Geslo - Prispevki uporabnika [sl]

Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti

2026-07-06T13:26:04Z

Tamara: /* Predstavitev portala Oder */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti]]
==Predstavitev portala Oder==
[https://oder.slogi.si/ Oder] je slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti, ki ga upravlja Slovenski gledališki inštitut (SLOGI). Javno je bil objavljen 1. julija 2026. Na ta dan je prenehal z delovanjem oziroma z objavljanjem novih vsebin [https://veza.sigledal.org/prispevki/javna-dostopnost-portala-sigledal-se-do-1-oktobra-2026 slovenski gledališki portal SiGledal], saj za svoje delovanje ni bil več financiran.

[https://oder.slogi.si/ Portal Oder] nastaja v okviru nacionalnega projekta [https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/projekt/ e-Kultura], katerega namen je povezovanje kulturnih vsebin, podatkovnih zbirk in digitalnih storitev v enotno informacijsko okolje. Financirata ga Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropska unija – NextGenerationEU v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Oder povezuje podatke o uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih, fotografijah, člankih, kritikah, digitalnih razstavah, aktualnem gledališkem dogajanju ter prevodih slovenskih dramskih del v tuje jezike. Namenjen je raziskovalcem, študentom, pedagogom, ustvarjalcem, producentom, kulturnim ustanovam, odločevalcem in širši javnosti.

Portal je razdeljen na dva glavna vsebinska sklopa:

*[https://oder.slogi.si/enciklopedija Enciklopedija]

Enciklopedija predstavlja osrednji raziskovalni del portala. Omogoča raziskovanje slovenske uprizoritvene dediščine prek medsebojno povezanih podatkovnih zbirk uprizoritev, ustvarjalcev, producentov, fotografij, člankov, digitalnih razstav in drugih dokumentacijskih gradiv.

*[https://oder.slogi.si/scena/napovedniki Scena]

Scena spremlja aktualno gledališko produkcijo v Sloveniji. Obsega napovednike uprizoritev, gledališke kritike, intervjuje, članke, komentarje in druge vsebine, povezane s sodobnim gledališkim dogajanjem.

==Nastanek portala Oder in povezava s SiGledalom==

Ob vzpostavitvi portala Oder so ustanovitelji portala SiGledal Samo M. Strelec, Gregor Matevc in Tamara Matevc Slovenskemu gledališkemu inštitutu predali gradiva in podatke, ki so na portalu SiGledal nastali med letoma 2007 in 2026, pri čemer njihova nadaljnja uporaba ostaja vezana na ustrezno ureditev avtorskih in sorodnih pravic.

Oder ni pravni, organizacijski ali uredniški naslednik portala SiGledal, temveč samostojen projekt Slovenskega gledališkega inštituta. Ob njegovi vzpostavitvi so bila uporabljena številna gradiva in podatki, ki so bili pred tem objavljeni na portalu SiGledal.

Na portalu SiGledal se vsebine niso razvijale ločeno od podatkovnih zbirk, funkcionalnosti in drugih informacijskih rešitev, temveč so nastajale sočasno in se medsebojno dopolnjevale. Razvoj novih vsebin je spodbujal razvoj novih funkcionalnosti, te pa so omogočale nadaljnje povezovanje in uporabo podatkov. Posamezni vsebinski sklopi zato niso predstavljali zgolj zbirk vsebin, temveč rezultat sočasnega razvoja vsebin, podatkovnih zbirk, funkcionalnosti in uredniškega dela. Posameznih vsebin zato ni mogoče obravnavati kot povsem neodvisnih od informacijskega sistema, v okviru katerega so nastale.

Geneza posameznih vsebinskih sklopov je bila različna. Pri nekaterih so SLOGI in drugi partnerji prispevali pomemben del podatkov oziroma gradiv, pri drugih je SLOGI sodeloval kot uredniški partner ali financer posameznih vsebin. Zato je pri posameznih sklopih treba razlikovati med izvorom oziroma financiranjem gradiv ter razvojem informacijskih rešitev, v okviru katerih so bila ta gradiva organizirana, medsebojno povezana in predstavljena uporabnikom.

Med pomembnejšimi vsebinskimi sklopi, katerih razvoj ponazarja razmerje med portaloma SiGledal in Oder, so zlasti:

===[https://repertoar.sigledal.org/ Spletni repertoar slovenskega gledališča]===

Leta 2009 je portal SiGledal prvič javno objavil Spletni repertoar slovenskega gledališča kot samostojno spletno podatkovno zbirko. Temeljil je na podatkih iz ''Letopisa slovenskega gledališča'', ki ga izdaja Slovenski gledališki inštitut, hkrati pa je bil zasnovan kot informacijska rešitev, prilagojena spletnemu okolju.

Za razliko od tiskanega letopisa je omogočal iskanje in medsebojno povezovanje podatkov po sezonah, uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih, gledališčih in drugih kriterijih. Podatkovna zbirka se je sproti dopolnjevala z novimi sezonami, dodatnimi podatki, funkcionalnostmi in povezavami z drugimi vsebinskimi sklopi portala SiGledal.

Razvoj spletnega repertoarja slovenskega gledališča ni obsegal le objave repertoarnih podatkov, temveč tudi razvoj podatkovne zbirke, funkcionalnosti in povezav z drugimi zbirkami znotraj enotnega informacijskega sistema portala SiGledal. Pri njegovem nastajanju so se razvoj informacijskih rešitev, dopolnjevanje podatkovnih zbirk in uredniško delo medsebojno prepletali ter vplivali drug na drugega.

===[https://veza.sigledal.org/kritika Portal Kritika]===

Portal Kritika je bil uredniški in podatkovni sklop portala SiGledal. Leta 2016 je SiGledal zanj razvil posebno uredniško in informacijsko rešitev, ki jo je SLOGI od 1. septembra 2017 uporabljal za objavo gledaliških kritik. SLOGI je financiral pripravo in objavo kritik, kritike pa so bile objavljene znotraj informacijskega sistema, razvitega na portalu SiGledal.
Na portalu Oder so danes dostopne tudi gledališke kritike, ki so bile pred tem objavljene na portalu SiGledal.

===[https://teksti.sigledal.org/ Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil in prevodi]===

Portal SiGledal je od leta 2007 objavljal slovenska dramska besedila. Leta 2017 je bila vzpostavljena Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil kot samostojna podatkovna zbirka z naprednim iskalnikom, ki je omogočal iskanje po avtorjih, naslovih, številu vlog, zvrsteh, ključnih besedah in drugih kriterijih.

Digitalna knjižnica ni predstavljala zgolj zbirke dramskih besedil, temveč informacijsko rešitev, ki je posamezna besedila povezovala z avtorji, uprizoritvami, bibliografskimi podatki in drugimi vsebinskimi sklopi portala SiGledal.

Leta 2024 je bila Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil razširjena s sklopom ''Slovenska drama v prevodih'' (''Slovene Drama in Translation''), namenjenim mednarodni promociji slovenske dramatike. Prevedena besedila in spremljajoči podatki so bili vključeni v obstoječo podatkovno in uredniško strukturo ter povezani z izvirnimi dramskimi besedili, njihovimi avtorji in drugimi sorodnimi vsebinami.

Tudi ta sklop se je razvijal kot del enotnega informacijskega sistema portala SiGledal. Na portalu Oder so danes objavljeni prevodi slovenskih dramskih besedil, ki so bili pred tem dostopni na portalu SiGledal.

===Digitalne zbirke in razstave===

Portal SiGledal je digitalne razstave uvedel kot samostojen vsebinski sklop, namenjen spletni predstavitvi tematsko zaokroženih vsebin s področja slovenskih uprizoritvenih umetnosti. Koncept sklopa je bil razvit v okviru portala SiGledal, posamezne razstave pa so nastajale v sodelovanju z različnimi partnerji, med njimi tudi Slovenskim gledališkim inštitutom. Do zaključka delovanja portala SiGledal je bilo objavljenih 41 digitalnih razstav. Na portalu Oder so danes objavljene tudi tri digitalne razstave, ki so bile prvotno objavljene na portalu SiGledal.

===Razvojni model===

Ob predstavitvi portala Oder Slovenski gledališki inštitut v predstavitvenih gradivih ni podrobneje predstavil razvojne zgodovine gradiv, podatkovnih zbirk in vsebinskih sklopov, ki jih portal vključuje. Iz predstavitev tako ni razvidno, da je velik del gradiv skoraj dve desetletji nastajal in bil javno dostopen na portalu SiGledal, da so ustanovitelji portala SiGledal Slovenskemu gledališkemu inštitutu predali gradiva in podatke ter da so posamezni vsebinski sklopi nastajali v različnih časovnih obdobjih, v sodelovanju različnih partnerjev in po različnih razvojnih modelih.

Portal SiGledal je bil zasnovan kot enoten informacijski sistem, v katerem posamezne podatkovne zbirke in vsebinski sklopi niso nastajali kot ločeni projekti, temveč kot medsebojno povezani deli skupnega sistema. Uprizoritve, ustvarjalci, producenti, gledališča, festivali, nagrade, članki, kritike, fotografije, dramska besedila in druge vsebine so bile povezane v enotno podatkovno in uredniško strukturo.

Takšen razvojni model je omogočal, da so se podatkovne zbirke, vsebine in funkcionalnosti razvijale sočasno ter se medsebojno dopolnjevale. Zato posameznih vsebin ni mogoče obravnavati ločeno od sistema, v katerem so nastale. Posamezni vsebinski sklopi zato niso predstavljali zgolj zbirk vsebin, temveč so rezultat njihovega sočasnega razvoja z informacijskim sistemom portala.

Portal Oder uporablja lastne informacijske rešitve. Gradiva in podatki, predani Slovenskemu gledališkemu inštitutu ob zaključku delovanja portala SiGledal, predstavljajo del razvojne zgodovine posameznih vsebinskih sklopov, ki iz javnih predstavitev portala Oder ni razvidna.

==Viri==
[https://oder.slogi.si/ Spletna stran Odra, slovenskega portala za uprizoritvene umetnosti]

Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti

2026-07-06T12:45:34Z

Tamara: /* Razvojni model */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti]]
==Predstavitev portala Oder==
[https://oder.slogi.si/ Oder] je slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti, ki ga upravlja Slovenski gledališki inštitut (SLOGI). Javno je bil objavljen 1. julija 2026. Na ta dan je prenehal z delovanjem oziroma z objavljanjem novih vsebin slovenski gledališki portal SiGledal, saj za svoje delovanje ni bil več financiran.

[https://oder.slogi.si/ Portal Oder] nastaja v okviru nacionalnega projekta [https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/projekt/ e-Kultura], katerega namen je povezovanje kulturnih vsebin, podatkovnih zbirk in digitalnih storitev v enotno informacijsko okolje. Financirata ga Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropska unija – NextGenerationEU v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Oder povezuje podatke o uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih, fotografijah, člankih, kritikah, digitalnih razstavah, aktualnem gledališkem dogajanju ter prevodih slovenskih dramskih del v tuje jezike. Namenjen je raziskovalcem, študentom, pedagogom, ustvarjalcem, producentom, kulturnim ustanovam, odločevalcem in širši javnosti.

Portal je razdeljen na dva glavna vsebinska sklopa:

*[https://oder.slogi.si/enciklopedija Enciklopedija]

Enciklopedija predstavlja osrednji raziskovalni del portala. Omogoča raziskovanje slovenske uprizoritvene dediščine prek medsebojno povezanih podatkovnih zbirk uprizoritev, ustvarjalcev, producentov, fotografij, člankov, digitalnih razstav in drugih dokumentacijskih gradiv.

*[https://oder.slogi.si/scena/napovedniki Scena]

Scena spremlja aktualno gledališko produkcijo v Sloveniji. Obsega napovednike uprizoritev, gledališke kritike, intervjuje, članke, komentarje in druge vsebine, povezane s sodobnim gledališkim dogajanjem.

==Nastanek portala Oder in povezava s SiGledalom==

Ob vzpostavitvi portala Oder so ustanovitelji portala SiGledal Samo M. Strelec, Gregor Matevc in Tamara Matevc Slovenskemu gledališkemu inštitutu predali gradiva in podatke, ki so na portalu SiGledal nastali med letoma 2007 in 2026, pri čemer njihova nadaljnja uporaba ostaja vezana na ustrezno ureditev avtorskih in sorodnih pravic.

Oder ni pravni, organizacijski ali uredniški naslednik portala SiGledal, temveč samostojen projekt Slovenskega gledališkega inštituta. Ob njegovi vzpostavitvi so bila uporabljena številna gradiva in podatki, ki so bili pred tem objavljeni na portalu SiGledal.

Na portalu SiGledal se vsebine niso razvijale ločeno od podatkovnih zbirk, funkcionalnosti in drugih informacijskih rešitev, temveč so nastajale sočasno in se medsebojno dopolnjevale. Razvoj novih vsebin je spodbujal razvoj novih funkcionalnosti, te pa so omogočale nadaljnje povezovanje in uporabo podatkov. Posamezni vsebinski sklopi zato niso predstavljali zgolj zbirk vsebin, temveč rezultat sočasnega razvoja vsebin, podatkovnih zbirk, funkcionalnosti in uredniškega dela. Posameznih vsebin zato ni mogoče obravnavati kot povsem neodvisnih od informacijskega sistema, v okviru katerega so nastale.

Geneza posameznih vsebinskih sklopov je bila različna. Pri nekaterih so SLOGI in drugi partnerji prispevali pomemben del podatkov oziroma gradiv, pri drugih je SLOGI sodeloval kot uredniški partner ali financer posameznih vsebin. Zato je pri posameznih sklopih treba razlikovati med izvorom oziroma financiranjem gradiv ter razvojem informacijskih rešitev, v okviru katerih so bila ta gradiva organizirana, medsebojno povezana in predstavljena uporabnikom.

Med pomembnejšimi vsebinskimi sklopi, katerih razvoj ponazarja razmerje med portaloma SiGledal in Oder, so zlasti:

===[https://repertoar.sigledal.org/ Spletni repertoar slovenskega gledališča]===

Leta 2009 je portal SiGledal prvič javno objavil Spletni repertoar slovenskega gledališča kot samostojno spletno podatkovno zbirko. Temeljil je na podatkih iz ''Letopisa slovenskega gledališča'', ki ga izdaja Slovenski gledališki inštitut, hkrati pa je bil zasnovan kot informacijska rešitev, prilagojena spletnemu okolju.

Za razliko od tiskanega letopisa je omogočal iskanje in medsebojno povezovanje podatkov po sezonah, uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih, gledališčih in drugih kriterijih. Podatkovna zbirka se je sproti dopolnjevala z novimi sezonami, dodatnimi podatki, funkcionalnostmi in povezavami z drugimi vsebinskimi sklopi portala SiGledal.

Razvoj spletnega repertoarja slovenskega gledališča ni obsegal le objave repertoarnih podatkov, temveč tudi razvoj podatkovne zbirke, funkcionalnosti in povezav z drugimi zbirkami znotraj enotnega informacijskega sistema portala SiGledal. Pri njegovem nastajanju so se razvoj informacijskih rešitev, dopolnjevanje podatkovnih zbirk in uredniško delo medsebojno prepletali ter vplivali drug na drugega.

===[https://veza.sigledal.org/kritika Portal Kritika]===

Portal Kritika je bil uredniški in podatkovni sklop portala SiGledal. Leta 2016 je SiGledal zanj razvil posebno uredniško in informacijsko rešitev, ki jo je SLOGI od 1. septembra 2017 uporabljal za objavo gledaliških kritik. SLOGI je financiral pripravo in objavo kritik, kritike pa so bile objavljene znotraj informacijskega sistema, razvitega na portalu SiGledal.
Na portalu Oder so danes dostopne tudi gledališke kritike, ki so bile pred tem objavljene na portalu SiGledal.

===[https://teksti.sigledal.org/ Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil in prevodi]===

Portal SiGledal je od leta 2007 objavljal slovenska dramska besedila. Leta 2017 je bila vzpostavljena Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil kot samostojna podatkovna zbirka z naprednim iskalnikom, ki je omogočal iskanje po avtorjih, naslovih, številu vlog, zvrsteh, ključnih besedah in drugih kriterijih.

Digitalna knjižnica ni predstavljala zgolj zbirke dramskih besedil, temveč informacijsko rešitev, ki je posamezna besedila povezovala z avtorji, uprizoritvami, bibliografskimi podatki in drugimi vsebinskimi sklopi portala SiGledal.

Leta 2024 je bila Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil razširjena s sklopom ''Slovenska drama v prevodih'' (''Slovene Drama in Translation''), namenjenim mednarodni promociji slovenske dramatike. Prevedena besedila in spremljajoči podatki so bili vključeni v obstoječo podatkovno in uredniško strukturo ter povezani z izvirnimi dramskimi besedili, njihovimi avtorji in drugimi sorodnimi vsebinami.

Tudi ta sklop se je razvijal kot del enotnega informacijskega sistema portala SiGledal. Na portalu Oder so danes objavljeni prevodi slovenskih dramskih besedil, ki so bili pred tem dostopni na portalu SiGledal.

===Digitalne zbirke in razstave===

Portal SiGledal je digitalne razstave uvedel kot samostojen vsebinski sklop, namenjen spletni predstavitvi tematsko zaokroženih vsebin s področja slovenskih uprizoritvenih umetnosti. Koncept sklopa je bil razvit v okviru portala SiGledal, posamezne razstave pa so nastajale v sodelovanju z različnimi partnerji, med njimi tudi Slovenskim gledališkim inštitutom. Do zaključka delovanja portala SiGledal je bilo objavljenih 41 digitalnih razstav. Na portalu Oder so danes objavljene tudi tri digitalne razstave, ki so bile prvotno objavljene na portalu SiGledal.

===Razvojni model===

Ob predstavitvi portala Oder Slovenski gledališki inštitut v predstavitvenih gradivih ni podrobneje predstavil razvojne zgodovine gradiv, podatkovnih zbirk in vsebinskih sklopov, ki jih portal vključuje. Iz predstavitev tako ni razvidno, da je velik del gradiv skoraj dve desetletji nastajal in bil javno dostopen na portalu SiGledal, da so ustanovitelji portala SiGledal Slovenskemu gledališkemu inštitutu predali gradiva in podatke ter da so posamezni vsebinski sklopi nastajali v različnih časovnih obdobjih, v sodelovanju različnih partnerjev in po različnih razvojnih modelih.

Portal SiGledal je bil zasnovan kot enoten informacijski sistem, v katerem posamezne podatkovne zbirke in vsebinski sklopi niso nastajali kot ločeni projekti, temveč kot medsebojno povezani deli skupnega sistema. Uprizoritve, ustvarjalci, producenti, gledališča, festivali, nagrade, članki, kritike, fotografije, dramska besedila in druge vsebine so bile povezane v enotno podatkovno in uredniško strukturo.

Takšen razvojni model je omogočal, da so se podatkovne zbirke, vsebine in funkcionalnosti razvijale sočasno ter se medsebojno dopolnjevale. Zato posameznih vsebin ni mogoče obravnavati ločeno od sistema, v katerem so nastale. Posamezni vsebinski sklopi zato niso predstavljali zgolj zbirk vsebin, temveč so rezultat njihovega sočasnega razvoja z informacijskim sistemom portala.

Portal Oder uporablja lastne informacijske rešitve. Gradiva in podatki, predani Slovenskemu gledališkemu inštitutu ob zaključku delovanja portala SiGledal, predstavljajo del razvojne zgodovine posameznih vsebinskih sklopov, ki iz javnih predstavitev portala Oder ni razvidna.

==Viri==
[https://oder.slogi.si/ Spletna stran Odra, slovenskega portala za uprizoritvene umetnosti]

Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti

2026-07-06T12:40:17Z

Tamara: /* Razvojni model */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti]]
==Predstavitev portala Oder==
[https://oder.slogi.si/ Oder] je slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti, ki ga upravlja Slovenski gledališki inštitut (SLOGI). Javno je bil objavljen 1. julija 2026. Na ta dan je prenehal z delovanjem oziroma z objavljanjem novih vsebin slovenski gledališki portal SiGledal, saj za svoje delovanje ni bil več financiran.

[https://oder.slogi.si/ Portal Oder] nastaja v okviru nacionalnega projekta [https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/projekt/ e-Kultura], katerega namen je povezovanje kulturnih vsebin, podatkovnih zbirk in digitalnih storitev v enotno informacijsko okolje. Financirata ga Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropska unija – NextGenerationEU v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Oder povezuje podatke o uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih, fotografijah, člankih, kritikah, digitalnih razstavah, aktualnem gledališkem dogajanju ter prevodih slovenskih dramskih del v tuje jezike. Namenjen je raziskovalcem, študentom, pedagogom, ustvarjalcem, producentom, kulturnim ustanovam, odločevalcem in širši javnosti.

Portal je razdeljen na dva glavna vsebinska sklopa:

*[https://oder.slogi.si/enciklopedija Enciklopedija]

Enciklopedija predstavlja osrednji raziskovalni del portala. Omogoča raziskovanje slovenske uprizoritvene dediščine prek medsebojno povezanih podatkovnih zbirk uprizoritev, ustvarjalcev, producentov, fotografij, člankov, digitalnih razstav in drugih dokumentacijskih gradiv.

*[https://oder.slogi.si/scena/napovedniki Scena]

Scena spremlja aktualno gledališko produkcijo v Sloveniji. Obsega napovednike uprizoritev, gledališke kritike, intervjuje, članke, komentarje in druge vsebine, povezane s sodobnim gledališkim dogajanjem.

==Nastanek portala Oder in povezava s SiGledalom==

Ob vzpostavitvi portala Oder so ustanovitelji portala SiGledal Samo M. Strelec, Gregor Matevc in Tamara Matevc Slovenskemu gledališkemu inštitutu predali gradiva in podatke, ki so na portalu SiGledal nastali med letoma 2007 in 2026, pri čemer njihova nadaljnja uporaba ostaja vezana na ustrezno ureditev avtorskih in sorodnih pravic.

Oder ni pravni, organizacijski ali uredniški naslednik portala SiGledal, temveč samostojen projekt Slovenskega gledališkega inštituta. Ob njegovi vzpostavitvi so bila uporabljena številna gradiva in podatki, ki so bili pred tem objavljeni na portalu SiGledal.

Na portalu SiGledal se vsebine niso razvijale ločeno od podatkovnih zbirk, funkcionalnosti in drugih informacijskih rešitev, temveč so nastajale sočasno in se medsebojno dopolnjevale. Razvoj novih vsebin je spodbujal razvoj novih funkcionalnosti, te pa so omogočale nadaljnje povezovanje in uporabo podatkov. Posamezni vsebinski sklopi zato niso predstavljali zgolj zbirk vsebin, temveč rezultat sočasnega razvoja vsebin, podatkovnih zbirk, funkcionalnosti in uredniškega dela. Posameznih vsebin zato ni mogoče obravnavati kot povsem neodvisnih od informacijskega sistema, v okviru katerega so nastale.

Geneza posameznih vsebinskih sklopov je bila različna. Pri nekaterih so SLOGI in drugi partnerji prispevali pomemben del podatkov oziroma gradiv, pri drugih je SLOGI sodeloval kot uredniški partner ali financer posameznih vsebin. Zato je pri posameznih sklopih treba razlikovati med izvorom oziroma financiranjem gradiv ter razvojem informacijskih rešitev, v okviru katerih so bila ta gradiva organizirana, medsebojno povezana in predstavljena uporabnikom.

Med pomembnejšimi vsebinskimi sklopi, katerih razvoj ponazarja razmerje med portaloma SiGledal in Oder, so zlasti:

===[https://repertoar.sigledal.org/ Spletni repertoar slovenskega gledališča]===

Leta 2009 je portal SiGledal prvič javno objavil Spletni repertoar slovenskega gledališča kot samostojno spletno podatkovno zbirko. Temeljil je na podatkih iz ''Letopisa slovenskega gledališča'', ki ga izdaja Slovenski gledališki inštitut, hkrati pa je bil zasnovan kot informacijska rešitev, prilagojena spletnemu okolju.

Za razliko od tiskanega letopisa je omogočal iskanje in medsebojno povezovanje podatkov po sezonah, uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih, gledališčih in drugih kriterijih. Podatkovna zbirka se je sproti dopolnjevala z novimi sezonami, dodatnimi podatki, funkcionalnostmi in povezavami z drugimi vsebinskimi sklopi portala SiGledal.

Razvoj spletnega repertoarja slovenskega gledališča ni obsegal le objave repertoarnih podatkov, temveč tudi razvoj podatkovne zbirke, funkcionalnosti in povezav z drugimi zbirkami znotraj enotnega informacijskega sistema portala SiGledal. Pri njegovem nastajanju so se razvoj informacijskih rešitev, dopolnjevanje podatkovnih zbirk in uredniško delo medsebojno prepletali ter vplivali drug na drugega.

===[https://veza.sigledal.org/kritika Portal Kritika]===

Portal Kritika je bil uredniški in podatkovni sklop portala SiGledal. Leta 2016 je SiGledal zanj razvil posebno uredniško in informacijsko rešitev, ki jo je SLOGI od 1. septembra 2017 uporabljal za objavo gledaliških kritik. SLOGI je financiral pripravo in objavo kritik, kritike pa so bile objavljene znotraj informacijskega sistema, razvitega na portalu SiGledal.
Na portalu Oder so danes dostopne tudi gledališke kritike, ki so bile pred tem objavljene na portalu SiGledal.

===[https://teksti.sigledal.org/ Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil in prevodi]===

Portal SiGledal je od leta 2007 objavljal slovenska dramska besedila. Leta 2017 je bila vzpostavljena Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil kot samostojna podatkovna zbirka z naprednim iskalnikom, ki je omogočal iskanje po avtorjih, naslovih, številu vlog, zvrsteh, ključnih besedah in drugih kriterijih.

Digitalna knjižnica ni predstavljala zgolj zbirke dramskih besedil, temveč informacijsko rešitev, ki je posamezna besedila povezovala z avtorji, uprizoritvami, bibliografskimi podatki in drugimi vsebinskimi sklopi portala SiGledal.

Leta 2024 je bila Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil razširjena s sklopom ''Slovenska drama v prevodih'' (''Slovene Drama in Translation''), namenjenim mednarodni promociji slovenske dramatike. Prevedena besedila in spremljajoči podatki so bili vključeni v obstoječo podatkovno in uredniško strukturo ter povezani z izvirnimi dramskimi besedili, njihovimi avtorji in drugimi sorodnimi vsebinami.

Tudi ta sklop se je razvijal kot del enotnega informacijskega sistema portala SiGledal. Na portalu Oder so danes objavljeni prevodi slovenskih dramskih besedil, ki so bili pred tem dostopni na portalu SiGledal.

===Digitalne zbirke in razstave===

Portal SiGledal je digitalne razstave uvedel kot samostojen vsebinski sklop, namenjen spletni predstavitvi tematsko zaokroženih vsebin s področja slovenskih uprizoritvenih umetnosti. Koncept sklopa je bil razvit v okviru portala SiGledal, posamezne razstave pa so nastajale v sodelovanju z različnimi partnerji, med njimi tudi Slovenskim gledališkim inštitutom. Do zaključka delovanja portala SiGledal je bilo objavljenih 41 digitalnih razstav. Na portalu Oder so danes objavljene tudi tri digitalne razstave, ki so bile prvotno objavljene na portalu SiGledal.

===Razvojni model===

Ob predstavitvi portala Oder Slovenski gledališki inštitut v predstavitvenih gradivih ni podrobneje predstavil razvojne zgodovine gradiv, podatkovnih zbirk in vsebinskih sklopov, ki jih portal vključuje. Iz predstavitev tako ni razvidno, da je velik del gradiv skoraj dve desetletji nastajal in bil javno dostopen na portalu SiGledal, da so ustanovitelji portala SiGledal Slovenskemu gledališkemu inštitutu predali gradiva in podatke ter da so posamezni vsebinski sklopi nastajali v različnih časovnih obdobjih, v sodelovanju različnih partnerjev in po različnih razvojnih modelih.

Portal SiGledal je bil zasnovan kot enoten informacijski sistem, v katerem posamezne podatkovne zbirke in vsebinski sklopi niso nastajali kot ločeni projekti, temveč kot medsebojno povezani deli skupnega sistema. Uprizoritve, ustvarjalci, producenti, gledališča, festivali, nagrade, članki, kritike, fotografije, dramska besedila in druge vsebine so bile povezane v enotno podatkovno in uredniško strukturo.

Takšen razvojni model je omogočal, da so se podatkovne zbirke, vsebine in funkcionalnosti razvijale sočasno ter se medsebojno dopolnjevale. Posamezni vsebinski sklopi zato niso predstavljali zgolj zbirk vsebin, temveč rezultat njihovega sočasnega razvoja z informacijskim sistemom portala.

Portal Oder uporablja lastne informacijske rešitve. Gradiva in podatki, predani Slovenskemu gledališkemu inštitutu ob zaključku delovanja portala SiGledal, predstavljajo del razvojne zgodovine posameznih vsebinskih sklopov, ki iz javnih predstavitev portala Oder ni razvidna.

==Viri==
[https://oder.slogi.si/ Spletna stran Odra, slovenskega portala za uprizoritvene umetnosti]

Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti

2026-07-03T05:54:53Z

Tamara: /* Razvojni model */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti]]
==Predstavitev portala Oder==
[https://oder.slogi.si/ Oder] je slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti, ki ga upravlja Slovenski gledališki inštitut (SLOGI). Javno je bil objavljen 1. julija 2026. Na ta dan je prenehal z delovanjem oziroma z objavljanjem novih vsebin slovenski gledališki portal SiGledal, saj za svoje delovanje ni bil več financiran.

[https://oder.slogi.si/ Portal Oder] nastaja v okviru nacionalnega projekta [https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/projekt/ e-Kultura], katerega namen je povezovanje kulturnih vsebin, podatkovnih zbirk in digitalnih storitev v enotno informacijsko okolje. Financirata ga Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropska unija – NextGenerationEU v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Oder povezuje podatke o uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih, fotografijah, člankih, kritikah, digitalnih razstavah, aktualnem gledališkem dogajanju ter prevodih slovenskih dramskih del v tuje jezike. Namenjen je raziskovalcem, študentom, pedagogom, ustvarjalcem, producentom, kulturnim ustanovam, odločevalcem in širši javnosti.

Portal je razdeljen na dva glavna vsebinska sklopa:

*[https://oder.slogi.si/enciklopedija Enciklopedija]

Enciklopedija predstavlja osrednji raziskovalni del portala. Omogoča raziskovanje slovenske uprizoritvene dediščine prek medsebojno povezanih podatkovnih zbirk uprizoritev, ustvarjalcev, producentov, fotografij, člankov, digitalnih razstav in drugih dokumentacijskih gradiv.

*[https://oder.slogi.si/scena/napovedniki Scena]

Scena spremlja aktualno gledališko produkcijo v Sloveniji. Obsega napovednike uprizoritev, gledališke kritike, intervjuje, članke, komentarje in druge vsebine, povezane s sodobnim gledališkim dogajanjem.

==Nastanek portala Oder in povezava s SiGledalom==

Ob vzpostavitvi portala Oder so ustanovitelji portala SiGledal Samo M. Strelec, Gregor Matevc in Tamara Matevc Slovenskemu gledališkemu inštitutu predali gradiva in podatke, ki so na portalu SiGledal nastali med letoma 2007 in 2026, pri čemer njihova nadaljnja uporaba ostaja vezana na ustrezno ureditev avtorskih in sorodnih pravic.

Oder ni pravni, organizacijski ali uredniški naslednik portala SiGledal, temveč samostojen projekt Slovenskega gledališkega inštituta. Ob njegovi vzpostavitvi so bila uporabljena številna gradiva in podatki, ki so bili pred tem objavljeni na portalu SiGledal.

Na portalu SiGledal se vsebine niso razvijale ločeno od podatkovnih zbirk, funkcionalnosti in drugih informacijskih rešitev, temveč so nastajale sočasno in se medsebojno dopolnjevale. Razvoj novih vsebin je spodbujal razvoj novih funkcionalnosti, te pa so omogočale nadaljnje povezovanje in uporabo podatkov. Posamezni vsebinski sklopi zato niso predstavljali zgolj zbirk vsebin, temveč rezultat sočasnega razvoja vsebin, podatkovnih zbirk, funkcionalnosti in uredniškega dela. Posameznih vsebin zato ni mogoče obravnavati kot povsem neodvisnih od informacijskega sistema, v okviru katerega so nastale.

Geneza posameznih vsebinskih sklopov je bila različna. Pri nekaterih so SLOGI in drugi partnerji prispevali pomemben del podatkov oziroma gradiv, pri drugih je SLOGI sodeloval kot uredniški partner ali financer posameznih vsebin. Zato je pri posameznih sklopih treba razlikovati med izvorom oziroma financiranjem gradiv ter razvojem informacijskih rešitev, v okviru katerih so bila ta gradiva organizirana, medsebojno povezana in predstavljena uporabnikom.

Med pomembnejšimi vsebinskimi sklopi, katerih razvoj ponazarja razmerje med portaloma SiGledal in Oder, so zlasti:

===[https://repertoar.sigledal.org/ Spletni repertoar slovenskega gledališča]===

Leta 2009 je portal SiGledal prvič javno objavil Spletni repertoar slovenskega gledališča kot samostojno spletno podatkovno zbirko. Temeljil je na podatkih iz ''Letopisa slovenskega gledališča'', ki ga izdaja Slovenski gledališki inštitut, hkrati pa je bil zasnovan kot informacijska rešitev, prilagojena spletnemu okolju.

Za razliko od tiskanega letopisa je omogočal iskanje in medsebojno povezovanje podatkov po sezonah, uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih, gledališčih in drugih kriterijih. Podatkovna zbirka se je sproti dopolnjevala z novimi sezonami, dodatnimi podatki, funkcionalnostmi in povezavami z drugimi vsebinskimi sklopi portala SiGledal.

Razvoj spletnega repertoarja slovenskega gledališča ni obsegal le objave repertoarnih podatkov, temveč tudi razvoj podatkovne zbirke, funkcionalnosti in povezav z drugimi zbirkami znotraj enotnega informacijskega sistema portala SiGledal. Pri njegovem nastajanju so se razvoj informacijskih rešitev, dopolnjevanje podatkovnih zbirk in uredniško delo medsebojno prepletali ter vplivali drug na drugega.

===[https://veza.sigledal.org/kritika Portal Kritika]===

Portal Kritika je bil uredniški in podatkovni sklop portala SiGledal. Leta 2016 je SiGledal zanj razvil posebno uredniško in informacijsko rešitev, ki jo je SLOGI od 1. septembra 2017 uporabljal za objavo gledaliških kritik. SLOGI je financiral pripravo in objavo kritik, kritike pa so bile objavljene znotraj informacijskega sistema, razvitega na portalu SiGledal.
Na portalu Oder so danes dostopne tudi gledališke kritike, ki so bile pred tem objavljene na portalu SiGledal.

===[https://teksti.sigledal.org/ Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil in prevodi]===

Portal SiGledal je od leta 2007 objavljal slovenska dramska besedila. Leta 2017 je bila vzpostavljena Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil kot samostojna podatkovna zbirka z naprednim iskalnikom, ki je omogočal iskanje po avtorjih, naslovih, številu vlog, zvrsteh, ključnih besedah in drugih kriterijih.

Digitalna knjižnica ni predstavljala zgolj zbirke dramskih besedil, temveč informacijsko rešitev, ki je posamezna besedila povezovala z avtorji, uprizoritvami, bibliografskimi podatki in drugimi vsebinskimi sklopi portala SiGledal.

Leta 2024 je bila Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil razširjena s sklopom ''Slovenska drama v prevodih'' (''Slovene Drama in Translation''), namenjenim mednarodni promociji slovenske dramatike. Prevedena besedila in spremljajoči podatki so bili vključeni v obstoječo podatkovno in uredniško strukturo ter povezani z izvirnimi dramskimi besedili, njihovimi avtorji in drugimi sorodnimi vsebinami.

Tudi ta sklop se je razvijal kot del enotnega informacijskega sistema portala SiGledal. Na portalu Oder so danes objavljeni prevodi slovenskih dramskih besedil, ki so bili pred tem dostopni na portalu SiGledal.

===Digitalne zbirke in razstave===

Portal SiGledal je digitalne razstave uvedel kot samostojen vsebinski sklop, namenjen spletni predstavitvi tematsko zaokroženih vsebin s področja slovenskih uprizoritvenih umetnosti. Koncept sklopa je bil razvit v okviru portala SiGledal, posamezne razstave pa so nastajale v sodelovanju z različnimi partnerji, med njimi tudi Slovenskim gledališkim inštitutom. Do zaključka delovanja portala SiGledal je bilo objavljenih 41 digitalnih razstav. Na portalu Oder so danes objavljene tudi tri digitalne razstave, ki so bile prvotno objavljene na portalu SiGledal.

===Razvojni model===

Portal SiGledal je bil zasnovan kot enoten informacijski sistem, v katerem posamezne podatkovne zbirke in vsebinski sklopi niso nastajali kot ločeni projekti, temveč kot medsebojno povezani deli skupnega sistema. Uprizoritve, ustvarjalci, producenti, gledališča, festivali, nagrade, članki, kritike, fotografije, dramska besedila in druge vsebine so bile povezane v enotno podatkovno in uredniško strukturo.

Takšen razvojni model je omogočal, da so se podatkovne zbirke, vsebine in funkcionalnosti razvijale sočasno ter se medsebojno dopolnjevale. Posamezni vsebinski sklopi zato niso predstavljali zgolj zbirk vsebin, temveč rezultat njihovega sočasnega razvoja z informacijskim sistemom portala.

Ob vzpostavitvi portala Oder so bila Slovenskemu gledališkemu inštitutu predana gradiva in podatki, objavljeni na portalu SiGledal. Portal Oder uporablja lastne informacijske rešitve, iz njegove javne predstavitve pa ob pripravi tega gesla praviloma ni bilo mogoče razbrati razvojne zgodovine posameznih podatkovnih zbirk in vsebinskih sklopov niti prispevka različnih partnerjev k njihovemu nastanku.

==Viri==
[https://oder.slogi.si/ Spletna stran Odra, slovenskega portala za uprizoritvene umetnosti]

Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti

2026-07-03T05:52:19Z

Tamara: /* Nastanek portala Oder in povezava s SiGledalom */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti]]
==Predstavitev portala Oder==
[https://oder.slogi.si/ Oder] je slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti, ki ga upravlja Slovenski gledališki inštitut (SLOGI). Javno je bil objavljen 1. julija 2026. Na ta dan je prenehal z delovanjem oziroma z objavljanjem novih vsebin slovenski gledališki portal SiGledal, saj za svoje delovanje ni bil več financiran.

[https://oder.slogi.si/ Portal Oder] nastaja v okviru nacionalnega projekta [https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/projekt/ e-Kultura], katerega namen je povezovanje kulturnih vsebin, podatkovnih zbirk in digitalnih storitev v enotno informacijsko okolje. Financirata ga Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropska unija – NextGenerationEU v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Oder povezuje podatke o uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih, fotografijah, člankih, kritikah, digitalnih razstavah, aktualnem gledališkem dogajanju ter prevodih slovenskih dramskih del v tuje jezike. Namenjen je raziskovalcem, študentom, pedagogom, ustvarjalcem, producentom, kulturnim ustanovam, odločevalcem in širši javnosti.

Portal je razdeljen na dva glavna vsebinska sklopa:

*[https://oder.slogi.si/enciklopedija Enciklopedija]

Enciklopedija predstavlja osrednji raziskovalni del portala. Omogoča raziskovanje slovenske uprizoritvene dediščine prek medsebojno povezanih podatkovnih zbirk uprizoritev, ustvarjalcev, producentov, fotografij, člankov, digitalnih razstav in drugih dokumentacijskih gradiv.

*[https://oder.slogi.si/scena/napovedniki Scena]

Scena spremlja aktualno gledališko produkcijo v Sloveniji. Obsega napovednike uprizoritev, gledališke kritike, intervjuje, članke, komentarje in druge vsebine, povezane s sodobnim gledališkim dogajanjem.

==Nastanek portala Oder in povezava s SiGledalom==

Ob vzpostavitvi portala Oder so ustanovitelji portala SiGledal Samo M. Strelec, Gregor Matevc in Tamara Matevc Slovenskemu gledališkemu inštitutu predali gradiva in podatke, ki so na portalu SiGledal nastali med letoma 2007 in 2026, pri čemer njihova nadaljnja uporaba ostaja vezana na ustrezno ureditev avtorskih in sorodnih pravic.

Oder ni pravni, organizacijski ali uredniški naslednik portala SiGledal, temveč samostojen projekt Slovenskega gledališkega inštituta. Ob njegovi vzpostavitvi so bila uporabljena številna gradiva in podatki, ki so bili pred tem objavljeni na portalu SiGledal.

Na portalu SiGledal se vsebine niso razvijale ločeno od podatkovnih zbirk, funkcionalnosti in drugih informacijskih rešitev, temveč so nastajale sočasno in se medsebojno dopolnjevale. Razvoj novih vsebin je spodbujal razvoj novih funkcionalnosti, te pa so omogočale nadaljnje povezovanje in uporabo podatkov. Posamezni vsebinski sklopi zato niso predstavljali zgolj zbirk vsebin, temveč rezultat sočasnega razvoja vsebin, podatkovnih zbirk, funkcionalnosti in uredniškega dela. Posameznih vsebin zato ni mogoče obravnavati kot povsem neodvisnih od informacijskega sistema, v okviru katerega so nastale.

Geneza posameznih vsebinskih sklopov je bila različna. Pri nekaterih so SLOGI in drugi partnerji prispevali pomemben del podatkov oziroma gradiv, pri drugih je SLOGI sodeloval kot uredniški partner ali financer posameznih vsebin. Zato je pri posameznih sklopih treba razlikovati med izvorom oziroma financiranjem gradiv ter razvojem informacijskih rešitev, v okviru katerih so bila ta gradiva organizirana, medsebojno povezana in predstavljena uporabnikom.

Med pomembnejšimi vsebinskimi sklopi, katerih razvoj ponazarja razmerje med portaloma SiGledal in Oder, so zlasti:

===[https://repertoar.sigledal.org/ Spletni repertoar slovenskega gledališča]===

Leta 2009 je portal SiGledal prvič javno objavil Spletni repertoar slovenskega gledališča kot samostojno spletno podatkovno zbirko. Temeljil je na podatkih iz ''Letopisa slovenskega gledališča'', ki ga izdaja Slovenski gledališki inštitut, hkrati pa je bil zasnovan kot informacijska rešitev, prilagojena spletnemu okolju.

Za razliko od tiskanega letopisa je omogočal iskanje in medsebojno povezovanje podatkov po sezonah, uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih, gledališčih in drugih kriterijih. Podatkovna zbirka se je sproti dopolnjevala z novimi sezonami, dodatnimi podatki, funkcionalnostmi in povezavami z drugimi vsebinskimi sklopi portala SiGledal.

Razvoj spletnega repertoarja slovenskega gledališča ni obsegal le objave repertoarnih podatkov, temveč tudi razvoj podatkovne zbirke, funkcionalnosti in povezav z drugimi zbirkami znotraj enotnega informacijskega sistema portala SiGledal. Pri njegovem nastajanju so se razvoj informacijskih rešitev, dopolnjevanje podatkovnih zbirk in uredniško delo medsebojno prepletali ter vplivali drug na drugega.

===[https://veza.sigledal.org/kritika Portal Kritika]===

Portal Kritika je bil uredniški in podatkovni sklop portala SiGledal. Leta 2016 je SiGledal zanj razvil posebno uredniško in informacijsko rešitev, ki jo je SLOGI od 1. septembra 2017 uporabljal za objavo gledaliških kritik. SLOGI je financiral pripravo in objavo kritik, kritike pa so bile objavljene znotraj informacijskega sistema, razvitega na portalu SiGledal.
Na portalu Oder so danes dostopne tudi gledališke kritike, ki so bile pred tem objavljene na portalu SiGledal.

===[https://teksti.sigledal.org/ Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil in prevodi]===

Portal SiGledal je od leta 2007 objavljal slovenska dramska besedila. Leta 2017 je bila vzpostavljena Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil kot samostojna podatkovna zbirka z naprednim iskalnikom, ki je omogočal iskanje po avtorjih, naslovih, številu vlog, zvrsteh, ključnih besedah in drugih kriterijih.

Digitalna knjižnica ni predstavljala zgolj zbirke dramskih besedil, temveč informacijsko rešitev, ki je posamezna besedila povezovala z avtorji, uprizoritvami, bibliografskimi podatki in drugimi vsebinskimi sklopi portala SiGledal.

Leta 2024 je bila Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil razširjena s sklopom ''Slovenska drama v prevodih'' (''Slovene Drama in Translation''), namenjenim mednarodni promociji slovenske dramatike. Prevedena besedila in spremljajoči podatki so bili vključeni v obstoječo podatkovno in uredniško strukturo ter povezani z izvirnimi dramskimi besedili, njihovimi avtorji in drugimi sorodnimi vsebinami.

Tudi ta sklop se je razvijal kot del enotnega informacijskega sistema portala SiGledal. Na portalu Oder so danes objavljeni prevodi slovenskih dramskih besedil, ki so bili pred tem dostopni na portalu SiGledal.

===Digitalne zbirke in razstave===

Portal SiGledal je digitalne razstave uvedel kot samostojen vsebinski sklop, namenjen spletni predstavitvi tematsko zaokroženih vsebin s področja slovenskih uprizoritvenih umetnosti. Koncept sklopa je bil razvit v okviru portala SiGledal, posamezne razstave pa so nastajale v sodelovanju z različnimi partnerji, med njimi tudi Slovenskim gledališkim inštitutom. Do zaključka delovanja portala SiGledal je bilo objavljenih 41 digitalnih razstav. Na portalu Oder so danes objavljene tudi tri digitalne razstave, ki so bile prvotno objavljene na portalu SiGledal.

===Razvojni model===

Portal SiGledal je bil zasnovan kot enoten informacijski sistem, v katerem posamezne podatkovne zbirke in vsebinski sklopi niso nastajali kot ločeni projekti, temveč kot medsebojno povezani deli skupnega sistema. Uprizoritve, ustvarjalci, producenti, gledališča, festivali, nagrade, članki, kritike, fotografije, dramska besedila in druge vsebine so bile povezane v enotno podatkovno in uredniško strukturo.

Razvoj podatkovnih zbirk, uredniškega dela in informacijskih rešitev je potekal sočasno. Ob nastajanju novih vsebin so se razvijale tudi nove funkcionalnosti in podatkovni modeli, ki so omogočali njihovo učinkovito povezovanje in uporabo znotraj portala SiGledal.

Ob vzpostavitvi portala Oder so bila Slovenskemu gledališkemu inštitutu predana gradiva in podatki, objavljeni na portalu SiGledal. Portal Oder uporablja lastne informacijske rešitve, iz njegove predstavitve pa ob pripravi tega gesla praviloma ni bilo mogoče razbrati geneze posameznih podatkovnih zbirk in vsebinskih sklopov. Iz predstavitve portala zato ni mogoče razbrati razvojne zgodovine posameznih podatkovnih zbirk in vsebinskih sklopov ter prispevka različnih partnerjev k njihovemu nastanku.

==Viri==
[https://oder.slogi.si/ Spletna stran Odra, slovenskega portala za uprizoritvene umetnosti]

Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti

2026-07-03T05:50:53Z

Tamara: /* Nastanek portala Oder in povezava s SiGledalom */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti]]
==Predstavitev portala Oder==
[https://oder.slogi.si/ Oder] je slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti, ki ga upravlja Slovenski gledališki inštitut (SLOGI). Javno je bil objavljen 1. julija 2026. Na ta dan je prenehal z delovanjem oziroma z objavljanjem novih vsebin slovenski gledališki portal SiGledal, saj za svoje delovanje ni bil več financiran.

[https://oder.slogi.si/ Portal Oder] nastaja v okviru nacionalnega projekta [https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/projekt/ e-Kultura], katerega namen je povezovanje kulturnih vsebin, podatkovnih zbirk in digitalnih storitev v enotno informacijsko okolje. Financirata ga Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropska unija – NextGenerationEU v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Oder povezuje podatke o uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih, fotografijah, člankih, kritikah, digitalnih razstavah, aktualnem gledališkem dogajanju ter prevodih slovenskih dramskih del v tuje jezike. Namenjen je raziskovalcem, študentom, pedagogom, ustvarjalcem, producentom, kulturnim ustanovam, odločevalcem in širši javnosti.

Portal je razdeljen na dva glavna vsebinska sklopa:

*[https://oder.slogi.si/enciklopedija Enciklopedija]

Enciklopedija predstavlja osrednji raziskovalni del portala. Omogoča raziskovanje slovenske uprizoritvene dediščine prek medsebojno povezanih podatkovnih zbirk uprizoritev, ustvarjalcev, producentov, fotografij, člankov, digitalnih razstav in drugih dokumentacijskih gradiv.

*[https://oder.slogi.si/scena/napovedniki Scena]

Scena spremlja aktualno gledališko produkcijo v Sloveniji. Obsega napovednike uprizoritev, gledališke kritike, intervjuje, članke, komentarje in druge vsebine, povezane s sodobnim gledališkim dogajanjem.

==Nastanek portala Oder in povezava s SiGledalom==

Ob vzpostavitvi portala Oder so ustanovitelji portala SiGledal Samo M. Strelec, Gregor Matevc in Tamara Matevc Slovenskemu gledališkemu inštitutu predali gradiva in podatke, ki so na portalu SiGledal nastali med letoma 2007 in 2026, pri čemer njihova nadaljnja uporaba ostaja vezana na ustrezno ureditev avtorskih in sorodnih pravic.

Oder ni pravni, organizacijski ali uredniški naslednik portala SiGledal, temveč samostojen projekt Slovenskega gledališkega inštituta.

Ob vzpostavitvi portala Oder so bili nanj preneseni številni podatki in gradiva, ki so bili pred tem objavljeni na portalu SiGledal. Pri posameznih vsebinskih sklopih je treba razlikovati med gradivi oziroma podatki, ki so jih prispevale ali financirale posamezne ustanove in sodelavci, ter informacijskimi rešitvami, znotraj katerih so bila ta gradiva organizirana, medsebojno povezana in predstavljena uporabnikom.

Na portalu SiGledal so se vsebine, podatkovne zbirke, funkcionalnosti in informacijske rešitve razvijale sočasno ter se medsebojno dopolnjevale. Razvoj vsebin je spodbujal razvoj novih funkcionalnosti, te pa so omogočale njihovo nadaljnje povezovanje in uporabo. Zato posameznih vsebin ni mogoče obravnavati kot povsem neodvisnih od informacijskega sistema, v okviru katerega so nastale.

Geneza posameznih vsebinskih sklopov je bila različna. Pri nekaterih so SLOGI in drugi partnerji prispevali pomemben del podatkov oziroma gradiv, pri drugih je SLOGI sodeloval kot uredniški partner ali financer posameznih vsebin. Informacijske rešitve, v okviru katerih so bila ta gradiva objavljena, medsebojno povezana in predstavljena uporabnikom, pa so bile razvijane v okviru portala SiGledal.

Med pomembnejšimi vsebinskimi sklopi, katerih razvoj osvetljuje razmerje med portaloma SiGledal in Oder, so zlasti:

===[https://repertoar.sigledal.org/ Spletni repertoar slovenskega gledališča]===

Leta 2009 je portal SiGledal prvič javno objavil Spletni repertoar slovenskega gledališča kot samostojno spletno podatkovno zbirko. Temeljil je na podatkih iz ''Letopisa slovenskega gledališča'', ki ga izdaja Slovenski gledališki inštitut, hkrati pa je bil zasnovan kot informacijska rešitev, prilagojena spletnemu okolju.

Za razliko od tiskanega letopisa je omogočal iskanje in medsebojno povezovanje podatkov po sezonah, uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih, gledališčih in drugih kriterijih. Podatkovna zbirka se je sproti dopolnjevala z novimi sezonami, dodatnimi podatki, funkcionalnostmi in povezavami z drugimi vsebinskimi sklopi portala SiGledal.

Razvoj spletnega repertoarja slovenskega gledališča ni obsegal le objave repertoarnih podatkov, temveč tudi razvoj podatkovne zbirke, funkcionalnosti in povezav z drugimi zbirkami znotraj enotnega informacijskega sistema portala SiGledal. Pri njegovem nastajanju so se razvoj informacijskih rešitev, dopolnjevanje podatkovnih zbirk in uredniško delo medsebojno prepletali ter vplivali drug na drugega.

===[https://veza.sigledal.org/kritika Portal Kritika]===

Portal Kritika je bil uredniški in podatkovni sklop portala SiGledal. Leta 2016 je SiGledal zanj razvil posebno uredniško in informacijsko rešitev, ki jo je SLOGI od 1. septembra 2017 uporabljal za objavo gledaliških kritik. SLOGI je financiral pripravo in objavo kritik, kritike pa so bile objavljene znotraj informacijskega sistema, razvitega na portalu SiGledal.
Na portalu Oder so danes dostopne tudi gledališke kritike, ki so bile pred tem objavljene na portalu SiGledal.

===[https://teksti.sigledal.org/ Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil in prevodi]===

Portal SiGledal je od leta 2007 objavljal slovenska dramska besedila. Leta 2017 je bila vzpostavljena Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil kot samostojna podatkovna zbirka z naprednim iskalnikom, ki je omogočal iskanje po avtorjih, naslovih, številu vlog, zvrsteh, ključnih besedah in drugih kriterijih.

Digitalna knjižnica ni predstavljala zgolj zbirke dramskih besedil, temveč informacijsko rešitev, ki je posamezna besedila povezovala z avtorji, uprizoritvami, bibliografskimi podatki in drugimi vsebinskimi sklopi portala SiGledal.

Leta 2024 je bila Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil razširjena s sklopom ''Slovenska drama v prevodih'' (''Slovene Drama in Translation''), namenjenim mednarodni promociji slovenske dramatike. Prevedena besedila in spremljajoči podatki so bili vključeni v obstoječo podatkovno in uredniško strukturo ter povezani z izvirnimi dramskimi besedili, njihovimi avtorji in drugimi sorodnimi vsebinami.

Tudi ta sklop se je razvijal kot del enotnega informacijskega sistema portala SiGledal. Na portalu Oder so danes objavljeni prevodi slovenskih dramskih besedil, ki so bili pred tem dostopni na portalu SiGledal.

===Digitalne zbirke in razstave===

Portal SiGledal je digitalne razstave uvedel kot samostojen vsebinski sklop, namenjen spletni predstavitvi tematsko zaokroženih vsebin s področja slovenskih uprizoritvenih umetnosti. Koncept sklopa je bil razvit v okviru portala SiGledal, posamezne razstave pa so nastajale v sodelovanju z različnimi partnerji, med njimi tudi Slovenskim gledališkim inštitutom. Do zaključka delovanja portala SiGledal je bilo objavljenih 41 digitalnih razstav. Na portalu Oder so danes objavljene tudi tri digitalne razstave, ki so bile prvotno objavljene na portalu SiGledal.

===Razvojni model===

Portal SiGledal je bil zasnovan kot enoten informacijski sistem, v katerem posamezne podatkovne zbirke in vsebinski sklopi niso nastajali kot ločeni projekti, temveč kot medsebojno povezani deli skupnega sistema. Uprizoritve, ustvarjalci, producenti, gledališča, festivali, nagrade, članki, kritike, fotografije, dramska besedila in druge vsebine so bile povezane v enotno podatkovno in uredniško strukturo.

Razvoj podatkovnih zbirk, uredniškega dela in informacijskih rešitev je potekal sočasno. Ob nastajanju novih vsebin so se razvijale tudi nove funkcionalnosti in podatkovni modeli, ki so omogočali njihovo učinkovito povezovanje in uporabo znotraj portala SiGledal.

Ob vzpostavitvi portala Oder so bila Slovenskemu gledališkemu inštitutu predana gradiva in podatki, objavljeni na portalu SiGledal. Portal Oder uporablja lastne informacijske rešitve, iz njegove predstavitve pa ob pripravi tega gesla praviloma ni bilo mogoče razbrati geneze posameznih podatkovnih zbirk in vsebinskih sklopov. Iz predstavitve portala zato ni mogoče razbrati razvojne zgodovine posameznih podatkovnih zbirk in vsebinskih sklopov ter prispevka različnih partnerjev k njihovemu nastanku.

==Viri==
[https://oder.slogi.si/ Spletna stran Odra, slovenskega portala za uprizoritvene umetnosti]

Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti

2026-07-03T05:42:43Z

Tamara: /* Nastanek portala Oder in povezava s SiGledalom */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti]]
==Predstavitev portala Oder==
[https://oder.slogi.si/ Oder] je slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti, ki ga upravlja Slovenski gledališki inštitut (SLOGI). Javno je bil objavljen 1. julija 2026. Na ta dan je prenehal z delovanjem oziroma z objavljanjem novih vsebin slovenski gledališki portal SiGledal, saj za svoje delovanje ni bil več financiran.

[https://oder.slogi.si/ Portal Oder] nastaja v okviru nacionalnega projekta [https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/projekt/ e-Kultura], katerega namen je povezovanje kulturnih vsebin, podatkovnih zbirk in digitalnih storitev v enotno informacijsko okolje. Financirata ga Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropska unija – NextGenerationEU v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Oder povezuje podatke o uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih, fotografijah, člankih, kritikah, digitalnih razstavah, aktualnem gledališkem dogajanju ter prevodih slovenskih dramskih del v tuje jezike. Namenjen je raziskovalcem, študentom, pedagogom, ustvarjalcem, producentom, kulturnim ustanovam, odločevalcem in širši javnosti.

Portal je razdeljen na dva glavna vsebinska sklopa:

*[https://oder.slogi.si/enciklopedija Enciklopedija]

Enciklopedija predstavlja osrednji raziskovalni del portala. Omogoča raziskovanje slovenske uprizoritvene dediščine prek medsebojno povezanih podatkovnih zbirk uprizoritev, ustvarjalcev, producentov, fotografij, člankov, digitalnih razstav in drugih dokumentacijskih gradiv.

*[https://oder.slogi.si/scena/napovedniki Scena]

Scena spremlja aktualno gledališko produkcijo v Sloveniji. Obsega napovednike uprizoritev, gledališke kritike, intervjuje, članke, komentarje in druge vsebine, povezane s sodobnim gledališkim dogajanjem.

==Nastanek portala Oder in povezava s SiGledalom==

Ker so se na portalu SiGledal vsebine, podatkovne zbirke in funkcionalnosti razvijale sočasno, posameznih vsebin ni mogoče obravnavati kot povsem neodvisnih od informacijskega sistema, v okviru katerega so nastale.

Ob vzpostavitvi portala Oder so ustanovitelji portala SiGledal Samo M. Strelec, Gregor Matevc in Tamara Matevc Slovenskemu gledališkemu inštitutu predali gradiva in podatke, ki so na portalu SiGledal nastali med letoma 2007 in 2026, pri čemer njihova nadaljnja uporaba ostaja vezana na ustrezno ureditev avtorskih in sorodnih pravic.

Oder ni pravni, organizacijski ali uredniški naslednik portala SiGledal, temveč samostojen projekt Slovenskega gledališkega inštituta.

Ob vzpostavitvi portala Oder so bili nanj preneseni številni podatki in gradiva, ki so bili pred tem objavljeni na portalu SiGledal. Pri posameznih vsebinskih sklopih je treba razlikovati med gradivi oziroma podatki, ki so jih prispevale ali financirale posamezne ustanove in sodelavci, ter informacijskimi rešitvami, znotraj katerih so bila ta gradiva organizirana, medsebojno povezana in predstavljena uporabnikom.

Na portalu SiGledal so se podatkovne zbirke, vsebinski sklopi in informacijske rešitve razvijali sočasno ter se medsebojno dopolnjevali. Razvoj novih vsebin je spodbujal razvoj novih funkcionalnosti, te pa so omogočale nadaljnje povezovanje in dopolnjevanje podatkovnih zbirk.

Geneza posameznih vsebinskih sklopov je bila različna. Pri nekaterih so SLOGI in drugi partnerji prispevali pomemben del podatkov oziroma gradiv, pri drugih je SLOGI sodeloval kot uredniški partner ali financer posameznih vsebin. Informacijske rešitve, v okviru katerih so bila ta gradiva objavljena, medsebojno povezana in predstavljena uporabnikom, pa so bile razvijane v okviru portala SiGledal.

Med pomembnejšimi vsebinskimi sklopi, katerih razvoj osvetljuje razmerje med portaloma SiGledal in Oder, so zlasti:

===[https://repertoar.sigledal.org/ Spletni repertoar slovenskega gledališča]===

Leta 2009 je portal SiGledal prvič javno objavil Spletni repertoar slovenskega gledališča kot samostojno spletno podatkovno zbirko. Temeljil je na podatkih iz ''Letopisa slovenskega gledališča'', ki ga izdaja Slovenski gledališki inštitut, hkrati pa je bil zasnovan kot informacijska rešitev, prilagojena spletnemu okolju.

Za razliko od tiskanega letopisa je omogočal iskanje in medsebojno povezovanje podatkov po sezonah, uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih, gledališčih in drugih kriterijih. Podatkovna zbirka se je sproti dopolnjevala z novimi sezonami, dodatnimi podatki, funkcionalnostmi in povezavami z drugimi vsebinskimi sklopi portala SiGledal.

Razvoj spletnega repertoarja slovenskega gledališča ni obsegal le objave repertoarnih podatkov, temveč tudi razvoj podatkovne zbirke, funkcionalnosti in povezav z drugimi zbirkami znotraj enotnega informacijskega sistema portala SiGledal. Pri njegovem nastajanju so se razvoj informacijskih rešitev, dopolnjevanje podatkovnih zbirk in uredniško delo medsebojno prepletali ter vplivali drug na drugega.

===[https://veza.sigledal.org/kritika Portal Kritika]===

Portal Kritika je bil uredniški in podatkovni sklop portala SiGledal. Leta 2016 je SiGledal zanj razvil posebno uredniško in informacijsko rešitev, ki jo je SLOGI od 1. septembra 2017 uporabljal za objavo gledaliških kritik. SLOGI je financiral pripravo in objavo kritik, kritike pa so bile objavljene znotraj informacijskega sistema, razvitega na portalu SiGledal.
Na portalu Oder so danes dostopne tudi gledališke kritike, ki so bile pred tem objavljene na portalu SiGledal.

===[https://teksti.sigledal.org/ Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil in prevodi]===

Portal SiGledal je od leta 2007 objavljal slovenska dramska besedila. Leta 2017 je bila vzpostavljena Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil kot samostojna podatkovna zbirka z naprednim iskalnikom, ki je omogočal iskanje po avtorjih, naslovih, številu vlog, zvrsteh, ključnih besedah in drugih kriterijih.

Digitalna knjižnica ni predstavljala zgolj zbirke dramskih besedil, temveč informacijsko rešitev, ki je posamezna besedila povezovala z avtorji, uprizoritvami, bibliografskimi podatki in drugimi vsebinskimi sklopi portala SiGledal.

Leta 2024 je bila Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil razširjena s sklopom ''Slovenska drama v prevodih'' (''Slovene Drama in Translation''), namenjenim mednarodni promociji slovenske dramatike. Prevedena besedila in spremljajoči podatki so bili vključeni v obstoječo podatkovno in uredniško strukturo ter povezani z izvirnimi dramskimi besedili, njihovimi avtorji in drugimi sorodnimi vsebinami.

Tudi ta sklop se je razvijal kot del enotnega informacijskega sistema portala SiGledal. Na portalu Oder so danes objavljeni prevodi slovenskih dramskih besedil, ki so bili pred tem dostopni na portalu SiGledal.

===Digitalne zbirke in razstave===

Portal SiGledal je digitalne razstave uvedel kot samostojen vsebinski sklop, namenjen spletni predstavitvi tematsko zaokroženih vsebin s področja slovenskih uprizoritvenih umetnosti. Koncept sklopa je bil razvit v okviru portala SiGledal, posamezne razstave pa so nastajale v sodelovanju z različnimi partnerji, med njimi tudi Slovenskim gledališkim inštitutom. Do zaključka delovanja portala SiGledal je bilo objavljenih 41 digitalnih razstav. Na portalu Oder so danes objavljene tudi tri digitalne razstave, ki so bile prvotno objavljene na portalu SiGledal.

===Razvojni model===

Portal SiGledal je bil zasnovan kot enoten informacijski sistem, v katerem posamezne podatkovne zbirke in vsebinski sklopi niso nastajali kot ločeni projekti, temveč kot medsebojno povezani deli skupnega sistema. Uprizoritve, ustvarjalci, producenti, gledališča, festivali, nagrade, članki, kritike, fotografije, dramska besedila in druge vsebine so bile povezane v enotno podatkovno in uredniško strukturo.

Razvoj podatkovnih zbirk, uredniškega dela in informacijskih rešitev je potekal sočasno. Ob nastajanju novih vsebin so se razvijale tudi nove funkcionalnosti in podatkovni modeli, ki so omogočali njihovo učinkovito povezovanje in uporabo znotraj portala SiGledal.

Ob vzpostavitvi portala Oder so bila Slovenskemu gledališkemu inštitutu predana gradiva in podatki, objavljeni na portalu SiGledal. Portal Oder uporablja lastne informacijske rešitve, iz njegove predstavitve pa ob pripravi tega gesla praviloma ni bilo mogoče razbrati geneze posameznih podatkovnih zbirk in vsebinskih sklopov. Zato ni razvidno, kateri deli portala predstavljajo nove rešitve projekta Oder in kateri temeljijo na gradivih ali podatkih, nastalih oziroma objavljenih v okviru portala SiGledal ali v sodelovanju z drugimi partnerskimi ustanovami.

==Viri==
[https://oder.slogi.si/ Spletna stran Odra, slovenskega portala za uprizoritvene umetnosti]

Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti

2026-07-02T11:29:02Z

Tamara: /* Viri */

Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti

2026-07-02T08:01:40Z

Tamara: /* Nastanek portala Oder in povezava s SiGledalom */

Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti

2026-07-02T07:54:51Z

Tamara: /* Viri */

Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti

2026-07-02T07:51:49Z

Tamara: nova stran z vsebino: »Oder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnostiOder, slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti ==Predstavitev portala Oder== [https://oder.slogi.si/ Oder] je slovenski spletni portal za uprizoritvene umetnosti, ki ga upravlja Slovenski gledališki inštitut (SLOGI). Javno je bil objavljen 1. julija 2026. Na ta dan je prenehal z delovanjem oziroma z...«

SiGledal

2026-06-22T10:35:08Z

Tamara: /* SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so portal ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitektura, na kateri je nato temeljil ves nadaljnji razvoj portala.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije s štiri- in dvoletnimi projektnimi razpisi. V tem času se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od 1. 1. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča. Ni le zbiral podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote.
Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije.

Ustanoviteljem portala je skoraj dve desetletji uspevalo povezovati slovenski gledališki prostor ter širiti prostor sodelovanja med ustvarjalci, institucijami in občinstvom. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora. Prav iz teh povezav so nastali številni projekti, ki danes predstavljajo pomemben del digitalne infrastrukture slovenskega gledališča.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih] in
[https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre].

==Novice, napovednik in uporabne povezave==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče za določeno časovno obdobje spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Wiki==

SiGledalova Wiki je bila prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. S sodelovanjem ustvarjalcev, študentov, raziskovalcev in gledalcev je nastala zbirka biografskih, zgodovinskih in strokovnih podatkov, tesno povezana s spletno bazo slovenskih uprizoritev.
Njena posebnost je v tem, da ne gre zgolj za zbirko gesel, temveč za živo enciklopedijo neposredno vpeto v aktualno in zgodovinsko gledališko produkcijo. Gesla so se povezovala z Repertoarjem ter dopolnjevala s podatki o uprizoritvah, nagradah, sodelovanjih in ustvarjalnih opusih.
Wiki je zbirala in ohranjala podatke, ki bi sicer ostali razpršeni po gledaliških listih, arhivih, osebnih spletnih straneh ali celo neobjavljeni. S tem je postala eno od orodij za ohranjanje zgodovinskega spomina slovenskega gledališča ter referenčni in pogosto navajan vir za raziskovalce, študente, novinarje, ustvarjalce in ljubitelje gledališča.
Ker so bila gesla povezana tudi z novicami, kritikami, festivali, digitalnimi razstavami in drugimi vsebinami portala, je Wiki omogočala hitro orientacijo po slovenskem gledališkem prostoru. Za razliko od klasičnih enciklopedij se je nenehno dopolnjevala, popravljala in širila. Posebno vrednost je predstavljala tudi rubrika Na današnji dan, ki je vsakodnevno opozarjala na pomembne dogodke, premiere, rojstva in druge mejnike iz zgodovine slovenskega gledališča.

==Repertoar==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za posluh za takrat pionirsko idejo postaviti slovenski gledališki letopis na splet gre nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivo Svetina|Ivu Svetini]].

==Dramski teksti==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Kritika==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave==
Spletne razstave so gradiva (fotografije, članki, kostumske in scenske skice, gledališki listi, odmevi, video in avdio odlomki) na osnovi avtorskega izbora kuratorja postavljena v različne tematske zgodbe in kontekste. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Slovenska drama v prevodih==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

Slovenska drama v prevodih je bila vzpostavljena v partnerstvu s SLOGI.

==Radijske igre==
Pri radijski igre gre za "[https://veza.sigledal.org/prispevki/na-portalu-sigledal-odslej-tudi-radijske-igre razpiranje na prvi pogled morda res nevidnih svetovov, ki pa se ob poslušanju pokažejo v neizmerni barvitosti]".

Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

Aleš Jan v knjigi ''Slišati sliko, videti zvok'' kot rojstni dan prve svetovne radijske igre navaja 15. januar 1924. Prva radijska igra na Radiu Slovenija je bila predvajana 25. decembra 1928. Šlo je za v živo izvedeno uprizoritev dramskega besedila ''Petrčkove poslednje sanje'' [[Pavel Golia|Pavla Golie]]. Že naslednje leto so na Radiu Slovenija predvajali 29 uprizoritev, radijska igra je postala stalni del programske sheme.

V arhivu Radia Slovenije je shranjenih več kot 4500 radijskih iger, vsako leto nastane okoli 30 novih del.

V želji, da bi radijske igre dosegle še več poslušalcev, se je v sodelovanju z RTV Slovenija prostor za radijsko igro našel tudi na portalu SiGledal. Popisanih je 555 radijskih iger v dveh kategorijah (radijska igra, radijska igra za otroke),

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
SiGledal v številkah (2007–2026)
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 41 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T05:20:00Z

Tamara: /* Slovenska drama v prevodih */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih] in
[https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre].

==Novice, napovednik in uporabne povezave==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče za določeno časovno obdobje spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Wiki==

SiGledalova Wiki je bila prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. S sodelovanjem ustvarjalcev, študentov, raziskovalcev in gledalcev je nastala zbirka biografskih, zgodovinskih in strokovnih podatkov, tesno povezana s spletno bazo slovenskih uprizoritev.
Njena posebnost je v tem, da ne gre zgolj za zbirko gesel, temveč za živo enciklopedijo neposredno vpeto v aktualno in zgodovinsko gledališko produkcijo. Gesla so se povezovala z Repertoarjem ter dopolnjevala s podatki o uprizoritvah, nagradah, sodelovanjih in ustvarjalnih opusih.
Wiki je zbirala in ohranjala podatke, ki bi sicer ostali razpršeni po gledaliških listih, arhivih, osebnih spletnih straneh ali celo neobjavljeni. S tem je postala eno od orodij za ohranjanje zgodovinskega spomina slovenskega gledališča ter referenčni in pogosto navajan vir za raziskovalce, študente, novinarje, ustvarjalce in ljubitelje gledališča.
Ker so bila gesla povezana tudi z novicami, kritikami, festivali, digitalnimi razstavami in drugimi vsebinami portala, je Wiki omogočala hitro orientacijo po slovenskem gledališkem prostoru. Za razliko od klasičnih enciklopedij se je nenehno dopolnjevala, popravljala in širila. Posebno vrednost je predstavljala tudi rubrika Na današnji dan, ki je vsakodnevno opozarjala na pomembne dogodke, premiere, rojstva in druge mejnike iz zgodovine slovenskega gledališča.

==Repertoar==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za posluh za takrat pionirsko idejo postaviti slovenski gledališki letopis na splet gre nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivo Svetina|Ivu Svetini]].

==Dramski teksti==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Kritika==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave==
Spletne razstave so gradiva (fotografije, članki, kostumske in scenske skice, gledališki listi, odmevi, video in avdio odlomki) na osnovi avtorskega izbora kuratorja postavljena v različne tematske zgodbe in kontekste. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Slovenska drama v prevodih==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

Slovenska drama v prevodih je bila vzpostavljena v partnerstvu s SLOGI.

==Radijske igre==
Pri radijski igre gre za "[https://veza.sigledal.org/prispevki/na-portalu-sigledal-odslej-tudi-radijske-igre razpiranje na prvi pogled morda res nevidnih svetovov, ki pa se ob poslušanju pokažejo v neizmerni barvitosti]".

Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

Aleš Jan v knjigi ''Slišati sliko, videti zvok'' kot rojstni dan prve svetovne radijske igre navaja 15. januar 1924. Prva radijska igra na Radiu Slovenija je bila predvajana 25. decembra 1928. Šlo je za v živo izvedeno uprizoritev dramskega besedila ''Petrčkove poslednje sanje'' [[Pavel Golia|Pavla Golie]]. Že naslednje leto so na Radiu Slovenija predvajali 29 uprizoritev, radijska igra je postala stalni del programske sheme.

V arhivu Radia Slovenije je shranjenih več kot 4500 radijskih iger, vsako leto nastane okoli 30 novih del.

V želji, da bi radijske igre dosegle še več poslušalcev, se je v sodelovanju z RTV Slovenija prostor za radijsko igro našel tudi na portalu SiGledal. Popisanih je 555 radijskih iger v dveh kategorijah (radijska igra, radijska igra za otroke),

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
SiGledal v številkah (2007–2026)
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 41 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T05:19:19Z

Tamara: /* Radijske igre */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih] in
[https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre].

==Novice, napovednik in uporabne povezave==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče za določeno časovno obdobje spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Wiki==

SiGledalova Wiki je bila prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. S sodelovanjem ustvarjalcev, študentov, raziskovalcev in gledalcev je nastala zbirka biografskih, zgodovinskih in strokovnih podatkov, tesno povezana s spletno bazo slovenskih uprizoritev.
Njena posebnost je v tem, da ne gre zgolj za zbirko gesel, temveč za živo enciklopedijo neposredno vpeto v aktualno in zgodovinsko gledališko produkcijo. Gesla so se povezovala z Repertoarjem ter dopolnjevala s podatki o uprizoritvah, nagradah, sodelovanjih in ustvarjalnih opusih.
Wiki je zbirala in ohranjala podatke, ki bi sicer ostali razpršeni po gledaliških listih, arhivih, osebnih spletnih straneh ali celo neobjavljeni. S tem je postala eno od orodij za ohranjanje zgodovinskega spomina slovenskega gledališča ter referenčni in pogosto navajan vir za raziskovalce, študente, novinarje, ustvarjalce in ljubitelje gledališča.
Ker so bila gesla povezana tudi z novicami, kritikami, festivali, digitalnimi razstavami in drugimi vsebinami portala, je Wiki omogočala hitro orientacijo po slovenskem gledališkem prostoru. Za razliko od klasičnih enciklopedij se je nenehno dopolnjevala, popravljala in širila. Posebno vrednost je predstavljala tudi rubrika Na današnji dan, ki je vsakodnevno opozarjala na pomembne dogodke, premiere, rojstva in druge mejnike iz zgodovine slovenskega gledališča.

==Repertoar==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za posluh za takrat pionirsko idejo postaviti slovenski gledališki letopis na splet gre nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivo Svetina|Ivu Svetini]].

==Dramski teksti==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Kritika==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave==
Spletne razstave so gradiva (fotografije, članki, kostumske in scenske skice, gledališki listi, odmevi, video in avdio odlomki) na osnovi avtorskega izbora kuratorja postavljena v različne tematske zgodbe in kontekste. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Slovenska drama v prevodih==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

Sklop Slovenska drama v prevodih je bila vzpostavljena v partnerstvu s SLOGI.

==Radijske igre==
Pri radijski igre gre za "[https://veza.sigledal.org/prispevki/na-portalu-sigledal-odslej-tudi-radijske-igre razpiranje na prvi pogled morda res nevidnih svetovov, ki pa se ob poslušanju pokažejo v neizmerni barvitosti]".

Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

Aleš Jan v knjigi ''Slišati sliko, videti zvok'' kot rojstni dan prve svetovne radijske igre navaja 15. januar 1924. Prva radijska igra na Radiu Slovenija je bila predvajana 25. decembra 1928. Šlo je za v živo izvedeno uprizoritev dramskega besedila ''Petrčkove poslednje sanje'' [[Pavel Golia|Pavla Golie]]. Že naslednje leto so na Radiu Slovenija predvajali 29 uprizoritev, radijska igra je postala stalni del programske sheme.

V arhivu Radia Slovenije je shranjenih več kot 4500 radijskih iger, vsako leto nastane okoli 30 novih del.

V želji, da bi radijske igre dosegle še več poslušalcev, se je v sodelovanju z RTV Slovenija prostor za radijsko igro našel tudi na portalu SiGledal. Popisanih je 555 radijskih iger v dveh kategorijah (radijska igra, radijska igra za otroke),

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
SiGledal v številkah (2007–2026)
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 41 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T05:18:30Z

Tamara: /* Radijske igre */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih] in
[https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre].

==Novice, napovednik in uporabne povezave==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče za določeno časovno obdobje spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Wiki==

SiGledalova Wiki je bila prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. S sodelovanjem ustvarjalcev, študentov, raziskovalcev in gledalcev je nastala zbirka biografskih, zgodovinskih in strokovnih podatkov, tesno povezana s spletno bazo slovenskih uprizoritev.
Njena posebnost je v tem, da ne gre zgolj za zbirko gesel, temveč za živo enciklopedijo neposredno vpeto v aktualno in zgodovinsko gledališko produkcijo. Gesla so se povezovala z Repertoarjem ter dopolnjevala s podatki o uprizoritvah, nagradah, sodelovanjih in ustvarjalnih opusih.
Wiki je zbirala in ohranjala podatke, ki bi sicer ostali razpršeni po gledaliških listih, arhivih, osebnih spletnih straneh ali celo neobjavljeni. S tem je postala eno od orodij za ohranjanje zgodovinskega spomina slovenskega gledališča ter referenčni in pogosto navajan vir za raziskovalce, študente, novinarje, ustvarjalce in ljubitelje gledališča.
Ker so bila gesla povezana tudi z novicami, kritikami, festivali, digitalnimi razstavami in drugimi vsebinami portala, je Wiki omogočala hitro orientacijo po slovenskem gledališkem prostoru. Za razliko od klasičnih enciklopedij se je nenehno dopolnjevala, popravljala in širila. Posebno vrednost je predstavljala tudi rubrika Na današnji dan, ki je vsakodnevno opozarjala na pomembne dogodke, premiere, rojstva in druge mejnike iz zgodovine slovenskega gledališča.

==Repertoar==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za posluh za takrat pionirsko idejo postaviti slovenski gledališki letopis na splet gre nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivo Svetina|Ivu Svetini]].

==Dramski teksti==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Kritika==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave==
Spletne razstave so gradiva (fotografije, članki, kostumske in scenske skice, gledališki listi, odmevi, video in avdio odlomki) na osnovi avtorskega izbora kuratorja postavljena v različne tematske zgodbe in kontekste. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Slovenska drama v prevodih==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

Sklop Slovenska drama v prevodih je bila vzpostavljena v partnerstvu s SLOGI.

==Radijske igre==
Pri radijski igre gre za "[https://veza.sigledal.org/prispevki/na-portalu-sigledal-odslej-tudi-radijske-igre razpiranje na prvi pogled morda res nevidnih svetovov, ki pa se ob poslušanju pokažejo v neizmerni barvitosti]".

Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

Aleš Jan v knjigi ''Slišati sliko, videti zvok'' kot rojstni dan prve svetovne radijske igre navaja 15. januar 1924. Prva radijska igra na Radiu Slovenija je bila predvajana 25. decembra 1928. Šlo je za v živo izvedeno uprizoritev dramskega besedila ''Petrčkove poslednje sanje'' [[Pavel Golia|Pavla Golie]]. Že naslednje leto so na Radiu Slovenija predvajali 29 uprizoritev, radijska igra je postala stalni del programske sheme.

V arhivu Radia Slovenije je shranjenih več kot 4500 radijskih iger, vsako leto nastane okoli 30 novih del.

V želji, da bi radijske igre dosegle še več poslušalcev, se je ekipa spletnega portala slovenskega gledališča SiGledal v sodelovanju z RTV Slovenija odločila prostor za radijsko igro ustvariti tudi na portalu SiGledal. Popisanih je 555 radijskih iger v dveh kategorijah (radijska igra, radijska igra za otroke),

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
SiGledal v številkah (2007–2026)
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 41 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T05:16:57Z

Tamara: /* Radijske igre */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih] in
[https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre].

==Novice, napovednik in uporabne povezave==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče za določeno časovno obdobje spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Wiki==

SiGledalova Wiki je bila prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. S sodelovanjem ustvarjalcev, študentov, raziskovalcev in gledalcev je nastala zbirka biografskih, zgodovinskih in strokovnih podatkov, tesno povezana s spletno bazo slovenskih uprizoritev.
Njena posebnost je v tem, da ne gre zgolj za zbirko gesel, temveč za živo enciklopedijo neposredno vpeto v aktualno in zgodovinsko gledališko produkcijo. Gesla so se povezovala z Repertoarjem ter dopolnjevala s podatki o uprizoritvah, nagradah, sodelovanjih in ustvarjalnih opusih.
Wiki je zbirala in ohranjala podatke, ki bi sicer ostali razpršeni po gledaliških listih, arhivih, osebnih spletnih straneh ali celo neobjavljeni. S tem je postala eno od orodij za ohranjanje zgodovinskega spomina slovenskega gledališča ter referenčni in pogosto navajan vir za raziskovalce, študente, novinarje, ustvarjalce in ljubitelje gledališča.
Ker so bila gesla povezana tudi z novicami, kritikami, festivali, digitalnimi razstavami in drugimi vsebinami portala, je Wiki omogočala hitro orientacijo po slovenskem gledališkem prostoru. Za razliko od klasičnih enciklopedij se je nenehno dopolnjevala, popravljala in širila. Posebno vrednost je predstavljala tudi rubrika Na današnji dan, ki je vsakodnevno opozarjala na pomembne dogodke, premiere, rojstva in druge mejnike iz zgodovine slovenskega gledališča.

==Repertoar==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za posluh za takrat pionirsko idejo postaviti slovenski gledališki letopis na splet gre nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivo Svetina|Ivu Svetini]].

==Dramski teksti==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Kritika==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave==
Spletne razstave so gradiva (fotografije, članki, kostumske in scenske skice, gledališki listi, odmevi, video in avdio odlomki) na osnovi avtorskega izbora kuratorja postavljena v različne tematske zgodbe in kontekste. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Slovenska drama v prevodih==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

Sklop Slovenska drama v prevodih je bila vzpostavljena v partnerstvu s SLOGI.

==Radijske igre==
Pri radijski igre gre za "[https://veza.sigledal.org/prispevki/na-portalu-sigledal-odslej-tudi-radijske-igre razpiranje na prvi pogled morda res nevidnih svetovov, ki pa se ob poslušanju pokažejo v neizmerni barvitosti]".

Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

Aleš Jan v knjigi ''Slišati sliko, videti zvok'' kot rojstni dan prve svetovne radijske igre navaja 15. januar 1924. Prva radijska igra na Radiu Slovenija je bila predvajana 25. decembra 1928. Šlo je za v živo izvedeno uprizoritev dramskega besedila Petrčkove poslednje sanje Pavla Golie. Že naslednje leto so na Radiu Slovenija predvajali 29 uprizoritev, radijska igra je postala stalni del programske sheme.

Radijska igra je posebna umetnostna zvrst, ki je do določene mere sorodna dramskemu besedilu, namenjenemu uprizoritvi na gledaliških odrih, zaznamuje pa jo 'odsotnost slike'. Celotno dogajanje mora biti 'uprizorjeno' z zvoki – poleg besed je stalnica uporaba takšnih in drugačnih zvočnih učinkov in glasbe, ki nadomeščajo vizualnost ‒, 'sliko' pa si morajo v glavi ustvariti poslušalci sami.

V arhivu Radia Slovenije je shranjenih več kot 4500 radijskih iger, vsako leto nastane okoli 30 novih del.

V želji, da bi radijske igre dosegle še več poslušalcev, se je ekipa spletnega portala slovenskega gledališča SiGledal v sodelovanju z RTV Slovenija odločila prostor za radijsko igro ustvariti tudi na portalu SiGledal. Popisanih je 170 555 radijskih iger v dveh kategorijah (radijska igra, radijska igra za otroke),

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
SiGledal v številkah (2007–2026)
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 41 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T05:16:30Z

Tamara: /* Radijske igre */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih] in
[https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre].

==Novice, napovednik in uporabne povezave==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče za določeno časovno obdobje spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Wiki==

SiGledalova Wiki je bila prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. S sodelovanjem ustvarjalcev, študentov, raziskovalcev in gledalcev je nastala zbirka biografskih, zgodovinskih in strokovnih podatkov, tesno povezana s spletno bazo slovenskih uprizoritev.
Njena posebnost je v tem, da ne gre zgolj za zbirko gesel, temveč za živo enciklopedijo neposredno vpeto v aktualno in zgodovinsko gledališko produkcijo. Gesla so se povezovala z Repertoarjem ter dopolnjevala s podatki o uprizoritvah, nagradah, sodelovanjih in ustvarjalnih opusih.
Wiki je zbirala in ohranjala podatke, ki bi sicer ostali razpršeni po gledaliških listih, arhivih, osebnih spletnih straneh ali celo neobjavljeni. S tem je postala eno od orodij za ohranjanje zgodovinskega spomina slovenskega gledališča ter referenčni in pogosto navajan vir za raziskovalce, študente, novinarje, ustvarjalce in ljubitelje gledališča.
Ker so bila gesla povezana tudi z novicami, kritikami, festivali, digitalnimi razstavami in drugimi vsebinami portala, je Wiki omogočala hitro orientacijo po slovenskem gledališkem prostoru. Za razliko od klasičnih enciklopedij se je nenehno dopolnjevala, popravljala in širila. Posebno vrednost je predstavljala tudi rubrika Na današnji dan, ki je vsakodnevno opozarjala na pomembne dogodke, premiere, rojstva in druge mejnike iz zgodovine slovenskega gledališča.

==Repertoar==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za posluh za takrat pionirsko idejo postaviti slovenski gledališki letopis na splet gre nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivo Svetina|Ivu Svetini]].

==Dramski teksti==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Kritika==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave==
Spletne razstave so gradiva (fotografije, članki, kostumske in scenske skice, gledališki listi, odmevi, video in avdio odlomki) na osnovi avtorskega izbora kuratorja postavljena v različne tematske zgodbe in kontekste. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Slovenska drama v prevodih==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

Sklop Slovenska drama v prevodih je bila vzpostavljena v partnerstvu s SLOGI.

==Radijske igre==
Pri radijski igre gre za "[https://veza.sigledal.org/prispevki/na-portalu-sigledal-odslej-tudi-radijske-igre razpiranje na prvi pogled morda res nevidnih svetovov, ki pa se ob poslušanju pokažejo v neizmerni barvitosti]".

Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

Aleš Jan v knjigi Slišati sliko, videti zvok kot rojstni dan prve svetovne radijske igre navaja 15. januar 1924. Prva radijska igra na Radiu Slovenija je bila predvajana 25. decembra 1928. Šlo je za v živo izvedeno uprizoritev dramskega besedila Petrčkove poslednje sanje Pavla Golie. Že naslednje leto so na Radiu Slovenija predvajali 29 uprizoritev, radijska igra je postala stalni del programske sheme.

Radijska igra je posebna umetnostna zvrst, ki je do določene mere sorodna dramskemu besedilu, namenjenemu uprizoritvi na gledaliških odrih, zaznamuje pa jo 'odsotnost slike'. Celotno dogajanje mora biti 'uprizorjeno' z zvoki – poleg besed je stalnica uporaba takšnih in drugačnih zvočnih učinkov in glasbe, ki nadomeščajo vizualnost ‒, 'sliko' pa si morajo v glavi ustvariti poslušalci sami.

V arhivu Radia Slovenije je shranjenih več kot 4500 radijskih iger, vsako leto nastane okoli 30 novih del.

V želji, da bi radijske igre dosegle še več poslušalcev, se je ekipa spletnega portala slovenskega gledališča SiGledal v sodelovanju z RTV Slovenija odločila prostor za radijsko igro ustvariti tudi na portalu SiGledal. Popisanih je 170 555 radijskih iger v dveh kategorijah (radijska igra, radijska igra za otroke),

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
SiGledal v številkah (2007–2026)
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 41 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T05:15:57Z

Tamara: /* Radijske igre */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih] in
[https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre].

==Novice, napovednik in uporabne povezave==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče za določeno časovno obdobje spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Wiki==

SiGledalova Wiki je bila prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. S sodelovanjem ustvarjalcev, študentov, raziskovalcev in gledalcev je nastala zbirka biografskih, zgodovinskih in strokovnih podatkov, tesno povezana s spletno bazo slovenskih uprizoritev.
Njena posebnost je v tem, da ne gre zgolj za zbirko gesel, temveč za živo enciklopedijo neposredno vpeto v aktualno in zgodovinsko gledališko produkcijo. Gesla so se povezovala z Repertoarjem ter dopolnjevala s podatki o uprizoritvah, nagradah, sodelovanjih in ustvarjalnih opusih.
Wiki je zbirala in ohranjala podatke, ki bi sicer ostali razpršeni po gledaliških listih, arhivih, osebnih spletnih straneh ali celo neobjavljeni. S tem je postala eno od orodij za ohranjanje zgodovinskega spomina slovenskega gledališča ter referenčni in pogosto navajan vir za raziskovalce, študente, novinarje, ustvarjalce in ljubitelje gledališča.
Ker so bila gesla povezana tudi z novicami, kritikami, festivali, digitalnimi razstavami in drugimi vsebinami portala, je Wiki omogočala hitro orientacijo po slovenskem gledališkem prostoru. Za razliko od klasičnih enciklopedij se je nenehno dopolnjevala, popravljala in širila. Posebno vrednost je predstavljala tudi rubrika Na današnji dan, ki je vsakodnevno opozarjala na pomembne dogodke, premiere, rojstva in druge mejnike iz zgodovine slovenskega gledališča.

==Repertoar==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za posluh za takrat pionirsko idejo postaviti slovenski gledališki letopis na splet gre nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivo Svetina|Ivu Svetini]].

==Dramski teksti==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Kritika==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave==
Spletne razstave so gradiva (fotografije, članki, kostumske in scenske skice, gledališki listi, odmevi, video in avdio odlomki) na osnovi avtorskega izbora kuratorja postavljena v različne tematske zgodbe in kontekste. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Slovenska drama v prevodih==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

Sklop Slovenska drama v prevodih je bila vzpostavljena v partnerstvu s SLOGI.

==Radijske igre==
Pri radijski igre gre za "[https://veza.sigledal.org/prispevki/na-portalu-sigledal-odslej-tudi-radijske-igre razpiranje na prvi pogled morda res nevidni svetovi, ki pa se ob poslušanju pokažejo v neizmerni barvitosti]".

Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

Aleš Jan v knjigi Slišati sliko, videti zvok kot rojstni dan prve svetovne radijske igre navaja 15. januar 1924. Prva radijska igra na Radiu Slovenija je bila predvajana 25. decembra 1928. Šlo je za v živo izvedeno uprizoritev dramskega besedila Petrčkove poslednje sanje Pavla Golie. Že naslednje leto so na Radiu Slovenija predvajali 29 uprizoritev, radijska igra je postala stalni del programske sheme.

Radijska igra je posebna umetnostna zvrst, ki je do določene mere sorodna dramskemu besedilu, namenjenemu uprizoritvi na gledaliških odrih, zaznamuje pa jo 'odsotnost slike'. Celotno dogajanje mora biti 'uprizorjeno' z zvoki – poleg besed je stalnica uporaba takšnih in drugačnih zvočnih učinkov in glasbe, ki nadomeščajo vizualnost ‒, 'sliko' pa si morajo v glavi ustvariti poslušalci sami.

V arhivu Radia Slovenije je shranjenih več kot 4500 radijskih iger, vsako leto nastane okoli 30 novih del.

V želji, da bi radijske igre dosegle še več poslušalcev, se je ekipa spletnega portala slovenskega gledališča SiGledal v sodelovanju z RTV Slovenija odločila prostor za radijsko igro ustvariti tudi na portalu SiGledal. Popisanih je 170 555 radijskih iger v dveh kategorijah (radijska igra, radijska igra za otroke),

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
SiGledal v številkah (2007–2026)
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 41 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T05:15:11Z

Tamara: /* Radijske igre */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih] in
[https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre].

==Novice, napovednik in uporabne povezave==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče za določeno časovno obdobje spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Wiki==

SiGledalova Wiki je bila prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. S sodelovanjem ustvarjalcev, študentov, raziskovalcev in gledalcev je nastala zbirka biografskih, zgodovinskih in strokovnih podatkov, tesno povezana s spletno bazo slovenskih uprizoritev.
Njena posebnost je v tem, da ne gre zgolj za zbirko gesel, temveč za živo enciklopedijo neposredno vpeto v aktualno in zgodovinsko gledališko produkcijo. Gesla so se povezovala z Repertoarjem ter dopolnjevala s podatki o uprizoritvah, nagradah, sodelovanjih in ustvarjalnih opusih.
Wiki je zbirala in ohranjala podatke, ki bi sicer ostali razpršeni po gledaliških listih, arhivih, osebnih spletnih straneh ali celo neobjavljeni. S tem je postala eno od orodij za ohranjanje zgodovinskega spomina slovenskega gledališča ter referenčni in pogosto navajan vir za raziskovalce, študente, novinarje, ustvarjalce in ljubitelje gledališča.
Ker so bila gesla povezana tudi z novicami, kritikami, festivali, digitalnimi razstavami in drugimi vsebinami portala, je Wiki omogočala hitro orientacijo po slovenskem gledališkem prostoru. Za razliko od klasičnih enciklopedij se je nenehno dopolnjevala, popravljala in širila. Posebno vrednost je predstavljala tudi rubrika Na današnji dan, ki je vsakodnevno opozarjala na pomembne dogodke, premiere, rojstva in druge mejnike iz zgodovine slovenskega gledališča.

==Repertoar==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za posluh za takrat pionirsko idejo postaviti slovenski gledališki letopis na splet gre nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivo Svetina|Ivu Svetini]].

==Dramski teksti==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Kritika==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave==
Spletne razstave so gradiva (fotografije, članki, kostumske in scenske skice, gledališki listi, odmevi, video in avdio odlomki) na osnovi avtorskega izbora kuratorja postavljena v različne tematske zgodbe in kontekste. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Slovenska drama v prevodih==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

Sklop Slovenska drama v prevodih je bila vzpostavljena v partnerstvu s SLOGI.

==Radijske igre==
Pri radijski igre gre za "razpiranje na prvi pogled morda res nevidni svetovi, ki pa se ob poslušanju pokažejo v neizmerni barvitosti".

Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

Aleš Jan v knjigi Slišati sliko, videti zvok kot rojstni dan prve svetovne radijske igre navaja 15. januar 1924. Prva radijska igra na Radiu Slovenija je bila predvajana 25. decembra 1928. Šlo je za v živo izvedeno uprizoritev dramskega besedila Petrčkove poslednje sanje Pavla Golie. Že naslednje leto so na Radiu Slovenija predvajali 29 uprizoritev, radijska igra je postala stalni del programske sheme.

Radijska igra je posebna umetnostna zvrst, ki je do določene mere sorodna dramskemu besedilu, namenjenemu uprizoritvi na gledaliških odrih, zaznamuje pa jo 'odsotnost slike'. Celotno dogajanje mora biti 'uprizorjeno' z zvoki – poleg besed je stalnica uporaba takšnih in drugačnih zvočnih učinkov in glasbe, ki nadomeščajo vizualnost ‒, 'sliko' pa si morajo v glavi ustvariti poslušalci sami.

V arhivu Radia Slovenije je shranjenih več kot 4500 radijskih iger, vsako leto nastane okoli 30 novih del.

V želji, da bi radijske igre dosegle še več poslušalcev, se je ekipa spletnega portala slovenskega gledališča SiGledal v sodelovanju z RTV Slovenija odločila prostor za radijsko igro ustvariti tudi na portalu SiGledal. Popisanih je 170 555 radijskih iger v dveh kategorijah (radijska igra, radijska igra za otroke),

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
SiGledal v številkah (2007–2026)
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 41 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T05:03:51Z

Tamara: /* Digitalne razstave */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih] in
[https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre].

==Novice, napovednik in uporabne povezave==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče za določeno časovno obdobje spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Wiki==

SiGledalova Wiki je bila prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. S sodelovanjem ustvarjalcev, študentov, raziskovalcev in gledalcev je nastala zbirka biografskih, zgodovinskih in strokovnih podatkov, tesno povezana s spletno bazo slovenskih uprizoritev.
Njena posebnost je v tem, da ne gre zgolj za zbirko gesel, temveč za živo enciklopedijo neposredno vpeto v aktualno in zgodovinsko gledališko produkcijo. Gesla so se povezovala z Repertoarjem ter dopolnjevala s podatki o uprizoritvah, nagradah, sodelovanjih in ustvarjalnih opusih.
Wiki je zbirala in ohranjala podatke, ki bi sicer ostali razpršeni po gledaliških listih, arhivih, osebnih spletnih straneh ali celo neobjavljeni. S tem je postala eno od orodij za ohranjanje zgodovinskega spomina slovenskega gledališča ter referenčni in pogosto navajan vir za raziskovalce, študente, novinarje, ustvarjalce in ljubitelje gledališča.
Ker so bila gesla povezana tudi z novicami, kritikami, festivali, digitalnimi razstavami in drugimi vsebinami portala, je Wiki omogočala hitro orientacijo po slovenskem gledališkem prostoru. Za razliko od klasičnih enciklopedij se je nenehno dopolnjevala, popravljala in širila. Posebno vrednost je predstavljala tudi rubrika Na današnji dan, ki je vsakodnevno opozarjala na pomembne dogodke, premiere, rojstva in druge mejnike iz zgodovine slovenskega gledališča.

==Repertoar==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za posluh za takrat pionirsko idejo postaviti slovenski gledališki letopis na splet gre nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivo Svetina|Ivu Svetini]].

==Dramski teksti==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Kritika==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave==
Spletne razstave so gradiva (fotografije, članki, kostumske in scenske skice, gledališki listi, odmevi, video in avdio odlomki) na osnovi avtorskega izbora kuratorja postavljena v različne tematske zgodbe in kontekste. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Slovenska drama v prevodih==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

Sklop Slovenska drama v prevodih je bila vzpostavljena v partnerstvu s SLOGI.

==Radijske igre==
Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
SiGledal v številkah (2007–2026)
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 41 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T05:01:32Z

Tamara: /* Slovenska drama v prevodih */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih] in
[https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre].

==Novice, napovednik in uporabne povezave==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče za določeno časovno obdobje spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Wiki==

SiGledalova Wiki je bila prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. S sodelovanjem ustvarjalcev, študentov, raziskovalcev in gledalcev je nastala zbirka biografskih, zgodovinskih in strokovnih podatkov, tesno povezana s spletno bazo slovenskih uprizoritev.
Njena posebnost je v tem, da ne gre zgolj za zbirko gesel, temveč za živo enciklopedijo neposredno vpeto v aktualno in zgodovinsko gledališko produkcijo. Gesla so se povezovala z Repertoarjem ter dopolnjevala s podatki o uprizoritvah, nagradah, sodelovanjih in ustvarjalnih opusih.
Wiki je zbirala in ohranjala podatke, ki bi sicer ostali razpršeni po gledaliških listih, arhivih, osebnih spletnih straneh ali celo neobjavljeni. S tem je postala eno od orodij za ohranjanje zgodovinskega spomina slovenskega gledališča ter referenčni in pogosto navajan vir za raziskovalce, študente, novinarje, ustvarjalce in ljubitelje gledališča.
Ker so bila gesla povezana tudi z novicami, kritikami, festivali, digitalnimi razstavami in drugimi vsebinami portala, je Wiki omogočala hitro orientacijo po slovenskem gledališkem prostoru. Za razliko od klasičnih enciklopedij se je nenehno dopolnjevala, popravljala in širila. Posebno vrednost je predstavljala tudi rubrika Na današnji dan, ki je vsakodnevno opozarjala na pomembne dogodke, premiere, rojstva in druge mejnike iz zgodovine slovenskega gledališča.

==Repertoar==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za posluh za takrat pionirsko idejo postaviti slovenski gledališki letopis na splet gre nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivo Svetina|Ivu Svetini]].

==Dramski teksti==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Kritika==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave==
Sklop spletnih razstav, ki je s pomočjo digitalnih gradiv, fotografij, dokumentov, video posnetkov in spremnih besedil predstavljal pomembne ustvarjalce, gledališča, festivale, zgodovinske dogodke in druge teme iz slovenske gledališke zgodovine. Več razstav je bilo vključenih tudi v Europeano, največji evropski portal digitalne kulturne dediščine. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Slovenska drama v prevodih==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

Sklop Slovenska drama v prevodih je bila vzpostavljena v partnerstvu s SLOGI.

==Radijske igre==
Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
SiGledal v številkah (2007–2026)
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 41 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T05:00:57Z

Tamara: /* Slovenska drama v prevodih (SLOGI) */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih] in
[https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre].

==Novice, napovednik in uporabne povezave==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče za določeno časovno obdobje spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Wiki==

SiGledalova Wiki je bila prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. S sodelovanjem ustvarjalcev, študentov, raziskovalcev in gledalcev je nastala zbirka biografskih, zgodovinskih in strokovnih podatkov, tesno povezana s spletno bazo slovenskih uprizoritev.
Njena posebnost je v tem, da ne gre zgolj za zbirko gesel, temveč za živo enciklopedijo neposredno vpeto v aktualno in zgodovinsko gledališko produkcijo. Gesla so se povezovala z Repertoarjem ter dopolnjevala s podatki o uprizoritvah, nagradah, sodelovanjih in ustvarjalnih opusih.
Wiki je zbirala in ohranjala podatke, ki bi sicer ostali razpršeni po gledaliških listih, arhivih, osebnih spletnih straneh ali celo neobjavljeni. S tem je postala eno od orodij za ohranjanje zgodovinskega spomina slovenskega gledališča ter referenčni in pogosto navajan vir za raziskovalce, študente, novinarje, ustvarjalce in ljubitelje gledališča.
Ker so bila gesla povezana tudi z novicami, kritikami, festivali, digitalnimi razstavami in drugimi vsebinami portala, je Wiki omogočala hitro orientacijo po slovenskem gledališkem prostoru. Za razliko od klasičnih enciklopedij se je nenehno dopolnjevala, popravljala in širila. Posebno vrednost je predstavljala tudi rubrika Na današnji dan, ki je vsakodnevno opozarjala na pomembne dogodke, premiere, rojstva in druge mejnike iz zgodovine slovenskega gledališča.

==Repertoar==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za posluh za takrat pionirsko idejo postaviti slovenski gledališki letopis na splet gre nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivo Svetina|Ivu Svetini]].

==Dramski teksti==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Kritika==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave==
Sklop spletnih razstav, ki je s pomočjo digitalnih gradiv, fotografij, dokumentov, video posnetkov in spremnih besedil predstavljal pomembne ustvarjalce, gledališča, festivale, zgodovinske dogodke in druge teme iz slovenske gledališke zgodovine. Več razstav je bilo vključenih tudi v Europeano, največji evropski portal digitalne kulturne dediščine. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Slovenska drama v prevodih==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

Sklop Slovenska drama v prevodih je bila vzpostavljena v partnerstvu s SLOGI

==Radijske igre==
Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
SiGledal v številkah (2007–2026)
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 41 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T04:58:44Z

Tamara: /* SiGledal v številkah (2007–2026) */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih] in
[https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre].

==Novice, napovednik in uporabne povezave==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče za določeno časovno obdobje spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Wiki==

SiGledalova Wiki je bila prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. S sodelovanjem ustvarjalcev, študentov, raziskovalcev in gledalcev je nastala zbirka biografskih, zgodovinskih in strokovnih podatkov, tesno povezana s spletno bazo slovenskih uprizoritev.
Njena posebnost je v tem, da ne gre zgolj za zbirko gesel, temveč za živo enciklopedijo neposredno vpeto v aktualno in zgodovinsko gledališko produkcijo. Gesla so se povezovala z Repertoarjem ter dopolnjevala s podatki o uprizoritvah, nagradah, sodelovanjih in ustvarjalnih opusih.
Wiki je zbirala in ohranjala podatke, ki bi sicer ostali razpršeni po gledaliških listih, arhivih, osebnih spletnih straneh ali celo neobjavljeni. S tem je postala eno od orodij za ohranjanje zgodovinskega spomina slovenskega gledališča ter referenčni in pogosto navajan vir za raziskovalce, študente, novinarje, ustvarjalce in ljubitelje gledališča.
Ker so bila gesla povezana tudi z novicami, kritikami, festivali, digitalnimi razstavami in drugimi vsebinami portala, je Wiki omogočala hitro orientacijo po slovenskem gledališkem prostoru. Za razliko od klasičnih enciklopedij se je nenehno dopolnjevala, popravljala in širila. Posebno vrednost je predstavljala tudi rubrika Na današnji dan, ki je vsakodnevno opozarjala na pomembne dogodke, premiere, rojstva in druge mejnike iz zgodovine slovenskega gledališča.

==Repertoar==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za posluh za takrat pionirsko idejo postaviti slovenski gledališki letopis na splet gre nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivo Svetina|Ivu Svetini]].

==Dramski teksti==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Kritika==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave==
Sklop spletnih razstav, ki je s pomočjo digitalnih gradiv, fotografij, dokumentov, video posnetkov in spremnih besedil predstavljal pomembne ustvarjalce, gledališča, festivale, zgodovinske dogodke in druge teme iz slovenske gledališke zgodovine. Več razstav je bilo vključenih tudi v Europeano, največji evropski portal digitalne kulturne dediščine. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Slovenska drama v prevodih (SLOGI)==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

==Radijske igre==
Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
SiGledal v številkah (2007–2026)
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 41 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T04:48:14Z

Tamara: /* Repertoar */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih] in
[https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre].

==Novice, napovednik in uporabne povezave==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče za določeno časovno obdobje spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Wiki==

SiGledalova Wiki je bila prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. S sodelovanjem ustvarjalcev, študentov, raziskovalcev in gledalcev je nastala zbirka biografskih, zgodovinskih in strokovnih podatkov, tesno povezana s spletno bazo slovenskih uprizoritev.
Njena posebnost je v tem, da ne gre zgolj za zbirko gesel, temveč za živo enciklopedijo neposredno vpeto v aktualno in zgodovinsko gledališko produkcijo. Gesla so se povezovala z Repertoarjem ter dopolnjevala s podatki o uprizoritvah, nagradah, sodelovanjih in ustvarjalnih opusih.
Wiki je zbirala in ohranjala podatke, ki bi sicer ostali razpršeni po gledaliških listih, arhivih, osebnih spletnih straneh ali celo neobjavljeni. S tem je postala eno od orodij za ohranjanje zgodovinskega spomina slovenskega gledališča ter referenčni in pogosto navajan vir za raziskovalce, študente, novinarje, ustvarjalce in ljubitelje gledališča.
Ker so bila gesla povezana tudi z novicami, kritikami, festivali, digitalnimi razstavami in drugimi vsebinami portala, je Wiki omogočala hitro orientacijo po slovenskem gledališkem prostoru. Za razliko od klasičnih enciklopedij se je nenehno dopolnjevala, popravljala in širila. Posebno vrednost je predstavljala tudi rubrika Na današnji dan, ki je vsakodnevno opozarjala na pomembne dogodke, premiere, rojstva in druge mejnike iz zgodovine slovenskega gledališča.

==Repertoar==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za posluh za takrat pionirsko idejo postaviti slovenski gledališki letopis na splet gre nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivo Svetina|Ivu Svetini]].

==Dramski teksti==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Kritika==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave==
Sklop spletnih razstav, ki je s pomočjo digitalnih gradiv, fotografij, dokumentov, video posnetkov in spremnih besedil predstavljal pomembne ustvarjalce, gledališča, festivale, zgodovinske dogodke in druge teme iz slovenske gledališke zgodovine. Več razstav je bilo vključenih tudi v Europeano, največji evropski portal digitalne kulturne dediščine. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Slovenska drama v prevodih (SLOGI)==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

==Radijske igre==
Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
SiGledal v številkah (2007–2026)
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 50 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T04:47:07Z

Tamara: /* Wiki */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih] in
[https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre].

==Novice, napovednik in uporabne povezave==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče za določeno časovno obdobje spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Wiki==

SiGledalova Wiki je bila prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. S sodelovanjem ustvarjalcev, študentov, raziskovalcev in gledalcev je nastala zbirka biografskih, zgodovinskih in strokovnih podatkov, tesno povezana s spletno bazo slovenskih uprizoritev.
Njena posebnost je v tem, da ne gre zgolj za zbirko gesel, temveč za živo enciklopedijo neposredno vpeto v aktualno in zgodovinsko gledališko produkcijo. Gesla so se povezovala z Repertoarjem ter dopolnjevala s podatki o uprizoritvah, nagradah, sodelovanjih in ustvarjalnih opusih.
Wiki je zbirala in ohranjala podatke, ki bi sicer ostali razpršeni po gledaliških listih, arhivih, osebnih spletnih straneh ali celo neobjavljeni. S tem je postala eno od orodij za ohranjanje zgodovinskega spomina slovenskega gledališča ter referenčni in pogosto navajan vir za raziskovalce, študente, novinarje, ustvarjalce in ljubitelje gledališča.
Ker so bila gesla povezana tudi z novicami, kritikami, festivali, digitalnimi razstavami in drugimi vsebinami portala, je Wiki omogočala hitro orientacijo po slovenskem gledališkem prostoru. Za razliko od klasičnih enciklopedij se je nenehno dopolnjevala, popravljala in širila. Posebno vrednost je predstavljala tudi rubrika Na današnji dan, ki je vsakodnevno opozarjala na pomembne dogodke, premiere, rojstva in druge mejnike iz zgodovine slovenskega gledališča.

==Repertoar==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za posluh za takrat pionirsko idejo postaviti slovenski gledališki letopis na splet gre tukaj zagotovo nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivo Svetina|Ivu Svetini]].

==Dramski teksti==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Kritika==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave==
Sklop spletnih razstav, ki je s pomočjo digitalnih gradiv, fotografij, dokumentov, video posnetkov in spremnih besedil predstavljal pomembne ustvarjalce, gledališča, festivale, zgodovinske dogodke in druge teme iz slovenske gledališke zgodovine. Več razstav je bilo vključenih tudi v Europeano, največji evropski portal digitalne kulturne dediščine. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Slovenska drama v prevodih (SLOGI)==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

==Radijske igre==
Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
SiGledal v številkah (2007–2026)
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 50 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T04:42:26Z

Tamara:

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih] in
[https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre].

==Novice, napovednik in uporabne povezave==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče za določeno časovno obdobje spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Wiki==
Prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. Nastajala je s sodelovanjem ustvarjalcev, raziskovalcev, študentov in obiskovalcev portala ter združevala biografska, zgodovinska in strokovna gesla o slovenskem gledališču. Posebnost Wiki je bila tesna povezanost z Repertoarjem in drugimi vsebinami portala, zaradi česar ni predstavljala zgolj zbirke gesel, temveč živo enciklopedijo slovenskega gledališča.

==Repertoar==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za posluh za takrat pionirsko idejo postaviti slovenski gledališki letopis na splet gre tukaj zagotovo nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivo Svetina|Ivu Svetini]].

==Dramski teksti==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Kritika==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave==
Sklop spletnih razstav, ki je s pomočjo digitalnih gradiv, fotografij, dokumentov, video posnetkov in spremnih besedil predstavljal pomembne ustvarjalce, gledališča, festivale, zgodovinske dogodke in druge teme iz slovenske gledališke zgodovine. Več razstav je bilo vključenih tudi v Europeano, največji evropski portal digitalne kulturne dediščine. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Slovenska drama v prevodih (SLOGI)==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

==Radijske igre==
Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
SiGledal v številkah (2007–2026)
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 50 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T04:38:52Z

Tamara: /* Repertoar: */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih] in
[https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre].

==Novice, napovednik in uporabne povezave:==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče za določeno časovno obdobje spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Wiki:==
Prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. Nastajala je s sodelovanjem ustvarjalcev, raziskovalcev, študentov in obiskovalcev portala ter združevala biografska, zgodovinska in strokovna gesla o slovenskem gledališču. Posebnost Wiki je bila tesna povezanost z Repertoarjem in drugimi vsebinami portala, zaradi česar ni predstavljala zgolj zbirke gesel, temveč živo enciklopedijo slovenskega gledališča.

==Repertoar:==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za posluh za takrat pionirsko idejo postaviti slovenski gledališki letopis na splet gre tukaj zagotovo nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivo Svetina|Ivu Svetini]].

==Radijske igre:==
Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

==Kritika:==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave:==
Sklop spletnih razstav, ki je s pomočjo digitalnih gradiv, fotografij, dokumentov, video posnetkov in spremnih besedil predstavljal pomembne ustvarjalce, gledališča, festivale, zgodovinske dogodke in druge teme iz slovenske gledališke zgodovine. Več razstav je bilo vključenih tudi v Europeano, največji evropski portal digitalne kulturne dediščine. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Dramski teksti:==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Slovenska drama v prevodih (SLOGI):==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
SiGledal v številkah (2007–2026)
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 50 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T04:38:00Z

Tamara:

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih] in
[https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre].

==Novice, napovednik in uporabne povezave:==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče za določeno časovno obdobje spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Wiki:==
Prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. Nastajala je s sodelovanjem ustvarjalcev, raziskovalcev, študentov in obiskovalcev portala ter združevala biografska, zgodovinska in strokovna gesla o slovenskem gledališču. Posebnost Wiki je bila tesna povezanost z Repertoarjem in drugimi vsebinami portala, zaradi česar ni predstavljala zgolj zbirke gesel, temveč živo enciklopedijo slovenskega gledališča.

==Repertoar:==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za posluh za takrat pionirsko idejo postaviti slovenski gledališki letopis na splet gre tukaj zagotovo nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivu Svetini|Ivo Svetina]].

==Radijske igre:==
Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

==Kritika:==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave:==
Sklop spletnih razstav, ki je s pomočjo digitalnih gradiv, fotografij, dokumentov, video posnetkov in spremnih besedil predstavljal pomembne ustvarjalce, gledališča, festivale, zgodovinske dogodke in druge teme iz slovenske gledališke zgodovine. Več razstav je bilo vključenih tudi v Europeano, največji evropski portal digitalne kulturne dediščine. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Dramski teksti:==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Slovenska drama v prevodih (SLOGI):==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
SiGledal v številkah (2007–2026)
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 50 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T04:28:24Z

Tamara: /* Novice, napovednik in uporabne povezave: */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti] in [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih].

==Novice, napovednik in uporabne povezave:==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče za določeno časovno obdobje spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Radijske igre:==
Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

==Kritika:==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave:==
Sklop spletnih razstav, ki je s pomočjo digitalnih gradiv, fotografij, dokumentov, video posnetkov in spremnih besedil predstavljal pomembne ustvarjalce, gledališča, festivale, zgodovinske dogodke in druge teme iz slovenske gledališke zgodovine. Več razstav je bilo vključenih tudi v Europeano, največji evropski portal digitalne kulturne dediščine. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Repertoar:==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za odprtost in konstruktivne pogovore pri postavljanju koncepta gre tukaj zagotovo nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivu Svetini|Ivo Svetina]] in muzejskemu svetniku Štefanu Vevarju

==Wiki:==
Prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. Nastajala je s sodelovanjem ustvarjalcev, raziskovalcev, študentov in obiskovalcev portala ter združevala biografska, zgodovinska in strokovna gesla o slovenskem gledališču. Posebnost Wiki je bila tesna povezanost z Repertoarjem in drugimi vsebinami portala, zaradi česar ni predstavljala zgolj zbirke gesel, temveč živo enciklopedijo slovenskega gledališča.

==Dramski teksti:==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Slovenska drama v prevodih (SLOGI):==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
SiGledal v številkah (2007–2026)
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 50 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T04:23:07Z

Tamara: /* SiGledal v številkah (2007–2026) */

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti] in [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih].

==Novice, napovednik in uporabne povezave:==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče daleč nazaj spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Radijske igre:==
Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

==Kritika:==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave:==
Sklop spletnih razstav, ki je s pomočjo digitalnih gradiv, fotografij, dokumentov, video posnetkov in spremnih besedil predstavljal pomembne ustvarjalce, gledališča, festivale, zgodovinske dogodke in druge teme iz slovenske gledališke zgodovine. Več razstav je bilo vključenih tudi v Europeano, največji evropski portal digitalne kulturne dediščine. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Repertoar:==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za odprtost in konstruktivne pogovore pri postavljanju koncepta gre tukaj zagotovo nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivu Svetini|Ivo Svetina]] in muzejskemu svetniku Štefanu Vevarju

==Wiki:==
Prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. Nastajala je s sodelovanjem ustvarjalcev, raziskovalcev, študentov in obiskovalcev portala ter združevala biografska, zgodovinska in strokovna gesla o slovenskem gledališču. Posebnost Wiki je bila tesna povezanost z Repertoarjem in drugimi vsebinami portala, zaradi česar ni predstavljala zgolj zbirke gesel, temveč živo enciklopedijo slovenskega gledališča.

==Dramski teksti:==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Slovenska drama v prevodih (SLOGI):==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
SiGledal v številkah (2007–2026)
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 50 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T04:21:47Z

Tamara:

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]
==SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča==
SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti] in [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih].

==Novice, napovednik in uporabne povezave:==
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče daleč nazaj spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

==Radijske igre:==
Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

==Kritika:==
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

==Digitalne razstave:==
Sklop spletnih razstav, ki je s pomočjo digitalnih gradiv, fotografij, dokumentov, video posnetkov in spremnih besedil predstavljal pomembne ustvarjalce, gledališča, festivale, zgodovinske dogodke in druge teme iz slovenske gledališke zgodovine. Več razstav je bilo vključenih tudi v Europeano, največji evropski portal digitalne kulturne dediščine. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

==Repertoar:==
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za odprtost in konstruktivne pogovore pri postavljanju koncepta gre tukaj zagotovo nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivu Svetini|Ivo Svetina]] in muzejskemu svetniku Štefanu Vevarju

==Wiki:==
Prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. Nastajala je s sodelovanjem ustvarjalcev, raziskovalcev, študentov in obiskovalcev portala ter združevala biografska, zgodovinska in strokovna gesla o slovenskem gledališču. Posebnost Wiki je bila tesna povezanost z Repertoarjem in drugimi vsebinami portala, zaradi česar ni predstavljala zgolj zbirke gesel, temveč živo enciklopedijo slovenskega gledališča.

==Dramski teksti:==
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

==Slovenska drama v prevodih (SLOGI):==
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

==SiGledal v številkah (2007–2026)==
● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja
● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska)
● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici
● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku
● več kot 550 popisov radijskih iger
● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano
● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču
● 50 digitalnih razstav
● 17.700 objavljenih novic
● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov
● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov
● več kot 6550 najavljenih uprizoritev
● več kot 7230 najavljenih dogodkov
● 460 festivalov
● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev
● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju
● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev
● več kot 1500 referenc
● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji

SiGledal

2026-06-19T04:05:17Z

Tamara:

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]

SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti] in [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih].

1. Novice, napovednik in uporabne povezave:
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče daleč nazaj spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

2. Radijske igre:
Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

3. Kritika:
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

4. Digitalne razstave:
Sklop spletnih razstav, ki je s pomočjo digitalnih gradiv, fotografij, dokumentov, video posnetkov in spremnih besedil predstavljal pomembne ustvarjalce, gledališča, festivale, zgodovinske dogodke in druge teme iz slovenske gledališke zgodovine. Več razstav je bilo vključenih tudi v Europeano, največji evropski portal digitalne kulturne dediščine. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

5. Repertoar:
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za odprtost in konstruktivne pogovore pri postavljanju koncepta gre tukaj zagotovo nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivu Svetini|Ivo Svetina]] in muzejskemu svetniku Štefanu Vevarju

6. Wiki:
Prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. Nastajala je s sodelovanjem ustvarjalcev, raziskovalcev, študentov in obiskovalcev portala ter združevala biografska, zgodovinska in strokovna gesla o slovenskem gledališču. Posebnost Wiki je bila tesna povezanost z Repertoarjem in drugimi vsebinami portala, zaradi česar ni predstavljala zgolj zbirke gesel, temveč živo enciklopedijo slovenskega gledališča.

7. Dramski teksti:
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

8. Slovenska drama v prevodih (SLOGI):
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

SiGledal

2026-06-18T19:38:40Z

Tamara:

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]

SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Izvorna ideja ustanoviteljev je bila narediti prostor, v katerem bodo med seboj povezani ljudje, organizacije, vsebine, podatki in znanje slovenskega gledališča v enotno, javno dostopno celoto in ne kot množica nepovezanih informacij.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti] in [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih].

1. Novice, napovednik in uporabne povezave:
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče daleč nazaj spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

2. Radijske igre:
Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

3. Kritika:
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

4. Digitalne razstave:
Sklop spletnih razstav, ki je s pomočjo digitalnih gradiv, fotografij, dokumentov, video posnetkov in spremnih besedil predstavljal pomembne ustvarjalce, gledališča, festivale, zgodovinske dogodke in druge teme iz slovenske gledališke zgodovine. Več razstav je bilo vključenih tudi v Europeano, največji evropski portal digitalne kulturne dediščine. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

5. Repertoar:
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za odprtost in konstruktivne pogovore pri postavljanju koncepta gre tukaj zagotovo nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja [[Ivu Svetini|Ivo Svetina]] in muzejskemu svetniku Štefanu Vevarju

6. Wiki:
Prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. Nastajala je s sodelovanjem ustvarjalcev, raziskovalcev, študentov in obiskovalcev portala ter združevala biografska, zgodovinska in strokovna gesla o slovenskem gledališču. Posebnost Wiki je bila tesna povezanost z Repertoarjem in drugimi vsebinami portala, zaradi česar ni predstavljala zgolj zbirke gesel, temveč živo enciklopedijo slovenskega gledališča.

7. Dramski teksti:
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

8. Slovenska drama v prevodih (SLOGI):
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

Posebnost portala SiGledal ni bila zgolj v posameznih sklopih, temveč v njihovi medsebojni povezanosti. Vsebine so bile povezane v enoten sistem, ki je omogočal celovito raziskovanje slovenske gledališke ustvarjalnosti, zgodovine in sodobne produkcije.

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

SiGledal

2026-06-18T19:30:08Z

Tamara:

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]

SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Izvorna ideja ustanoviteljev je bila narediti prostor, v katerem bodo med seboj povezani ljudje, organizacije, vsebine, podatki in znanje slovenskega gledališča v enotno, javno dostopno celoto in ne kot množica nepovezanih informacij.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti] in [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih].

1. Novice, napovednik in uporabne povezave:
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče daleč nazaj spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

2. Radijske igre:
Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

3. Kritika:
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

4. Digitalne razstave:
Sklop spletnih razstav, ki je s pomočjo digitalnih gradiv, fotografij, dokumentov, video posnetkov in spremnih besedil predstavljal pomembne ustvarjalce, gledališča, festivale, zgodovinske dogodke in druge teme iz slovenske gledališke zgodovine. Več razstav je bilo vključenih tudi v Europeano, največji evropski portal digitalne kulturne dediščine. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

5. Repertoar:
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvi s SLOGI.

6. Wiki:
Prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. Nastajala je s sodelovanjem ustvarjalcev, raziskovalcev, študentov in obiskovalcev portala ter združevala biografska, zgodovinska in strokovna gesla o slovenskem gledališču. Posebnost Wiki je bila tesna povezanost z Repertoarjem in drugimi vsebinami portala, zaradi česar ni predstavljala zgolj zbirke gesel, temveč živo enciklopedijo slovenskega gledališča.

7. Dramski teksti:
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

8. Slovenska drama v prevodih (SLOGI):
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

Posebnost portala SiGledal ni bila zgolj v posameznih sklopih, temveč v njihovi medsebojni povezanosti. Vsebine so bile povezane v enoten sistem, ki je omogočal celovito raziskovanje slovenske gledališke ustvarjalnosti, zgodovine in sodobne produkcije.

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

SiGledal

2026-06-18T19:28:12Z

Tamara:

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]

SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Izvorna ideja ustanoviteljev je bila narediti prostor, v katerem bodo med seboj povezani ljudje, organizacije, vsebine, podatki in znanje slovenskega gledališča v enotno, javno dostopno celoto in ne kot množica nepovezanih informacij.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti] in [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih].

1. Novice, napovednik in uporabne povezave
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče daleč nazaj spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

2. Radijske igre
Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

3. Kritika
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

4. Digitalne razstave
Sklop spletnih razstav, ki je s pomočjo digitalnih gradiv, fotografij, dokumentov, video posnetkov in spremnih besedil predstavljal pomembne ustvarjalce, gledališča, festivale, zgodovinske dogodke in druge teme iz slovenske gledališke zgodovine. Več razstav je bilo vključenih tudi v Europeano, največji evropski portal digitalne kulturne dediščine. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

5. Repertoar
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvi s SLOGI.

6. Wiki
Prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. Nastajala je s sodelovanjem ustvarjalcev, raziskovalcev, študentov in obiskovalcev portala ter združevala biografska, zgodovinska in strokovna gesla o slovenskem gledališču. Posebnost Wiki je bila tesna povezanost z Repertoarjem in drugimi vsebinami portala, zaradi česar ni predstavljala zgolj zbirke gesel, temveč živo enciklopedijo slovenskega gledališča.

7. Dramski teksti
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

8. Slovenska drama v prevodih (SLOGI)
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

Posebnost portala SiGledal ni bila zgolj v posameznih sklopih, temveč v njihovi medsebojni povezanosti. Vsebine so bile povezane v enoten sistem, ki je omogočal celovito raziskovanje slovenske gledališke ustvarjalnosti, zgodovine in sodobne produkcije.

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

SiGledal

2026-06-18T19:26:30Z

Tamara:

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]

SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili [[Samo M. Strelec]], [[Tamara Matevc]] in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitekturo portala, na kateri je nato temeljil ves njegov nadaljnji razvoj.

Izvorna ideja ustanoviteljev je bila narediti prostor, v katerem bodo med seboj povezani ljudje, organizacije, vsebine, podatki in znanje slovenskega gledališča v enotno, javno dostopno celoto in ne kot množica nepovezanih informacij.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Takrat se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od leta. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral [[Slovenski gledališki inštitut]].

Portal SiGledal je imel osem sklopov: [https://veza.sigledal.org/ Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ Radijske igre], [https://veza.sigledal.org/kritika Kritika], [https://repertoar.sigledal.org/razstave Digitalne razstave], [https://repertoar.sigledal.org/ Repertoar], [[Glavna_stran|Wiki]], [https://teksti.sigledal.org/ Dramski teksti] in [https://teksti.sigledal.org/en Slovenska drama v prevodih]. –

1. Novice, napovednik in uporabne povezave
Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil [https://veza.sigledal.org/festivali?current=0&festival_category= arhiv festivalov].
Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče daleč nazaj spremljati [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/nagrade nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev], njihova [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/gostovanja gostovanja], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-tujine mednarodne uspehe], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/publikacije nove publikacije], [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/izobrazevanje izobraževanja], [https://veza.sigledal.org/radijske-igre/ radijske igre], strokovne prispevke iz [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/iz-gledaliskega-lista gledaliških listov] ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s [https://veza.sigledal.org/prispevki/k/odsli-so slovesi], ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas.
Del prvega sklopa je bil tudi [https://veza.sigledal.org/povezave imenik uporabnih povezav] na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

2. Radijske igre
Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

3. Kritika
Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati [https://veza.sigledal.org/kritika/k/kritiski-poskusi študentske kritike]. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. [[Gašper Troha]].

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi [[Mojce Jan Zoran]], tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. [https://veza.sigledal.org/prispevki/t/pozdrav-kritiki Pozdrav kritiki!] Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

4. Digitalne razstave
Sklop spletnih razstav, ki je s pomočjo digitalnih gradiv, fotografij, dokumentov, video posnetkov in spremnih besedil predstavljal pomembne ustvarjalce, gledališča, festivale, zgodovinske dogodke in druge teme iz slovenske gledališke zgodovine. Več razstav je bilo vključenih tudi v Europeano, največji evropski portal digitalne kulturne dediščine. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

5. Repertoar
Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvi s SLOGI.

6. Wiki
Prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. Nastajala je s sodelovanjem ustvarjalcev, raziskovalcev, študentov in obiskovalcev portala ter združevala biografska, zgodovinska in strokovna gesla o slovenskem gledališču. Posebnost Wiki je bila tesna povezanost z Repertoarjem in drugimi vsebinami portala, zaradi česar ni predstavljala zgolj zbirke gesel, temveč živo enciklopedijo slovenskega gledališča.

7. Dramski teksti
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

8. Slovenska drama v prevodih (SLOGI)
Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

Posebnost portala SiGledal ni bila zgolj v posameznih sklopih, temveč v njihovi medsebojni povezanosti. Vsebine so bile povezane v enoten sistem, ki je omogočal celovito raziskovanje slovenske gledališke ustvarjalnosti, zgodovine in sodobne produkcije.

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča, saj ni zbiral le podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije. Ustanoviteljem portala je uspelo
skoraj 20 let povezovati slovensko gledališče in širiti prostor sodelovanja. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora.

SiGledal

2026-06-18T10:06:47Z

Tamara:

SiGledal

2026-06-18T09:55:40Z

Tamara: nova stran z vsebino: »SiGledalSiGledal«

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|SiGledal]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|SiGledal]]

Kategorija:Časopisi in revije

2026-06-18T09:54:33Z

Tamara: Tamara je prestavila stran Kategorija:Časopisi in revije na Kategorija:Časopisi, revije in splet prek preusmeritve

#PREUSMERITEV [[:Kategorija:Časopisi, revije in splet]]

Kategorija:Časopisi, revije in splet

2026-06-18T09:54:33Z

Tamara: Tamara je prestavila stran Kategorija:Časopisi in revije na Kategorija:Časopisi, revije in splet prek preusmeritve

[[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja]]
{{Naključno}}

Premiernik

2026-06-18T09:53:31Z

Tamara:

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|Premiernik]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Premiernik]]

==Predstavitev==
Časopis, ki je izhajal v [[SNG Maribor|mariborski Drami]] v letih 2002-2006 v času umetniškega vodje [[Samo M. Strelec|Sama M. Strelca]]. Uredniki so bili [[Branka Nikl Klampfer]], [[Amelia Kraigher]], [[Maja Borin]]. Vsakolena uvodna številka v novo sezono se je imenovala ''predPremiernik'', ''medPremiernik'' posebna izdaja, zadnja številka (december 2006) pa nosi ime ''poPremiernik''.
;<nowiki>Poleg zasedbe za vsakokratno uprizoritev je ''Premiernik'' prinašal predstavitve ustvarjalcev, intervjuje z igralci in režiserji, dramaturške razčlembe in druge tematske prispevke ter kopico vsebin iz gledališkega zakulisja.</nowiki>

Prvo številko je zasnoval in oblikoval [[Matija Tonejc]], kasnejša oblikovalca pa sta bila še [[Matej Dečko]] in [[Uroš Lehner]].
Največji delež fotografij je prispevala [[Sandra Požun]], arhivarka mariborske Drame.

==Literatura==
*poPremiernik. Mariborska Drama v mislih, besedah in dejanju, MMI-MMVI. Uredil Samo M. Strelec. Maribor: SNG Maribor, 2006.

Pogledi

2026-06-18T09:52:58Z

Tamara:

[[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Pogledi]][[Kategorija:Časopisi, revije in splet|Pogledi]]

==Predstavitev==
Štirinajstdnevnik za umetnost, kulturo in družbo, ki odpira prostor za poglobljeno kritično refleksijo kulture in družbe, izhaja od leta 2010, izdaja pa ga časopisno in založniško podjetje Delo. V vsaki številki je v ospredju izbrana tema, ambicija uredništva pa je probleme in dogodke predvsem anticipirati, postavljati v kontekst, vrednotiti in spodbujati družbeno in kulturno relevanten dialog ter pomembne intelektualne debate. Pogledi.si so spletni medij Pogledov, kjer je možno dostopati tudi do arhiva vseh tiskanih izdaj. Prebiramo lahko številne kritike uprizoritvenih dogodkov in intervjuje z ustvarjalci.

==Uredništvo==

==Zunanje povezave==
*[http://www.pogledi.si/ Pogledi]

Oderuh

2026-06-18T09:52:23Z

Tamara:

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|Oderuh]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Oderuh]]

==Predstavitev==
'''ODERuh''' je gledališki list [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademije za gledališče, radio, film in televizijo]]. Izhaja dvakrat letno, ob koncu vsakega semestra oziroma ob premierah gledaliških produkcij Akademije. Prva številka je izšla v študijskem letu 2006/07.

Ob vsakem izidu je ''ODERuhova'' prioriteta predstaviti vse aktualne gledališke in filmske produkcije na AGRFT ter njihove ustvarjalce. Celoto gledališkega lista tako sestavlja kolaž več samostojnih gledaliških listov posameznih letnikov. Tekstopisci so večinoma študenti, ki izvode ''ODERuha'' zapolnjujejo z dramaturškimi razčlembami, aktualnimi refleksijami, intervjuji, raznovrstnimi dramski teksti ter predstavitvijo in obveščanjem o nagradah študentov AGRFT.

==Uredništvo==
==Zunanja povezava==
*[http://www.agrft.uni-lj.si/oderuh/ Oderuh]
*[http://www.agrft.uni-lj.si/ Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]

Maska: časopis za scenske umetnosti

2026-06-18T09:48:44Z

Tamara:

[[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Maska: časopis za scenske umetnosti]]

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|Maska: časopis za scenske umetnosti]]

==Predstavitev==
Organizacija [[Maska]] izdaja istoimenski časopis o scenskih umetnostih z najdaljšo tradicijo v Evropi (od 1920). Časopis izhaja štirikrat letno kot dvojna številka in se vsakokrat posveča določeni tematiki. Namenjen je diskusiji o sodobni umetnosti ter njenih kontekstih, poleg tematskih člankov pa objavlja tudi intervjuje z umetniki in teoretiki, recenzije predstav in knjig, izsledke raziskav idr.

==Uredništvo==
Od 2019: [[Alja Lobnik]], [[Pia Brezavšček]]

==Zgodovina==
''Masko'' je leta 1920 ustanovila skupina »naprednih« gledališčnikov, režiserjev, igralcev, ki je revijo videla kot prostor spremembe in prenove gledališča. V uvodniku prve številke so zapisali: »Zidati moramo novo človeštvo. Vsi narodi zidajo. Delajmo. Zidajmo.« ''Maska'' je bila prostor debate, informacij o svetovnem gledališkem dogajanju ter umetniških intervencij. Nehala je izhajati zaradi finančnih težav pa tudi zaradi administrativne omejitve, saj je članom gledaliških ansamblov, med katerimi je bilo veliko avtorjev člankov v ''Maski'', prepovedovala pisanje o gledališču.

''Masko'' (pod imenom v množini – ''Maske'') je leta 1985 obudila skupina gledališčnikov (pisatelji, režiserji, kritiki …, urednika pa sta bila pisatelji in dramatik [[Peter Božič]] in predavatelj na [[AGRFT]] [[Tone Peršak]]), ki je izdajatelja našla v takratni organizaciji ljubiteljskih ustvarjalcev (amaterjev). Revija je bila zamišljena kot informativno in kritično branje o domačem gledališkem dogajanju, poseben del pa je imel pedagoško vlogo, saj je gledališčnikom dajal praktične napotke za njihovo amatersko dejavnost. Revija se je vzpostavila kot vez med elitno gledališko produkcijo in množično ljubiteljsko dejavnostjo. Objavljala je dramska besedila in s tem opredelila svojo zavezanost dramskemu gledališču. Postopoma so v revijo prodirali tudi članki o takrat nastajajoči prenovi celotnega polja scenskih umetnosti, s pojavom eksperimentalnega , vizualnega in plesnega gledališča.

Po padcu berlinskega zidu (1989) in vzpostavitvi neke popolnoma odprte zgodovinske situacije, ko je razkroj komunističnega sistema proizvedel silovit optimizem v družbi, so tudi ''Maske'' pogumno sprožile dva procesa. Režiser in dramatik [[Dušan Jovanović]] ter zgodovinar gledališča Dragan Klaić sta ob uredniku Mask Petru Božiču začela ambiciozni projekt mednarodne gledališke revije ''Euromaske'', ki je izhajala v angleščini in objavljala članke mednarodno uveljavljenih avtorjev. Časopis je bil izjemno kvalitetno sproduciran (v celoti štiribarvni tisk) in marketinško agresivno zasnovan, saj so ga brezplačno pošiljali na naslove številnih profesionalcev po Evropi in svetu ter ga predstavljali in oglaševali na pomembnih festivalih in mednarodnih srečanjih profesionalcev s področja scenskih umetnosti. Izšle so le 3 številke in s tem napovedale težave in neuspeh vseh podobnih transnacionalnih revij za scenske umetnosti. Naj samo omenimo propadle revije ''Hybrid'' in ''Theaterschrift'' ter ukinitev angleške izdaje revije ''Ballet Tanz''. Izkazalo se je, da tudi v globaliziranih in odprtih razmerah novega svetovnega reda ni bralne publike, ki bi dovolj pokrivala scenske prakse, ki imajo sodobni, eksperimentalni, multikulturalni, kozmopolitski ... značaj. In to ne glede na "bralcu prijazen" način pisanja ''Euromask'' (kratki članki, veliko informacij, privlačna grafika ...). Vprašanje je, koliko je k temu prispeval prevladujoči festivalski značaj distribucije sodobnih scenskih praks, ki prinese predstavo v določeno okolje kot goli izdelek kulturne industrije.

Druga pomembna prelomnica na začetku 90. let je bila zamenjava urednikov in uredništva. Uredništvo revije, ki se je preimenovala v izvirno edninsko obliko ''Maska'', sta prevzeli študentki dramaturgije Maja Breznik in [[Irena Štaudohar]] ter okrog sebe zbrali mlado ekipo kritikov, dramaturgov, filozofov, umetnikov in začeli projekte radikalne prenove revije. ''Maska'' je postala debatni poligon za aktualno sodobno scensko prakso, reflektirala je takrat porajajoče se eksperimentalno gledališče, sodobni ples in performans, obenem pa ponujala kontekstualni okvir za lokalno scensko prakso. Prva številka je tako rekoč manifestno naznanila, kaj bo referenčna točka njenega programa – tematsko je bila posvečena predstavi ''Krst pod Triglavom'' [[Gledališče sester Scipion Nasice|Gledališča sester Scipion Nasice]], ki je tudi 5 let po premieri še vedno močno odmevala v poklicni in strokovni javnosti, obenem pa je spodbudila val novega razmišljanja o scenskih umetnostih. ''Maska'' je imela podnaslov "revija za gledališče, opero in ples" in s tem pokazala, da se ukvarja z interdisciplinarnimi scenskimi praksami. V osnovi te odločitve sta bili reflektiranje in podpiranje sodobne umetniške prakse, ki je prehajala meje med umetniškimi polji ter širila meje gledališča, opere in plesa, pogosto z ustvarjanjem novih vmesnih, hibridnih, nenaseljenih, nedisciplinarno določenih prostorov.

Maska iz začetka 90. let je postavila tudi nove grafične standarde. Namesto sramežljivega, akademsko-ljubiteljskega videza Mask in tudi večine diskurzivno zasnovanih revij scenskih umetnosti je nastal retro-futuristični dizajn, ki je še bolj poudarjal vez med teorijo in umetnostjo. Revija je dobila videz ekskluzivnosti in kakovosti, kar je bilo v trenutku zloma socialističnega režima in negotovega prehoda v divji kapitalizem drzno dejanje. Klasično stereotipno vprašanje tistih, ki so ''Masko'' vzeli v roke (zlasti tistih, ki so prihajali iz zahodne Evrope), je bilo "kdo to financira", saj scenske revije takšne grafične kakovosti ni bilo mogoče narediti na Zahodu in je bilo zato moteče, da kaj takega prihaja z območja, ki ga je zahodni pogled videl kot sivi in obubožani Vzhod (podobni nesporazum se je zgodil na relaciji umetniki–selektorji festivalov, saj ti npr. niso mogli sprejeti masivnih scenografij za eksperimentalno gledališče – za njih je Grotowski bil in ostal model umetnika z Vzhoda, vprašanja utopije, odnosa med umetnikom in ideologijo pa zavita v neproblematični celofan humanistične perspektive). Dobrodušno-cinično nadaljevanje vprašanja "kdo to plačuje" je bilo "It looks great, it's a pitty I cannot read it."

Leta 1993 je bil naslednji pomemben korak za ''Masko'', saj je izdajateljstvo prevzela na novo ustanovljena neprofitna organizacija z imenom [[Maska]] in tako institucionalizirala neodvisno pozicijo revije. S tem se je Maska postavila v podoben položaj kot večina takratne novonastajajoče scenske prakse, ki je za svoje početje iskala in ustvarjala nove produkcijske okvire. Posledica te odločitve je bil dolgotrajen boj za legitimizacijo lastnega početja, saj ima država znotraj celotne kulturne sfere še vedno prevladujoč vpliv in velika večina javnega denarja je namenjena državnim kulturnim ustanovam. Proces transformacije kulturnega sistema iz državno elitnega na eni strani in ljubiteljskega na drugi se je počasi nadgrajeval z vzpostavitvijo zasebne produkcijske iniciative.

V začetku 90. letih ni bilo diskurzivnega instrumentarija, ki bi lahko kompetentno interpretiral in kontekstualiziral novo prakso. Zato ga je bilo treba dobesedno narediti. Zanj so bili še najbolj zainteresirani neposredni akterji novih scenskih realnosti, umetniki, dramaturgi, kritiki in producenti, ki so sooblikovali novo prakso interdisciplinarnega performansa, plesa in konceptualnega gledališča. Maskini sodelavci so bili in so še vedno umetniki, ustvarjalci, npr. medijski umetnik [[Marko Peljhan]], režiserji [[Dragan Živadinov]], [[Matjaž Berger]], Goran Sergej Pristaš, [[Ivica Buljan]], koreografinji in plesalki [[Mala Kline]] in Petra Sabitsch, avtorica predstav in performerka Bojana Cvejić ...

''Maska'' je prinašala kritično refleksijo aktualne produkcije, tako domače kakor mednarodne, vendar tudi tekste o ključnih reformatorjih scene 20. stoletja ter prevode sodobnih teoretskih tekstov, ki so se nanašali predvsem na širjenje polja scenskih umetnosti ter izoblikovanje novih umetniških zvrsti. V zgodnjih 90. letih je vpeljala razpravo o novih tehnologijah, umetnosti in znanosti, drugih prostorih in kontekstih scenskega ... Temeljni zasuk v miselnosti, ki ga je prinesla Maska, je v tem, da scenske umetnosti niso več problematizirane kot estetsko polje v arhipelagu nacionalne umetnosti, ampak kot dejavnik drugačnih umetniških, produkcijskih in tudi socialnih praks. Logična posledica tega miselnega zasuka je bila internacionalizacija revije, ki je pravzaprav sledila procesu internacionalizacije celotne scenske prakse, ne nazadnje tudi celotne države. Radikalna izguba vezi z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije se je najmanj čutila prav na področju sodobne umetnosti, a vendar sta vojna in radikalno siromašenje kulturnega sektorja drastično reducirala povezovanja.

Internacionalizacija revije se je dogajala skozi delno prevajanje člankov, predvsem pa skozi navzočnost na mednarodnih srečanjih, festivalih, konferencah ter z objavljanjem avtorskih tekstov tujih sodelavcev. Projekt internacionalizacije revije je svojo dokončno obliko dobil leta 2002, ko je ''Maska'' v celoti prešla na dvojezično izhajanje (slovenščina in angleščina). S tem je revija postala dostopna mednarodni javnosti in se je v teh letih že uveljavila kot relevantno branje, ki vztrajno razvija kritični diskurz v polju scenskih umetnosti in teorije.

Prehod na dvojezično izhajanje je spremenil kontekst, ki ga ''Maska'' naslavlja. Sodobna scenska produkcija je v zadnjih 15 letih v Sloveniji dobila precejšnjo širino, saj se z javnimi sredstvi podpira zelo raznovrsten spekter scenskih praks, od eksperimentalnega gledališča in sodobnega plesa do interaktivnega performansa in performativnih posegov v javne prostore (site-specific and public art). Na tej točki za ''Masko'' ni več ključnega pomena afirmacija novih polj skozi njihovo beleženje ter globalno in zgodovinsko kontekstualiziranje, ampak problematizacija strukturnih in političnih vprašanj, ki jih zastavlja sodobna umetnost. Predvsem mislimo na preizpraševanje lastne pozicije sodobne umetnosti, ki je postalo nekakšen etični imperativ umetnosti 21. stoletja.

==Viri in literatura==
*Zavod Maska

==Zunanja povezava==
*[http://www.maska.si/index.php?id=161 Maska, časopis za scenske umetnosti]
*[https://www.dnevnik.si/1042920737/kultura/oder/pia-brezavscek-in-alja-lobnik-urednici-revije-maska-kaksno-masko-danes-nadeti-maski?fbclid=IwAR2GTSQVsV3NuOif_4Ppk4hBm8WV3VmKSJXo5i8SYHKVFSeDSMDeN0EjnHQ Pia Brezavšček in Alja Lobnik, urednici revije Maska: Kakšno masko danes nadeti Maski? - Dnevnik, 28.01.2020]

Dialogi, revija za kulturo in družbo

2026-06-18T09:47:54Z

Tamara:

[[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Dialogi, revija za kulturo in družbo]][[Kategorija:Časopisi, revije in splet|Dialogi, revija za kulturo in družbo]]

==Predstavitev==
Dialogi, revija za kulturo in družbo izhaja v Mariboru od leta 1965, leta 1994 pa je izdajatelj postala Založba Aristej. Revija pokriva področja različnih umetnosti, humanistike in družboslovja ter objavlja leposlovje. Obširne, poglobljene in analitične prispevke s področja uprizoritvenih umetnosti najdemo v rubrikah Razprave, Pogovor in Kulturna diagnoza ter občasno kot sestavne dele tematskih sklopov, posvečenih posameznim aktualnim temam. Področni urednik za uprizoritvene umetnosti je [[Primož Jesenko]].

==Uredništvo==

==Zunanje povezave==
*[http://www.aristej.si/slo/dialogi/index.html Dialogi]

Bilten Festivala Borštnikovo srečanje

2026-06-18T09:47:11Z

Tamara:

[[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Bilten Festivala Borštnikovo srečanje]][[Kategorija:Časopisi, revije in splet|Bilten Festivala Borštnikovo srečanje]]

==Predstavitev==
V okviru [[Borštnikovo srečanje|Festivala Borštnikovo srečanje]] vsakodnevno izhaja bilten, ki temeljito in celovito poroča o dogajanju na festivalu z različnimi članki, recenzijami, intervjuji in napovedniki. Bilten ustvarjajo študentje [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademije za gledališče, radio, film in televizijo]], študentje mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.

==Uredništvo==

==Zunanje povezave==
*[http://www.borstnikovo.si/sl/arhiv-biltenov/ Bilten FBS]

Balet

2026-06-18T09:46:27Z

Tamara:

[[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Balet]][[Kategorija: Časopisi, revije in splet|Balet]]

==Predstavitev==
Revija Balet je edina tiskana revija s področja baletne umetnosti, izdaja jo [[Društvo baletnih ustvarjalcev Slovenije|Društvo baletnih umetnikov Slovenije]]. Namen revije je obveščanje in arhiviranje dogajanja na področju baleta s poudarkom na slovenskih vsebinah.

==Uredništvo==

==Zunanje povezave==
*[http://www.dbus.si/?q=node/519 Balet]

Amfiteater

2026-06-18T09:45:34Z

Tamara:

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|Amfiteater]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Amfiteater]]

==Predstavitev==
Znanstvena revija za gledališče in scenske umetnosti, ki si prizadeva odpreti prostor teoretskim razpravam o scenskih umetnostih ter povezati umetnost in znanost ter teorijo in prakso. Prednost daje spodbujanju dialoga, odprtosti do različnih stališč in interdisciplinarnim pristopom k preučevanju scenskih umetnosti.

Pod okriljem [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademije za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT) ter v sodelovanju z [[Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije|Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]] je v letu 2008 izšla prva številka revije.

Izhaja dvakrat letno in, po uvodnih besedah glavne urednice [[Barbara Orel|Barbare Orel]], sledi akademski praksi objavljanja recenziranih prispevkov, njegov prioritetni namen pa je produktivno spojiti »teorijo s prakso in umetnosti z znanostjo«. Sestava uredniškega odbora in piscev člankov motivirano poziva k permanentnemu dialogu, ki bi uprizoritveno umetnost predelal skozi perspektive različnih teoretičnih strok (gledališke, sociološke, literarne, zgodovinske), obenem pa jih sugestivno premestil tudi na raven možnih uprizoritvenih referenc.

Vsebinske iztočnice publikacije se formulirajo tako skozi obdelavo tradicionalnih estetik kot tudi na reflektiranje sodobnih, aktualnih uprizoritvenih pristopov. Ob poudarjenem upoštevanju konteksta kulture in medijev znotraj razprav ''Amfiteater'' predvsem apelira k nekomformistični drži preučevanja umetniških praks ter njihovih globalnih, političnih in aktualno spektakelskih tendenc pri nas in v tujini.

==Uredništvo==
* 2008-2010 [[Barbara Orel]]
* 2015-2019 [[Maja Šorli]]
* 2020- [[Gašper Troha]]

==Povezave==
*[https://issuu.com/ul_agrft/docs/amfiteater_1_1_2008 Amfiteater, letnik 1, številka 1]
*[https://issuu.com/ul_agrft/docs/amfiteater_1_2_2008 Amfiteater, letnik 1, številka 2]
*[https://issuu.com/ul_agrft/docs/10-amte3 Amfiteater, letnik 2, številka 1]
*[https://issuu.com/ul_agrft/docs/amfiteater__web_3pika1-2 Amfiteater, letnik 3, številka 1-2]
*[https://issuu.com/ul_agrft/docs/amfiteater_41 Amfiteater, letnik 4, številka 1]
*[https://issuu.com/ul_agrft/docs/amfiteater_4_2 Amfiteater, letnik 4, številka 2]
*[https://issuu.com/ul_agrft/docs/amfiteater_5_1 Amfiteater, letnik 5, številka 1]
*[https://issuu.com/ul_agrft/docs/amfiteater_5_2 Amfiteater, letnik 5, številka 2]
*[https://issuu.com/ul_agrft/docs/amfiteater_6_1 Amfiteater, letnik 6, številka 1]
*[https://issuu.com/ul_agrft/docs/amfiteater_6_2web Amfiteater, letnik 6, številka 2]
*[https://issuu.com/ul_agrft/docs/amfiteater_7_1_web Amfiteater, letnik 7, številka 1]
*[https://www.slogi.si/wp-content/uploads/2019/12/Amfiteater-7_2_web.pdf Amfiteater, letnik 7, številka 2]
*[https://www.slogi.si/wp-content/uploads/2020/07/Amfiteater-8_1_web.pdf Amfiteater, letnik 8, številka 1]

Almanah Festivala Borštnikovo srečanje

2026-06-18T09:44:16Z

Tamara:

[[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Almanah Festivala Borštnikovo srečanje|]][[Kategorija:Časopisi, revije in splet|Almanah Festivala Borštnikovo srečanje]]

==Predstavitev==
V okviru [[Borštnikovo srečanje|Festivala Borštnikovo srečanje]] vsako leto izide tudi almanah. Prinaša celosten pregled festivalskega dogajanja: poročilo selektorja, uvodniki vidnejših strokovnih sodelavcev festivala, predstavitev selektorja in strokovne žirije, seznam in spored predstav tekmovalnega, spremljevalnega programa in programa AGRFT, predstavitev simpozijev, knjig in ustvarjalcev ter poročilo o nagradah in nagrajencih preteklega festivala. Vsebina almanaha je pisana tako v slovenskem kot v angleškem jeziku.

==Uredništvo==

==Zunanje povezave==
*[http://www.borstnikovo.si/sl/arhiv-almanahov/ Almanah FBS]

Adept

2026-06-18T09:42:55Z

Tamara:

[[Kategorija:Časopisi, revije in splet|Adept]][[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Adept]]
==Predstavitev==
Revija sodobnih gledaliških in filmskih ustvarjalcev ponuja možnost udeležbe v gledališkem diskurzu tistim piscem, ki te priložnosti nimajo in jih spodbuditi k bolj artikulirani refleksiji lastnega dela. Forma revije ne sledi klasičnim publikacijam, namenjenim linearnemu branju od začetka do konca, temveč besedilo jemlje kot orodje za izvedbo in spodbuja branje v razmerju do uprizoritve.

==Zunanje povezave==
*[https://www.agrft.uni-lj.si/sl/publikacije-1 Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]