2000 ===<br /> <br /> * 2000 [[Svetlana Makarovič]] '''''Škrat Kuzma''''', [[Lutkovno gledališče Maribor]]<br /> * 2000 Lutz Hübner '''''Marjetka, str. 89''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 2000 Peter Turrini '''''Alpski žar''''', [[SSG Trst]]<br /> * 1999 Dacia Maraini '''''Dialog med prostituto in njenim klientom''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1998 Suzanne van Lohuizen '''''Fant v avtobusu''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1998 Marcus Koebeli '''''Sobo oddam''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 Helmut Krausser '''''Lederksiht''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1997 Theater rote Gruetze '''''O tem se ne govori''''', [[PG Kranj]]<br /> * 1997 Roger Vitrac '''''Victor ali Otroci na oblasti''''', [[AGRFT]] in [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 [[Ivan Cankar]] '''''Pohujšanje v dolini šentforjanski''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1996 [[Vinko Möderndorfer]] '''''Štirje letni časi''''', [[PDG Nova Gorica]]<br /> * 1996 [[Leopold Suhodolčan]] '''''Norčije v gledališču''''', [[PG Kranj]]<br /> * 1996 Wilhelm Reich '''''Govor malemu človeku''''', Gledalilšče Ptuj<br /> * 1995 Peter Turrini '''''Krčmarica''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1994 George Tabori '''''Weisman in Rdeče lice''''',[[SNG Drama Ljubljana]]<br /> * 1994 M. A. dela Parra '''''Prikrita opolzkost vsakdana''''', [[SLG Celje]]<br /> * 1994 Eugene Ionesco '''''Plešasta pevka''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1993 Martha Swintz '''''Kraljevi smetanovi kolački''''', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> * 1993 Jean-Paul Sartre '''''Zaprta vrata''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1993 Robert Thayenthal '''''Ana in kralj, ki je padel iz pravljice''''', [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]<br /> * 1992 Slawomir Mrožek '''''Na odprtem morju''''', ZKO Ptuj<br /> * 1991 [[Dušan Jovanović]] '''''Življenje plejbojev''''', Akademija za gledališče, radio in televizijo|AGRFT in Cankarjev dom, Ljubljana<br /> <br /> === 1989-1990 ===<br /> <br /> * 1989 [[Milan Dekleva]] '''''Zveza diamantenga čuka''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1989 Paul Ernst '''''Der alte Mann und sein Freak''''', Taschentheater, Graz<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> &lt;ref&gt;&lt;/ref&gt;== Scenografija==<br /> *2025 Miro Gavran '''''Smejanje prepovedano''''', DM produkcija, prva slovenska uprizoritev<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Karsten Dusse - Bern Schmidt '''''Moriti čuječe''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev; skupaj z Milanom Percanom<br /> *2023 Carlo Goldoni/Peter Turrini '''''Gazdarica''''', HNK Split, Splitsko ljeto<br /> *2023 Wolfgang Herrndorf '''''Čik''''', Dječje kazalište Branka Mihaljevića u Osijeku, prva hrvaška uprizoritev<br /> *2022 Slobodan Obradović '''''Robin Hood''''', SLG Celje, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2021 Rok Vilčnik rokgre '''''Pravi heroji''''', SLG Celje, krstna uprizoritev<br /> *2021 Feri Lainšček '''''Gajaš, brez maske''''', MG Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Ivana Šojat '''''Emet''''' , HNK u Osijeku, krstna uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2018 Lee Hall '''''Rudari slikari''''' [http://http://www.gavella.hr/predstave/aktualne_predstave/slikari_rudari], Gavella, Zagreb<br /> *2018 Hugo von Hofmannsthal '''''Svatković''''', [http://kazalistevirovitica.hr/galerija/svatkovic/ Kazalište Virovitica]<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Marc Camoletti/Michael Niaravani '''''(Totalno) katastrofalna večerja''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Alfred Jarry '''''Kralj Ubu''''', [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/alfred-jarry-kralj-ubu/ Kazalište Virovitica (Kralj Ubu)] <br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2014 Franc Vezela '''''Pita'''''<br /> *2014 [[Matjaž Briški]] '''''Križ''''', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2013 Eduardo de Filippo '''''Filumena Marturano''''', HNK Varaždin<br /> *2013 Tennessee Williams '''''Mačka na vrućem imenom krovu''''', Kazalište Virovitica<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato. <br /> *2012 J.B.P. Molière '''''Tartuffe''''', [[SSG Trst]] [http://www.teaterssg.it/pagina.php?sx=detail&amp;tipo=36&amp;id=352&amp;lang=slo]<br /> *2011 '''''Maks seks šop''''', Narodni dom Maribor [http://www.nd-mb.si/predstava/predstava/maks-seks-sop-1/cHash/7d24aaa03a5b1c472ce4d433926f19c3/]<br /> *2011 Lee Hall '''''Knapi slikarji''''', Slg Celje<br /> *2010 Margaret Edson '''''Duh''''', GDK Gavella, Zagreb<br /> *2010 [[Tamara Matevc]]/[[Boris Kobal]] '''''Poslednji termina(l)tor''''', Gledališče Koper, krstna uprizoritev<br /> *2010 Victoria Benedictsson '''''Urok''''', SLG Celje<br /> *2010 Nina Mitrović '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato.<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', Narodni dom Maribor <br /> *2009 Georg Bücher '''''Woyzeck''''', r. Samo M. Strelec, Kazalište Virovitica in Novi Zato.<br /> *2009 [[Tamara Matevc]] '''''Zaljubljeni v smrt''''', r. Samo M. Strelec,[[SSG Trst]] in Novi Zato.<br /> *2008 Lutz Huebner '''''Boksarsko srce''''', r. Samo M. Strelec, [[GOML]], Ljubljana <br /> *2008 John Steinbeck '''''Ljudje in miši''''', r. Samo M. Strelec, [[SLG Celje]]<br /> * 2007 Moliere '''''Ljudomrznik''''', r. Samo M. Strelec, [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]<br /> * 2007 Janusz Glowacki '''''Četrvta sestra''''', r. Samo M. Strelec, GDK Gavella, Zagreb<br /> * 2006 Heiner Mueller/William Shakespeare '''''strojHamlet''''', r. Samo M. Strelec, Drama SNG Maribor<br /> * 2005 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo, potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb''''', r. Samo M. Strelec, [[SLG Celje]]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', r. Samo M. Strelec, [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]]<br /> * 2001 Marius von Mayenburg '''''Ognjeni obraz''''', r. Samo M. Strelec, [[Mestno gledališče ljubljansko]]<br /> * 1996 [[Vinko Möderndorfer]] '''''Štirje letni časi''''', r. Samo M. Strelec, [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Uprizorjeni prevodi ==<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato. <br /> *2009 Alma Jongerius '''''Miška Metka Smetka''''', Lutkovno gledališče Maribor<br /> * 2003 Esther Vilar '''''Ljubo sumje''''', Drama SNG Maribor<br /> * 1998 Suzanne van Lohuizen '''''Fant v avtobusu''''', Gledališče Ptuj<br /> * 1998 Marcus Köbeli '''''Sobo oddam''''', Gledališče Ptuj<br /> * 1997 Helmut Krausser '''''Lederksiht''''', (soprevajalec T. Toš), SNG Drama Maribor<br /> * 1997 Theater rote Grütze '''''O tem se ne govori''''', PG Kranj<br /> * 1997 Paul Maar '''''Oj, čudežni zaboj''''', MG Ptuj<br /> * 1995 Peter Turrini '''''Krčmarica''''', Gledališče ZATO. Ptuj<br /> * 1993 Robert Thayenthal '''''Ana in kralj, ki je padel iz pravljice''''', PG Kranj<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Dramatizacija ==<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku, dramatizacija istoimenskega romana<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Priredba besedila ==<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', Narodni dom Maribor (skupaj s Tamaro Matevc)<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Dramaturgija ==<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> *2013 Dino Pešut '''''Pritisci moje generacije''''', HNK Split [http://www.hnk-split.hr/Drama/Pritisci-moje-generacije]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', Drama SNG Maribor<br /> * 2005 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo, potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb''''', Slg Celje<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Nagrade==<br /> *2019 Najboljša režija na festivalu Marulovi dani, '''''Emet''''', HNK u Osijeku; Split, 2019<br /> *2019 Najboljša uprizoritev na festivalu Marulovi dani, '''''Emet''''', HNK u Osijeku; Split, 2019<br /> *2011 Najboljša predstava po izboru publike na Dnevih komedije v Celju 2011 (ocena:4,7162). '''''Poslednji termia(l)tor''''', Gledališče Koper 2010<br /> *2010 Najboljša predstava po izboru publike na 12. mednarodnem festivalu monodrame, Bitola (Makedonija) 2010. '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato.<br /> *2010 Najboljša predstava po izboru publike na dnevih komedije v Celju 2010. '''''Svobodni zakon''''', ND Maribor, 2009<br /> *2008 Nagrada Zlati smeh za najboljšo predstavo na 32. dnevih satire v gledališču Kerempuh v Zagrebu za uprizoritev Janus Glowacki '''''Ćetvrta sestr'''a'' v izvedbi GDK Gavella, Zagreb<br /> *2008 Nagrada za najboljšo predstavo v celoti na 15. Fesivalu glumca v Vinkovcih (Hrvaška) za uprizoritev Janus Glowacki '''''Ćetvrta sestra''''' v izvedbi GDK Gavella, Zagreb<br /> * 2005 Nagrada občinstva za najboljšo predstavo na festivalu komornega gledališča Zlatni lav, Umag za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2005 Nagrada za režijo, Festival Zlatni lav, Umag, za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2003 Nagrada »Peristil« časopisa Jutarnji list na festivalu Splitsko ljeto za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2003 Nagrada za režijo, Skup 2003, Ptuj za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2001 Žlahtna režija na [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] v Celju za uprizoritev Lutz Huebner '''''Marjetka, str. 89''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 Nagrada Liberalne demokracije zlata ptica za ponovno profesionalizacijo gledališča na Ptuju<br /> * 1997 Najboljša predstava v celoti 5. festivala otroških gledaliških uprizoritev Zlata paličica v Ljubljani, Theater rote Gruetze '''''O tem se ne govori''''', PG Kranj<br /> * 1996 Žlahtna režija na Dnevih komedije v Celju za režijo uprizoritve Peter Turrini '''''Krčmarica''''', Gledališče [[ZATO.]] Ptuj<br /> <br /> == Vodenje delavnic, predavanja ==<br /> * 2025, OŠ Hajdina (nasilje ne, obilje), OŠ Mladika Ptuj (nasilje ne, obilje), Bistra Ptuj (Top nastop)<br /> * 2024, Univerza na Primorskem: Priprava in izvedba nastopa // Center šolskih in obšolskih dejavnosti: Predstavitev; Vodenje tima/projekta // OŠ Olge Meglič Ptuj: Govorni nastop // MKC Maribor: Top nastop; Ideje!, ideje! // OŠ Hajdina: Top nastop // Gimnazija ZAMS Maribor: Top nastop//<br /> * 2020/2021, 2021/2022, 2022/2023, 2023/2024 poučeval na Gimnaziji Ptuj, umetniška smer, predmeta Igra in govor ter Zgodovina in teorija gledališča <br /> *2010, Sklad za ljubiteljsko kulturo RS, &quot;Šola za režiserje&quot;<br /> * Med 2005 in 2011 na Univerzi v Mariboru (Fakulteta za računalništvo, elektrotehniko in informatiko, smer: Medijske komunikacije) predaval predmet Režija in realizacija<br /> * Štud. leto 2006/2007, [[Gledališka šola Prve gimnazije|Prva gimnazija Maribor, Gledališka šola]]<br /> * 2001, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Regie-Seminar<br /> * 2000, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Regiekurs, Teil III<br /> * 1999, Izola, SLKD, ZKD; Dramska igra<br /> * 1993/1994, Gorica (Italija), Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje; Temelji gledališke igre<br /> * 1992/1993, Dramska šola Barice Blenkuš; Improvizacija in dramska igra II<br /> * 1992, DUM in ZPM; Osnove gledališke režije<br /> * 1992, ZKO Maribor; Ustvarjanje otroškega gledališča<br /> * 1992, Heidenreichstein; Grundlagenseminar II<br /> * 1992, Berlin, Društvo Slovenija; Improvizacija in komunikacija<br /> * 1991, ZKO Ptuj; Improvizacije<br /> * 1991, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Improvisation<br /> * 1990, Heidenreichstein (Avstrija); Grundlagenseminar I<br /> <br /> == Bibliografija ==<br /> ===Nefikcija===<br /> * '''Mladićev mladič''', ''Kako sem kuhal slovensko kavo Barcaffe jugoslavnskemu generalu Ratku Mladiću'', Pivec, Maribor, 2023.<br /> * '''mi kot SKUPINA''', Novi Zato., Ptuj, 2021.<br /> * '''to BESEDILO''', Novi Zato., Ptuj, 2020.<br /> * '''ti IGRALCI''', Novi Zato., Ptuj, 2019.<br /> * '''jaz in MOJA OTROŠKA GLEDALIŠKA SKUPINA''', Novi Zato., Ptuj, 2017, (razprodano).<br /> *[http://www.biblos.si/lib/book/9789612852658 '''Moja otroška gledališka skupina'''], Od besed k dejanjem, Novi Zato., ePUB, 2016<br /> * [[Premiernik|'''poPremiernik''']]. Mariborska Drama v mislih, besedah in dejanju, MMI-MMVI. Uredil Samo M. Strelec. Maribor: [[SNG Maribor]], 2006.<br /> *{{Pdf|''Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|'''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002'''''.}} Uredil Samo M. Strelec. Ptuj: [[Gledališče Ptuj]], 2002.<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Fikcija===<br /> <br /> * '''69''', ''(ne prav) kratka zgodovina prihodnosti najstarejšega slovenskega mesta'', Novi Zato., Ptuj, 2019.<br /> <br /> ==Galerija==<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Clovek_v_sipi.jpg|Prizor iz predstave Peter Božič Človek v šipi, režija Branka Bezeljak, Teater III Ptuj, okrog 1984<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> == Zunanje povezave ==<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]<br /> *[[Novi Zato.|Novi ZATO.]]<br /> *[[Zato.]]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/ SiGledal]<br /> *[https://www.teatar.hr/1038/interview-samo-m-strelec/ Interview: Samo M. Strelec - www.teatar.hr, 24.04.2007] <br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/to-je-va%C5%A1-prostor-%C4%8De-vam-je-povejte »To je vaš prostor. Če vam je, povejte!« - www.sigledal.org, 14.04.2009]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/digitalizacija-slovenskega-gledali%C5%A1%C4%8Da Digitalizacija slovenskega gledališča? - www.sigledal.org, 20.10.2010]<br /> *[http://www.delo.si/kultura/oder/samo-m-strelec-reziser-ki-bo-zaradi-gradu-kandidiral-za-zupana.html Samo M. Strelec, režiser, ki bo zaradi gradu kandidiral za župana - www.delo.si, 30.06.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174448765 Samo M. Strelec, oddaja Nedeljski gost Vala 202 - www.rtvslo, 15.01.2017]<br /> <br /> <br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> [[Category:Ustvarjalci]] [[Category:Režiserji]] [[Category:Scenografi]] [[Category:Dramaturgi]] [[Category:Prevajalci]] [[Category:Umetniški_vodje]] [[Category:Direktorji_in_ravnatelji]] [[Category:Mentorji_in_učitelji]]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Samo_M._Strelec&diff=63936 2025-09-15T07:24:34Z

<p>Samo: /* 2021- */</p> <hr /> <div>[[Slika:Gojc-okt-2021.jpg|sličica|Samo M. Strelec, foto: Gojmir Lešnjak Gojc]]<br /> <br /> == Življenjepis ==<br /> <br /> (*1966, Ptuj). Študij gledališke in radijske režije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] v Ljubljani končal 1991. leta z javno uprizoritvijo drame [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]] [[Življenje plejbojev|''Življenje plejbojev'']] v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (mentorja [[Kristijan Muck]] in [[Dušan Mlakar]]). V študijskem letu 1991/92 študiral na Visoki šoli za igralsko umetnost “Ernst Busch” v Berlinu [http://www.hfs-berlin.de/] pri profesorjih Hartmutu Lorenzu in Horstu Hawemannu. Med letoma 1992 in 1995 vodil gledališko skupino [[Gledališka skupina Zato.|Zato.]] na Ptuju, iz katere izšla ponovna profesionalizacija [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališča Ptuj]]. ({{Pdf|Model_za_profesionalizacijo_gledalisca_na_ptuju.pdf|Model za profesionalizacijo gledališča na Ptuju}}) Na ljubljanski [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] diplomiral 1995. leta z zagovorom naloge “Verbalno&amp;nbsp;: neverbalno; komunikacijski stili v uprizoritvi D. Jovanovića ''Življenje plejbojev''”. 1997 – 2001 direktor [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališča Ptuj]], pobudnik ideje za [[Festival monodrame|festival monodrame]] in [[Mlada dramatika|natečaja mlada dramatika]] ter [[Slovenski festival komornega gledališča SKUP|SKUP-a]], festivala komornih gledališč. 2001 - 2006 programski direktor oz. umetniški vodja [[SNG Maribor|Drame Sng Maribor]] ({{Pdf|Prijava_za_delovno_mesto.pdf|Prijava za delovno mesto direktorja Drame SNG Maribor}}). Eden od treh ustanoviteljev, avtorjev in vodij gledališkega portala [http://www.veza.sigledal.org/cms/sigledal SiGledal] (skupaj s Tamaro in Gregorjem Matevcem.) Leta 2007 na [[AGRFT]] izvoljen v docenta za gledališko in radijsko režijo. 2008 je ustanovil zavod [[Novi Zato.]], ki je tudi nosilec portala www.sigledal.org. 2023 izvoljen v docenta na Pedagoški fakluteti Univerze na Primoriskem. Spletna stran: [http://www.zato.si www.zato.si]<br /> <br /> =====eng=====<br /> (*1966, Ptuj). Completed his studies of theatre and radio directing at the Academy of Theatre, Radio, Film and Television (AGRFT) in Ljubljana in 1991 with graduation staging of Dušan Jovanović’s play The Life of Provincial Playboys in Cankarjev dom (mentors Kristijan Muck and Dušan Mlakar). During the academic year 1991/92 studied at The Ernst Busch Academy of Dramatic Art in Berlin with professors Hartmut Lorenz and Horst Hawemann. Between 1992 and 1995, directed theatre group Zato. (Therefore.) in Ptuj, from which emerged the re-professionalization of the Ptuj City Theatre. He graduated from AGRFT in Ljubljana in 1995, defending his diploma thesis &quot;Verbal: non-verbal; communication styles in staging D. Jovanović’s The Life of Provincial Playboys&quot;. Artistic director of Ptuj City Theatre from 1997 to 2001, initiator of the idea of Festival of Monodrama, Young Playwrights Contest and Slovene Festival of Chamber Theatre (SKUP). From 2001 to 2006 was program director and artistic director of Slovene National Theatre Drama Maribor. Is one of the founders of the theatre portal SiGledal. In 2007 nominated as Assistant Professor of Theatre and Radio directing at AGRFT. Between 2006 and 2011, gave lectures on directing and realization at the Institute of Media Communications (FERI, University of Maribor). In April 2008 founded the Institute Novi Zato., which also manages theatre portal www.sigledal.org.<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> == Režija ==<br /> ===2021- ===<br /> *2025 Miro Gavran '''''Smejanje prepovedano''''', DM produkcija, prva slovenska uprizoritev<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Karsten Dusse - Bern Schmidt '''''Moriti čuječe''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2023 Kay Pollak '''''Kakor v nebesih''''', SSG Trst, Slovenska matica, MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2023 Carlo Goldoni/Peter Turrini '''''Gazdarica''''', HNK Split, Splitsko ljeto<br /> *2023 Wolfgang Herrndorf '''''Čik''''', Dječje kazalište Branka Mihaljevića u Osijeku, prva hrvaška uprizoritev<br /> *2022 Slobodan Obradović '''''Robin Hood''''', SLG Celje, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2021 Rok Vilčnik rokgre '''''Pravi heroji''''', SLG Celje, krstna uprizoritev<br /> *2021 '''''Bukla in dober knjižni tek''''', Eci Peci, Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Feri Lainšček '''''Gajaš, brez maske''''', MG Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> <br /> ===2011-2020===<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Ivana Šojat '''''Emet''''' , HNK u Osijeku, krstna uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2018 Lee Hall '''''Rudari slikari''''' [http://http://www.gavella.hr/predstave/aktualne_predstave/slikari_rudari], Gavella, Zagreb<br /> *2018 Hugo von Hofmannsthal '''''Svatković''''', [http://kazalistevirovitica.hr/galerija/svatkovic/ Kazalište Virovitica]<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2017 Marc Camoletti/Michael Niaravani '''''(Totalno) katastrofalna večerja''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Alfred Jarry '''''Kralj Ubu''''', [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/alfred-jarry-kralj-ubu/ Kazalište Virovitica (Kralj Ubu)] <br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2014 Franc Vezela '''''Pita''''', [[Novi Zato.]]<br /> *2014 [[Matjaž Briški]] '''''Križ''''', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2013 Eduardo de Filippo '''''Filumena Marturano''''', HNK Varaždin<br /> *2013 Dino Pešut '''''Pritisci moje generacije''''', HNK Split [http://www.hnk-split.hr/Drama/Pritisci-moje-generacije]<br /> *2013 Tennessee Williams '''''Mačka na vrućem imenom krovu''''', Kazalište Virovitica [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/tennessee-williams-macka-na-vrucem-limenom-krovu/]<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato.<br /> *2012 A. P. Čehov '''''Platonov ili Drama bez naslova''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/platonov_ili_drama_bez_naslova]<br /> *2012 Nick Hornby '''''Kristus iz bradavičk''''', PUM, spočeto v Novem Zato., posvojil Narodni dom Maribor<br /> *2012 J.B.P. Molière '''''Tartuffe''''', [[SSG Trst]] [http://www.teaterssg.it/pagina.php?sx=detail&amp;tipo=36&amp;id=352&amp;lang=slo]<br /> *2011 '''''Maks seks šop''''', Narodni dom Maribor [http://www.nd-mb.si/predstava/predstava/maks-seks-sop-1/cHash/7d24aaa03a5b1c472ce4d433926f19c3/]<br /> *2011 Lee Hall '''''Knapi slikarji''''', Slg Celje [http://www.slg-ce.si/index.php?page=knapi-slikarji]<br /> <br /> ===2001-2010===<br /> *2010 Margaret Edson '''''Duh''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/duh]<br /> *2010 [[Tamara Matevc]]/[[Boris Kobal]] '''''Poslednji termina(l)tor''''', Gledališče Koper, krstna uprizoritev [http://www.gledalisce-koper.si/index.php?page=predstava_single&amp;item=29&amp;id=914]<br /> *2010 Victoria Benedictsson '''''Urok''''', SLG Celje [http://sigledal.org:8090/uprizoritev/urok]<br /> *2010 Nina Mitrović '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/familija-u-prahu/stran/1]<br /> *2009 Alma Jongerius '''''Miška Metka Smetka''''', [[Lutkovno gledališče Maribor]] [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/miška-metka-smetka/stran/1]<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', [[Narodni dom Maribor]] [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/svobodni-zakon/stran/1]<br /> *2009 Georg Bücher '''''Woyzeck''''', Kazalište Virovitica in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/woyzeck/stran/1]<br /> *2009 [[Tamara Matevc]] '''''Zaljubljeni v smrt''''', [[Slovensko stalno gledališče Trst|SSG Trst]] in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> *2008 Lutz Hübner '''''Boksarsko srce''''', [[GOML]], Ljubljana [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> * 2008 Po drami Ivana Cankarja '''''Za narodov blagor, vzporedne volitve''''', [[Novi Zato.]], Ptuj [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> * 2008 Thomas Brussig '''''Fuzbal je vse!''''', Novi Zato., Ptuj [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/fuzbal-je-vse/stran/1]<br /> * 2008 John Steinbeck '''''Ljudje in miši''''', SLG Celje [http://www.slg-ce.si/index.php?page=ljudje-in-misi]<br /> * 2007 Moliere '''''Ljudomrznik''''', MGL [http://www.mgl.si/p07ljudomrznik.html]<br /> * 2007 Janusz Glowacki '''''Četrvta sestra''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/cetvrta_sestra]<br /> * 2006 William Shakespeare/Heiner Mueller '''''strojHamlet''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', [[Drama SNG Maribor]] [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/cankarjevi-hlapci-v-formatu-pdf/136572]<br /> * 2004 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družbe''''', [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] [http://www.slg-ce.si/index.php?page=kaj-se-je-zgodilo-potem-ko-je-nora-zapustila-svojega-moza-ali-stebri-druzbe]<br /> * 2004 Igor Bauersima '''''norway.today''''', [[Drama SNG Maribor]] in Narodno pozorište Beograd<br /> * 2004 Eugene Ionesco '''''Plešasta pevka''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2002 Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2001 Heiner Müller '''''Quartett''''', HKD Rijeka<br /> * 2001 Marius von Mayenburg '''''Ognjeni obraz''''', [[Mestno gledališče ljubljansko]]<br /> <br /> === 1991-2000 ===<br /> <br /> * 2000 [[Svetlana Makarovič]] '''''Škrat Kuzma''''', [[Lutkovno gledališče Maribor]]<br /> * 2000 Lutz Hübner '''''Marjetka, str. 89''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 2000 Peter Turrini '''''Alpski žar''''', [[SSG Trst]]<br /> * 1999 Dacia Maraini '''''Dialog med prostituto in njenim klientom''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1998 Suzanne van Lohuizen '''''Fant v avtobusu''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1998 Marcus Koebeli '''''Sobo oddam''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 Helmut Krausser '''''Lederksiht''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1997 Theater rote Gruetze '''''O tem se ne govori''''', [[PG Kranj]]<br /> * 1997 Roger Vitrac '''''Victor ali Otroci na oblasti''''', [[AGRFT]] in [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 [[Ivan Cankar]] '''''Pohujšanje v dolini šentforjanski''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1996 [[Vinko Möderndorfer]] '''''Štirje letni časi''''', [[PDG Nova Gorica]]<br /> * 1996 [[Leopold Suhodolčan]] '''''Norčije v gledališču''''', [[PG Kranj]]<br /> * 1996 Wilhelm Reich '''''Govor malemu človeku''''', Gledalilšče Ptuj<br /> * 1995 Peter Turrini '''''Krčmarica''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1994 George Tabori '''''Weisman in Rdeče lice''''',[[SNG Drama Ljubljana]]<br /> * 1994 M. A. dela Parra '''''Prikrita opolzkost vsakdana''''', [[SLG Celje]]<br /> * 1994 Eugene Ionesco '''''Plešasta pevka''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1993 Martha Swintz '''''Kraljevi smetanovi kolački''''', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> * 1993 Jean-Paul Sartre '''''Zaprta vrata''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1993 Robert Thayenthal '''''Ana in kralj, ki je padel iz pravljice''''', [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]<br /> * 1992 Slawomir Mrožek '''''Na odprtem morju''''', ZKO Ptuj<br /> * 1991 [[Dušan Jovanović]] '''''Življenje plejbojev''''', Akademija za gledališče, radio in televizijo|AGRFT in Cankarjev dom, Ljubljana<br /> <br /> === 1989-1990 ===<br /> <br /> * 1989 [[Milan Dekleva]] '''''Zveza diamantenga čuka''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1989 Paul Ernst '''''Der alte Mann und sein Freak''''', Taschentheater, Graz<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Scenografija==<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Karsten Dusse - Bern Schmidt '''''Moriti čuječe''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev; skupaj z Milanom Percanom<br /> *2023 Carlo Goldoni/Peter Turrini '''''Gazdarica''''', HNK Split, Splitsko ljeto<br /> *2023 Wolfgang Herrndorf '''''Čik''''', Dječje kazalište Branka Mihaljevića u Osijeku, prva hrvaška uprizoritev<br /> *2022 Slobodan Obradović '''''Robin Hood''''', SLG Celje, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2021 Rok Vilčnik rokgre '''''Pravi heroji''''', SLG Celje, krstna uprizoritev<br /> *2021 Feri Lainšček '''''Gajaš, brez maske''''', MG Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Ivana Šojat '''''Emet''''' , HNK u Osijeku, krstna uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2018 Lee Hall '''''Rudari slikari''''' [http://http://www.gavella.hr/predstave/aktualne_predstave/slikari_rudari], Gavella, Zagreb<br /> *2018 Hugo von Hofmannsthal '''''Svatković''''', [http://kazalistevirovitica.hr/galerija/svatkovic/ Kazalište Virovitica]<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Marc Camoletti/Michael Niaravani '''''(Totalno) katastrofalna večerja''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Alfred Jarry '''''Kralj Ubu''''', [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/alfred-jarry-kralj-ubu/ Kazalište Virovitica (Kralj Ubu)] <br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2014 Franc Vezela '''''Pita'''''<br /> *2014 [[Matjaž Briški]] '''''Križ''''', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2013 Eduardo de Filippo '''''Filumena Marturano''''', HNK Varaždin<br /> *2013 Tennessee Williams '''''Mačka na vrućem imenom krovu''''', Kazalište Virovitica<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato. <br /> *2012 J.B.P. Molière '''''Tartuffe''''', [[SSG Trst]] [http://www.teaterssg.it/pagina.php?sx=detail&amp;tipo=36&amp;id=352&amp;lang=slo]<br /> *2011 '''''Maks seks šop''''', Narodni dom Maribor [http://www.nd-mb.si/predstava/predstava/maks-seks-sop-1/cHash/7d24aaa03a5b1c472ce4d433926f19c3/]<br /> *2011 Lee Hall '''''Knapi slikarji''''', Slg Celje<br /> *2010 Margaret Edson '''''Duh''''', GDK Gavella, Zagreb<br /> *2010 [[Tamara Matevc]]/[[Boris Kobal]] '''''Poslednji termina(l)tor''''', Gledališče Koper, krstna uprizoritev<br /> *2010 Victoria Benedictsson '''''Urok''''', SLG Celje<br /> *2010 Nina Mitrović '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato.<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', Narodni dom Maribor <br /> *2009 Georg Bücher '''''Woyzeck''''', r. Samo M. Strelec, Kazalište Virovitica in Novi Zato.<br /> *2009 [[Tamara Matevc]] '''''Zaljubljeni v smrt''''', r. Samo M. Strelec,[[SSG Trst]] in Novi Zato.<br /> *2008 Lutz Huebner '''''Boksarsko srce''''', r. Samo M. Strelec, [[GOML]], Ljubljana <br /> *2008 John Steinbeck '''''Ljudje in miši''''', r. Samo M. Strelec, [[SLG Celje]]<br /> * 2007 Moliere '''''Ljudomrznik''''', r. Samo M. Strelec, [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]<br /> * 2007 Janusz Glowacki '''''Četrvta sestra''''', r. Samo M. Strelec, GDK Gavella, Zagreb<br /> * 2006 Heiner Mueller/William Shakespeare '''''strojHamlet''''', r. Samo M. Strelec, Drama SNG Maribor<br /> * 2005 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo, potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb''''', r. Samo M. Strelec, [[SLG Celje]]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', r. Samo M. Strelec, [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]]<br /> * 2001 Marius von Mayenburg '''''Ognjeni obraz''''', r. Samo M. Strelec, [[Mestno gledališče ljubljansko]]<br /> * 1996 [[Vinko Möderndorfer]] '''''Štirje letni časi''''', r. Samo M. Strelec, [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Uprizorjeni prevodi ==<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato. <br /> *2009 Alma Jongerius '''''Miška Metka Smetka''''', Lutkovno gledališče Maribor<br /> * 2003 Esther Vilar '''''Ljubo sumje''''', Drama SNG Maribor<br /> * 1998 Suzanne van Lohuizen '''''Fant v avtobusu''''', Gledališče Ptuj<br /> * 1998 Marcus Köbeli '''''Sobo oddam''''', Gledališče Ptuj<br /> * 1997 Helmut Krausser '''''Lederksiht''''', (soprevajalec T. Toš), SNG Drama Maribor<br /> * 1997 Theater rote Grütze '''''O tem se ne govori''''', PG Kranj<br /> * 1997 Paul Maar '''''Oj, čudežni zaboj''''', MG Ptuj<br /> * 1995 Peter Turrini '''''Krčmarica''''', Gledališče ZATO. Ptuj<br /> * 1993 Robert Thayenthal '''''Ana in kralj, ki je padel iz pravljice''''', PG Kranj<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Dramatizacija ==<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku, dramatizacija istoimenskega romana<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Priredba besedila ==<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', Narodni dom Maribor (skupaj s Tamaro Matevc)<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Dramaturgija ==<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> *2013 Dino Pešut '''''Pritisci moje generacije''''', HNK Split [http://www.hnk-split.hr/Drama/Pritisci-moje-generacije]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', Drama SNG Maribor<br /> * 2005 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo, potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb''''', Slg Celje<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Nagrade==<br /> *2019 Najboljša režija na festivalu Marulovi dani, '''''Emet''''', HNK u Osijeku; Split, 2019<br /> *2019 Najboljša uprizoritev na festivalu Marulovi dani, '''''Emet''''', HNK u Osijeku; Split, 2019<br /> *2011 Najboljša predstava po izboru publike na Dnevih komedije v Celju 2011 (ocena:4,7162). '''''Poslednji termia(l)tor''''', Gledališče Koper 2010<br /> *2010 Najboljša predstava po izboru publike na 12. mednarodnem festivalu monodrame, Bitola (Makedonija) 2010. '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato.<br /> *2010 Najboljša predstava po izboru publike na dnevih komedije v Celju 2010. '''''Svobodni zakon''''', ND Maribor, 2009<br /> *2008 Nagrada Zlati smeh za najboljšo predstavo na 32. dnevih satire v gledališču Kerempuh v Zagrebu za uprizoritev Janus Glowacki '''''Ćetvrta sestr'''a'' v izvedbi GDK Gavella, Zagreb<br /> *2008 Nagrada za najboljšo predstavo v celoti na 15. Fesivalu glumca v Vinkovcih (Hrvaška) za uprizoritev Janus Glowacki '''''Ćetvrta sestra''''' v izvedbi GDK Gavella, Zagreb<br /> * 2005 Nagrada občinstva za najboljšo predstavo na festivalu komornega gledališča Zlatni lav, Umag za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2005 Nagrada za režijo, Festival Zlatni lav, Umag, za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2003 Nagrada »Peristil« časopisa Jutarnji list na festivalu Splitsko ljeto za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2003 Nagrada za režijo, Skup 2003, Ptuj za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2001 Žlahtna režija na [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] v Celju za uprizoritev Lutz Huebner '''''Marjetka, str. 89''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 Nagrada Liberalne demokracije zlata ptica za ponovno profesionalizacijo gledališča na Ptuju<br /> * 1997 Najboljša predstava v celoti 5. festivala otroških gledaliških uprizoritev Zlata paličica v Ljubljani, Theater rote Gruetze '''''O tem se ne govori''''', PG Kranj<br /> * 1996 Žlahtna režija na Dnevih komedije v Celju za režijo uprizoritve Peter Turrini '''''Krčmarica''''', Gledališče [[ZATO.]] Ptuj<br /> <br /> == Vodenje delavnic, predavanja ==<br /> * 2025, OŠ Hajdina (nasilje ne, obilje), OŠ Mladika Ptuj (nasilje ne, obilje), Bistra Ptuj (Top nastop)<br /> * 2024, Univerza na Primorskem: Priprava in izvedba nastopa // Center šolskih in obšolskih dejavnosti: Predstavitev; Vodenje tima/projekta // OŠ Olge Meglič Ptuj: Govorni nastop // MKC Maribor: Top nastop; Ideje!, ideje! // OŠ Hajdina: Top nastop // Gimnazija ZAMS Maribor: Top nastop//<br /> * 2020/2021, 2021/2022, 2022/2023, 2023/2024 poučeval na Gimnaziji Ptuj, umetniška smer, predmeta Igra in govor ter Zgodovina in teorija gledališča <br /> *2010, Sklad za ljubiteljsko kulturo RS, &quot;Šola za režiserje&quot;<br /> * Med 2005 in 2011 na Univerzi v Mariboru (Fakulteta za računalništvo, elektrotehniko in informatiko, smer: Medijske komunikacije) predaval predmet Režija in realizacija<br /> * Štud. leto 2006/2007, [[Gledališka šola Prve gimnazije|Prva gimnazija Maribor, Gledališka šola]]<br /> * 2001, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Regie-Seminar<br /> * 2000, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Regiekurs, Teil III<br /> * 1999, Izola, SLKD, ZKD; Dramska igra<br /> * 1993/1994, Gorica (Italija), Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje; Temelji gledališke igre<br /> * 1992/1993, Dramska šola Barice Blenkuš; Improvizacija in dramska igra II<br /> * 1992, DUM in ZPM; Osnove gledališke režije<br /> * 1992, ZKO Maribor; Ustvarjanje otroškega gledališča<br /> * 1992, Heidenreichstein; Grundlagenseminar II<br /> * 1992, Berlin, Društvo Slovenija; Improvizacija in komunikacija<br /> * 1991, ZKO Ptuj; Improvizacije<br /> * 1991, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Improvisation<br /> * 1990, Heidenreichstein (Avstrija); Grundlagenseminar I<br /> <br /> == Bibliografija ==<br /> ===Nefikcija===<br /> * '''Mladićev mladič''', ''Kako sem kuhal slovensko kavo Barcaffe jugoslavnskemu generalu Ratku Mladiću'', Pivec, Maribor, 2023.<br /> * '''mi kot SKUPINA''', Novi Zato., Ptuj, 2021.<br /> * '''to BESEDILO''', Novi Zato., Ptuj, 2020.<br /> * '''ti IGRALCI''', Novi Zato., Ptuj, 2019.<br /> * '''jaz in MOJA OTROŠKA GLEDALIŠKA SKUPINA''', Novi Zato., Ptuj, 2017, (razprodano).<br /> *[http://www.biblos.si/lib/book/9789612852658 '''Moja otroška gledališka skupina'''], Od besed k dejanjem, Novi Zato., ePUB, 2016<br /> * [[Premiernik|'''poPremiernik''']]. Mariborska Drama v mislih, besedah in dejanju, MMI-MMVI. Uredil Samo M. Strelec. Maribor: [[SNG Maribor]], 2006.<br /> *{{Pdf|''Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|'''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002'''''.}} Uredil Samo M. Strelec. Ptuj: [[Gledališče Ptuj]], 2002.<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Fikcija===<br /> <br /> * '''69''', ''(ne prav) kratka zgodovina prihodnosti najstarejšega slovenskega mesta'', Novi Zato., Ptuj, 2019.<br /> <br /> ==Galerija==<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Clovek_v_sipi.jpg|Prizor iz predstave Peter Božič Človek v šipi, režija Branka Bezeljak, Teater III Ptuj, okrog 1984<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> == Zunanje povezave ==<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]<br /> *[[Novi Zato.|Novi ZATO.]]<br /> *[[Zato.]]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/ SiGledal]<br /> *[https://www.teatar.hr/1038/interview-samo-m-strelec/ Interview: Samo M. Strelec - www.teatar.hr, 24.04.2007] <br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/to-je-va%C5%A1-prostor-%C4%8De-vam-je-povejte »To je vaš prostor. Če vam je, povejte!« - www.sigledal.org, 14.04.2009]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/digitalizacija-slovenskega-gledali%C5%A1%C4%8Da Digitalizacija slovenskega gledališča? - www.sigledal.org, 20.10.2010]<br /> *[http://www.delo.si/kultura/oder/samo-m-strelec-reziser-ki-bo-zaradi-gradu-kandidiral-za-zupana.html Samo M. Strelec, režiser, ki bo zaradi gradu kandidiral za župana - www.delo.si, 30.06.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174448765 Samo M. Strelec, oddaja Nedeljski gost Vala 202 - www.rtvslo, 15.01.2017]<br /> <br /> <br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> [[Category:Ustvarjalci]] [[Category:Režiserji]] [[Category:Scenografi]] [[Category:Dramaturgi]] [[Category:Prevajalci]] [[Category:Umetniški_vodje]] [[Category:Direktorji_in_ravnatelji]] [[Category:Mentorji_in_učitelji]]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Samo_M._Strelec&diff=63404 2025-05-23T09:53:58Z

<p>Samo: /* Vodenje delavnic, predavanja */</p> <hr /> <div>[[Slika:Gojc-okt-2021.jpg|sličica|Samo M. Strelec, foto: Gojmir Lešnjak Gojc]]<br /> <br /> == Življenjepis ==<br /> <br /> (*1966, Ptuj). Študij gledališke in radijske režije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] v Ljubljani končal 1991. leta z javno uprizoritvijo drame [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]] [[Življenje plejbojev|''Življenje plejbojev'']] v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (mentorja [[Kristijan Muck]] in [[Dušan Mlakar]]). V študijskem letu 1991/92 študiral na Visoki šoli za igralsko umetnost “Ernst Busch” v Berlinu [http://www.hfs-berlin.de/] pri profesorjih Hartmutu Lorenzu in Horstu Hawemannu. Med letoma 1992 in 1995 vodil gledališko skupino [[Gledališka skupina Zato.|Zato.]] na Ptuju, iz katere izšla ponovna profesionalizacija [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališča Ptuj]]. ({{Pdf|Model_za_profesionalizacijo_gledalisca_na_ptuju.pdf|Model za profesionalizacijo gledališča na Ptuju}}) Na ljubljanski [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] diplomiral 1995. leta z zagovorom naloge “Verbalno&amp;nbsp;: neverbalno; komunikacijski stili v uprizoritvi D. Jovanovića ''Življenje plejbojev''”. 1997 – 2001 direktor [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališča Ptuj]], pobudnik ideje za [[Festival monodrame|festival monodrame]] in [[Mlada dramatika|natečaja mlada dramatika]] ter [[Slovenski festival komornega gledališča SKUP|SKUP-a]], festivala komornih gledališč. 2001 - 2006 programski direktor oz. umetniški vodja [[SNG Maribor|Drame Sng Maribor]] ({{Pdf|Prijava_za_delovno_mesto.pdf|Prijava za delovno mesto direktorja Drame SNG Maribor}}). Eden od treh ustanoviteljev, avtorjev in vodij gledališkega portala [http://www.veza.sigledal.org/cms/sigledal SiGledal] (skupaj s Tamaro in Gregorjem Matevcem.) Leta 2007 na [[AGRFT]] izvoljen v docenta za gledališko in radijsko režijo. 2008 je ustanovil zavod [[Novi Zato.]], ki je tudi nosilec portala www.sigledal.org. 2023 izvoljen v docenta na Pedagoški fakluteti Univerze na Primoriskem. Spletna stran: [http://www.zato.si www.zato.si]<br /> <br /> =====eng=====<br /> (*1966, Ptuj). Completed his studies of theatre and radio directing at the Academy of Theatre, Radio, Film and Television (AGRFT) in Ljubljana in 1991 with graduation staging of Dušan Jovanović’s play The Life of Provincial Playboys in Cankarjev dom (mentors Kristijan Muck and Dušan Mlakar). During the academic year 1991/92 studied at The Ernst Busch Academy of Dramatic Art in Berlin with professors Hartmut Lorenz and Horst Hawemann. Between 1992 and 1995, directed theatre group Zato. (Therefore.) in Ptuj, from which emerged the re-professionalization of the Ptuj City Theatre. He graduated from AGRFT in Ljubljana in 1995, defending his diploma thesis &quot;Verbal: non-verbal; communication styles in staging D. Jovanović’s The Life of Provincial Playboys&quot;. Artistic director of Ptuj City Theatre from 1997 to 2001, initiator of the idea of Festival of Monodrama, Young Playwrights Contest and Slovene Festival of Chamber Theatre (SKUP). From 2001 to 2006 was program director and artistic director of Slovene National Theatre Drama Maribor. Is one of the founders of the theatre portal SiGledal. In 2007 nominated as Assistant Professor of Theatre and Radio directing at AGRFT. Between 2006 and 2011, gave lectures on directing and realization at the Institute of Media Communications (FERI, University of Maribor). In April 2008 founded the Institute Novi Zato., which also manages theatre portal www.sigledal.org.<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> == Režija ==<br /> ===2021- ===<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Karsten Dusse - Bern Schmidt '''''Moriti čuječe''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2023 Kay Pollak '''''Kakor v nebesih''''', SSG Trst, Slovenska matica, MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2023 Carlo Goldoni/Peter Turrini '''''Gazdarica''''', HNK Split, Splitsko ljeto<br /> *2023 Wolfgang Herrndorf '''''Čik''''', Dječje kazalište Branka Mihaljevića u Osijeku, prva hrvaška uprizoritev<br /> *2022 Slobodan Obradović '''''Robin Hood''''', SLG Celje, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2021 Rok Vilčnik rokgre '''''Pravi heroji''''', SLG Celje, krstna uprizoritev<br /> *2021 '''''Bukla in dober knjižni tek''''', Eci Peci, Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Feri Lainšček '''''Gajaš, brez maske''''', MG Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> <br /> ===2011-2020===<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Ivana Šojat '''''Emet''''' , HNK u Osijeku, krstna uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2018 Lee Hall '''''Rudari slikari''''' [http://http://www.gavella.hr/predstave/aktualne_predstave/slikari_rudari], Gavella, Zagreb<br /> *2018 Hugo von Hofmannsthal '''''Svatković''''', [http://kazalistevirovitica.hr/galerija/svatkovic/ Kazalište Virovitica]<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2017 Marc Camoletti/Michael Niaravani '''''(Totalno) katastrofalna večerja''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Alfred Jarry '''''Kralj Ubu''''', [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/alfred-jarry-kralj-ubu/ Kazalište Virovitica (Kralj Ubu)] <br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2014 Franc Vezela '''''Pita''''', [[Novi Zato.]]<br /> *2014 [[Matjaž Briški]] '''''Križ''''', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2013 Eduardo de Filippo '''''Filumena Marturano''''', HNK Varaždin<br /> *2013 Dino Pešut '''''Pritisci moje generacije''''', HNK Split [http://www.hnk-split.hr/Drama/Pritisci-moje-generacije]<br /> *2013 Tennessee Williams '''''Mačka na vrućem imenom krovu''''', Kazalište Virovitica [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/tennessee-williams-macka-na-vrucem-limenom-krovu/]<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato.<br /> *2012 A. P. Čehov '''''Platonov ili Drama bez naslova''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/platonov_ili_drama_bez_naslova]<br /> *2012 Nick Hornby '''''Kristus iz bradavičk''''', PUM, spočeto v Novem Zato., posvojil Narodni dom Maribor<br /> *2012 J.B.P. Molière '''''Tartuffe''''', [[SSG Trst]] [http://www.teaterssg.it/pagina.php?sx=detail&amp;tipo=36&amp;id=352&amp;lang=slo]<br /> *2011 '''''Maks seks šop''''', Narodni dom Maribor [http://www.nd-mb.si/predstava/predstava/maks-seks-sop-1/cHash/7d24aaa03a5b1c472ce4d433926f19c3/]<br /> *2011 Lee Hall '''''Knapi slikarji''''', Slg Celje [http://www.slg-ce.si/index.php?page=knapi-slikarji]<br /> <br /> ===2001-2010===<br /> *2010 Margaret Edson '''''Duh''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/duh]<br /> *2010 [[Tamara Matevc]]/[[Boris Kobal]] '''''Poslednji termina(l)tor''''', Gledališče Koper, krstna uprizoritev [http://www.gledalisce-koper.si/index.php?page=predstava_single&amp;item=29&amp;id=914]<br /> *2010 Victoria Benedictsson '''''Urok''''', SLG Celje [http://sigledal.org:8090/uprizoritev/urok]<br /> *2010 Nina Mitrović '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/familija-u-prahu/stran/1]<br /> *2009 Alma Jongerius '''''Miška Metka Smetka''''', [[Lutkovno gledališče Maribor]] [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/miška-metka-smetka/stran/1]<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', [[Narodni dom Maribor]] [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/svobodni-zakon/stran/1]<br /> *2009 Georg Bücher '''''Woyzeck''''', Kazalište Virovitica in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/woyzeck/stran/1]<br /> *2009 [[Tamara Matevc]] '''''Zaljubljeni v smrt''''', [[Slovensko stalno gledališče Trst|SSG Trst]] in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> *2008 Lutz Hübner '''''Boksarsko srce''''', [[GOML]], Ljubljana [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> * 2008 Po drami Ivana Cankarja '''''Za narodov blagor, vzporedne volitve''''', [[Novi Zato.]], Ptuj [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> * 2008 Thomas Brussig '''''Fuzbal je vse!''''', Novi Zato., Ptuj [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/fuzbal-je-vse/stran/1]<br /> * 2008 John Steinbeck '''''Ljudje in miši''''', SLG Celje [http://www.slg-ce.si/index.php?page=ljudje-in-misi]<br /> * 2007 Moliere '''''Ljudomrznik''''', MGL [http://www.mgl.si/p07ljudomrznik.html]<br /> * 2007 Janusz Glowacki '''''Četrvta sestra''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/cetvrta_sestra]<br /> * 2006 William Shakespeare/Heiner Mueller '''''strojHamlet''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', [[Drama SNG Maribor]] [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/cankarjevi-hlapci-v-formatu-pdf/136572]<br /> * 2004 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družbe''''', [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] [http://www.slg-ce.si/index.php?page=kaj-se-je-zgodilo-potem-ko-je-nora-zapustila-svojega-moza-ali-stebri-druzbe]<br /> * 2004 Igor Bauersima '''''norway.today''''', [[Drama SNG Maribor]] in Narodno pozorište Beograd<br /> * 2004 Eugene Ionesco '''''Plešasta pevka''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2002 Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2001 Heiner Müller '''''Quartett''''', HKD Rijeka<br /> * 2001 Marius von Mayenburg '''''Ognjeni obraz''''', [[Mestno gledališče ljubljansko]]<br /> <br /> === 1991-2000 ===<br /> <br /> * 2000 [[Svetlana Makarovič]] '''''Škrat Kuzma''''', [[Lutkovno gledališče Maribor]]<br /> * 2000 Lutz Hübner '''''Marjetka, str. 89''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 2000 Peter Turrini '''''Alpski žar''''', [[SSG Trst]]<br /> * 1999 Dacia Maraini '''''Dialog med prostituto in njenim klientom''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1998 Suzanne van Lohuizen '''''Fant v avtobusu''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1998 Marcus Koebeli '''''Sobo oddam''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 Helmut Krausser '''''Lederksiht''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1997 Theater rote Gruetze '''''O tem se ne govori''''', [[PG Kranj]]<br /> * 1997 Roger Vitrac '''''Victor ali Otroci na oblasti''''', [[AGRFT]] in [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 [[Ivan Cankar]] '''''Pohujšanje v dolini šentforjanski''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1996 [[Vinko Möderndorfer]] '''''Štirje letni časi''''', [[PDG Nova Gorica]]<br /> * 1996 [[Leopold Suhodolčan]] '''''Norčije v gledališču''''', [[PG Kranj]]<br /> * 1996 Wilhelm Reich '''''Govor malemu človeku''''', Gledalilšče Ptuj<br /> * 1995 Peter Turrini '''''Krčmarica''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1994 George Tabori '''''Weisman in Rdeče lice''''',[[SNG Drama Ljubljana]]<br /> * 1994 M. A. dela Parra '''''Prikrita opolzkost vsakdana''''', [[SLG Celje]]<br /> * 1994 Eugene Ionesco '''''Plešasta pevka''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1993 Martha Swintz '''''Kraljevi smetanovi kolački''''', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> * 1993 Jean-Paul Sartre '''''Zaprta vrata''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1993 Robert Thayenthal '''''Ana in kralj, ki je padel iz pravljice''''', [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]<br /> * 1992 Slawomir Mrožek '''''Na odprtem morju''''', ZKO Ptuj<br /> * 1991 [[Dušan Jovanović]] '''''Življenje plejbojev''''', Akademija za gledališče, radio in televizijo|AGRFT in Cankarjev dom, Ljubljana<br /> <br /> === 1989-1990 ===<br /> <br /> * 1989 [[Milan Dekleva]] '''''Zveza diamantenga čuka''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1989 Paul Ernst '''''Der alte Mann und sein Freak''''', Taschentheater, Graz<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Scenografija==<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Karsten Dusse - Bern Schmidt '''''Moriti čuječe''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev; skupaj z Milanom Percanom<br /> *2023 Carlo Goldoni/Peter Turrini '''''Gazdarica''''', HNK Split, Splitsko ljeto<br /> *2023 Wolfgang Herrndorf '''''Čik''''', Dječje kazalište Branka Mihaljevića u Osijeku, prva hrvaška uprizoritev<br /> *2022 Slobodan Obradović '''''Robin Hood''''', SLG Celje, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2021 Rok Vilčnik rokgre '''''Pravi heroji''''', SLG Celje, krstna uprizoritev<br /> *2021 Feri Lainšček '''''Gajaš, brez maske''''', MG Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Ivana Šojat '''''Emet''''' , HNK u Osijeku, krstna uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2018 Lee Hall '''''Rudari slikari''''' [http://http://www.gavella.hr/predstave/aktualne_predstave/slikari_rudari], Gavella, Zagreb<br /> *2018 Hugo von Hofmannsthal '''''Svatković''''', [http://kazalistevirovitica.hr/galerija/svatkovic/ Kazalište Virovitica]<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Marc Camoletti/Michael Niaravani '''''(Totalno) katastrofalna večerja''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Alfred Jarry '''''Kralj Ubu''''', [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/alfred-jarry-kralj-ubu/ Kazalište Virovitica (Kralj Ubu)] <br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2014 Franc Vezela '''''Pita'''''<br /> *2014 [[Matjaž Briški]] '''''Križ''''', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2013 Eduardo de Filippo '''''Filumena Marturano''''', HNK Varaždin<br /> *2013 Tennessee Williams '''''Mačka na vrućem imenom krovu''''', Kazalište Virovitica<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato. <br /> *2012 J.B.P. Molière '''''Tartuffe''''', [[SSG Trst]] [http://www.teaterssg.it/pagina.php?sx=detail&amp;tipo=36&amp;id=352&amp;lang=slo]<br /> *2011 '''''Maks seks šop''''', Narodni dom Maribor [http://www.nd-mb.si/predstava/predstava/maks-seks-sop-1/cHash/7d24aaa03a5b1c472ce4d433926f19c3/]<br /> *2011 Lee Hall '''''Knapi slikarji''''', Slg Celje<br /> *2010 Margaret Edson '''''Duh''''', GDK Gavella, Zagreb<br /> *2010 [[Tamara Matevc]]/[[Boris Kobal]] '''''Poslednji termina(l)tor''''', Gledališče Koper, krstna uprizoritev<br /> *2010 Victoria Benedictsson '''''Urok''''', SLG Celje<br /> *2010 Nina Mitrović '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato.<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', Narodni dom Maribor <br /> *2009 Georg Bücher '''''Woyzeck''''', r. Samo M. Strelec, Kazalište Virovitica in Novi Zato.<br /> *2009 [[Tamara Matevc]] '''''Zaljubljeni v smrt''''', r. Samo M. Strelec,[[SSG Trst]] in Novi Zato.<br /> *2008 Lutz Huebner '''''Boksarsko srce''''', r. Samo M. Strelec, [[GOML]], Ljubljana <br /> *2008 John Steinbeck '''''Ljudje in miši''''', r. Samo M. Strelec, [[SLG Celje]]<br /> * 2007 Moliere '''''Ljudomrznik''''', r. Samo M. Strelec, [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]<br /> * 2007 Janusz Glowacki '''''Četrvta sestra''''', r. Samo M. Strelec, GDK Gavella, Zagreb<br /> * 2006 Heiner Mueller/William Shakespeare '''''strojHamlet''''', r. Samo M. Strelec, Drama SNG Maribor<br /> * 2005 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo, potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb''''', r. Samo M. Strelec, [[SLG Celje]]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', r. Samo M. Strelec, [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]]<br /> * 2001 Marius von Mayenburg '''''Ognjeni obraz''''', r. Samo M. Strelec, [[Mestno gledališče ljubljansko]]<br /> * 1996 [[Vinko Möderndorfer]] '''''Štirje letni časi''''', r. Samo M. Strelec, [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Uprizorjeni prevodi ==<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato. <br /> *2009 Alma Jongerius '''''Miška Metka Smetka''''', Lutkovno gledališče Maribor<br /> * 2003 Esther Vilar '''''Ljubo sumje''''', Drama SNG Maribor<br /> * 1998 Suzanne van Lohuizen '''''Fant v avtobusu''''', Gledališče Ptuj<br /> * 1998 Marcus Köbeli '''''Sobo oddam''''', Gledališče Ptuj<br /> * 1997 Helmut Krausser '''''Lederksiht''''', (soprevajalec T. Toš), SNG Drama Maribor<br /> * 1997 Theater rote Grütze '''''O tem se ne govori''''', PG Kranj<br /> * 1997 Paul Maar '''''Oj, čudežni zaboj''''', MG Ptuj<br /> * 1995 Peter Turrini '''''Krčmarica''''', Gledališče ZATO. Ptuj<br /> * 1993 Robert Thayenthal '''''Ana in kralj, ki je padel iz pravljice''''', PG Kranj<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Dramatizacija ==<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku, dramatizacija istoimenskega romana<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Priredba besedila ==<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', Narodni dom Maribor (skupaj s Tamaro Matevc)<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Dramaturgija ==<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> *2013 Dino Pešut '''''Pritisci moje generacije''''', HNK Split [http://www.hnk-split.hr/Drama/Pritisci-moje-generacije]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', Drama SNG Maribor<br /> * 2005 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo, potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb''''', Slg Celje<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Nagrade==<br /> *2019 Najboljša režija na festivalu Marulovi dani, '''''Emet''''', HNK u Osijeku; Split, 2019<br /> *2019 Najboljša uprizoritev na festivalu Marulovi dani, '''''Emet''''', HNK u Osijeku; Split, 2019<br /> *2011 Najboljša predstava po izboru publike na Dnevih komedije v Celju 2011 (ocena:4,7162). '''''Poslednji termia(l)tor''''', Gledališče Koper 2010<br /> *2010 Najboljša predstava po izboru publike na 12. mednarodnem festivalu monodrame, Bitola (Makedonija) 2010. '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato.<br /> *2010 Najboljša predstava po izboru publike na dnevih komedije v Celju 2010. '''''Svobodni zakon''''', ND Maribor, 2009<br /> *2008 Nagrada Zlati smeh za najboljšo predstavo na 32. dnevih satire v gledališču Kerempuh v Zagrebu za uprizoritev Janus Glowacki '''''Ćetvrta sestr'''a'' v izvedbi GDK Gavella, Zagreb<br /> *2008 Nagrada za najboljšo predstavo v celoti na 15. Fesivalu glumca v Vinkovcih (Hrvaška) za uprizoritev Janus Glowacki '''''Ćetvrta sestra''''' v izvedbi GDK Gavella, Zagreb<br /> * 2005 Nagrada občinstva za najboljšo predstavo na festivalu komornega gledališča Zlatni lav, Umag za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2005 Nagrada za režijo, Festival Zlatni lav, Umag, za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2003 Nagrada »Peristil« časopisa Jutarnji list na festivalu Splitsko ljeto za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2003 Nagrada za režijo, Skup 2003, Ptuj za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2001 Žlahtna režija na [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] v Celju za uprizoritev Lutz Huebner '''''Marjetka, str. 89''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 Nagrada Liberalne demokracije zlata ptica za ponovno profesionalizacijo gledališča na Ptuju<br /> * 1997 Najboljša predstava v celoti 5. festivala otroških gledaliških uprizoritev Zlata paličica v Ljubljani, Theater rote Gruetze '''''O tem se ne govori''''', PG Kranj<br /> * 1996 Žlahtna režija na Dnevih komedije v Celju za režijo uprizoritve Peter Turrini '''''Krčmarica''''', Gledališče [[ZATO.]] Ptuj<br /> <br /> == Vodenje delavnic, predavanja ==<br /> * 2025, OŠ Hajdina (nasilje ne, obilje), OŠ Mladika Ptuj (nasilje ne, obilje), Bistra Ptuj (Top nastop)<br /> * 2024, Univerza na Primorskem: Priprava in izvedba nastopa // Center šolskih in obšolskih dejavnosti: Predstavitev; Vodenje tima/projekta // OŠ Olge Meglič Ptuj: Govorni nastop // MKC Maribor: Top nastop; Ideje!, ideje! // OŠ Hajdina: Top nastop // Gimnazija ZAMS Maribor: Top nastop//<br /> * 2020/2021, 2021/2022, 2022/2023, 2023/2024 poučeval na Gimnaziji Ptuj, umetniška smer, predmeta Igra in govor ter Zgodovina in teorija gledališča <br /> *2010, Sklad za ljubiteljsko kulturo RS, &quot;Šola za režiserje&quot;<br /> * Med 2005 in 2011 na Univerzi v Mariboru (Fakulteta za računalništvo, elektrotehniko in informatiko, smer: Medijske komunikacije) predaval predmet Režija in realizacija<br /> * Štud. leto 2006/2007, [[Gledališka šola Prve gimnazije|Prva gimnazija Maribor, Gledališka šola]]<br /> * 2001, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Regie-Seminar<br /> * 2000, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Regiekurs, Teil III<br /> * 1999, Izola, SLKD, ZKD; Dramska igra<br /> * 1993/1994, Gorica (Italija), Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje; Temelji gledališke igre<br /> * 1992/1993, Dramska šola Barice Blenkuš; Improvizacija in dramska igra II<br /> * 1992, DUM in ZPM; Osnove gledališke režije<br /> * 1992, ZKO Maribor; Ustvarjanje otroškega gledališča<br /> * 1992, Heidenreichstein; Grundlagenseminar II<br /> * 1992, Berlin, Društvo Slovenija; Improvizacija in komunikacija<br /> * 1991, ZKO Ptuj; Improvizacije<br /> * 1991, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Improvisation<br /> * 1990, Heidenreichstein (Avstrija); Grundlagenseminar I<br /> <br /> == Bibliografija ==<br /> ===Nefikcija===<br /> * '''Mladićev mladič''', ''Kako sem kuhal slovensko kavo Barcaffe jugoslavnskemu generalu Ratku Mladiću'', Pivec, Maribor, 2023.<br /> * '''mi kot SKUPINA''', Novi Zato., Ptuj, 2021.<br /> * '''to BESEDILO''', Novi Zato., Ptuj, 2020.<br /> * '''ti IGRALCI''', Novi Zato., Ptuj, 2019.<br /> * '''jaz in MOJA OTROŠKA GLEDALIŠKA SKUPINA''', Novi Zato., Ptuj, 2017, (razprodano).<br /> *[http://www.biblos.si/lib/book/9789612852658 '''Moja otroška gledališka skupina'''], Od besed k dejanjem, Novi Zato., ePUB, 2016<br /> * [[Premiernik|'''poPremiernik''']]. Mariborska Drama v mislih, besedah in dejanju, MMI-MMVI. Uredil Samo M. Strelec. Maribor: [[SNG Maribor]], 2006.<br /> *{{Pdf|''Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|'''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002'''''.}} Uredil Samo M. Strelec. Ptuj: [[Gledališče Ptuj]], 2002.<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Fikcija===<br /> <br /> * '''69''', ''(ne prav) kratka zgodovina prihodnosti najstarejšega slovenskega mesta'', Novi Zato., Ptuj, 2019.<br /> <br /> ==Galerija==<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Clovek_v_sipi.jpg|Prizor iz predstave Peter Božič Človek v šipi, režija Branka Bezeljak, Teater III Ptuj, okrog 1984<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> == Zunanje povezave ==<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]<br /> *[[Novi Zato.|Novi ZATO.]]<br /> *[[Zato.]]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/ SiGledal]<br /> *[https://www.teatar.hr/1038/interview-samo-m-strelec/ Interview: Samo M. Strelec - www.teatar.hr, 24.04.2007] <br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/to-je-va%C5%A1-prostor-%C4%8De-vam-je-povejte »To je vaš prostor. Če vam je, povejte!« - www.sigledal.org, 14.04.2009]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/digitalizacija-slovenskega-gledali%C5%A1%C4%8Da Digitalizacija slovenskega gledališča? - www.sigledal.org, 20.10.2010]<br /> *[http://www.delo.si/kultura/oder/samo-m-strelec-reziser-ki-bo-zaradi-gradu-kandidiral-za-zupana.html Samo M. Strelec, režiser, ki bo zaradi gradu kandidiral za župana - www.delo.si, 30.06.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174448765 Samo M. Strelec, oddaja Nedeljski gost Vala 202 - www.rtvslo, 15.01.2017]<br /> <br /> <br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> [[Category:Ustvarjalci]] [[Category:Režiserji]] [[Category:Scenografi]] [[Category:Dramaturgi]] [[Category:Prevajalci]] [[Category:Umetniški_vodje]] [[Category:Direktorji_in_ravnatelji]] [[Category:Mentorji_in_učitelji]]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Samo_M._Strelec&diff=63204 2025-04-05T17:22:04Z

<p>Samo: /* Uprizorjeni prevodi */</p> <hr /> <div>[[Slika:Gojc-okt-2021.jpg|sličica|Samo M. Strelec, foto: Gojmir Lešnjak Gojc]]<br /> <br /> == Življenjepis ==<br /> <br /> (*1966, Ptuj). Študij gledališke in radijske režije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] v Ljubljani končal 1991. leta z javno uprizoritvijo drame [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]] [[Življenje plejbojev|''Življenje plejbojev'']] v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (mentorja [[Kristijan Muck]] in [[Dušan Mlakar]]). V študijskem letu 1991/92 študiral na Visoki šoli za igralsko umetnost “Ernst Busch” v Berlinu [http://www.hfs-berlin.de/] pri profesorjih Hartmutu Lorenzu in Horstu Hawemannu. Med letoma 1992 in 1995 vodil gledališko skupino [[Gledališka skupina Zato.|Zato.]] na Ptuju, iz katere izšla ponovna profesionalizacija [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališča Ptuj]]. ({{Pdf|Model_za_profesionalizacijo_gledalisca_na_ptuju.pdf|Model za profesionalizacijo gledališča na Ptuju}}) Na ljubljanski [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] diplomiral 1995. leta z zagovorom naloge “Verbalno&amp;nbsp;: neverbalno; komunikacijski stili v uprizoritvi D. Jovanovića ''Življenje plejbojev''”. 1997 – 2001 direktor [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališča Ptuj]], pobudnik ideje za [[Festival monodrame|festival monodrame]] in [[Mlada dramatika|natečaja mlada dramatika]] ter [[Slovenski festival komornega gledališča SKUP|SKUP-a]], festivala komornih gledališč. 2001 - 2006 programski direktor oz. umetniški vodja [[SNG Maribor|Drame Sng Maribor]] ({{Pdf|Prijava_za_delovno_mesto.pdf|Prijava za delovno mesto direktorja Drame SNG Maribor}}). Eden od treh ustanoviteljev, avtorjev in vodij gledališkega portala [http://www.veza.sigledal.org/cms/sigledal SiGledal] (skupaj s Tamaro in Gregorjem Matevcem.) Leta 2007 na [[AGRFT]] izvoljen v docenta za gledališko in radijsko režijo. 2008 je ustanovil zavod [[Novi Zato.]], ki je tudi nosilec portala www.sigledal.org. 2023 izvoljen v docenta na Pedagoški fakluteti Univerze na Primoriskem. Spletna stran: [http://www.zato.si www.zato.si]<br /> <br /> =====eng=====<br /> (*1966, Ptuj). Completed his studies of theatre and radio directing at the Academy of Theatre, Radio, Film and Television (AGRFT) in Ljubljana in 1991 with graduation staging of Dušan Jovanović’s play The Life of Provincial Playboys in Cankarjev dom (mentors Kristijan Muck and Dušan Mlakar). During the academic year 1991/92 studied at The Ernst Busch Academy of Dramatic Art in Berlin with professors Hartmut Lorenz and Horst Hawemann. Between 1992 and 1995, directed theatre group Zato. (Therefore.) in Ptuj, from which emerged the re-professionalization of the Ptuj City Theatre. He graduated from AGRFT in Ljubljana in 1995, defending his diploma thesis &quot;Verbal: non-verbal; communication styles in staging D. Jovanović’s The Life of Provincial Playboys&quot;. Artistic director of Ptuj City Theatre from 1997 to 2001, initiator of the idea of Festival of Monodrama, Young Playwrights Contest and Slovene Festival of Chamber Theatre (SKUP). From 2001 to 2006 was program director and artistic director of Slovene National Theatre Drama Maribor. Is one of the founders of the theatre portal SiGledal. In 2007 nominated as Assistant Professor of Theatre and Radio directing at AGRFT. Between 2006 and 2011, gave lectures on directing and realization at the Institute of Media Communications (FERI, University of Maribor). In April 2008 founded the Institute Novi Zato., which also manages theatre portal www.sigledal.org.<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> == Režija ==<br /> ===2021- ===<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Karsten Dusse - Bern Schmidt '''''Moriti čuječe''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2023 Kay Pollak '''''Kakor v nebesih''''', SSG Trst, Slovenska matica, MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2023 Carlo Goldoni/Peter Turrini '''''Gazdarica''''', HNK Split, Splitsko ljeto<br /> *2023 Wolfgang Herrndorf '''''Čik''''', Dječje kazalište Branka Mihaljevića u Osijeku, prva hrvaška uprizoritev<br /> *2022 Slobodan Obradović '''''Robin Hood''''', SLG Celje, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2021 Rok Vilčnik rokgre '''''Pravi heroji''''', SLG Celje, krstna uprizoritev<br /> *2021 '''''Bukla in dober knjižni tek''''', Eci Peci, Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Feri Lainšček '''''Gajaš, brez maske''''', MG Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> <br /> ===2011-2020===<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Ivana Šojat '''''Emet''''' , HNK u Osijeku, krstna uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2018 Lee Hall '''''Rudari slikari''''' [http://http://www.gavella.hr/predstave/aktualne_predstave/slikari_rudari], Gavella, Zagreb<br /> *2018 Hugo von Hofmannsthal '''''Svatković''''', [http://kazalistevirovitica.hr/galerija/svatkovic/ Kazalište Virovitica]<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2017 Marc Camoletti/Michael Niaravani '''''(Totalno) katastrofalna večerja''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Alfred Jarry '''''Kralj Ubu''''', [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/alfred-jarry-kralj-ubu/ Kazalište Virovitica (Kralj Ubu)] <br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2014 Franc Vezela '''''Pita''''', [[Novi Zato.]]<br /> *2014 [[Matjaž Briški]] '''''Križ''''', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2013 Eduardo de Filippo '''''Filumena Marturano''''', HNK Varaždin<br /> *2013 Dino Pešut '''''Pritisci moje generacije''''', HNK Split [http://www.hnk-split.hr/Drama/Pritisci-moje-generacije]<br /> *2013 Tennessee Williams '''''Mačka na vrućem imenom krovu''''', Kazalište Virovitica [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/tennessee-williams-macka-na-vrucem-limenom-krovu/]<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato.<br /> *2012 A. P. Čehov '''''Platonov ili Drama bez naslova''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/platonov_ili_drama_bez_naslova]<br /> *2012 Nick Hornby '''''Kristus iz bradavičk''''', PUM, spočeto v Novem Zato., posvojil Narodni dom Maribor<br /> *2012 J.B.P. Molière '''''Tartuffe''''', [[SSG Trst]] [http://www.teaterssg.it/pagina.php?sx=detail&amp;tipo=36&amp;id=352&amp;lang=slo]<br /> *2011 '''''Maks seks šop''''', Narodni dom Maribor [http://www.nd-mb.si/predstava/predstava/maks-seks-sop-1/cHash/7d24aaa03a5b1c472ce4d433926f19c3/]<br /> *2011 Lee Hall '''''Knapi slikarji''''', Slg Celje [http://www.slg-ce.si/index.php?page=knapi-slikarji]<br /> <br /> ===2001-2010===<br /> *2010 Margaret Edson '''''Duh''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/duh]<br /> *2010 [[Tamara Matevc]]/[[Boris Kobal]] '''''Poslednji termina(l)tor''''', Gledališče Koper, krstna uprizoritev [http://www.gledalisce-koper.si/index.php?page=predstava_single&amp;item=29&amp;id=914]<br /> *2010 Victoria Benedictsson '''''Urok''''', SLG Celje [http://sigledal.org:8090/uprizoritev/urok]<br /> *2010 Nina Mitrović '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/familija-u-prahu/stran/1]<br /> *2009 Alma Jongerius '''''Miška Metka Smetka''''', [[Lutkovno gledališče Maribor]] [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/miška-metka-smetka/stran/1]<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', [[Narodni dom Maribor]] [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/svobodni-zakon/stran/1]<br /> *2009 Georg Bücher '''''Woyzeck''''', Kazalište Virovitica in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/woyzeck/stran/1]<br /> *2009 [[Tamara Matevc]] '''''Zaljubljeni v smrt''''', [[Slovensko stalno gledališče Trst|SSG Trst]] in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> *2008 Lutz Hübner '''''Boksarsko srce''''', [[GOML]], Ljubljana [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> * 2008 Po drami Ivana Cankarja '''''Za narodov blagor, vzporedne volitve''''', [[Novi Zato.]], Ptuj [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> * 2008 Thomas Brussig '''''Fuzbal je vse!''''', Novi Zato., Ptuj [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/fuzbal-je-vse/stran/1]<br /> * 2008 John Steinbeck '''''Ljudje in miši''''', SLG Celje [http://www.slg-ce.si/index.php?page=ljudje-in-misi]<br /> * 2007 Moliere '''''Ljudomrznik''''', MGL [http://www.mgl.si/p07ljudomrznik.html]<br /> * 2007 Janusz Glowacki '''''Četrvta sestra''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/cetvrta_sestra]<br /> * 2006 William Shakespeare/Heiner Mueller '''''strojHamlet''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', [[Drama SNG Maribor]] [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/cankarjevi-hlapci-v-formatu-pdf/136572]<br /> * 2004 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družbe''''', [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] [http://www.slg-ce.si/index.php?page=kaj-se-je-zgodilo-potem-ko-je-nora-zapustila-svojega-moza-ali-stebri-druzbe]<br /> * 2004 Igor Bauersima '''''norway.today''''', [[Drama SNG Maribor]] in Narodno pozorište Beograd<br /> * 2004 Eugene Ionesco '''''Plešasta pevka''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2002 Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2001 Heiner Müller '''''Quartett''''', HKD Rijeka<br /> * 2001 Marius von Mayenburg '''''Ognjeni obraz''''', [[Mestno gledališče ljubljansko]]<br /> <br /> === 1991-2000 ===<br /> <br /> * 2000 [[Svetlana Makarovič]] '''''Škrat Kuzma''''', [[Lutkovno gledališče Maribor]]<br /> * 2000 Lutz Hübner '''''Marjetka, str. 89''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 2000 Peter Turrini '''''Alpski žar''''', [[SSG Trst]]<br /> * 1999 Dacia Maraini '''''Dialog med prostituto in njenim klientom''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1998 Suzanne van Lohuizen '''''Fant v avtobusu''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1998 Marcus Koebeli '''''Sobo oddam''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 Helmut Krausser '''''Lederksiht''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1997 Theater rote Gruetze '''''O tem se ne govori''''', [[PG Kranj]]<br /> * 1997 Roger Vitrac '''''Victor ali Otroci na oblasti''''', [[AGRFT]] in [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 [[Ivan Cankar]] '''''Pohujšanje v dolini šentforjanski''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1996 [[Vinko Möderndorfer]] '''''Štirje letni časi''''', [[PDG Nova Gorica]]<br /> * 1996 [[Leopold Suhodolčan]] '''''Norčije v gledališču''''', [[PG Kranj]]<br /> * 1996 Wilhelm Reich '''''Govor malemu človeku''''', Gledalilšče Ptuj<br /> * 1995 Peter Turrini '''''Krčmarica''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1994 George Tabori '''''Weisman in Rdeče lice''''',[[SNG Drama Ljubljana]]<br /> * 1994 M. A. dela Parra '''''Prikrita opolzkost vsakdana''''', [[SLG Celje]]<br /> * 1994 Eugene Ionesco '''''Plešasta pevka''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1993 Martha Swintz '''''Kraljevi smetanovi kolački''''', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> * 1993 Jean-Paul Sartre '''''Zaprta vrata''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1993 Robert Thayenthal '''''Ana in kralj, ki je padel iz pravljice''''', [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]<br /> * 1992 Slawomir Mrožek '''''Na odprtem morju''''', ZKO Ptuj<br /> * 1991 [[Dušan Jovanović]] '''''Življenje plejbojev''''', Akademija za gledališče, radio in televizijo|AGRFT in Cankarjev dom, Ljubljana<br /> <br /> === 1989-1990 ===<br /> <br /> * 1989 [[Milan Dekleva]] '''''Zveza diamantenga čuka''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1989 Paul Ernst '''''Der alte Mann und sein Freak''''', Taschentheater, Graz<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Scenografija==<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Karsten Dusse - Bern Schmidt '''''Moriti čuječe''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev; skupaj z Milanom Percanom<br /> *2023 Carlo Goldoni/Peter Turrini '''''Gazdarica''''', HNK Split, Splitsko ljeto<br /> *2023 Wolfgang Herrndorf '''''Čik''''', Dječje kazalište Branka Mihaljevića u Osijeku, prva hrvaška uprizoritev<br /> *2022 Slobodan Obradović '''''Robin Hood''''', SLG Celje, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2021 Rok Vilčnik rokgre '''''Pravi heroji''''', SLG Celje, krstna uprizoritev<br /> *2021 Feri Lainšček '''''Gajaš, brez maske''''', MG Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Ivana Šojat '''''Emet''''' , HNK u Osijeku, krstna uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2018 Lee Hall '''''Rudari slikari''''' [http://http://www.gavella.hr/predstave/aktualne_predstave/slikari_rudari], Gavella, Zagreb<br /> *2018 Hugo von Hofmannsthal '''''Svatković''''', [http://kazalistevirovitica.hr/galerija/svatkovic/ Kazalište Virovitica]<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Marc Camoletti/Michael Niaravani '''''(Totalno) katastrofalna večerja''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Alfred Jarry '''''Kralj Ubu''''', [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/alfred-jarry-kralj-ubu/ Kazalište Virovitica (Kralj Ubu)] <br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2014 Franc Vezela '''''Pita'''''<br /> *2014 [[Matjaž Briški]] '''''Križ''''', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2013 Eduardo de Filippo '''''Filumena Marturano''''', HNK Varaždin<br /> *2013 Tennessee Williams '''''Mačka na vrućem imenom krovu''''', Kazalište Virovitica<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato. <br /> *2012 J.B.P. Molière '''''Tartuffe''''', [[SSG Trst]] [http://www.teaterssg.it/pagina.php?sx=detail&amp;tipo=36&amp;id=352&amp;lang=slo]<br /> *2011 '''''Maks seks šop''''', Narodni dom Maribor [http://www.nd-mb.si/predstava/predstava/maks-seks-sop-1/cHash/7d24aaa03a5b1c472ce4d433926f19c3/]<br /> *2011 Lee Hall '''''Knapi slikarji''''', Slg Celje<br /> *2010 Margaret Edson '''''Duh''''', GDK Gavella, Zagreb<br /> *2010 [[Tamara Matevc]]/[[Boris Kobal]] '''''Poslednji termina(l)tor''''', Gledališče Koper, krstna uprizoritev<br /> *2010 Victoria Benedictsson '''''Urok''''', SLG Celje<br /> *2010 Nina Mitrović '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato.<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', Narodni dom Maribor <br /> *2009 Georg Bücher '''''Woyzeck''''', r. Samo M. Strelec, Kazalište Virovitica in Novi Zato.<br /> *2009 [[Tamara Matevc]] '''''Zaljubljeni v smrt''''', r. Samo M. Strelec,[[SSG Trst]] in Novi Zato.<br /> *2008 Lutz Huebner '''''Boksarsko srce''''', r. Samo M. Strelec, [[GOML]], Ljubljana <br /> *2008 John Steinbeck '''''Ljudje in miši''''', r. Samo M. Strelec, [[SLG Celje]]<br /> * 2007 Moliere '''''Ljudomrznik''''', r. Samo M. Strelec, [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]<br /> * 2007 Janusz Glowacki '''''Četrvta sestra''''', r. Samo M. Strelec, GDK Gavella, Zagreb<br /> * 2006 Heiner Mueller/William Shakespeare '''''strojHamlet''''', r. Samo M. Strelec, Drama SNG Maribor<br /> * 2005 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo, potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb''''', r. Samo M. Strelec, [[SLG Celje]]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', r. Samo M. Strelec, [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]]<br /> * 2001 Marius von Mayenburg '''''Ognjeni obraz''''', r. Samo M. Strelec, [[Mestno gledališče ljubljansko]]<br /> * 1996 [[Vinko Möderndorfer]] '''''Štirje letni časi''''', r. Samo M. Strelec, [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Uprizorjeni prevodi ==<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato. <br /> *2009 Alma Jongerius '''''Miška Metka Smetka''''', Lutkovno gledališče Maribor<br /> * 2003 Esther Vilar '''''Ljubo sumje''''', Drama SNG Maribor<br /> * 1998 Suzanne van Lohuizen '''''Fant v avtobusu''''', Gledališče Ptuj<br /> * 1998 Marcus Köbeli '''''Sobo oddam''''', Gledališče Ptuj<br /> * 1997 Helmut Krausser '''''Lederksiht''''', (soprevajalec T. Toš), SNG Drama Maribor<br /> * 1997 Theater rote Grütze '''''O tem se ne govori''''', PG Kranj<br /> * 1997 Paul Maar '''''Oj, čudežni zaboj''''', MG Ptuj<br /> * 1995 Peter Turrini '''''Krčmarica''''', Gledališče ZATO. Ptuj<br /> * 1993 Robert Thayenthal '''''Ana in kralj, ki je padel iz pravljice''''', PG Kranj<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Dramatizacija ==<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku, dramatizacija istoimenskega romana<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Priredba besedila ==<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', Narodni dom Maribor (skupaj s Tamaro Matevc)<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Dramaturgija ==<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> *2013 Dino Pešut '''''Pritisci moje generacije''''', HNK Split [http://www.hnk-split.hr/Drama/Pritisci-moje-generacije]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', Drama SNG Maribor<br /> * 2005 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo, potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb''''', Slg Celje<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Nagrade==<br /> *2019 Najboljša režija na festivalu Marulovi dani, '''''Emet''''', HNK u Osijeku; Split, 2019<br /> *2019 Najboljša uprizoritev na festivalu Marulovi dani, '''''Emet''''', HNK u Osijeku; Split, 2019<br /> *2011 Najboljša predstava po izboru publike na Dnevih komedije v Celju 2011 (ocena:4,7162). '''''Poslednji termia(l)tor''''', Gledališče Koper 2010<br /> *2010 Najboljša predstava po izboru publike na 12. mednarodnem festivalu monodrame, Bitola (Makedonija) 2010. '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato.<br /> *2010 Najboljša predstava po izboru publike na dnevih komedije v Celju 2010. '''''Svobodni zakon''''', ND Maribor, 2009<br /> *2008 Nagrada Zlati smeh za najboljšo predstavo na 32. dnevih satire v gledališču Kerempuh v Zagrebu za uprizoritev Janus Glowacki '''''Ćetvrta sestr'''a'' v izvedbi GDK Gavella, Zagreb<br /> *2008 Nagrada za najboljšo predstavo v celoti na 15. Fesivalu glumca v Vinkovcih (Hrvaška) za uprizoritev Janus Glowacki '''''Ćetvrta sestra''''' v izvedbi GDK Gavella, Zagreb<br /> * 2005 Nagrada občinstva za najboljšo predstavo na festivalu komornega gledališča Zlatni lav, Umag za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2005 Nagrada za režijo, Festival Zlatni lav, Umag, za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2003 Nagrada »Peristil« časopisa Jutarnji list na festivalu Splitsko ljeto za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2003 Nagrada za režijo, Skup 2003, Ptuj za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2001 Žlahtna režija na [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] v Celju za uprizoritev Lutz Huebner '''''Marjetka, str. 89''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 Nagrada Liberalne demokracije zlata ptica za ponovno profesionalizacijo gledališča na Ptuju<br /> * 1997 Najboljša predstava v celoti 5. festivala otroških gledaliških uprizoritev Zlata paličica v Ljubljani, Theater rote Gruetze '''''O tem se ne govori''''', PG Kranj<br /> * 1996 Žlahtna režija na Dnevih komedije v Celju za režijo uprizoritve Peter Turrini '''''Krčmarica''''', Gledališče [[ZATO.]] Ptuj<br /> <br /> == Vodenje delavnic, predavanja ==<br /> <br /> * 2024, Univerza na Primorskem: Priprava in izvedba nastopa // Center šolskih in obšolskih dejavnosti: Predstavitev; Vodenje tima/projekta // OŠ Olge Meglič Ptuj: Govorni nastop // MKC Maribor: Top nastop; Ideje!, ideje! // OŠ Hajdina: Top nastop // Gimnazija ZAMS Maribor: Top nastop//<br /> * 2020/2021, 2021/2022, 2022/2023, 2023/2024 poučeval na Gimnaziji Ptuj, umetniška smer, predmeta Igra in govor ter Zgodovina in teorija gledališča <br /> *2010, Sklad za ljubiteljsko kulturo RS, &quot;Šola za režiserje&quot;<br /> * Med 2005 in 2011 na Univerzi v Mariboru (Fakulteta za računalništvo, elektrotehniko in informatiko, smer: Medijske komunikacije) predaval predmet Režija in realizacija<br /> * Štud. leto 2006/2007, [[Gledališka šola Prve gimnazije|Prva gimnazija Maribor, Gledališka šola]]<br /> * 2001, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Regie-Seminar<br /> * 2000, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Regiekurs, Teil III<br /> * 1999, Izola, SLKD, ZKD; Dramska igra<br /> * 1993/1994, Gorica (Italija), Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje; Temelji gledališke igre<br /> * 1992/1993, Dramska šola Barice Blenkuš; Improvizacija in dramska igra II<br /> * 1992, DUM in ZPM; Osnove gledališke režije<br /> * 1992, ZKO Maribor; Ustvarjanje otroškega gledališča<br /> * 1992, Heidenreichstein; Grundlagenseminar II<br /> * 1992, Berlin, Društvo Slovenija; Improvizacija in komunikacija<br /> * 1991, ZKO Ptuj; Improvizacije<br /> * 1991, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Improvisation<br /> * 1990, Heidenreichstein (Avstrija); Grundlagenseminar I<br /> <br /> == Bibliografija ==<br /> ===Nefikcija===<br /> * '''Mladićev mladič''', ''Kako sem kuhal slovensko kavo Barcaffe jugoslavnskemu generalu Ratku Mladiću'', Pivec, Maribor, 2023.<br /> * '''mi kot SKUPINA''', Novi Zato., Ptuj, 2021.<br /> * '''to BESEDILO''', Novi Zato., Ptuj, 2020.<br /> * '''ti IGRALCI''', Novi Zato., Ptuj, 2019.<br /> * '''jaz in MOJA OTROŠKA GLEDALIŠKA SKUPINA''', Novi Zato., Ptuj, 2017, (razprodano).<br /> *[http://www.biblos.si/lib/book/9789612852658 '''Moja otroška gledališka skupina'''], Od besed k dejanjem, Novi Zato., ePUB, 2016<br /> * [[Premiernik|'''poPremiernik''']]. Mariborska Drama v mislih, besedah in dejanju, MMI-MMVI. Uredil Samo M. Strelec. Maribor: [[SNG Maribor]], 2006.<br /> *{{Pdf|''Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|'''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002'''''.}} Uredil Samo M. Strelec. Ptuj: [[Gledališče Ptuj]], 2002.<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Fikcija===<br /> <br /> * '''69''', ''(ne prav) kratka zgodovina prihodnosti najstarejšega slovenskega mesta'', Novi Zato., Ptuj, 2019.<br /> <br /> ==Galerija==<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Clovek_v_sipi.jpg|Prizor iz predstave Peter Božič Človek v šipi, režija Branka Bezeljak, Teater III Ptuj, okrog 1984<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> == Zunanje povezave ==<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]<br /> *[[Novi Zato.|Novi ZATO.]]<br /> *[[Zato.]]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/ SiGledal]<br /> *[https://www.teatar.hr/1038/interview-samo-m-strelec/ Interview: Samo M. Strelec - www.teatar.hr, 24.04.2007] <br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/to-je-va%C5%A1-prostor-%C4%8De-vam-je-povejte »To je vaš prostor. Če vam je, povejte!« - www.sigledal.org, 14.04.2009]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/digitalizacija-slovenskega-gledali%C5%A1%C4%8Da Digitalizacija slovenskega gledališča? - www.sigledal.org, 20.10.2010]<br /> *[http://www.delo.si/kultura/oder/samo-m-strelec-reziser-ki-bo-zaradi-gradu-kandidiral-za-zupana.html Samo M. Strelec, režiser, ki bo zaradi gradu kandidiral za župana - www.delo.si, 30.06.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174448765 Samo M. Strelec, oddaja Nedeljski gost Vala 202 - www.rtvslo, 15.01.2017]<br /> <br /> <br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> [[Category:Ustvarjalci]] [[Category:Režiserji]] [[Category:Scenografi]] [[Category:Dramaturgi]] [[Category:Prevajalci]] [[Category:Umetniški_vodje]] [[Category:Direktorji_in_ravnatelji]] [[Category:Mentorji_in_učitelji]]</div>

Samo https://sigledal.org/w/index.php?title=Samo_M._Strelec&diff=63203 2025-04-05T17:21:42Z

<p>Samo: /* Scenografija */</p> <hr /> <div>[[Slika:Gojc-okt-2021.jpg|sličica|Samo M. Strelec, foto: Gojmir Lešnjak Gojc]]<br /> <br /> == Življenjepis ==<br /> <br /> (*1966, Ptuj). Študij gledališke in radijske režije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] v Ljubljani končal 1991. leta z javno uprizoritvijo drame [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]] [[Življenje plejbojev|''Življenje plejbojev'']] v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (mentorja [[Kristijan Muck]] in [[Dušan Mlakar]]). V študijskem letu 1991/92 študiral na Visoki šoli za igralsko umetnost “Ernst Busch” v Berlinu [http://www.hfs-berlin.de/] pri profesorjih Hartmutu Lorenzu in Horstu Hawemannu. Med letoma 1992 in 1995 vodil gledališko skupino [[Gledališka skupina Zato.|Zato.]] na Ptuju, iz katere izšla ponovna profesionalizacija [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališča Ptuj]]. ({{Pdf|Model_za_profesionalizacijo_gledalisca_na_ptuju.pdf|Model za profesionalizacijo gledališča na Ptuju}}) Na ljubljanski [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] diplomiral 1995. leta z zagovorom naloge “Verbalno&amp;nbsp;: neverbalno; komunikacijski stili v uprizoritvi D. Jovanovića ''Življenje plejbojev''”. 1997 – 2001 direktor [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališča Ptuj]], pobudnik ideje za [[Festival monodrame|festival monodrame]] in [[Mlada dramatika|natečaja mlada dramatika]] ter [[Slovenski festival komornega gledališča SKUP|SKUP-a]], festivala komornih gledališč. 2001 - 2006 programski direktor oz. umetniški vodja [[SNG Maribor|Drame Sng Maribor]] ({{Pdf|Prijava_za_delovno_mesto.pdf|Prijava za delovno mesto direktorja Drame SNG Maribor}}). Eden od treh ustanoviteljev, avtorjev in vodij gledališkega portala [http://www.veza.sigledal.org/cms/sigledal SiGledal] (skupaj s Tamaro in Gregorjem Matevcem.) Leta 2007 na [[AGRFT]] izvoljen v docenta za gledališko in radijsko režijo. 2008 je ustanovil zavod [[Novi Zato.]], ki je tudi nosilec portala www.sigledal.org. 2023 izvoljen v docenta na Pedagoški fakluteti Univerze na Primoriskem. Spletna stran: [http://www.zato.si www.zato.si]<br /> <br /> =====eng=====<br /> (*1966, Ptuj). Completed his studies of theatre and radio directing at the Academy of Theatre, Radio, Film and Television (AGRFT) in Ljubljana in 1991 with graduation staging of Dušan Jovanović’s play The Life of Provincial Playboys in Cankarjev dom (mentors Kristijan Muck and Dušan Mlakar). During the academic year 1991/92 studied at The Ernst Busch Academy of Dramatic Art in Berlin with professors Hartmut Lorenz and Horst Hawemann. Between 1992 and 1995, directed theatre group Zato. (Therefore.) in Ptuj, from which emerged the re-professionalization of the Ptuj City Theatre. He graduated from AGRFT in Ljubljana in 1995, defending his diploma thesis &quot;Verbal: non-verbal; communication styles in staging D. Jovanović’s The Life of Provincial Playboys&quot;. Artistic director of Ptuj City Theatre from 1997 to 2001, initiator of the idea of Festival of Monodrama, Young Playwrights Contest and Slovene Festival of Chamber Theatre (SKUP). From 2001 to 2006 was program director and artistic director of Slovene National Theatre Drama Maribor. Is one of the founders of the theatre portal SiGledal. In 2007 nominated as Assistant Professor of Theatre and Radio directing at AGRFT. Between 2006 and 2011, gave lectures on directing and realization at the Institute of Media Communications (FERI, University of Maribor). In April 2008 founded the Institute Novi Zato., which also manages theatre portal www.sigledal.org.<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> == Režija ==<br /> ===2021- ===<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Karsten Dusse - Bern Schmidt '''''Moriti čuječe''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2023 Kay Pollak '''''Kakor v nebesih''''', SSG Trst, Slovenska matica, MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2023 Carlo Goldoni/Peter Turrini '''''Gazdarica''''', HNK Split, Splitsko ljeto<br /> *2023 Wolfgang Herrndorf '''''Čik''''', Dječje kazalište Branka Mihaljevića u Osijeku, prva hrvaška uprizoritev<br /> *2022 Slobodan Obradović '''''Robin Hood''''', SLG Celje, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2021 Rok Vilčnik rokgre '''''Pravi heroji''''', SLG Celje, krstna uprizoritev<br /> *2021 '''''Bukla in dober knjižni tek''''', Eci Peci, Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Feri Lainšček '''''Gajaš, brez maske''''', MG Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> <br /> ===2011-2020===<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Ivana Šojat '''''Emet''''' , HNK u Osijeku, krstna uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2018 Lee Hall '''''Rudari slikari''''' [http://http://www.gavella.hr/predstave/aktualne_predstave/slikari_rudari], Gavella, Zagreb<br /> *2018 Hugo von Hofmannsthal '''''Svatković''''', [http://kazalistevirovitica.hr/galerija/svatkovic/ Kazalište Virovitica]<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2017 Marc Camoletti/Michael Niaravani '''''(Totalno) katastrofalna večerja''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Alfred Jarry '''''Kralj Ubu''''', [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/alfred-jarry-kralj-ubu/ Kazalište Virovitica (Kralj Ubu)] <br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2014 Franc Vezela '''''Pita''''', [[Novi Zato.]]<br /> *2014 [[Matjaž Briški]] '''''Križ''''', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2013 Eduardo de Filippo '''''Filumena Marturano''''', HNK Varaždin<br /> *2013 Dino Pešut '''''Pritisci moje generacije''''', HNK Split [http://www.hnk-split.hr/Drama/Pritisci-moje-generacije]<br /> *2013 Tennessee Williams '''''Mačka na vrućem imenom krovu''''', Kazalište Virovitica [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/tennessee-williams-macka-na-vrucem-limenom-krovu/]<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato.<br /> *2012 A. P. Čehov '''''Platonov ili Drama bez naslova''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/platonov_ili_drama_bez_naslova]<br /> *2012 Nick Hornby '''''Kristus iz bradavičk''''', PUM, spočeto v Novem Zato., posvojil Narodni dom Maribor<br /> *2012 J.B.P. Molière '''''Tartuffe''''', [[SSG Trst]] [http://www.teaterssg.it/pagina.php?sx=detail&amp;tipo=36&amp;id=352&amp;lang=slo]<br /> *2011 '''''Maks seks šop''''', Narodni dom Maribor [http://www.nd-mb.si/predstava/predstava/maks-seks-sop-1/cHash/7d24aaa03a5b1c472ce4d433926f19c3/]<br /> *2011 Lee Hall '''''Knapi slikarji''''', Slg Celje [http://www.slg-ce.si/index.php?page=knapi-slikarji]<br /> <br /> ===2001-2010===<br /> *2010 Margaret Edson '''''Duh''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/duh]<br /> *2010 [[Tamara Matevc]]/[[Boris Kobal]] '''''Poslednji termina(l)tor''''', Gledališče Koper, krstna uprizoritev [http://www.gledalisce-koper.si/index.php?page=predstava_single&amp;item=29&amp;id=914]<br /> *2010 Victoria Benedictsson '''''Urok''''', SLG Celje [http://sigledal.org:8090/uprizoritev/urok]<br /> *2010 Nina Mitrović '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/familija-u-prahu/stran/1]<br /> *2009 Alma Jongerius '''''Miška Metka Smetka''''', [[Lutkovno gledališče Maribor]] [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/miška-metka-smetka/stran/1]<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', [[Narodni dom Maribor]] [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/svobodni-zakon/stran/1]<br /> *2009 Georg Bücher '''''Woyzeck''''', Kazalište Virovitica in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/woyzeck/stran/1]<br /> *2009 [[Tamara Matevc]] '''''Zaljubljeni v smrt''''', [[Slovensko stalno gledališče Trst|SSG Trst]] in Novi Zato. [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> *2008 Lutz Hübner '''''Boksarsko srce''''', [[GOML]], Ljubljana [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> * 2008 Po drami Ivana Cankarja '''''Za narodov blagor, vzporedne volitve''''', [[Novi Zato.]], Ptuj [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaljubljeni-v-smrt/stran/1]<br /> * 2008 Thomas Brussig '''''Fuzbal je vse!''''', Novi Zato., Ptuj [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/fuzbal-je-vse/stran/1]<br /> * 2008 John Steinbeck '''''Ljudje in miši''''', SLG Celje [http://www.slg-ce.si/index.php?page=ljudje-in-misi]<br /> * 2007 Moliere '''''Ljudomrznik''''', MGL [http://www.mgl.si/p07ljudomrznik.html]<br /> * 2007 Janusz Glowacki '''''Četrvta sestra''''', GDK Gavella, Zagreb [http://www.gavella.hr/hr/predstave/aktualne_predstave/cetvrta_sestra]<br /> * 2006 William Shakespeare/Heiner Mueller '''''strojHamlet''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', [[Drama SNG Maribor]] [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/cankarjevi-hlapci-v-formatu-pdf/136572]<br /> * 2004 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družbe''''', [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] [http://www.slg-ce.si/index.php?page=kaj-se-je-zgodilo-potem-ko-je-nora-zapustila-svojega-moza-ali-stebri-druzbe]<br /> * 2004 Igor Bauersima '''''norway.today''''', [[Drama SNG Maribor]] in Narodno pozorište Beograd<br /> * 2004 Eugene Ionesco '''''Plešasta pevka''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2002 Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 2001 Heiner Müller '''''Quartett''''', HKD Rijeka<br /> * 2001 Marius von Mayenburg '''''Ognjeni obraz''''', [[Mestno gledališče ljubljansko]]<br /> <br /> === 1991-2000 ===<br /> <br /> * 2000 [[Svetlana Makarovič]] '''''Škrat Kuzma''''', [[Lutkovno gledališče Maribor]]<br /> * 2000 Lutz Hübner '''''Marjetka, str. 89''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 2000 Peter Turrini '''''Alpski žar''''', [[SSG Trst]]<br /> * 1999 Dacia Maraini '''''Dialog med prostituto in njenim klientom''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1998 Suzanne van Lohuizen '''''Fant v avtobusu''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1998 Marcus Koebeli '''''Sobo oddam''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 Helmut Krausser '''''Lederksiht''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1997 Theater rote Gruetze '''''O tem se ne govori''''', [[PG Kranj]]<br /> * 1997 Roger Vitrac '''''Victor ali Otroci na oblasti''''', [[AGRFT]] in [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 [[Ivan Cankar]] '''''Pohujšanje v dolini šentforjanski''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1996 [[Vinko Möderndorfer]] '''''Štirje letni časi''''', [[PDG Nova Gorica]]<br /> * 1996 [[Leopold Suhodolčan]] '''''Norčije v gledališču''''', [[PG Kranj]]<br /> * 1996 Wilhelm Reich '''''Govor malemu človeku''''', Gledalilšče Ptuj<br /> * 1995 Peter Turrini '''''Krčmarica''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1994 George Tabori '''''Weisman in Rdeče lice''''',[[SNG Drama Ljubljana]]<br /> * 1994 M. A. dela Parra '''''Prikrita opolzkost vsakdana''''', [[SLG Celje]]<br /> * 1994 Eugene Ionesco '''''Plešasta pevka''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1993 Martha Swintz '''''Kraljevi smetanovi kolački''''', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> * 1993 Jean-Paul Sartre '''''Zaprta vrata''''', [[Gledališče Zato.]], Ptuj<br /> * 1993 Robert Thayenthal '''''Ana in kralj, ki je padel iz pravljice''''', [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]<br /> * 1992 Slawomir Mrožek '''''Na odprtem morju''''', ZKO Ptuj<br /> * 1991 [[Dušan Jovanović]] '''''Življenje plejbojev''''', Akademija za gledališče, radio in televizijo|AGRFT in Cankarjev dom, Ljubljana<br /> <br /> === 1989-1990 ===<br /> <br /> * 1989 [[Milan Dekleva]] '''''Zveza diamantenga čuka''''', [[Drama SNG Maribor]]<br /> * 1989 Paul Ernst '''''Der alte Mann und sein Freak''''', Taschentheater, Graz<br /> <br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Scenografija==<br /> *2025 Lutz Hüebner, Sarah Neitz '''''Kar je bilo in kar bo''''', MG Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2024 Karsten Dusse - Bern Schmidt '''''Moriti čuječe''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev; skupaj z Milanom Percanom<br /> *2023 Carlo Goldoni/Peter Turrini '''''Gazdarica''''', HNK Split, Splitsko ljeto<br /> *2023 Wolfgang Herrndorf '''''Čik''''', Dječje kazalište Branka Mihaljevića u Osijeku, prva hrvaška uprizoritev<br /> *2022 Slobodan Obradović '''''Robin Hood''''', SLG Celje, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2021 Rok Vilčnik rokgre '''''Pravi heroji''''', SLG Celje, krstna uprizoritev<br /> *2021 Feri Lainšček '''''Gajaš, brez maske''''', MG Ptuj, krstna uprizoritev<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Ivana Šojat '''''Emet''''' , HNK u Osijeku, krstna uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2018 Lee Hall '''''Rudari slikari''''' [http://http://www.gavella.hr/predstave/aktualne_predstave/slikari_rudari], Gavella, Zagreb<br /> *2018 Hugo von Hofmannsthal '''''Svatković''''', [http://kazalistevirovitica.hr/galerija/svatkovic/ Kazalište Virovitica]<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Marc Camoletti/Michael Niaravani '''''(Totalno) katastrofalna večerja''''', Gledališče Koper, prva slovenska uprizoritev<br /> *2016 Alfred Jarry '''''Kralj Ubu''''', [http://www.kazalistevirovitica.hr/predstava/alfred-jarry-kralj-ubu/ Kazalište Virovitica (Kralj Ubu)] <br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2014 Franc Vezela '''''Pita'''''<br /> *2014 [[Matjaž Briški]] '''''Križ''''', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2013 Eduardo de Filippo '''''Filumena Marturano''''', HNK Varaždin<br /> *2013 Tennessee Williams '''''Mačka na vrućem imenom krovu''''', Kazalište Virovitica<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato. <br /> *2012 J.B.P. Molière '''''Tartuffe''''', [[SSG Trst]] [http://www.teaterssg.it/pagina.php?sx=detail&amp;tipo=36&amp;id=352&amp;lang=slo]<br /> *2011 '''''Maks seks šop''''', Narodni dom Maribor [http://www.nd-mb.si/predstava/predstava/maks-seks-sop-1/cHash/7d24aaa03a5b1c472ce4d433926f19c3/]<br /> *2011 Lee Hall '''''Knapi slikarji''''', Slg Celje<br /> *2010 Margaret Edson '''''Duh''''', GDK Gavella, Zagreb<br /> *2010 [[Tamara Matevc]]/[[Boris Kobal]] '''''Poslednji termina(l)tor''''', Gledališče Koper, krstna uprizoritev<br /> *2010 Victoria Benedictsson '''''Urok''''', SLG Celje<br /> *2010 Nina Mitrović '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato.<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', Narodni dom Maribor <br /> *2009 Georg Bücher '''''Woyzeck''''', r. Samo M. Strelec, Kazalište Virovitica in Novi Zato.<br /> *2009 [[Tamara Matevc]] '''''Zaljubljeni v smrt''''', r. Samo M. Strelec,[[SSG Trst]] in Novi Zato.<br /> *2008 Lutz Huebner '''''Boksarsko srce''''', r. Samo M. Strelec, [[GOML]], Ljubljana <br /> *2008 John Steinbeck '''''Ljudje in miši''''', r. Samo M. Strelec, [[SLG Celje]]<br /> * 2007 Moliere '''''Ljudomrznik''''', r. Samo M. Strelec, [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]<br /> * 2007 Janusz Glowacki '''''Četrvta sestra''''', r. Samo M. Strelec, GDK Gavella, Zagreb<br /> * 2006 Heiner Mueller/William Shakespeare '''''strojHamlet''''', r. Samo M. Strelec, Drama SNG Maribor<br /> * 2005 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo, potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb''''', r. Samo M. Strelec, [[SLG Celje]]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', r. Samo M. Strelec, [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]]<br /> * 2001 Marius von Mayenburg '''''Ognjeni obraz''''', r. Samo M. Strelec, [[Mestno gledališče ljubljansko]]<br /> * 1996 [[Vinko Möderndorfer]] '''''Štirje letni časi''''', r. Samo M. Strelec, [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Uprizorjeni prevodi ==<br /> *2024 Miro Gavran '''''Pivo''''', Smejmo.se, prva slovenska uprizoritev<br /> *2022 Daniel Glattauer '''''Čudež''''', Narodni dom Maribor<br /> *2020 Daniel Kehlmann '''''Svet' večer''''', Teater na kulnu, Narodni dom Maribor, prva slovenska uprizoritev<br /> *2018 Milan Grgić '''''I ❤️Njofra!''''' , Mestno gledališče Ptuj<br /> *2017 Philipp Löhle '''''Dejansko Gospod''''', Novi Zato. Ptuj, prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''Sladoled''''', Narodni dom Maribor in [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2015 Miro Gavran '''''iLutka''''', [[Novi Zato.]], prva slovenska uprizoritev<br /> *2012 Jens Roselt '''''Trojček''''', PUM, spočeto v Novem Zato. <br /> *2009 Alma Jongerius '''''Miška Metka Smetka''''', Lutkovno gledališče Maribor<br /> * 2003 Esther Vilar '''''Ljubo sumje''''', Drama SNG Maribor<br /> * 1998 Suzanne van Lohuizen '''''Fant v avtobusu''''', Gledališče Ptuj<br /> * 1998 Marcus Köbeli '''''Sobo oddam''''', Gledališče Ptuj<br /> * 1997 Helmut Krausser '''''Lederksiht''''', (soprevajalec T. Toš), SNG Drama Maribor<br /> * 1997 Theater rote Grütze '''''O tem se ne govori''''', PG Kranj<br /> * 1997 Paul Maar '''''Oj, čudežni zaboj''''', MG Ptuj<br /> * 1995 Peter Turrini '''''Krčmarica''''', Gledališče ZATO. Ptuj<br /> * 1993 Robert Thayenthal '''''Ana in kralj, ki je padel iz pravljice''''', PG Kranj<br /> <br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Dramatizacija ==<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku, dramatizacija istoimenskega romana<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Priredba besedila ==<br /> *2009 Dario Fo, Franca Rame '''''Svobodni zakon''''', Narodni dom Maribor (skupaj s Tamaro Matevc)<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Dramaturgija ==<br /> *2021 Damir Mađarić '''''Dječak koji je govorio Bogu''''', HNK u Osijeku<br /> *2013 Dino Pešut '''''Pritisci moje generacije''''', HNK Split [http://www.hnk-split.hr/Drama/Pritisci-moje-generacije]<br /> * 2005 Z mislijo na dramo Ivana Cankarja '''''Hlapci. pdf''''', Drama SNG Maribor<br /> * 2005 Elfriede Jelinek '''''Kaj se je zgodilo, potem ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb''''', Slg Celje<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> == Nagrade==<br /> *2019 Najboljša režija na festivalu Marulovi dani, '''''Emet''''', HNK u Osijeku; Split, 2019<br /> *2019 Najboljša uprizoritev na festivalu Marulovi dani, '''''Emet''''', HNK u Osijeku; Split, 2019<br /> *2011 Najboljša predstava po izboru publike na Dnevih komedije v Celju 2011 (ocena:4,7162). '''''Poslednji termia(l)tor''''', Gledališče Koper 2010<br /> *2010 Najboljša predstava po izboru publike na 12. mednarodnem festivalu monodrame, Bitola (Makedonija) 2010. '''''Familija u prahu''''', HNK Varaždin in Novi Zato.<br /> *2010 Najboljša predstava po izboru publike na dnevih komedije v Celju 2010. '''''Svobodni zakon''''', ND Maribor, 2009<br /> *2008 Nagrada Zlati smeh za najboljšo predstavo na 32. dnevih satire v gledališču Kerempuh v Zagrebu za uprizoritev Janus Glowacki '''''Ćetvrta sestr'''a'' v izvedbi GDK Gavella, Zagreb<br /> *2008 Nagrada za najboljšo predstavo v celoti na 15. Fesivalu glumca v Vinkovcih (Hrvaška) za uprizoritev Janus Glowacki '''''Ćetvrta sestra''''' v izvedbi GDK Gavella, Zagreb<br /> * 2005 Nagrada občinstva za najboljšo predstavo na festivalu komornega gledališča Zlatni lav, Umag za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2005 Nagrada za režijo, Festival Zlatni lav, Umag, za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2003 Nagrada »Peristil« časopisa Jutarnji list na festivalu Splitsko ljeto za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2003 Nagrada za režijo, Skup 2003, Ptuj za uprizoritev Nicky Silver '''''Debeluhi v krilcih''''', Drama [[SNG Maribor]]<br /> * 2001 Žlahtna režija na [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] v Celju za uprizoritev Lutz Huebner '''''Marjetka, str. 89''''', [[Gledališče Ptuj]]<br /> * 1997 Nagrada Liberalne demokracije zlata ptica za ponovno profesionalizacijo gledališča na Ptuju<br /> * 1997 Najboljša predstava v celoti 5. festivala otroških gledaliških uprizoritev Zlata paličica v Ljubljani, Theater rote Gruetze '''''O tem se ne govori''''', PG Kranj<br /> * 1996 Žlahtna režija na Dnevih komedije v Celju za režijo uprizoritve Peter Turrini '''''Krčmarica''''', Gledališče [[ZATO.]] Ptuj<br /> <br /> == Vodenje delavnic, predavanja ==<br /> <br /> * 2024, Univerza na Primorskem: Priprava in izvedba nastopa // Center šolskih in obšolskih dejavnosti: Predstavitev; Vodenje tima/projekta // OŠ Olge Meglič Ptuj: Govorni nastop // MKC Maribor: Top nastop; Ideje!, ideje! // OŠ Hajdina: Top nastop // Gimnazija ZAMS Maribor: Top nastop//<br /> * 2020/2021, 2021/2022, 2022/2023, 2023/2024 poučeval na Gimnaziji Ptuj, umetniška smer, predmeta Igra in govor ter Zgodovina in teorija gledališča <br /> *2010, Sklad za ljubiteljsko kulturo RS, &quot;Šola za režiserje&quot;<br /> * Med 2005 in 2011 na Univerzi v Mariboru (Fakulteta za računalništvo, elektrotehniko in informatiko, smer: Medijske komunikacije) predaval predmet Režija in realizacija<br /> * Štud. leto 2006/2007, [[Gledališka šola Prve gimnazije|Prva gimnazija Maribor, Gledališka šola]]<br /> * 2001, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Regie-Seminar<br /> * 2000, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Regiekurs, Teil III<br /> * 1999, Izola, SLKD, ZKD; Dramska igra<br /> * 1993/1994, Gorica (Italija), Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje; Temelji gledališke igre<br /> * 1992/1993, Dramska šola Barice Blenkuš; Improvizacija in dramska igra II<br /> * 1992, DUM in ZPM; Osnove gledališke režije<br /> * 1992, ZKO Maribor; Ustvarjanje otroškega gledališča<br /> * 1992, Heidenreichstein; Grundlagenseminar II<br /> * 1992, Berlin, Društvo Slovenija; Improvizacija in komunikacija<br /> * 1991, ZKO Ptuj; Improvizacije<br /> * 1991, Graz (Avstrija), Landesjugendreferat Graz; Improvisation<br /> * 1990, Heidenreichstein (Avstrija); Grundlagenseminar I<br /> <br /> == Bibliografija ==<br /> ===Nefikcija===<br /> * '''Mladićev mladič''', ''Kako sem kuhal slovensko kavo Barcaffe jugoslavnskemu generalu Ratku Mladiću'', Pivec, Maribor, 2023.<br /> * '''mi kot SKUPINA''', Novi Zato., Ptuj, 2021.<br /> * '''to BESEDILO''', Novi Zato., Ptuj, 2020.<br /> * '''ti IGRALCI''', Novi Zato., Ptuj, 2019.<br /> * '''jaz in MOJA OTROŠKA GLEDALIŠKA SKUPINA''', Novi Zato., Ptuj, 2017, (razprodano).<br /> *[http://www.biblos.si/lib/book/9789612852658 '''Moja otroška gledališka skupina'''], Od besed k dejanjem, Novi Zato., ePUB, 2016<br /> * [[Premiernik|'''poPremiernik''']]. Mariborska Drama v mislih, besedah in dejanju, MMI-MMVI. Uredil Samo M. Strelec. Maribor: [[SNG Maribor]], 2006.<br /> *{{Pdf|''Deset_gledaliskih_let_na_prelomu_tisocletja.pdf|'''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992–2002'''''.}} Uredil Samo M. Strelec. Ptuj: [[Gledališče Ptuj]], 2002.<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Fikcija===<br /> <br /> * '''69''', ''(ne prav) kratka zgodovina prihodnosti najstarejšega slovenskega mesta'', Novi Zato., Ptuj, 2019.<br /> <br /> ==Galerija==<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Clovek_v_sipi.jpg|Prizor iz predstave Peter Božič Človek v šipi, režija Branka Bezeljak, Teater III Ptuj, okrog 1984<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> == Zunanje povezave ==<br /> *[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&amp;lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]<br /> *[[Novi Zato.|Novi ZATO.]]<br /> *[[Zato.]]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/ SiGledal]<br /> *[https://www.teatar.hr/1038/interview-samo-m-strelec/ Interview: Samo M. Strelec - www.teatar.hr, 24.04.2007] <br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/to-je-va%C5%A1-prostor-%C4%8De-vam-je-povejte »To je vaš prostor. Če vam je, povejte!« - www.sigledal.org, 14.04.2009]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/digitalizacija-slovenskega-gledali%C5%A1%C4%8Da Digitalizacija slovenskega gledališča? - www.sigledal.org, 20.10.2010]<br /> *[http://www.delo.si/kultura/oder/samo-m-strelec-reziser-ki-bo-zaradi-gradu-kandidiral-za-zupana.html Samo M. Strelec, režiser, ki bo zaradi gradu kandidiral za župana - www.delo.si, 30.06.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174448765 Samo M. Strelec, oddaja Nedeljski gost Vala 202 - www.rtvslo, 15.01.2017]<br /> <br /> <br /> &lt;flash&gt;film=temeljni_kamen&amp;opis=Kratek posnetek polaganja temeljnega kamna za novo ptujsko gledališče&lt;/flash&gt;<br /> &lt;div style=&quot;text-align: right;&quot;&gt;[[na vrh]]&lt;/div&gt;<br /> [[Category:Ustvarjalci]] [[Category:Režiserji]] [[Category:Scenografi]] [[Category:Dramaturgi]] [[Category:Prevajalci]] [[Category:Umetniški_vodje]] [[Category:Direktorji_in_ravnatelji]] [[Category:Mentorji_in_učitelji]]</div>

Samo