https://sigledal.org/w/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=TanjaGeslo - Prispevki uporabnika [sl]2026-06-01T04:53:55ZPrispevki uporabnikaMediaWiki 1.39.11https://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%A0kart&diff=15646Škart2007-09-11T10:10:52Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Avtorji|Škart]]<br />
[[Kategorija:Drame|Škart]]<br />
;Avtor<nowiki>:</nowiki> [[Kim Komljanec]] <br />
;Leto nastanka<nowiki>:</nowiki> 2004-2006<br />
;Žanr<nowiki>:</nowiki> Drama<br />
;Krstna uprizoritev<nowiki>:</nowiki> 8. 3. 2007, r. [[Jaša Jamnik]], Mestno gledališče ljubljansko<br />
;Dostopnost besedila<nowiki>:</nowiki> Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2007 <br />
;3 ženske, 2 moški vlogi<br />
<br />
==Vsebina==<br />
<br />
===Čas in prostor===<br />
Prostor v drami ni enoten, saj se dogajanje odvija v stanovanju, v pisarni, v domu za ostarele.<br />
Zgodba je vložena v okvir: na začetku je Marjan voznik taksija in takrat spozna svojo bodočo ženo, ko se ta usede v avto. V sklepnem dejanju pelje svojo nosečo bivšo ženo v porodnišnico, spet kot voznik taksija. Med tema dvema dogodkoma pa čas linearno poteka (jutro, večer, naslednji dan, teden ..., na kar sklepamo iz dogajanja), le Nataša med dogajanjem doživlja sanjske prizore z Marijo, Marjanovo mamo.<br />
<br />
<br />
===Osebe===<br />
* Marjan: moški srednjih let, poročen z Natašo, živita skupaj z njegovo mamo. Na začetku ga spoznamo kot voznika taksija, nato kot zaposlenega v biroju. Njegov šef je Mišo, ki ga izkorišča za svoje nelegalne poslovne potrebe. Je človek brez hrbtenice, nima svojega mnenja, vsak ga lahko prepriča. Ta nesigurnost izvira iz odnosa njegove matere, ki ni spregovorila vse od njegovega rojstva in ga vseskozi zavrača, on pa kljub temu skrbi za njo in si želi njene pozornosti in pohval.<br />
<br />
* Nataša: Marjanova žena, ki stremi za poklicno kariero. Je vse bolj nezadovoljna v življenju s pasivnim Marjanom, na živce ji gre tudi njegova molčeča mati. Tudi to, da še nima otroka, zanjo predstavlja problem.<br />
<br />
* Mišo: je preračunljiv in ciničen ženskar, ki se z novim dekletom Tatjano odloča za bolj resno skupno življenje. Z Marjanom manipulira, je le igračka v njegovih rokah za uresničitev ciljev.<br />
<br />
* Marija: Marjanova mama, ki molči vse od njegovega rojstva. Skozi zgodbo spoznamo, da ga je že v nosečnosti zavračala, govorila je, da je mrtev in se ga hotela znebiti. Po porodu je nehala govoriti, za sina se ni zanimala. Tudi sedaj, ko je odrasel, ga zavrača, Marjan pa si želi njene pozornosti. Svoja čustva kaže le skozi mimiko, spregovori le enkrat.<br />
<br />
* Tatjana: Mišotova zaročenka in zdravnica, ki stremi za boljšim poklicnim položajem. Je moralizatorska, sama pa se svojih nasvetov o zdravem življenju ne drži. Njena vloga je manjša, avtorica jo verjetno hoče »uporabiti« kot žrtev, ki umre v tunelu. <br />
<br />
===Zgodba===<br />
Drama ''Škart'' postavi pred nas Marjana, Natašo, Miša in Tatjano, ki so precej značilni pripadniki srednjega razreda, razmeroma uspešni ljudje okoli tridesetih, ki nimajo otrok in delajo predvsem (za) poklicno kariero. Spoznamo tudi Marijo, Marjanovo mamo, ki se je ob sinovem rojstvu zavila v molk in s tem obremenila sina do te mere, da se prav o ničemer ni sposoben odločiti. Marjan je doma popolnoma podrejen Nataši, v biroju pa Mišotu, ki to izkoristi in ga zvleče v projekt izgradnje južne obvoznice in tunela, ki je z njegovim očetom na ministrstvu za promet in zveze že vnaprej dogovorjen. Njegovo ime potrebuje le za podpis skorumpiranega projekta. Po ženinem prigovarjanju ga Marjan, ki se sprva brani, sprejme. Življenje se obrne na bolje: projekt uspešno poteka, Marjan podpisuje že vnaprej določene pogodbe. Nataša celo prepriča Marjana, da dasta Marijo v dom, kjer jo on vsak dan obiskuje, čeprav ga ona ignorira. Vrhunec je dosežen ob uspešni otvoritvi »Marjanovega« projekta, ko ga tudi minister za promet in zveze (Mišev oče) pohvali, da »ima jajca«. Tisti večer se vsi napijejo (Marjan, Nataša, Mišo in njegova bodoča žena Tatjana) in na plan privrejo Marjanove travme o njegovi nesposobnosti, saj večkrat ponovi ministrove besede. Končno se počuti sposobnega, zdi se mu, da je nekaj izpeljal sam, čeprav mu je Mišo dal vse, položeno na pladenj. V naslednjih dneh pa gre vse navzdol, saj se zgodi tragedija: v tunelu, na katerega je bil Marjan tako ponosen, umre Tatjana zaradi napake v ceveh. Pretresenega Mišota tolaži Nataša, Marjana pa začne mučiti občutek krivde. Še bolj se zapre vase, ne hodi v službo in Mišo ga odpusti (ne potrebuje ga več). Nazaj domov pripelje celo mamo in Nataša, ki zve, da je noseča, tega ne prenese ter ga zapusti. V sklepnem dejanju se bivša zakonca spet srečata, ko jo Marjan kot voznik taksija pelje v porodnišnico, a ga Nataša ne vidi.<br />
<br />
Nataša ima skozi celotno zgodbo sanjske prizore, v katerih se »pogovarja« z Marijo (v resnici govori le Nataša, ko pa naj bi govorila Marija, ni nobenega glasu od nje, ampak taščo vseeno razume). Ob koncu pred sklepnim dejanjem doživi sanjski prizor, ko visoko noseča obišče Marijo v domu za ostarele in ta prvič spregovori – kako je bilo v njeni nosečnosti in da se ji je zdel sin že takrat mrtev, čeprav ji ni nihče verjel. Natašo ji zameri, ker ni poskrbela za sina, a se strinja z Marijo, da se ji Marjan nikoli ni zdel zares živ. <br />
<br />
==Interpretacija==<br />
Škart se loteva resne tematike korupcije, vendar jo obdeluje na komunikativen, do bralca in gledalca prijazen način. Življenje zmeraj znova potrjuje rek: "Kar seješ, to žanješ." Tako se tudi Marjanovemu sodelavcu Mišu njegovo početje vrne kot bumerang in ga zadene v zasebnosti (tam, kjer je najobčutljivejši), ko mu v tunelu umre zaročenka Tatjana. V tem smislu je njegova izjava (ko prepričuje Marjana, naj ne mečka tako dolgo z odločitvijo) "Pa tukaj ne gre za življenja, a razumeš? Za en projekt gre," čisti cinizem in hkrati napoved njegove lastne usode. Tako nelegalni posli in načrti, ki v našem vsakdanjem življenju gladko potekajo, tukaj doživijo tragičen konec.<br />
<br />
Na drugi strani pa spoznavamo posameznika, ujetega v ta svet. Skupno vsem štirim osebam oziroma obema paroma je stremenje k boljši karieri, kar je znano vsem nam v današnjem svetu. Prav tako kot v Škartu, tudi mi želimo čim višji položaj, želimo se dokazati in s tem biti tudi bolje materialno preskrbljeni. Vendar se zdi, da višji položaj ne prinaša sreče. Mišo, Tatjana, Nataša imajo dobre službe, a si hkrati želijo še boljše izhodišče. Vprašanje je, kdaj se ta začarani krog konča? <br />
<br />
Skozi besedilo spoznamo tudi zlagane medčloveške odnose. Ljubezen, prijateljstvo, vsa čustva so navidez pristna. Marjan in Nataša sta se na začetku verjetno imela rada, a je ljubezen s časom minila. Sedaj je predvsem Nataša naveličana moža, njegove vodljivosti, nesposobnosti, ponižnosti pred materjo. Mišo je s Tatjano verjetno zato, ker »pašeta« skupaj – oba poklicno uspešna in samska. Problematična je tudi ljubezen med sinom in materjo – ona ga zavrača, on si želi njene ljubezni. Najbolj pa se zlaganost čustev pokaže pri prijateljstvu med Marjanom, Mišotom, Natašo in Tatjano. Navidez prijazni drug z drugim, a skozi zgodbo spoznamo, da to prijateljstvo ni pristno. V svetu, kjer je pomemben le uspeh, so kakršnikoli pozitivni medsebojni odnosi nezaželjeni.<br />
<br />
Kaj torej v tem besedilu predstavlja škart, ki pomeni slab, nekvaliteten izdelek oziroma izmeček? Sigurno so to lahko počene cevi v tunelu, slabo narejena drenaža, zaradi katere se usode vseh nastopajočih oseb v njej drastično spremenijo, ko Tatjana umre. Marjan postane še bolj apatičen, pasiven, saj se čuti krivega zaradi dogodka. Nataša, ki je končno noseča, spozna, da se mož ne bo nikoli spremenil, zato ga zapusti. Miša, ki je preračunljiv in ciničen, pa njegova prevara udari tja, kamor najbolj boli, in sicer v zasebnost. Škart je lahko tudi sam Marjan, saj ga v bistvu njegova mama označi za takega. Vse od njegovega rojstva molči, tudi v nosečnosti ga je zavračala in se ga hotela znebiti, saj se ji je zdel mrtev. Tudi Natašo vpraša, če se ji je zdel Marjan kdaj živ, na kar ji ona z molkom potrjuje. Marjan torej drsi skozi življenje, vsi ga lahko obračajo in to v očeh drugih ni nekaj pozitivnega, saj moraš biti v takem svetu naravnan na zmage, moraš biti dejaven, da uspeš. Marjan pa ni tak. Škart lahko končno predstavlja tudi celotna družba, ki je pokvarljiva, slabo izdelana, spreminja se, a ne na boljše. V ospredju so nelegalni posli, korupcija, povzpetništvo, odvračanje od zasebnih odnosov, izpostavljanje zunanjega izgleda itd. <br />
<br />
<br />
<br />
[[Leto nastanka:=2006| ]]<br />
[[Žanr:=drama| ]]<br />
[[Leto krstne uprizotirve:=2007| ]]<br />
[[Datum krstne uprizoritve:= 8. marec| ]]<br />
[[Režiser krstne uprizoritve::Jaša Jamnik| ]]<br />
[[Producent krstne uprizoritve::MGL| ]]<br />
[[število ženskih vlog:=3| ]]<br />
[[število moških vlog:=2| ]]<br />
[[Dostopnost besedila:=Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2007| ]]<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Kim_Komljanec&diff=9700Kim Komljanec2007-09-11T10:08:02Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Dramatika|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Komljanec, Kim]]<br />
'''Kim Komljanec''', pisateljica dramskih tekstov, režiserka, igralka <br />
==Življenjepis==<br />
Rodila se je 22. 2. 1978 v Ljubljani. Po končanem šolanje na Gimnaziji Bežigrad (1996) je študij nadaljevala na Filozofski fakulteti (francoščina in slovenščina), čeprav se je večkrat prijavila na sprejemne izpite za igralko in režiserko na AGRFT, kjer so jo zavrnili. Leta 1995 je ustanovila in začela voditi skupino BUBE v okviru KUD-a France Prešeren, za katero je pisala tekste, režirala in igrala. Poleti 2006 je ustanovila zavod za kulturne dejavnosti – Zavod Zofka. Dve sezoni (januar 2004–september 2006) je bila v SLG Celje zaposlena kot lektorica. <br />
<br />
Delovne izkušnje si je nabirala na različnih področjih: bila je lektorica različnih predstav, pisala je besedila za stripe na najstniški strani dnevnika Večer (oktober 2005–oktober 2006), je avtorica songov v otroških lutkovnih predstavah gledališč Fru fru in Balinkugla, igrala je v mladinski skupini KUD-a France Prešeren, v radijskih igrah na Radio Sloveniji, sodelovala je pri sinhronizaciji risank na TV Sloveniji, delala je kot selektorica na območnem Linhartovem srečanju otroških gledaliških skupin (SLKD, marec 1999) ter selektorica predstav, ki se potegujejo za Linhartovo priznanje (za osrednjo Slovenijo, JSKD, januar–april 2007), sodelovala je tudi kot asistentka režije pri M. Koležnik (Histerija, premiera v sezoni1999/2000) in Z. Šedlbauerju (Spomin vode, premiera novembra 2000) v Mestnem gledališču ljubljanskem itd. Največ izkušenj pa je pridobila na številnih seminarjih in delavnicah, ki se jih je udeleževala, vodila pa jih je tudi sama. Julija in avgusta 2004 je bila povabljena na mednarodno rezidenco za perspektivne mlade dramatike gledališča Royal Court v London.<br />
<br />
Delavnice in seminarji, ki se jih je udeležila:<br />
* delavnice za pisce dramskih besedil (projekt Nova dramatika, KUD Sodobnost International, Ljubljana in Kranj, oktober 2004–december 2006);<br />
* mednarodni projekt Leonardo – izobraževanje scenaristov in dramatikov ter pedagogov za to področje, mentorja R. Pinner, VB in M. Thau, Nemčija (Slovenija – v organizaciji JSKD, Avstrija, Madžarska november 2003–september 2004);<br />
* delavnice improvizacijskega gledališča v okviru festivala Goli oder, mentorji R. Dixon, R, Trescher itd. (Ljubljana, oktober 2003);<br />
* dva seminarja gledališke režije v organizaciji JSKD – mentorica I. Djilas (november 2002 in marec, april 2003);<br />
* seminar gledališke igre in pisanja dramskih besedil – mentor Raymond Cortese (Cankarjev dom, Ljubljana, marec 2003);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica za gledališke režiserje, mentorja D. Jovanovič in V. Jurc (Izola, avgust 1999);<br />
* seminar gledališke režije in igre v organizaciji SLKD, mentorja M. Koležnik in M. Mandić (Ljubljana, februar in marec 1999);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica gledališke igre, mentor M. Mandić (Dolenjske toplice, junij 1998);<br />
* poletni gledališki seminar GILŠ-a, delavnica gledališke igre, mentorica M. Štromar (Kostanjevica, julij 1998);<br />
* gledališka in lutkovna šola GILŠ, mentorji T. Janežič, M. Vrhovnik Smrekar, D. B. Ross, M. Štromar, S. Starič, S. Zorc in drugi (ZKOS, Ljubljana, šol. leto 1996/97) itd.<br />
<br />
Delavnice, ki jih je vodila:<br />
* vodenje gledališke delavnice v Litiji (organizacija JSKD, Območna izpostava Litija, oktober 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2006);<br />
* vodenje projekta Nova dramatika: organizacija in vodenje delavnic dramskega pisanja, organizacija bralnih uprizoritev slovenskih dramskih besedil ter vodenje skupine mladih slovenskih dramatičark in dramatikov (KUD Sodobnost International, januar 2005–december 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Leonardo (Ljubljana, JSKD, november 2004);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Mladi Prešeren (Ljubljana, KUD France Prešeren, avgust 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice Samozavest je boljša kot pest (KUD F. Prešeren, Ljubljana, februar 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice v MC Podlaga (Sežana, december 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfesta (KUD F. Prešeren, Ljubljana, avgust 2002).<br />
<br />
==Vloge v filmu, radijskih igrah==<br />
* ''Dan kot vsak dan'' (RTVS, 1983, režija D. Prebil);<br />
* ''Suha veja'' (RTVS, 1987, režija A. Stojan);<br />
* ''Zakaj jih nisem vseh postrelil'' (AGRFT, 1989, režija M. Hočevar);<br />
* radijska igra ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (dramsko besedilo priredil P. Lužan, radijsko igro režirala I. Glonar; Radio Slovenija, oktober 2002).<br />
<br />
==Vloge v gledaliških predstavah==<br />
* igra v mladinskih gledaliških predstavah mladinske skupine KUD-a France Prešeren (1983–1987), predstave: ''Praznik'', ''Salon-Expon'', ''Čudežna srajca'', ''Mehurčki'', ''Pika Nogavička'', ''Trnovo'', itd.;<br />
* igra v predstavi ''Kralj Übü'' (gledališka skupina Gimnazije Bežigrad, 1993);<br />
* igra v predstavi ''Pohujšanje v dolini Šentflorjanski'', režija K. Markovčič (gledališka skupina Arhitekti Epidavrosa, Evropski mesec kulture, maj 1997);<br />
* igra v improvizacijski predstavi ''Zid'', režija I. Strelec (gledališka skupina T-A-T-I, KUD F. Prešeren 1997/98);<br />
* igra v predstavi ''Histerija'', režija M. Koležnik (MGL, premiera v sezoni 1999/2000);<br />
* igra v v predstavah skupine BUBE v okviru KUD-a France Prešeren: ''Kje je moj gozd?'' 1996, ''Turbilator'' 1997, ''Pručko, prosim!'' 1998, ''Zažgi!'' 2000, ''Cabubaret Miss Slovenije ima kratke noge'' 2001, ''Cabubaret II Dobre, umazane, zle'' 2002, ''Tri debele riti'', 2003, ''Slovenske kobile'' 2004.<br />
<br />
<br />
==Naslovi dram==<br />
*''Ena, dve, tri, štiri'', mladinska gledališka predstava (režija);<br />
* ''Pručko, prosim!'' (režija; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera junij 1999);<br />
* ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (režija; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2001) – nominacija za nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo;<br />
* ''Paso Doble'' (2002);<br />
* ''Nosorogi'' (priredba Ionescove drame; režija in igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2001);<br />
* ''The Why and the How'' (režija; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2002);<br />
* ''Dobre, umazane, zle'' (režija; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2002);<br />
* ''Tri debele riti'' (režija; BUBE, KUD France Prešeren, premiera maja 2003); <br />
* ''Slovenske kobile'' (režija; BUBE, KUD France Prešeren, premiera junija 2004);<br />
* ''Nimam časa'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej decembra 2005);<br />
* ''Brez besed'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej junija 2006);<br />
* ''[[Škart]]'' (2006–2006).<br />
<br />
==Celotna besedila dram==<br />
*<br />
<br />
==Scenariji==<br />
* soavtorstvo besedil (z D. Gregorič) in izvedba TV skečev za oddajo Zmenkarije (Kanal A, oktober–december 1998)<br />
* ''Na svobodi'' (1998) – nominacija za Grossmanovo nagrado 1998;<br />
* ''Ločitev v petih korakih'' (po njem posnet film Ločitev v štirih korakih v režiji A. Kraigher; AGRFT, Ljubljana, premiera junija 2004) – nominacija za Grossmanovo nagrado 2003;<br />
* ''Sladki greh'' (z Leo Menard, januar 2006).<br />
<br />
==Poezija==<br />
* ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, 1995).<br />
<br />
==Strokovne in literarne objave==<br />
* objava članka o sodobni slovenski dramatiki (revija ''Sodobnost 7–8'', julij 2006);<br />
* objava pesmi ''Perspektiva'' v italijanskem prevodu v zloženki La barchetta, izdani pri kulturnem društvu Tabula Rasa, Treviso, Italija (julij 2003);<br />
* objava besedila Cabubaret II: Dobre, umazane, zle v reviji Mentor (januar 2003);<br />
* objava besedila Cabubaret ''Miss Slovenije ima kratke noge'' v reviji Mentor (oktober 2001);<br />
* objava poezije v literarni reviji ''Apokalipsa 1–4'' (2000);<br />
* objava pesmi, izbranih na natečaju Etnie poesie v italijanskem zborniku Voci dal’Est (Trst, december 1999);<br />
* objava pesniške zbirke ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, Ljubljana, 1995);<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
Avtorica sama pravi, da ji je blizu pisanje o družbeni stvarnosti, ki sega v polje intimnega. Prav tako v besedilih, ki naj bi bila tragična, zasledimo cinični prizvok in stvari na tak način postanejo smešne. Včasih pa se stvari, ki se ji zdijo smešne, obrnejo in izpadejo tragične. <br />
<br />
Tako naslov ''Miss Slovenije ima kratke noge'' nakaže navidez lahkotno, klišejsko temo o izboru najlepše ženske v Sloveniji. A že v uvodnem delu spoznamo "tekmovalke", ki skrivajo v sebi določene probleme sodobne družbe: bulimijo, zatrtost, tekmovalnost, napadalnost, eno izmed njih celo spolno nadleguje oče. Družbena stvarnost - izbor najlepše Slovenke, ki bi moral biti bleščeč, evforičen dogodek, se izkaže kot nekaj grdega, umazanega. S tem se prepletata družbeno dogajanje in notranjost posameznika.<br />
<br />
V drami ''Dobre, umazane, zle'' nastopajo le osebe ženskega spola, ki se z vsakdanjim krutim stanjem na svetu spoprijemajo vsaka na svoj način. Tako nekatere sanjajo o pravi ljubezni, druge iščejo le hitro zadovoljstvo, tretji je zadosti le materialna preskrbljenost, pa čeprav ni prepričana v ljubezen do svojega moškega. Drama se dotakne tudi telesenega nasilja nad žensko, a ta stoično prenaša v smislu: "Saj ni tako hudo". <br />
<br />
Mini drama ''Nimam časa'' opisuje nekaj vsakdanjega, znanega vsem ljudem: pomankanje časa in občutek nesposobnosti ob tem. V drami spoznamo slovensko tekačico Jolando Šeplak, ki se pripravlja na Olimpijado, ob tem pa ji zmanjkuje časa za svojega otroka ter očeta, ki ga je zadela kap in umira. Časa ji zmanjkuje celo za treninge. Konča se ironično, ko Jolanda predstavlja tablete Minutka, s katerimi pridobimo čas (v nekaj sekundah nam podaljša dan za celo uro).<br />
<br />
''Škart'' se ukvarja s temo korupcije, ki je sodobnemu človeku poznana iz vsakdanjega življenja. Vendar imajo korupcijski posli v drami tragične posledice, saj zaradi njih oseba izgubi življenje. Druga tema pa je osebna – o Marjanu, osebi brez lastne volje in hrbtenice, s katero na lahek način manipulirajo njegova žena, prijatelji in celo mati, ki molči od njegovega rojstva. Pokaže pa se še en temeljni problem sodobne družbe - stremenje za uspehom, saj so vsi posamezniki pripadniki srednjega razreda, razmeroma uspešni ljudje okoli tridesetih, ki nimajo otrok in delajo predvsem (za) poklicno kariero. <br />
<br />
==Nagrade==<br />
* prva nagrada za glavno vlogo v otroški radijski igri J. Zlobca ''Čarovnice na festivalu otroških radijskih iger'' (Ohrid, 1985);<br />
* prva nagrada za otroško pesem o naravi (Zavod RS za šolstvo, 1986);<br />
* tretja nagrada na pesniškem natečaju Cimet (ŠOU, 1996); <br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret: ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (JSKD, Nova Gorica, maj 2001);<br />
* nagrada publike za najboljšo pesem na pesniškem turnirju v Mariboru (april 2002);<br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret II: ''Dobre, umazane, zle'' (JSKD, Ljubljana, maj 2002);<br />
* Linhartovo priznanje za dosežke na področju gledališkega ustvarjanja (JSKD, maj 2003).<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* ''Škart'': gledališki list MGL: Ljubljana, 2007.<br />
* življenjepis (avtoričin lastni in internetni naslov www.pre-glej.si)<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.zgled.com naslov povezave]<br />
[[Priimek ime:=Komljanec, Kim| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Kim_Komljanec&diff=9699Kim Komljanec2007-09-11T10:02:29Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Dramatika|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Komljanec, Kim]]<br />
'''Kim Komljanec''', pisateljica dramskih tekstov, režiserka, igralka <br />
==Življenjepis==<br />
Rodila se je 22. 2. 1978 v Ljubljani. Po končanem šolanje na Gimnaziji Bežigrad (1996) je študij nadaljevala na Filozofski fakulteti (francoščina in slovenščina), čeprav se je večkrat prijavila na sprejemne izpite za igralko in režiserko na AGRFT, kjer so jo zavrnili. Leta 1995 je ustanovila in začela voditi skupino BUBE v okviru KUD-a France Prešeren, za katero je pisala tekste, režirala in igrala. Poleti 2006 je ustanovila zavod za kulturne dejavnosti – Zavod Zofka. Dve sezoni (januar 2004–september 2006) je bila v SLG Celje zaposlena kot lektorica. <br />
<br />
Delovne izkušnje si je nabirala na različnih področjih: bila je lektorica različnih predstav, pisala je besedila za stripe na najstniški strani dnevnika Večer (oktober 2005–oktober 2006), je avtorica songov v otroških lutkovnih predstavah gledališč Fru fru in Balinkugla, igrala je v mladinski skupini KUD-a France Prešeren, v radijskih igrah na Radio Sloveniji, sodelovala je pri sinhronizaciji risank na TV Sloveniji, delala je kot selektorica na območnem Linhartovem srečanju otroških gledaliških skupin (SLKD, marec 1999) ter selektorica predstav, ki se potegujejo za Linhartovo priznanje (za osrednjo Slovenijo, JSKD, januar–april 2007), sodelovala je tudi kot asistentka režije pri M. Koležnik (Histerija, premiera v sezoni1999/2000) in Z. Šedlbauerju (Spomin vode, premiera novembra 2000) v Mestnem gledališču ljubljanskem itd. Največ izkušenj pa je pridobila na številnih seminarjih in delavnicah, ki se jih je udeleževala, vodila pa jih je tudi sama. Julija in avgusta 2004 je bila povabljena na mednarodno rezidenco za perspektivne mlade dramatike gledališča Royal Court v London.<br />
<br />
Delavnice in seminarji, ki se jih je udeležila:<br />
* delavnice za pisce dramskih besedil (projekt Nova dramatika, KUD Sodobnost International, Ljubljana in Kranj, oktober 2004–december 2006);<br />
* mednarodni projekt Leonardo – izobraževanje scenaristov in dramatikov ter pedagogov za to področje, mentorja R. Pinner, VB in M. Thau, Nemčija (Slovenija – v organizaciji JSKD, Avstrija, Madžarska november 2003–september 2004);<br />
* delavnice improvizacijskega gledališča v okviru festivala Goli oder, mentorji R. Dixon, R, Trescher itd. (Ljubljana, oktober 2003);<br />
* dva seminarja gledališke režije v organizaciji JSKD – mentorica I. Djilas (november 2002 in marec, april 2003);<br />
* seminar gledališke igre in pisanja dramskih besedil – mentor Raymond Cortese (Cankarjev dom, Ljubljana, marec 2003);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica za gledališke režiserje, mentorja D. Jovanovič in V. Jurc (Izola, avgust 1999);<br />
* seminar gledališke režije in igre v organizaciji SLKD, mentorja M. Koležnik in M. Mandić (Ljubljana, februar in marec 1999);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica gledališke igre, mentor M. Mandić (Dolenjske toplice, junij 1998);<br />
* poletni gledališki seminar GILŠ-a, delavnica gledališke igre, mentorica M. Štromar (Kostanjevica, julij 1998);<br />
* gledališka in lutkovna šola GILŠ, mentorji T. Janežič, M. Vrhovnik Smrekar, D. B. Ross, M. Štromar, S. Starič, S. Zorc in drugi (ZKOS, Ljubljana, šol. leto 1996/97) itd.<br />
<br />
Delavnice, ki jih je vodila:<br />
* vodenje gledališke delavnice v Litiji (organizacija JSKD, Območna izpostava Litija, oktober 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2006);<br />
* vodenje projekta Nova dramatika: organizacija in vodenje delavnic dramskega pisanja, organizacija bralnih uprizoritev slovenskih dramskih besedil ter vodenje skupine mladih slovenskih dramatičark in dramatikov (KUD Sodobnost International, januar 2005–december 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Leonardo (Ljubljana, JSKD, november 2004);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Mladi Prešeren (Ljubljana, KUD France Prešeren, avgust 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice Samozavest je boljša kot pest (KUD F. Prešeren, Ljubljana, februar 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice v MC Podlaga (Sežana, december 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfesta (KUD F. Prešeren, Ljubljana, avgust 2002).<br />
<br />
==Vloge v filmu, radijskih igrah==<br />
* ''Dan kot vsak dan'' (RTVS, 1983, režija D. Prebil);<br />
* ''Suha veja'' (RTVS, 1987, režija A. Stojan);<br />
* ''Zakaj jih nisem vseh postrelil'' (AGRFT, 1989, režija M. Hočevar);<br />
* radijska igra ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (dramsko besedilo priredil P. Lužan, radijsko igro režirala I. Glonar; Radio Slovenija, oktober 2002).<br />
<br />
==Vloge v gledaliških predstavah==<br />
* igra v mladinskih gledaliških predstavah mladinske skupine KUD-a France Prešeren (1983–1987), predstave: ''Praznik'', ''Salon-Expon'', ''Čudežna srajca'', ''Mehurčki'', ''Pika Nogavička'', ''Trnovo'', itd.;<br />
* igra v predstavi ''Kralj Übü'' (gledališka skupina Gimnazije Bežigrad, 1993);<br />
* igra v predstavi ''Pohujšanje v dolini Šentflorjanski'', režija K. Markovčič (gledališka skupina Arhitekti Epidavrosa, Evropski mesec kulture, maj 1997);<br />
* igra v improvizacijski predstavi ''Zid'', režija I. Strelec (gledališka skupina T-A-T-I, KUD F. Prešeren 1997/98);<br />
* igra v predstavi ''Histerija'', režija M. Koležnik (MGL, premiera v sezoni 1999/2000);<br />
* igra v v predstavah skupine BUBE v okviru KUD-a France Prešeren: ''Kje je moj gozd?'' 1996, ''Turbilator'' 1997, ''Pručko, prosim!'' 1998, ''Zažgi!'' 2000, ''Cabubaret Miss Slovenije ima kratke noge'' 2001, ''Cabubaret II Dobre, umazane, zle'' 2002, ''Tri debele riti'', 2003, ''Slovenske kobile'' 2004.<br />
<br />
<br />
==Naslovi dram==<br />
*''Ena, dve, tri, štiri'', mladinska gledališka predstava (režija);<br />
* ''Pručko, prosim!'' (režija; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera junij 1999);<br />
* ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (režija; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2001) – nominacija za nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo;<br />
* ''Paso Doble'' (2002);<br />
* ''Nosorogi'' (priredba Ionescove drame; režija in igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2001);<br />
* ''The Why and the How'' (režija; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2002);<br />
* ''Dobre, umazane, zle'' (režija; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2002);<br />
* ''Tri debele riti'' (režija; BUBE, KUD France Prešeren, premiera maja 2003); <br />
* ''Slovenske kobile'' (režija; BUBE, KUD France Prešeren, premiera junija 2004);<br />
* ''Nimam časa'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej decembra 2005);<br />
* ''Brez besed'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej junija 2006);<br />
* ''[[Škart]]'' (2006–2006).<br />
<br />
==Celotna besedila dram==<br />
*<br />
<br />
==Scenariji==<br />
* soavtorstvo besedil (z D. Gregorič) in izvedba TV skečev za oddajo Zmenkarije (Kanal A, oktober–december 1998)<br />
* ''Na svobodi'' (1998) – nominacija za Grossmanovo nagrado 1998;<br />
* ''Ločitev v petih korakih'' (po njem posnet film Ločitev v štirih korakih v režiji A. Kraigher; AGRFT, Ljubljana, premiera junija 2004) – nominacija za Grossmanovo nagrado 2003;<br />
* ''Sladki greh'' (z Leo Menard, januar 2006).<br />
<br />
==Poezija==<br />
* ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, 1995).<br />
<br />
==Strokovne in literarne objave==<br />
* objava članka o sodobni slovenski dramatiki (revija ''Sodobnost 7–8'', julij 2006);<br />
* objava pesmi ''Perspektiva'' v italijanskem prevodu v zloženki La barchetta, izdani pri kulturnem društvu Tabula Rasa, Treviso, Italija (julij 2003);<br />
* objava besedila Cabubaret II: Dobre, umazane, zle v reviji Mentor (januar 2003);<br />
* objava besedila Cabubaret ''Miss Slovenije ima kratke noge'' v reviji Mentor (oktober 2001);<br />
* objava poezije v literarni reviji ''Apokalipsa 1–4'' (2000);<br />
* objava pesmi, izbranih na natečaju Etnie poesie v italijanskem zborniku Voci dal’Est (Trst, december 1999);<br />
* objava pesniške zbirke ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, Ljubljana, 1995);<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
Avtorica sama pravi, da ji je blizu pisanje o družbeni stvarnosti, ki sega v polje intimnega. Prav tako v besedilih, ki naj bi bila tragična, zasledimo cinični prizvok in stvari na tak način postanejo smešne. Včasih pa se stvari, ki se ji zdijo smešne, obrnejo in izpadejo tragične. <br />
<br />
Tako naslov ''Miss Slovenije ima kratke noge'' nakaže navidez lahkotno, klišejsko temo o izboru najlepše ženske v Sloveniji. A že v uvodnem delu spoznamo "tekmovalke", ki skrivajo v sebi določene probleme sodobne družbe: bulimijo, zatrtost, tekmovalnost, napadalnost, eno izmed njih celo spolno nadleguje oče. Družbena stvarnost - izbor najlepše Slovenke, ki bi moral biti bleščeč, evforičen dogodek, se izkaže kot nekaj grdega, umazanega. S tem se prepletata družbeno dogajanje in notranjost posameznika.<br />
<br />
V drami ''Dobre, umazane, zle'' nastopajo le osebe ženskega spola, ki se z vsakdanjim krutim stanjem na svetu spoprijemajo vsaka na svoj način. Tako nekatere sanjajo o pravi ljubezni, druge iščejo le hitro zadovoljstvo, tretji je zadosti le materialna preskrbljenost, pa čeprav ni prepričana v ljubezen do svojega moškega. Drama se dotakne tudi telesenega nasilja nad žensko, a ta stoično prenaša v smislu: "Saj ni tako hudo". <br />
<br />
Mini drama ''Nimam časa'' opisuje nekaj vsakdanjega, znanega vsem ljudem: pomankanje časa in občutek nesposobnosti ob tem. V drami spoznamo slovensko tekačico Jolando Šeplak, ki se pripravlja na Olimpijado, ob tem pa ji zmanjkuje časa za svojega otroka ter očeta, ki ga je zadela kap in umira. Časa ji zmanjkuje celo za treninge. Konča se ironično, ko Jolanda predstavlja tablete Minutka, s katerimi pridobimo čas (v nekaj sekundah nam podaljša dan za celo uro).<br />
<br />
''Škart'' se ukvarja s temo korupcije, ki jo nam bralcem poznana iz vsakdanjega življenja. Vendar ima v drami tragične posledice, saj zaradi nje oseba izgubi življenje. Druga tema pa je osebna – o Marjanu, osebi brez lastne volje in hrbtenice, s katero na lahek način manipulirajo njegova žena, prijatelji in celo mati, ki molči od njegovega rojstva! Pokaže pa se še en temeljni problem sodobne družbe - stremenje za uspehom, saj so vsi posamezniki pripadniki srednjega razreda, razmeroma uspešni ljudje okoli tridesetih, ki nimajo otrok in delajo predvsem (za) poklicno kariero. <br />
<br />
==Nagrade==<br />
* prva nagrada za glavno vlogo v otroški radijski igri J. Zlobca ''Čarovnice na festivalu otroških radijskih iger'' (Ohrid, 1985);<br />
* prva nagrada za otroško pesem o naravi (Zavod RS za šolstvo, 1986);<br />
* tretja nagrada na pesniškem natečaju Cimet (ŠOU, 1996); <br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret: ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (JSKD, Nova Gorica, maj 2001);<br />
* nagrada publike za najboljšo pesem na pesniškem turnirju v Mariboru (april 2002);<br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret II: ''Dobre, umazane, zle'' (JSKD, Ljubljana, maj 2002);<br />
* Linhartovo priznanje za dosežke na področju gledališkega ustvarjanja (JSKD, maj 2003).<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* ''Škart'': gledališki list MGL: Ljubljana, 2007.<br />
* življenjepis (avtoričin lastni in internetni naslov www.pre-glej.si)<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.zgled.com naslov povezave]<br />
[[Priimek ime:=Komljanec, Kim| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%A0kart&diff=15645Škart2007-05-14T05:38:40Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Avtorji|Škart]]<br />
[[Kategorija:Drame|Škart]]<br />
;Avtor<nowiki>:</nowiki> [[Kim Komljanec]] <br />
;Leto nastanka<nowiki>:</nowiki> 2004-2006<br />
;Žanr<nowiki>:</nowiki> Drama<br />
;Krstna uprizoritev<nowiki>:</nowiki> 8. 3. 2007, r. [[Jaša Jamnik]], Mestno gledališče ljubljansko<br />
;Dostopnost besedila<nowiki>:</nowiki> Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2007 <br />
;3 ženske, 2 moški vlogi<br />
<br />
==Vsebina==<br />
<br />
===Čas in prostor===<br />
Prostor v drami ni enoten, saj se dogajanje odvija v stanovanju, v pisarni, v domu za ostarele, a ti niso natančneje niso določeni.<br />
Zgodba je vložena v okvir: na začetku je Marjan voznik taksija in takrat spozna svojo bodočo ženo, ko se ta usede v avto. V sklepnem dejanju pelje svojo nosečo bivšo ženo v porodnišnico, spet kot voznik taksija. Med tema dvema dogodkoma pa čas linearno poteka (jutro, večer, naslednji dan, teden ..., na kar sklepamo iz dogajanja), le Nataša med dogajanjem doživlja sanjske prizore z Marijo, Marjanovo mamo.<br />
<br />
<br />
===Osebe===<br />
* Marjan: moški srednjih let, poročen z Natašo, živita skupaj z njegovo mamo. Na začetku ga spoznamo kot voznika taksija, nato kot zaposlenega v biroju. Njegov šef je Mišo, ki ga izkorišča za svoje nelegalne poslovne potrebe. Je človek brez hrbtenice, nima svojega mnenja, vsak ga lahko prepriča. Ta nesigurnost izvira iz odnosa njegove matere, ki ni spregovorila vse od njegovega rojstva in ga vseskozi zavrača, on pa kljub temu skrbi za njo in si želi njene pozornosti in pohval.<br />
<br />
* Nataša: Marjanova žena, ki stremi za poklicno kariero. Je vse bolj nezadovoljna v življenju s pasivnim Marjanom, na živce ji gre tudi njegova molčeča mati. Tudi to, da še nima otroka, zanjo predstavlja problem.<br />
<br />
* Mišo: je preračunljiv in ciničen ženskar, ki se z novim dekletom Tatjano odloča za bolj resno skupno življenje. Z Marjanom manipulira, je le igračka v njegovih rokah za uresničitev ciljev.<br />
<br />
* Marija: Marjanova mama, ki molči vse od njegovega rojstva. Skozi zgodbo spoznamo, da ga je že v nosečnosti zavračala, govorila je, da je mrtev in se ga hotela znebiti. Po porodu je nehala govoriti, za sina se ni zanimala. Tudi sedaj, ko je odrasel, ga zavrača, Marjan pa si želi njene pozornosti. Svoja čustva kaže le skozi mimiko, spregovori le enkrat.<br />
<br />
* Tatjana: Mišotova zaročenka in zdravnica, ki stremi za boljšim poklicnim položajem. Je moralizatorska, sama pa se svojih nasvetov o zdravem življenju ne drži. Njena vloga je manjša, avtorica jo verjetno hoče »uporabiti« kot žrtev, ki umre v tunelu. <br />
<br />
===Zgodba===<br />
Drama ''Škart'' postavi pred nas Marjana, Natašo, Miša in Tatjano, ki so precej značilni pripadniki srednjega razreda, razmeroma uspešni ljudje okoli tridesetih, ki nimajo otrok in delajo predvsem (za) poklicno kariero. Spoznamo tudi Marijo, Marjanova mama, ki se je ob sinovem rojstvu zavila v molk in s tem obremenila sina do te mere, da se prav o ničemer ni sposoben odločiti. Marjan je doma popolnoma podrejen Nataši, v biroju pa Mišotu, ki to izkoristi in ga zvleče v projekt izgradnje južne obvoznice in tunela, ki je z njegovim očetom na ministrstvu za promet in zveze že vnaprej dogovorjen. Njegovo ime potrebuje le za podpis skorumpiranega projekta. Po ženinem prigovarjanju ga Marjan, ki se sprva brani, sprejme. Življenje se obrne na bolje: projekt uspešno poteka, Marjan podpisuje že vnaprej določene pogodbe. Nataša celo prepriča Marjana, da dasta Marijo v dom, kjer jo on vsak dan obiskuje, čeprav ga ona ignorira. Vrhunec je dosežen ob uspešni otvoritvi »Marjanovega« projekta, ko ga tudi minister za promet in zveze (Mišev oče) pohvali, da »ima jajca«. Tisti večer se vsi napijejo (Marjan, Nataša, Mišo in njegova bodoča žena Tatjana) in na plan privrejo Marjanove travme o njegovi nesposobnosti, saj večkrat ponovi ministrove besede. Končno se počuti sposobnega, zdi se mu, da je nekaj izpeljal sam, čeprav mu je Mišo dal vse, položeno na pladenj. V naslednjih dneh pa gre vse navzdol, saj se zgodi tragedija: v tunelu, na katerega je bil Marjan tako ponosen, umre Tatjana zaradi napake v ceveh. Pretresenega Mišota tolaži Nataša, Marjana pa začne mučiti občutek krivde. Še bolj se zapre vase, ne hodi v službo in Mišo ga odpusti (ne potrebuje ga več). Nazaj domov pripelje celo mamo in Nataša, ki zve, da je noseča, tega ne prenese ter ga zapusti. V sklepnem dejanju se bivša zakonca spet srečata, ko jo Marjan kot voznik taksija pelje v porodnišnico, a ga Nataša ne vidi.<br />
<br />
Nataša ima skozi celotno zgodbo sanjske prizore, v katerih se »pogovarja« z Marijo (v resnici govori le Nataša, ko pa naj bi govorila Marija, ni nobenega glasu od nje, ampak taščo vseeno razume). Ob koncu pred sklepnim dejanjem doživi sanjski prizor, ko visoko noseča obišče Marijo v domu za ostarele in ta prvič spregovori – kako je bilo v njeni nosečnosti in da se ji je zdel sin že takrat mrtev, čeprav ji ni nihče verjel. Natašo ji zameri, ker ni poskrbela za sina, a se strinja z Marijo, da se ji Marjan nikoli ni zdel zares živ. <br />
<br />
==Interpretacija==<br />
Škart se loteva resne tematike korupcije, vendar jo obdeluje na komunikativen, do bralca in gledalca prijazen način. Življenje zmeraj znova potrjuje rek: "Kar seješ, to žanješ." Tako se tudi Marjanovemu sodelavcu Mišu njegovo početje vrne kot bumerang in ga zadene v zasebnosti (tam, kjer je najobčutljivejši), ko mu v tunelu umre zaročenka Tatjana. V tem smislu je njegova izjava (ko prepričuje Marjana, naj ne mečka tako dolgo z odločitvijo) "Pa tukaj ne gre za življenja, a razumeš? Za en projekt gre," čisti cinizem in hkrati napoved njegove lastne usode. Tako nelegalni posli in načrti, ki v našem vsakdanjem življenju gladko potekajo, tukaj doživijo tragičen konec.<br />
<br />
Na drugi strani pa spoznavamo posameznika, ujetega v ta svet. Skupno vsem štirim osebam oziroma obema paroma je stremenje k boljši karieri, kar je znano vsem nam v današnjem svetu. Prav tako kot v Škartu, tudi mi želimo čim višji položaj, želimo se dokazati in s tem biti tudi bolje materialno preskrbljeni. Vendar se zdi, da višji položaj ne prinaša sreče. Mišo, Tatjana, Nataša imajo dobre službe, a si hkrati želijo še boljše izhodišče. Vprašanje je, kdaj se ta začarani krog konča? <br />
<br />
Skozi besedilo spoznamo tudi zlagane medčloveške odnose. Ljubezen, prijateljstvo, vsa čustva so navidez pristna. Marjan in Nataša sta se na začetku verjetno imela rada, a je ljubezen s časom minila. Sedaj je predvsem Nataša naveličana moža, njegove vodljivosti, nesposobnosti, ponižnosti pred materjo. Mišo je s Tatjano verjetno zato, ker »pašeta« skupaj – oba poklicno uspešna in samska. Problematična je tudi ljubezen med sinom in materjo – ona ga zavrača, on si želi njene ljubezni. Najbolj pa se zlaganost čustev pokaže pri prijateljstvu med Marjanom, Mišotom, Natašo in Tatjano. Navidez prijazni drug z drugim, a skozi zgodbo spoznamo, da to prijateljstvo ni pristno. V svetu, kjer je pomemben le uspeh, so kakršnikoli pozitivni medsebojni odnosi nezaželjeni.<br />
<br />
Kaj torej v tem besedilu predstavlja škart, ki pomeni slab, nekvaliteten izdelek oziroma izmeček? Sigurno so to lahko počene cevi v tunelu, slabo narejena drenaža, zaradi katere se usode vseh nastopajočih oseb v njej drastično spremenijo, ko Tatjana umre. Marjan postane še bolj apatičen, pasiven, saj se čuti krivega zaradi dogodka. Nataša, ki je končno noseča, spozna, da se mož ne bo nikoli spremenil, zato ga zapusti. Miša, ki je preračunljiv in ciničen, pa njegova prevara udari tja, kamor najbolj boli, in sicer v zasebnost. Škart je lahko tudi sam Marjan, saj ga v bistvu njegova mama označi za takega. Vse od njegovega rojstva molči, tudi v nosečnosti ga je zavračala in se ga hotela znebiti, saj se ji je zdel mrtev. Tudi Natašo vpraša, če se ji je zdel Marjan kdaj živ, na kar ji ona z molkom potrjuje. Marjan torej drsi skozi življenje, vsi ga lahko obračajo in to v očeh drugih ni nekaj pozitivnega, saj moraš biti v takem svetu naravnan na zmage, moraš biti dejaven, da uspeš. Marjan pa ni tak. Škart lahko končno predstavlja tudi celotna družba, ki je pokvarljiva, slabo izdelana, spreminja se, a ne na boljše. V ospredju so nelegalni posli, korupcija, povzpetništvo, odvračanje od zasebnih odnosov, izpostavljanje zunanjega izgleda itd. <br />
<br />
<br />
<br />
[[Leto nastanka:=2006| ]]<br />
[[Žanr:=drama| ]]<br />
[[Leto krstne uprizotirve:=2007| ]]<br />
[[Datum krstne uprizoritve:= 8. marec| ]]<br />
[[Režiser krstne uprizoritve::Jaša Jamnik| ]]<br />
[[Producent krstne uprizoritve::MGL| ]]<br />
[[število ženskih vlog:=3| ]]<br />
[[število moških vlog:=2| ]]<br />
[[Dostopnost besedila:=Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2007| ]]<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%A0kart&diff=15644Škart2007-05-13T23:45:22Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Avtorji|Škart]]<br />
[[Kategorija:Drame|Škart]]<br />
;Avtor<nowiki>:</nowiki> [[Kim Komljanec]] <br />
;Leto nastanka<nowiki>:</nowiki> 2004-2006<br />
;Žanr<nowiki>:</nowiki> Drama<br />
;Krstna uprizoritev<nowiki>:</nowiki> 8. 3. 2007, r. [[Jaša Jamnik]], Mestno gledališče ljubljansko<br />
;Dostopnost besedila<nowiki>:</nowiki> Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2007 <br />
;3 ženske, 2 moški vlogi<br />
<br />
==Vsebina==<br />
<br />
===Čas in prostor===<br />
Prostor v drami ni enoten, saj se dogajanje odvija v stanovanju, v pisarni, v domu za ostarele, a ti niso natančneje niso določeni.<br />
Zgodba je vložena v okvir: na začetku je Marjan voznik taksija in takrat spozna svojo bodočo ženo, ko se ta usede v avto. V sklepnem dejanju pelje svojo nosečo bivšo ženo v porodnišnico, spet kot voznik taksija. Med tema dvema dogodkoma pa čas linearno poteka (jutro, večer, naslednji dan, teden ..., na kar sklepamo iz dogajanja), le Nataša med dogajanjem doživlja sanjske prizore z Marijo, Marjanovo mamo.<br />
<br />
<br />
===Osebe===<br />
* Marjan: moški srednjih let, poročen z Natašo, živita skupaj z njegovo mamo. Na začetku ga spoznamo kot voznika taksija, nato kot zaposlenega v biroju. Njegov šef je Mišo, ki ga izkorišča za svoje nelegalne poslovne potrebe. Je človek brez hrbtenice, nima svojega mnenja, vsak ga lahko prepriča. Ta nesigurnost izvira iz odnosa njegove matere, ki ni spregovorila vse od njegovega rojstva in ga vseskozi zavrača, on pa kljub temu skrbi za njo in si želi njene pozornosti in pohval.<br />
<br />
* Nataša: Marjanova žena, ki stremi za poklicno kariero. Je vse bolj nezadovoljna v življenju s pasivnim Marjanom, na živce ji gre tudi njegova molčeča mati. Tudi to, da še nima otroka, zanjo predstavlja problem.<br />
<br />
* Mišo: je preračunljiv in ciničen ženskar, ki se z novim dekletom Tatjano odloča za bolj resno skupno življenje. Z Marjanom manipulira, je le igračka v njegovih rokah za uresničitev ciljev.<br />
<br />
* Marija: Marjanova mama, ki molči vse od njegovega rojstva. Skozi zgodbo spoznamo, da ga je že v nosečnosti zavračala, govorila je, da je mrtev in se ga hotela znebiti. Po porodu je nehala govoriti, za sina se ni zanimala. Tudi sedaj, ko je odrasel, ga zavrača, Marjan pa si želi njene pozornosti. Svoja čustva kaže le skozi mimiko, spregovori le enkrat.<br />
<br />
* Tatjana: Mišotova zaročenka in zdravnica, ki stremi za boljšim poklicnim položajem. Je moralizatorska, sama pa se svojih nasvetov o zdravem življenju ne drži. Njena vloga je manjša, avtorica jo verjetno hoče »uporabiti« kot žrtev, ki umre v tunelu. <br />
<br />
===Zgodba===<br />
Drama ''Škart'' postavi pred nas Marjana, Natašo, Miša in Tatjano, ki so precej značilni pripadniki srednjega razreda, razmeroma uspešni ljudje okoli tridesetih, ki nimajo otrok in delajo predvsem (za) poklicno kariero. Spoznamo tudi Marijo, Marjanova mama, ki se je ob sinovem rojstvu zavila v molk in s tem obremenila sina do te mere, da se prav o ničemer ni sposoben odločiti. Marjan je doma popolnoma podrejen Nataši, v biroju pa Mišotu, ki to izkoristi in ga zvleče v projekt izgradnje južne obvoznice in tunela, ki je z njegovim očetom na ministrstvu za promet in zveze že vnaprej dogovorjen. Njegovo ime potrebuje le za podpis skorumpiranega projekta. Po ženinem prigovarjanju ga Marjan, ki se sprva brani, sprejme. Življenje se obrne na bolje: projekt uspešno poteka, Marjan podpisuje že vnaprej določene pogodbe. Nataša celo prepriča Marjana, da dasta Marijo v dom, kjer jo on vsak dan obiskuje, čeprav ga ona ignorira. Vrhunec je dosežen ob uspešni otvoritvi »Marjanovega« projekta, ko ga tudi minister za promet in zveze (Mišev oče) pohvali, da »ima jajca«. Tisti večer se vsi napijejo (Marjan, Nataša, Mišo in njegova bodoča žena Tatjana) in na plan privrejo Marjanove travme o njegovi nesposobnosti, saj večkrat ponovi ministrove besede. Končno se počuti sposobnega, zdi se mu, da je nekaj izpeljal sam, čeprav mu je Mišo dal vse, položeno na pladenj. V naslednjih dneh pa gre vse navzdol, saj se zgodi tragedija: v tunelu, na katerega je bil Marjan tako ponosen, umre Tatjana zaradi napake v ceveh. Pretresenega Mišota tolaži Nataša, Marjana pa začne mučiti občutek krivde. Še bolj se zapre vase, ne hodi v službo in Mišo ga odpusti (ne potrebuje ga več). Nazaj domov pripelje celo mamo in Nataša, ki zve, da je noseča, tega ne prenese ter ga zapusti. V sklepnem dejanju se bivša zakonca spet srečata, ko jo Marjan kot voznik taksija pelje v porodnišnico, a ga Nataša ne vidi.<br />
<br />
Nataša ima skozi celotno zgodbo sanjske prizore, v katerih se »pogovarja« z Marijo (v resnici govori le Nataša, ko pa naj bi govorila Marija, ni nobenega glasu od nje, ampak taščo vseeno razume). Ob koncu pred sklepnim dejanjem doživi sanjski prizor, ko visoko noseča obišče Marijo v domu za ostarele in ta prvič spregovori – kako je bilo v njeni nosečnosti in da se ji je zdel sin že takrat mrtev, čeprav ji ni nihče verjel. Natašo ji zameri, ker ni poskrbela za sina, a se strinja z Marijo, da se ji Marjan nikoli ni zdel zares živ. <br />
<br />
==Interpretacija==<br />
Škart se loteva resne tematike korupcije, vendar jo obdeluje na komunikativen, do bralca in gledalca prijazen način. Življenje zmeraj znova potrjuje rek: "Kar seješ, to žanješ." Tako se tudi Marjanovemu sodelavcu Mišu njegovo početje vrne kot bumerang in ga zadene v zasebnosti (tam, kjer je najobčutljivejši), ko mu v tunelu umre zaročenka Tatjana. V tem smislu je njegova izjava (ko prepričuje Marjana, naj ne mečka tako dolgo z odločitvijo) "Pa tukaj ne gre za življenja, a razumeš? Za en projekt gre," čisti cinizem in hkrati napoved njegove lastne usode. Tako nelegalni posli in načrti, ki v našem vsakdanjem življenju gladko potekajo, tukaj doživijo tragičen konec.<br />
<br />
Na drugi strani pa spoznavamo posameznika, ujetega v ta svet. Skupno vsem štirim osebam oziroma obema paroma je stremenje k boljši karieri, kar je znano vsem nam v današnjem svetu. Prav tako kot v Škartu, tudi mi želimo čim višji položaj, želimo se dokazati in s tem biti tudi bolje materialno preskrbljeni. Vendar se zdi, da višji položaj ne prinaša sreče. Mišo, Tatjana, Nataša imajo dobre službe, a si hkrati želijo še boljše izhodišče. Vprašanje je, kdaj se ta začarani krog konča? <br />
<br />
Kaj torej v tem besedilu predstavlja škart, ki pomeni slab, nekvaliteten izdelek oziroma izmeček? Sigurno so to lahko počene cevi v tunelu, slabo narejena drenaža, zaradi katere se usode vseh nastopajočih oseb v njej drastično spremenijo, ko Tatjana umre. Marjan postane še bolj apatičen, pasiven, saj se čuti krivega zaradi dogodka. Nataša, ki je končno noseča, spozna, da se mož ne bo nikoli spremenil, zato ga zapusti. Miša, ki je preračunljiv in ciničen, pa njegova prevara udari tja, kamor najbolj boli, in sicer v zasebnost. Škart je lahko tudi sam Marjan, saj ga v bistvu njegova mama označi za takega. Vse od njegovega rojstva molči, tudi v nosečnosti ga je zavračala in se ga hotela znebiti, saj se ji je zdel mrtev. Tudi Natašo vpraša, če se ji je zdel Marjan kdaj živ, na kar ji ona z molkom potrjuje. Marjan torej drsi skozi življenje, vsi ga lahko obračajo in to v očeh drugih ni nekaj pozitivnega, saj moraš biti v takem svetu naravnan na zmage, moraš biti dejaven, da uspeš. Marjan pa ni tak. Škart lahko končno predstavlja tudi celotna družba, ki je pokvarljiva, slabo izdelana, spreminja se, a ne na boljše. V ospredju so nelegalni posli, korupcija, povzpetništvo, odvračanje od zasebnih odnosov, izpostavljanje zunanjega izgleda itd. <br />
<br />
<br />
<br />
[[Leto nastanka:=2006| ]]<br />
[[Žanr:=drama| ]]<br />
[[Leto krstne uprizotirve:=2007| ]]<br />
[[Datum krstne uprizoritve:= 8. marec| ]]<br />
[[Režiser krstne uprizoritve::Jaša Jamnik| ]]<br />
[[Producent krstne uprizoritve::MGL| ]]<br />
[[število ženskih vlog:=3| ]]<br />
[[število moških vlog:=2| ]]<br />
[[Dostopnost besedila:=Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2007| ]]<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%A0kart&diff=15643Škart2007-05-13T23:44:46Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Avtorji|Škart]]<br />
[[Kategorija:Drame|Škart]]<br />
;Avtor<nowiki>:</nowiki> [[Kim Komljanec]] <br />
;Leto nastanka<nowiki>:</nowiki> 2004-2006<br />
;Žanr<nowiki>:</nowiki> Drama<br />
;Krstna uprizoritev<nowiki>:</nowiki> 8. 3. 2007, r. [[Jaša Jamnik]], Mestno gledališče ljubljansko<br />
;Dostopnost besedila<nowiki>:</nowiki> Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2007 <br />
;3 ženske, 2 moški vlogi<br />
<br />
==Vsebina==<br />
<br />
===Čas in prostor===<br />
Prostor v drami ni enoten, saj se dogajanje odvija v stanovanju, v pisarni, v domu za ostarele, a ti niso natančneje niso določeni.<br />
Zgodba je vložena v okvir: na začetku je Marjan voznik taksija in takrat spozna svojo bodočo ženo, ko se ta usede v avto. V sklepnem dejanju pelje svojo nosečo bivšo ženo v porodnišnico, spet kot voznik taksija. Med tema dvema dogodkoma pa čas linearno poteka (jutro, večer, naslednji dan, teden ..., na kar sklepamo iz dogajanja), le Nataša med dogajanjem doživlja sanjske prizore z Marijo, Marjanovo mamo.<br />
<br />
<br />
===Osebe===<br />
* Marjan: moški srednjih let, poročen z Natašo, živita skupaj z njegovo mamo. Na začetku ga spoznamo kot voznika taksija, nato kot zaposlenega v biroju. Njegov šef je Mišo, ki ga izkorišča za svoje nelegalne poslovne potrebe. Je človek brez hrbtenice, nima svojega mnenja, vsak ga lahko prepriča. Ta nesigurnost izvira iz odnosa njegove matere, ki ni spregovorila vse od njegovega rojstva in ga vseskozi zavrača, on pa kljub temu skrbi za njo in si želi njene pozornosti in pohval.<br />
<br />
* Nataša: Marjanova žena, ki stremi za poklicno kariero. Je vse bolj nezadovoljna v življenju s pasivnim Marjanom, na živce ji gre tudi njegova molčeča mati. Tudi to, da še nima otroka, zanjo predstavlja problem.<br />
<br />
* Mišo: je preračunljiv in ciničen ženskar, ki se z novim dekletom Tatjano odloča za bolj resno skupno življenje. Z Marjanom manipulira, je le igračka v njegovih rokah za uresničitev ciljev.<br />
<br />
* Marija: Marjanova mama, ki molči vse od njegovega rojstva. Skozi zgodbo spoznamo, da ga je že v nosečnosti zavračala, govorila je, da je mrtev in se ga hotela znebiti. Po porodu je nehala govoriti, za sina se ni zanimala. Tudi sedaj, ko je odrasel, ga zavrača, Marjan pa si želi njene pozornosti. Svoja čustva kaže le skozi mimiko, spregovori le enkrat.<br />
<br />
* Tatjana: Mišotova zaročenka in zdravnica, ki stremi za boljšim poklicnim položajem. Je moralizatorska, sama pa se svojih nasvetov o zdravem življenju ne drži. Njena vloga je manjša, avtorica jo verjetno hoče »uporabiti« kot žrtev, ki umre v tunelu. <br />
<br />
===Zgodba===<br />
Drama ''Škart'' postavi pred nas Marjana, Natašo, Miša in Tatjano, ki so precej značilni pripadniki srednjega razreda, razmeroma uspešni ljudje okoli tridesetih, ki nimajo otrok in delajo predvsem (za) poklicno kariero. Spoznamo tudi Marijo, Marjanova mama, ki se je ob sinovem rojstvu zavila v molk in s tem obremenila sina do te mere, da se prav o ničemer ni sposoben odločiti. Marjan je doma popolnoma podrejen Nataši, v biroju pa Mišotu, ki to izkoristi in ga zvleče v projekt izgradnje južne obvoznice in tunela, ki je z njegovim očetom na ministrstvu za promet in zveze že vnaprej dogovorjen. Njegovo ime potrebuje le za podpis skorumpiranega projekta. Po ženinem prigovarjanju ga Marjan, ki se sprva brani, sprejme. Življenje se obrne na bolje: projekt uspešno poteka, Marjan podpisuje že vnaprej določene pogodbe. Nataša celo prepriča Marjana, da dasta Marijo v dom, kjer jo on vsak dan obiskuje, čeprav ga ona ignorira. Vrhunec je dosežen ob uspešni otvoritvi »Marjanovega« projekta, ko ga tudi minister za promet in zveze (Mišev oče) pohvali, da »ima jajca«. Tisti večer se vsi napijejo (Marjan, Nataša, Mišo in njegova bodoča žena Tatjana) in na plan privrejo Marjanove travme o njegovi nesposobnosti, saj večkrat ponovi ministrove besede. Končno se počuti sposobnega, zdi se mu, da je nekaj izpeljal sam, čeprav mu je Mišo dal vse, položeno na pladenj. V naslednjih dneh pa gre vse navzdol, saj se zgodi tragedija: v tunelu, na katerega je bil Marjan tako ponosen, umre Tatjana zaradi napake v ceveh. Pretresenega Mišota tolaži Nataša, Marjana pa začne mučiti občutek krivde. Še bolj se zapre vase, ne hodi v službo in Mišo ga odpusti (ne potrebuje ga več). Nazaj domov pripelje celo mamo in Nataša, ki zve, da je noseča, tega ne prenese ter ga zapusti. V sklepnem dejanju se bivša zakonca spet srečata, ko jo Marjan kot voznik taksija pelje v porodnišnico, a ga Nataša ne vidi.<br />
<br />
Nataša ima skozi celotno zgodbo sanjske prizore, v katerih se »pogovarja« z Marijo (v resnici govori le Nataša, ko pa naj bi govorila Marija, ni nobenega glasu od nje, ampak taščo vseeno razume). Ob koncu pred sklepnim dejanjem doživi sanjski prizor, ko visoko noseča obišče Marijo v domu za ostarele in ta prvič spregovori – kako je bilo v njeni nosečnosti in da se ji je zdel sin že takrat mrtev, čeprav ji ni nihče verjel. Natašo ji zameri, ker ni poskrbela za sina, a se strinja z Marijo, da se ji Marjan nikoli ni zdel zares živ. <br />
<br />
==Interpretacija==<br />
Škart se loteva resne tematike korupcije, vendar jo obdeluje na komunikativen, do bralca in gledalca prijazen način. Življenje zmeraj znova potrjuje rek: "Kar seješ, to žanješ." Tako se tudi Marjanovemu sodelavcu Mišu njegovo početje vrne kot bumerang in ga zadene v zasebnosti (tam, kjer je najobčutljivejši), ko mu v tunelu umre zaročenka Tatjana. V tem smislu je njegova izjava (ko prepričuje Marjana, naj ne mečka tako dolgo z odločitvijo) "Pa tukaj ne gre za življenja, a razumeš? Za en projekt gre," čisti cinizem in hkrati napoved njegove lastne usode. Tako nelegalni posli in načrti, ki v našem vsakdanjem življenju gladko potekajo, tukaj doživijo tragičen konec.<br />
Na drugi strani pa spoznavamo posameznika, ujetega v ta svet. Skupno vsem štirim osebam oziroma obema paroma je stremenje k boljši karieri, kar je znano vsem nam v današnjem svetu. Prav tako kot v Škartu, tudi mi želimo čim višji položaj, želimo se dokazati in s tem biti tudi bolje materialno preskrbljeni. Vendar se zdi, da višji položaj ne prinaša sreče. Mišo, Tatjana, Nataša imajo dobre službe, a si hkrati želijo še boljše izhodišče. Vprašanje je, kdaj se ta začarani krog konča? <br />
Kaj torej v tem besedilu predstavlja škart, ki pomeni slab, nekvaliteten izdelek oziroma izmeček? Sigurno so to lahko počene cevi v tunelu, slabo narejena drenaža, zaradi katere se usode vseh nastopajočih oseb v njej drastično spremenijo, ko Tatjana umre. Marjan postane še bolj apatičen, pasiven, saj se čuti krivega zaradi dogodka. Nataša, ki je končno noseča, spozna, da se mož ne bo nikoli spremenil, zato ga zapusti. Miša, ki je preračunljiv in ciničen, pa njegova prevara udari tja, kamor najbolj boli, in sicer v zasebnost. Škart je lahko tudi sam Marjan, saj ga v bistvu njegova mama označi za takega. Vse od njegovega rojstva molči, tudi v nosečnosti ga je zavračala in se ga hotela znebiti, saj se ji je zdel mrtev. Tudi Natašo vpraša, če se ji je zdel Marjan kdaj živ, na kar ji ona z molkom potrjuje. Marjan torej drsi skozi življenje, vsi ga lahko obračajo in to v očeh drugih ni nekaj pozitivnega, saj moraš biti v takem svetu naravnan na zmage, moraš biti dejaven, da uspeš. Marjan pa ni tak. Škart lahko končno predstavlja tudi celotna družba, ki je pokvarljiva, slabo izdelana, spreminja se, a ne na boljše. V ospredju so nelegalni posli, korupcija, povzpetništvo, odvračanje od zasebnih odnosov, izpostavljanje zunanjega izgleda itd. <br />
<br />
<br />
<br />
[[Leto nastanka:=2006| ]]<br />
[[Žanr:=drama| ]]<br />
[[Leto krstne uprizotirve:=2007| ]]<br />
[[Datum krstne uprizoritve:= 8. marec| ]]<br />
[[Režiser krstne uprizoritve::Jaša Jamnik| ]]<br />
[[Producent krstne uprizoritve::MGL| ]]<br />
[[število ženskih vlog:=3| ]]<br />
[[število moških vlog:=2| ]]<br />
[[Dostopnost besedila:=Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2007| ]]<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%A0kart&diff=15642Škart2007-05-13T22:48:44Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Avtorji|Škart]]<br />
[[Kategorija:Drame|Škart]]<br />
;Avtor<nowiki>:</nowiki> [[Kim Komljanec]] <br />
;Leto nastanka<nowiki>:</nowiki> 2004-2006<br />
;Žanr<nowiki>:</nowiki> Drama<br />
;Krstna uprizoritev<nowiki>:</nowiki> 8. 3. 2007, r. [[Jaša Jamnik]], Mestno gledališče ljubljansko<br />
;Dostopnost besedila<nowiki>:</nowiki> Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2007 <br />
;3 ženske, 2 moški vlogi<br />
<br />
==Vsebina==<br />
<br />
===Čas in prostor===<br />
Prostor v drami ni enoten, saj se dogajanje odvija v stanovanju, v pisarni, v domu za ostarele, a ti niso natančneje niso določeni.<br />
Zgodba je vložena v okvir: na začetku je Marjan voznik taksija in takrat spozna svojo bodočo ženo, ko se ta usede v avto. V sklepnem dejanju pelje svojo nosečo bivšo ženo v porodnišnico, spet kot voznik taksija. Med tema dvema dogodkoma pa čas linearno poteka (jutro, večer, naslednji dan, teden ..., na kar sklepamo iz dogajanja), le Nataša med dogajanjem doživlja sanjske prizore z Marijo, Marjanovo mamo.<br />
<br />
<br />
===Osebe===<br />
* Marjan: moški srednjih let, poročen z Natašo, živita skupaj z njegovo mamo. Na začetku ga spoznamo kot voznika taksija, nato kot zaposlenega v biroju. Njegov šef je Mišo, ki ga izkorišča za svoje nelegalne poslovne potrebe. Je človek brez hrbtenice, nima svojega mnenja, vsak ga lahko prepriča. Ta nesigurnost izvira iz odnosa njegove matere, ki ni spregovorila vse od njegovega rojstva in ga vseskozi zavrača, on pa kljub temu skrbi za njo in si želi njene pozornosti in pohval.<br />
<br />
* Nataša: Marjanova žena, ki stremi za poklicno kariero. Je vse bolj nezadovoljna v življenju s pasivnim Marjanom, na živce ji gre tudi njegova molčeča mati. Tudi to, da še nima otroka, zanjo predstavlja problem, odtod verjetno njeni sanjski prizori z nosečo Marijo. V njene podobe projicira svoje želje po otroku in boljši službi nekje daleč v Bruslju, kamor nikoli ne pride.<br />
<br />
* Mišo: je preračunljiv in ciničen ženskar, ki se z novim dekletom Tatjano odloča za bolj resno skupno življenje. Z Marjanom manipulira, je le igračka v njegovih rokah za uresničitev ciljev.<br />
<br />
* Marija: Marjanova mama, ki molči vse od njegovega rojstva. Skozi zgodbo spoznamo, da ga je že v nosečnosti zavračala, govorila je, da je mrtev in se ga hotela znebiti. Po porodu je nehala govoriti, za sina se ni zanimala. Tudi sedaj, ko je odrasel, ga zavrača, Marjan pa si želi njene pozornosti. Svoja čustva kaže le skozi mimiko. Spregovori le na koncu ob sanjskem prizoru z Natašo, ko ji govori, kako je bilo, ko je bila noseča in je rodila.<br />
<br />
* Tatjana: Mišotova zaročenka in zdravnica, ki stremi za boljšim poklicnim položajem. Ima moralne pridige o prehrani in zdravem življenju, a se sama prav grdo napije. Njena vloga je manjša, avtorica jo verjetno hoče »uporabiti« kot žrtev, ki umre v tunelu. Projekt izgradnje tunela in južne obvoznice pa je na papirju vodil Marjan, zaradi česar ima po njeni smrti občutek krivde.<br />
<br />
===Zgodba===<br />
Drama ''Škart'' postavi pred nas Marjana, Natašo, Miša in Tatjano, ki so precej značilni pripadniki srednjega razreda, razmeroma uspešni ljudje okoli tridesetih, ki nimajo otrok in delajo predvsem (za) poklicno kariero. Tu pa je tudi Marija, Marjanova mama, ki se je ob sinovem rojstvu zavila v molk in s tem obremenila sina do te mere, da se prav o ničemer ni sposoben odločiti.<br />
Marjan je doma torej popolnoma podrejen Nataši, v biroju pa Mišu, ki to izkoristi za svoje načrte in ga zvleče v projekt izgradnje južne obvoznice in tunela. Njegovo ime potrebuje le za podpis tega projekta, ki je že vnaprej določen, saj je z Miševim očetom, ki na ministrstvu za promet in zveze vodi celoten postopek, že vse dogovorjeno. Nataša moža celo sili naj sprejme projekt, čeprav ta dvomi. Ko spozna celotno ozadje zgodbe, je že prepozno, saj je Marjan sprejel »vodenje«. Vendar se stvar začne uspešno: Marjan podpisuje že vnaprej določene pogodbe, ki mu jih prinaša Mišo in projekt se uspešno izvaja; Nataša prepriča Marjana, da Marijo dasta v dom (on jo vsak dan obiskuje, čeprav ga ona ignorira), ko pa Marjan uspešno izvede otvoritev projetka in ga minister za promet in zveze (Mišev oče) pohvali, da »ima jajca«, se zdi svet popoln. Tisti večer se vsi napijejo (Marjan, Nataša, Mišo in njegova bodoča žena Tatjana) in na plan privrejo Marjanove travme, ko večkrat ponovi tisto, kar mu je rekel minister. Končno se počuti sposobnega, zdi se mu, da je nekaj izpeljal sam, čeprav mu je Mišo dal vse, položeno na pladenj. Vendar se zgodi tragedija, saj prav v tistem tunelu, na katerega je bil Marjan tako ponosen, v nesreči umre Tatjana. Mišo je pretresen, Nataša ga tolaži, Marjana pa začne mučiti občutek krivde. Še bolj se zapre vase, ne hodi v službo, Mišo ga odpusti (saj ga ne potrebuje več). Nazaj domov celo pripelje mamo in Nataša, ki zve, da je noseča, tega ne prenese ter ga zapusti. <br />
Nataša ima skozi celotno zgodbo sanjske prizore, v katerih nastopa Marija in s katero se »pogovarja« (v bistvu Nataša govori, ko pa naj bi govorila Marija, ni nobenega glasu od nje, ampak ona jo vseeno razume). Na koncu doživi sanjski prizor, ko visoko noseča obišče taščo v domu za ostarele in ta prvič spregovori – kako je bilo v njeni nosečnosti in da se ji je zdel sin že takrat mrtev, čeprav ji ni nihče verjel. Natašo vpraša, če se ji je mož zdel sploh kdaj živ in ta ji z molčanjem pritrdi. V sklepnem dejanju se bivša zakonca spet srečata v taksiju, ko jo Marjan pelje v porodnišnico, a ga Nataša ne vidi.<br />
<br />
==Interpretacija==<br />
Škart se loteva resne tematike korupcije, vendar jo obdeluje na komunikativen, do bralca in gledalca prijazen način. Življenje zmeraj znova potrjuje rek: "Kar seješ, to žanješ." Tako se tudi Marjanovemu sodelavcu Mišu njegovo početje vrne kot bumerang in ga zadene v zasebnosti (tam, kjer je najobčutljivejši), ko mu v tunelu umre zaročenka Tatjana. V tem smislu je njegova izjava (ko prepričuje Marjana, naj ne mečka tako dolgo z odločitvijo) "Pa tukaj ne gre za življenja, a razumeš? Za en projekt gre," čisti cinizem in hkrati napoved njegove lastne usode. Tako nelegalni posli in načrti, ki v našem vsakdanjem življenju gladko potekajo, tukaj doživijo tragičen konec.<br />
Na drugi strani pa spoznavamo posameznika, ujetega v ta svet. Skupno vsem štirim osebam oziroma obema paroma je stremenje k boljši karieri. Tudi Marjan, ki je drugače pasiven, je ponosen sam nase, ko izpelje projekt izgradnje obvoznice in tunela, čeprav je le podpisoval že izbrane pogodbe. Mišo pa odkrito kaže svoje želje, saj celo izkorišča Marjana za dosego svojih ciljev. Tudi obe predstavnici ženskega spola, tako Nataša kot Tatjana, si želita zgraditi kariero, prva v Bruslju, druga pa se čim višje povzpeti v zdravniški hiearhiji. V tem se kaže sodoba družba, v kateri šteje le zunanja podoba, zato je opazno to nenehno stremenje k boljšemu, k samopotrjevanju, da si sposoben, k pohvalam, boljši plači itd. V taki družbi je človek brez posebnosti, ki ga upodoblja Marjan, neviden, dolgočasnež, ki ga, če se mu z južno obvoznico ne bi zgodil posel življenja, ne bi opazili. Samozavesten je le enkrat, ko ga minister za promet in zveze pohvali, da »ima jajca«. Drugače z njim vsi lahko manipulirajo – šef Mišo, žena Nataša, ki v njuni zvezi reagira in se zna odzvati na tuje potrebe, celo mami Mariji, ki molči od njegovega rojstva, je podrejen in nežno skrbi zanjo, ona pa se ne zmeni zanj. Marjanova nesigurnost se kaže v njegovem jeziku, v pogovorih, ko se večkrat strinja s sogovorcem ali pa nima lastnega mnenja o kakšni stvari. Nataša se ravno zaradi te Marjanove pasivnosti počuti nesrečna, okrog njiju nastajajo problemi, želi si, da bi se spremenil. Ko dasta Marijo v dom, se zdi, da grejo stvari končno na bolje. Vendar Tatjana, Miševa zaročenka, umre v tunelu zaradi nestrokovno izdelanih drenaž. Takrat Marjana občutek krivde za njeno smrt pobije do te mere, da dokončno potone v apatijo. Ko se počasi sesuva in ne more nositi vse teže korupcije, ki se je dolgo odvijala prek njegovega hrbta, ga Mišo zavrže in odpusti. Iz doma nazaj pripelje svojo mamo in Nataša, ki si želi drugačnega Marjana, tega ne more prenesti in ga zapusti. Konec je odprt, saj taksist marjan pelje svojo bivšo nosečo ženo Natašo v porodnišnico.<br />
Kaj torej v tem besedilu predstavlja škart, ki pomeni slab, nekvaliteten izdelek oziroma izmeček? Sigurno so to lahko počene cevi v tunelu, slabo narejena drenaža, zaradi katere se usode vseh nastopajočih oseb v njej drastično spremenijo, ko Tatjana umre. Marjan postane še bolj apatičen, pasiven, saj se čuti krivega zaradi dogodka. Nataša, ki je končno noseča, spozna, da se mož ne bo nikoli spremenil, zato ga zapusti. Miša, ki je preračunljiv in ciničen, pa njegova prevara udari tja, kamor najbolj boli, in sicer v zasebnost. Škart je lahko tudi sam Marjan, saj ga v bistvu njegova mama označi za takega. Vse od njegovega rojstva molči, tudi v nosečnosti ga je zavračala in se ga hotela znebiti, saj se ji je zdel mrtev. Tudi Natašo vpraša, če se ji je zdel Marjan kdaj živ, na kar ji ona z molkom potrjuje. Marjan torej drsi skozi življenje, vsi ga lahko obračajo in to v očeh drugih ni nekaj pozitivnega, saj moraš biti v takem svetu naravnan na zmage, moraš biti dejaven, da uspeš. Marjan pa ni tak. Škart lahko končno predstavlja tudi celotna družba, ki je pokvarljiva, slabo izdelana, spreminja se, a ne na boljše. V ospredju so nelegalni posli, korupcija, povzpetništvo, odvračanje od zasebnih odnosov, izpostavljanje zunanjega izgleda itd. <br />
<br />
<br />
<br />
[[Leto nastanka:=2006| ]]<br />
[[Žanr:=drama| ]]<br />
[[Leto krstne uprizotirve:=2007| ]]<br />
[[Datum krstne uprizoritve:= 8. marec| ]]<br />
[[Režiser krstne uprizoritve::Jaša Jamnik| ]]<br />
[[Producent krstne uprizoritve::MGL| ]]<br />
[[število ženskih vlog:=3| ]]<br />
[[število moških vlog:=2| ]]<br />
[[Dostopnost besedila:=Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2007| ]]<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Kim_Komljanec&diff=9698Kim Komljanec2007-05-13T22:44:24Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Dramatika|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Komljanec, Kim]]<br />
'''Kim Komljanec''', pisateljica dramskih tekstov, režiserka, igralka <br />
==Življenjepis==<br />
Rodila se je 22. 2. 1978 v Ljubljani. Po končanem šolanje na Gimnaziji Bežigrad (1996) je študij nadaljevala na Filozofski fakulteti (francoščina in slovenščina), čeprav se je večkrat prijavila na sprejemne izpite za igralko in režiserko na AGRFT, kjer so jo zavrnili. Leta 1995 je ustanovila in začela voditi skupino BUBE v okviru KUD-a France Prešeren, za katero je pisala tekste, režirala in igrala. Poleti 2006 je ustanovila zavod za kulturne dejavnosti – Zavod Zofka. Dve sezoni (januar 2004–september 2006) je bila v SLG Celje zaposlena kot lektorica. <br />
<br />
Delovne izkušnje si je nabirala na različnih področjih: bila je lektorica različnih predstav, pisala je besedila za stripe na najstniški strani dnevnika Večer (oktober 2005–oktober 2006), je avtorica songov v otroških lutkovnih predstavah gledališč Fru fru in Balinkugla, igrala je v mladinski skupini KUD-a France Prešeren, v radijskih igrah na Radio Sloveniji, sodelovala je pri sinhronizaciji risank na TV Sloveniji, delala je kot selektorica na območnem Linhartovem srečanju otroških gledaliških skupin (SLKD, marec 1999) ter selektorica predstav, ki se potegujejo za Linhartovo priznanje (za osrednjo Slovenijo, JSKD, januar–april 2007), sodelovala je tudi kot asistentka režije pri M. Koležnik (Histerija, premiera v sezoni1999/2000) in Z. Šedlbauerju (Spomin vode, premiera novembra 2000) v Mestnem gledališču ljubljanskem itd. Največ izkušenj pa je pridobila na številnih seminarjih in delavnicah, ki se jih je udeleževala, vodila pa jih je tudi sama. Julija in avgusta 2004 je bila povabljena na mednarodno rezidenco za perspektivne mlade dramatike gledališča Royal Court v London.<br />
<br />
Delavnice in seminarji, ki se jih je udeležila:<br />
* delavnice za pisce dramskih besedil (projekt Nova dramatika, KUD Sodobnost International, Ljubljana in Kranj, oktober 2004–december 2006);<br />
* mednarodni projekt Leonardo – izobraževanje scenaristov in dramatikov ter pedagogov za to področje, mentorja R. Pinner, VB in M. Thau, Nemčija (Slovenija – v organizaciji JSKD, Avstrija, Madžarska november 2003–september 2004);<br />
* delavnice improvizacijskega gledališča v okviru festivala Goli oder, mentorji R. Dixon, R, Trescher itd. (Ljubljana, oktober 2003);<br />
* dva seminarja gledališke režije v organizaciji JSKD – mentorica I. Djilas (november 2002 in marec, april 2003);<br />
* seminar gledališke igre in pisanja dramskih besedil – mentor Raymond Cortese (Cankarjev dom, Ljubljana, marec 2003);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica za gledališke režiserje, mentorja D. Jovanovič in V. Jurc (Izola, avgust 1999);<br />
* seminar gledališke režije in igre v organizaciji SLKD, mentorja M. Koležnik in M. Mandić (Ljubljana, februar in marec 1999);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica gledališke igre, mentor M. Mandić (Dolenjske toplice, junij 1998);<br />
* poletni gledališki seminar GILŠ-a, delavnica gledališke igre, mentorica M. Štromar (Kostanjevica, julij 1998);<br />
* gledališka in lutkovna šola GILŠ, mentorji T. Janežič, M. Vrhovnik Smrekar, D. B. Ross, M. Štromar, S. Starič, S. Zorc in drugi (ZKOS, Ljubljana, šol. leto 1996/97) itd.<br />
<br />
Delavnice, ki jih je vodila:<br />
* vodenje gledališke delavnice v Litiji (organizacija JSKD, Območna izpostava Litija, oktober 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2006);<br />
* vodenje projekta Nova dramatika: organizacija in vodenje delavnic dramskega pisanja, organizacija bralnih uprizoritev slovenskih dramskih besedil ter vodenje skupine mladih slovenskih dramatičark in dramatikov (KUD Sodobnost International, januar 2005–december 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Leonardo (Ljubljana, JSKD, november 2004);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Mladi Prešeren (Ljubljana, KUD France Prešeren, avgust 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice Samozavest je boljša kot pest (KUD F. Prešeren, Ljubljana, februar 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice v MC Podlaga (Sežana, december 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfesta (KUD F. Prešeren, Ljubljana, avgust 2002).<br />
<br />
==Vloge v filmu, radijskih igrah==<br />
* ''Dan kot vsak dan'' (RTVS, 1983, režija D. Prebil);<br />
* ''Suha veja'' (RTVS, 1987, režija A. Stojan);<br />
* ''Zakaj jih nisem vseh postrelil'' (AGRFT, 1989, režija M. Hočevar);<br />
* radijska igra ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (dramsko besedilo priredil P. Lužan, radijsko igro režirala I. Glonar; Radio Slovenija, oktober 2002).<br />
<br />
==Vloge v gledaliških predstavah==<br />
* igra v mladinskih gledaliških predstavah mladinske skupine KUD-a France Prešeren (1983–1987), predstave: ''Praznik'', ''Salon-Expon'', ''Čudežna srajca'', ''Mehurčki'', ''Pika Nogavička'', ''Trnovo'', itd.;<br />
* igra v predstavi ''Kralj Übü'' (gledališka skupina Gimnazije Bežigrad, 1993);<br />
* igra v predstavi ''Pohujšanje v dolini Šentflorjanski'', režija K. Markovčič (gledališka skupina Arhitekti Epidavrosa, Evropski mesec kulture, maj 1997);<br />
* igra v improvizacijski predstavi ''Zid'', režija I. Strelec (gledališka skupina T-A-T-I, KUD F. Prešeren 1997/98);<br />
* igra v predstavi ''Histerija'', režija M. Koležnik (MGL, premiera v sezoni 1999/2000);<br />
* igra v v predstavah skupine BUBE v okviru KUD-a France Prešeren: ''Kje je moj gozd?'' 1996, ''Turbilator'' 1997, ''Pručko, prosim!'' 1998, ''Zažgi!'' 2000, ''Cabubaret Miss Slovenije ima kratke noge'' 2001, ''Cabubaret II Dobre, umazane, zle'' 2002, ''Tri debele riti'', 2003, ''Slovenske kobile'' 2004.<br />
<br />
<br />
==Naslovi dram==<br />
*''Ena, dve, tri, štiri'', mladinska gledališka predstava (režija);<br />
* ''Pručko, prosim!'' (režija; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera junij 1999);<br />
* ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (režija; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2001) – nominacija za nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo;<br />
* ''Paso Doble'' (2002);<br />
* ''Nosorogi'' (priredba Ionescove drame; režija in igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2001);<br />
* ''The Why and the How'' (režija; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2002);<br />
* ''Dobre, umazane, zle'' (režija; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2002);<br />
* ''Tri debele riti'' (režija; BUBE, KUD France Prešeren, premiera maja 2003); <br />
* ''Slovenske kobile'' (režija; BUBE, KUD France Prešeren, premiera junija 2004);<br />
* ''Nimam časa'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej decembra 2005);<br />
* ''Brez besed'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej junija 2006);<br />
* ''[[Škart]]'' (2006–2006).<br />
<br />
==Celotna besedila dram==<br />
*<br />
<br />
==Scenariji==<br />
* soavtorstvo besedil (z D. Gregorič) in izvedba TV skečev za oddajo Zmenkarije (Kanal A, oktober–december 1998)<br />
* ''Na svobodi'' (1998) – nominacija za Grossmanovo nagrado 1998;<br />
* ''Ločitev v petih korakih'' (po njem posnet film Ločitev v štirih korakih v režiji A. Kraigher; AGRFT, Ljubljana, premiera junija 2004) – nominacija za Grossmanovo nagrado 2003;<br />
* ''Sladki greh'' (z Leo Menard, januar 2006).<br />
<br />
==Poezija==<br />
* ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, 1995).<br />
<br />
==Strokovne in literarne objave==<br />
* objava članka o sodobni slovenski dramatiki (revija ''Sodobnost 7–8'', julij 2006);<br />
* objava pesmi ''Perspektiva'' v italijanskem prevodu v zloženki La barchetta, izdani pri kulturnem društvu Tabula Rasa, Treviso, Italija (julij 2003);<br />
* objava besedila Cabubaret II: Dobre, umazane, zle v reviji Mentor (januar 2003);<br />
* objava besedila Cabubaret ''Miss Slovenije ima kratke noge'' v reviji Mentor (oktober 2001);<br />
* objava poezije v literarni reviji ''Apokalipsa 1–4'' (2000);<br />
* objava pesmi, izbranih na natečaju Etnie poesie v italijanskem zborniku Voci dal’Est (Trst, december 1999);<br />
* objava pesniške zbirke ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, Ljubljana, 1995);<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
Avtorica sama pravi, da ji je blizu pisanje o družbeni stvarnosti, ki sega v polje intimnega. Prav tako v besedilih, ki naj bi bila tragična, zasledimo cinični prizvok in stvari na tak način postanejo smešne. Včasih pa se stvari, ki se ji zdijo smešne, obrnejo in izpadejo tragične. <br />
<br />
Tako naslov ''Miss Slovenije ima kratke noge'' nakaže navidez lahkotno, klišejsko temo o izboru najlepše ženske v Sloveniji. A že v uvodnem delu spoznamo "tekmovalke", ki skrivajo v sebi določene probleme sodobne družbe: bulimijo, zatrtost, tekmovalnost, napadalnost, eno izmed njih celo spolno nadleguje oče. Družbena stvarnost - izbor najlepše Slovenke, ki bi moral biti bleščeč, evforičen dogodek, se izkaže kot nekaj grdega, umazanega. S tem se prepletata družbeno dogajanje in notranjost posameznika.<br />
<br />
V drami ''Dobre, umazane, zle'' nastopajo le osebe ženskega spola, ki se z vsakdanjim krutim stanjem na svetu spoprijemajo vsaka na svoj način. Tako nekatere sanjajo o pravi ljubezni, druge iščejo le hitro zadovoljstvo, tretji je zadosti le materialna preskrbljenost pa čeprav ni prepričana v ljubezen do svojega moškega. Drama se dotakne tudi telesenega nasilja nad žensko, a ta stoično prenaša v smislu: "Saj ni tako hudo". <br />
<br />
Mini drama ''Nimam časa'' opisuje nekaj vsakdanjega, znanega vsem ljudem: pomankanje časa in občutek nesposobnosti ob tem. V drami spoznamo slovensko tekačico Jolando Šeplak, ki se pripravlja na Olimpijado, ob tem pa ji zmanjkuje časa za svojega otroka ter očeta, ki ga je zadela kap in umira. Celo za treninge. Bralca preganja tesnoben občutek, ker nečesa ne bomo mogli storiti v določenem času. Konča se ironično, ko Jolanda predstavlja tablete Minutka, s katerimi pridobimo čas (v nekaj sekundah nam podaljša dan za celo uro).<br />
<br />
''Škart'' pa predstavlja temo, ki jo prav tako spremljamo pred svojimi očmi na televiziji, v časopisju, in sicer korupcijo. Vendar se v tem teksu ta ne izmuzne »moralnim zakonom življenja«, saj zaradi nje oseba izgubi življenje. Hkrati s to temo pa se nam odpira druga, in sicer o Marjanu, osebi brez lastne volje in hrbtenice, s katero na lahek način manipulirajo njegova žena, prijatelji in celo mati, ki molči od njegovega rojstva! Pokaže pa se še en temeljni problem sodobne družbe - stremenje za uspehom, saj so vsi posamezniki pripadniki srednjega razreda, razmeroma uspešni ljudje okoli tridesetih, ki nimajo otrok in delajo predvsem (za) poklicno kariero. <br />
<br />
==Nagrade==<br />
* prva nagrada za glavno vlogo v otroški radijski igri J. Zlobca ''Čarovnice na festivalu otroških radijskih iger'' (Ohrid, 1985);<br />
* prva nagrada za otroško pesem o naravi (Zavod RS za šolstvo, 1986);<br />
* tretja nagrada na pesniškem natečaju Cimet (ŠOU, 1996); <br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret: ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (JSKD, Nova Gorica, maj 2001);<br />
* nagrada publike za najboljšo pesem na pesniškem turnirju v Mariboru (april 2002);<br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret II: ''Dobre, umazane, zle'' (JSKD, Ljubljana, maj 2002);<br />
* Linhartovo priznanje za dosežke na področju gledališkega ustvarjanja (JSKD, maj 2003).<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* ''Škart'': gledališki list MGL: Ljubljana, 2007.<br />
* življenjepis (avtoričin lastni in internetni naslov www.pre-glej.si)<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.zgled.com naslov povezave]<br />
[[Priimek ime:=Komljanec, Kim| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Kim_Komljanec&diff=9697Kim Komljanec2007-05-12T17:40:01Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Dramatika|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Komljanec, Kim]]<br />
'''Kim Komljanec''', pisateljica dramskih tekstov, režiserka, igralka <br />
==Življenjepis==<br />
Rodila se je 22. 2. 1978 v Ljubljani. Po končanem šolanje na Gimnaziji Bežigrad (1996) je študij nadaljevala na Filozofski fakulteti (francoščina in slovenščina), čeprav se je večkrat prijavila na sprejemne izpite za igralko in režiserko na AGRFT, kjer so jo zavrnili. Leta 1995 je ustanovila in začela voditi skupino BUBE v okviru KUD-a France Prešeren, za katero je pisala tekste, režirala in igrala. Poleti 2006 je ustanovila zavod za kulturne dejavnosti – Zavod Zofka. Dve sezoni (januar 2004–september 2006) je bila v SLG Celje zaposlena kot lektorica. <br />
<br />
Delovne izkušnje si je nabirala na različnih področjih: bila je lektorica različnih predstav, pisala je besedila za stripe na najstniški strani dnevnika Večer (oktober 2005–oktober 2006), je avtorica songov v otroških lutkovnih predstavah gledališč Fru fru in Balinkugla, igrala je v mladinski skupini KUD-a France Prešeren, v radijskih igrah na Radio Sloveniji, sodelovala je pri sinhronizaciji risank na TV Sloveniji, delala je kot selektorica na območnem Linhartovem srečanju otroških gledaliških skupin (SLKD, marec 1999) ter selektorica predstav, ki se potegujejo za Linhartovo priznanje (za osrednjo Slovenijo, JSKD, januar–april 2007), sodelovala je tudi kot asistentka režije pri M. Koležnik (Histerija, premiera v sezoni1999/2000) in Z. Šedlbauerju (Spomin vode, premiera novembra 2000) v Mestnem gledališču ljubljanskem itd. Največ izkušenj pa je pridobila na številnih seminarjih in delavnicah, ki se jih je udeleževala, vodila pa jih je tudi sama. Julija in avgusta 2004 je bila povabljena na mednarodno rezidenco za perspektivne mlade dramatike gledališča Royal Court v London.<br />
<br />
Delavnice in seminarji, ki se jih je udeležila:<br />
* delavnice za pisce dramskih besedil (projekt Nova dramatika, KUD Sodobnost International, Ljubljana in Kranj, oktober 2004–december 2006);<br />
* mednarodni projekt Leonardo – izobraževanje scenaristov in dramatikov ter pedagogov za to področje, mentorja R. Pinner, VB in M. Thau, Nemčija (Slovenija – v organizaciji JSKD, Avstrija, Madžarska november 2003–september 2004);<br />
* delavnice improvizacijskega gledališča v okviru festivala Goli oder, mentorji R. Dixon, R, Trescher itd. (Ljubljana, oktober 2003);<br />
* dva seminarja gledališke režije v organizaciji JSKD – mentorica I. Djilas (november 2002 in marec, april 2003);<br />
* seminar gledališke igre in pisanja dramskih besedil – mentor Raymond Cortese (Cankarjev dom, Ljubljana, marec 2003);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica za gledališke režiserje, mentorja D. Jovanovič in V. Jurc (Izola, avgust 1999);<br />
* seminar gledališke režije in igre v organizaciji SLKD, mentorja M. Koležnik in M. Mandić (Ljubljana, februar in marec 1999);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica gledališke igre, mentor M. Mandić (Dolenjske toplice, junij 1998);<br />
* poletni gledališki seminar GILŠ-a, delavnica gledališke igre, mentorica M. Štromar (Kostanjevica, julij 1998);<br />
* gledališka in lutkovna šola GILŠ, mentorji T. Janežič, M. Vrhovnik Smrekar, D. B. Ross, M. Štromar, S. Starič, S. Zorc in drugi (ZKOS, Ljubljana, šol. leto 1996/97) itd.<br />
<br />
Delavnice, ki jih je vodila:<br />
* vodenje gledališke delavnice v Litiji (organizacija JSKD, Območna izpostava Litija, oktober 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2006);<br />
* vodenje projekta Nova dramatika: organizacija in vodenje delavnic dramskega pisanja, organizacija bralnih uprizoritev slovenskih dramskih besedil ter vodenje skupine mladih slovenskih dramatičark in dramatikov (KUD Sodobnost International, januar 2005–december 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Leonardo (Ljubljana, JSKD, november 2004);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Mladi Prešeren (Ljubljana, KUD France Prešeren, avgust 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice Samozavest je boljša kot pest (KUD F. Prešeren, Ljubljana, februar 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice v MC Podlaga (Sežana, december 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfesta (KUD F. Prešeren, Ljubljana, avgust 2002).<br />
<br />
==Vloge v filmu, radijskih igrah==<br />
* ''Dan kot vsak dan'' (RTVS, 1983, režija D. Prebil);<br />
* ''Suha veja'' (RTVS, 1987, režija A. Stojan);<br />
* ''Zakaj jih nisem vseh postrelil'' (AGRFT, 1989, režija M. Hočevar);<br />
* radijska igra ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (dramsko besedilo priredil P. Lužan, radijsko igro režirala I. Glonar; Radio Slovenija, oktober 2002).<br />
<br />
==Vloge v gledaliških predstavah==<br />
* igra v mladinskih gledaliških predstavah mladinske skupine KUD-a France Prešeren (1983–1987), predstave: ''Praznik'', ''Salon-Expon'', ''Čudežna srajca'', ''Mehurčki'', ''Pika Nogavička'', ''Trnovo'', itd.;<br />
* igra v predstavi ''Kralj Übü'' (gledališka skupina Gimnazije Bežigrad, 1993);<br />
* igra v predstavi ''Pohujšanje v dolini Šentflorjanski'', režija K. Markovčič (gledališka skupina Arhitekti Epidavrosa, Evropski mesec kulture, maj 1997);<br />
* igra v improvizacijski predstavi ''Zid'', režija I. Strelec (gledališka skupina T-A-T-I, KUD F. Prešeren 1997/98);<br />
* igra v predstavi ''Histerija'', režija M. Koležnik (MGL, premiera v sezoni 1999/2000);<br />
* igra v v predstavah skupine BUBE v okviru KUD-a France Prešeren: ''Kje je moj gozd?'' 1996, ''Turbilator'' 1997, ''Pručko, prosim!'' 1998, ''Zažgi!'' 2000, ''Cabubaret Miss Slovenije ima kratke noge'' 2001, ''Cabubaret II Dobre, umazane, zle'' 2002, ''Tri debele riti'', 2003, ''Slovenske kobile'' 2004.<br />
<br />
<br />
==Naslovi dram==<br />
*''Ena, dve, tri, štiri'', mladinska gledališka predstava (režija);<br />
* ''Pručko, prosim!'' (režija; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera junij 1999);<br />
* ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (režija; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2001) – nominacija za nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo;<br />
* ''Paso Doble'' (2002);<br />
* ''Nosorogi'' (priredba Ionescove drame; režija in igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2001);<br />
* ''The Why and the How'' (režija; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2002);<br />
* ''Dobre, umazane, zle'' (režija; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2002);<br />
* ''Tri debele riti'' (režija; BUBE, KUD France Prešeren, premiera maja 2003); <br />
* ''Slovenske kobile'' (režija; BUBE, KUD France Prešeren, premiera junija 2004);<br />
* ''Nimam časa'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej decembra 2005);<br />
* ''Brez besed'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej junija 2006);<br />
* ''[[Škart]]'' (2006–2006).<br />
<br />
==Celotna besedila dram==<br />
*<br />
<br />
==Scenariji==<br />
* soavtorstvo besedil (z D. Gregorič) in izvedba TV skečev za oddajo Zmenkarije (Kanal A, oktober–december 1998)<br />
* ''Na svobodi'' (1998) – nominacija za Grossmanovo nagrado 1998;<br />
* ''Ločitev v petih korakih'' (po njem posnet film Ločitev v štirih korakih v režiji A. Kraigher; AGRFT, Ljubljana, premiera junija 2004) – nominacija za Grossmanovo nagrado 2003;<br />
* ''Sladki greh'' (z Leo Menard, januar 2006).<br />
<br />
==Poezija==<br />
* ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, 1995).<br />
<br />
==Strokovne in literarne objave==<br />
* objava članka o sodobni slovenski dramatiki (revija ''Sodobnost 7–8'', julij 2006);<br />
* objava pesmi ''Perspektiva'' v italijanskem prevodu v zloženki La barchetta, izdani pri kulturnem društvu Tabula Rasa, Treviso, Italija (julij 2003);<br />
* objava besedila Cabubaret II: Dobre, umazane, zle v reviji Mentor (januar 2003);<br />
* objava besedila Cabubaret ''Miss Slovenije ima kratke noge'' v reviji Mentor (oktober 2001);<br />
* objava poezije v literarni reviji ''Apokalipsa 1–4'' (2000);<br />
* objava pesmi, izbranih na natečaju Etnie poesie v italijanskem zborniku Voci dal’Est (Trst, december 1999);<br />
* objava pesniške zbirke ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, Ljubljana, 1995);<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
Avtorica sama pravi, da ji je blizu pisanje o družbeni stvarnosti, ki sega v polje intimnega. Prav tako v besedilih, ki naj bi bila tragična, zasledimo cinični prizvok in stvari na tak način postanejo smešne. Včasih pa se stvari, ki se ji zdijo smešne, obrnejo in izpadejo tragične. <br />
<br />
Tako naslov ''Miss Slovenije ima kratke noge'' nakaže navidez lahkotno, klišejsko temo o izboru najlepše ženske v Sloveniji. A že v uvodnem delu spoznamo "tekmovalke", ki skrivajo v sebi določene probleme sodobne družbe: bulimijo, zatrtost, tekmovalnost, napadalnost, eno izmed njih celo spolno nadleguje oče. Družbena stvarnost - izbor najlepše Slovenke, ki bi moral biti bleščeč, evforičen dogodek, se izkaže kot nekaj grdega, umazanega. S tem se prepletata družbeno dogajanje in notranjost posameznika.<br />
<br />
V drami ''Dobre, umazane, zle'' nastopajo le osebe ženskega spola, ki se z vsakdanjim krutim stanjem na svetu spoprijemajo vsaka na svoj način. Tako nekatere sanjajo o pravi ljubezni, druge iščejo le hitro zadovoljstvo, tretji je zadosti le materialna preskrbljenost pa čeprav ni prepričana v ljubezen do svojega moškega. Drama se dotakne tudi telesenega nasilja nad žensko, a ta stoično prenaša v smislu: "Saj ni tako hudo". <br />
<br />
Mini drama ''Nimam časa'' opisuje nekaj vsakdanjega, znanega vsem ljudem: pomankanje časa in občutek nesposobnosti ob tem. V drami spoznamo slovensko tekačico Jolando Šeplak, ki se pripravlja na Olimpijado, ob tem pa ji zmanjkuje časa za svojega otroka ter očeta, ki ga je zadela kap in umira. Celo za treninge. Bralca preganja tesnoben občutek, ker nečesa ne bomo mogli storiti v določenem času. Konča se ironično, ko Jolanda predstavlja tablete Minutka, s katerimi pridobimo čas.<br />
<br />
''Škart'' pa predstavlja temo, ki jo prav tako spremljamo pred svojimi očmi na televiziji, v časopisju, in sicer korupcijo. Vendar se v tem teksu ta ne izmuzne »moralnim zakonom življenja«, saj zaradi nje oseba izgubi življenje. Hkrati s to temo pa se nam odpira druga, in sicer o Marjanu, osebi brez lastne volje in hrbtenice, s katero na lahek način manipulirajo njegova žena, prijatelji in celo mati, ki molči od njegovega rojstva! Pokaže pa se še en temeljni problem sodobne družbe - stremenje za uspehom, saj so vsi posamezniki pripadniki srednjega razreda, razmeroma uspešni ljudje okoli tridesetih, ki nimajo otrok in delajo predvsem (za) poklicno kariero. <br />
<br />
==Nagrade==<br />
* prva nagrada za glavno vlogo v otroški radijski igri J. Zlobca ''Čarovnice na festivalu otroških radijskih iger'' (Ohrid, 1985);<br />
* prva nagrada za otroško pesem o naravi (Zavod RS za šolstvo, 1986);<br />
* tretja nagrada na pesniškem natečaju Cimet (ŠOU, 1996); <br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret: ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (JSKD, Nova Gorica, maj 2001);<br />
* nagrada publike za najboljšo pesem na pesniškem turnirju v Mariboru (april 2002);<br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret II: ''Dobre, umazane, zle'' (JSKD, Ljubljana, maj 2002);<br />
* Linhartovo priznanje za dosežke na področju gledališkega ustvarjanja (JSKD, maj 2003).<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* ''Škart'': gledališki list MGL: Ljubljana, 2007.<br />
* življenjepis (avtoričin lastni in internetni naslov www.pre-glej.si)<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.zgled.com naslov povezave]<br />
[[Priimek ime:=Komljanec, Kim| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Uporabnik:Tanja&diff=15674Uporabnik:Tanja2007-04-03T08:36:04Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>*'''ime''' Tanja<br />
*'''priimek''' Pušič<br />
*'''email''' tanja.pusic@gmail.com<br />
*'''kraj bivanja''' <br />
*'''leto rojstva''' <br />
*'''status''' študentka slovenistike na Filozofski fakulteti<br />
*'''interesne dejavnosti'''</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%A0kart&diff=15641Škart2007-04-02T16:40:21Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Avtorji|Škart]]<br />
[[Kategorija:Drame|Škart]]<br />
;Avtor<nowiki>:</nowiki> [[Kim Komljanec]] <br />
;Leto nastanka<nowiki>:</nowiki> 2004-2006<br />
;Žanr<nowiki>:</nowiki> Drama<br />
;Krstna uprizoritev<nowiki>:</nowiki> 8. 3. 2007, r. [[Jaša Jamnik]], Mestno gledališče ljubljansko<br />
;Dostopnost besedila<nowiki>:</nowiki> Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2007 <br />
;3 ženske, 2 moški vlogi<br />
<br />
==Vsebina==<br />
<br />
===Čas in prostor===<br />
Prostor v drami ni enoten, saj se dogajanje odvija v stanovanju, v pisarni, v domu za ostarele. Natančneje niso določeni, didaskalije služijo le toliko, da povedo, kaj je kdo prinesel, kam je kdo šel (iz dnevne sobe v kopalnico, prinesel krpo, vino, svetilko ...).<br />
Zgodba je vložena v nek okvir: na začetku je Marjan voznik taksija in takrat spozna svojo bodočo ženo, ko se ta usede v avto. V sklepnem dejanju pelje svojo nosečo bivšo ženo v porodnišnico, spet kot voznik taksija. Med tema dvema dogodkoma pa čas linearno poteka (jutro, večer, naslednji dan, teden ..., na kar sklepamo iz dogajanja), le Nataša med dogajanjem doživlja neke sanjske prizore z Marijo, Marjanovo mamo.<br />
<br />
<br />
===Osebe===<br />
* Marjan: moški srednjih let, poročen z Natašo, živita skupaj z njegovo mamo. Na začetku ga spoznamo kot voznika taksija, nato kot zaposlenega v biroju. Njegov šef je Mišo, ki ga izkorišča za svoje nelegalne poslovne potrebe. Je človek brez hrbtenice, nima svojega mnenja, vsak ga lahko prepriča. Ta nesigurnost izvira iz odnosa njegove matere, ki ni spregovorila vse od njegovega rojstva in ga vseskozi zavrača, on pa kljub temu skrbi za njo in si želi njene pozornosti in pohval.<br />
<br />
* Nataša: Marjanova žena, ki stremi za poklicno kariero. Je vse bolj nezadovoljna v življenju s pasivnim Marjanom, na živce ji gre tudi njegova molčeča mati. Tudi to, da še nima otroka, zanjo predstavlja problem, odtod verjetno njeni sanjski prizori z nosečo Marijo. V njene podobe projicira svoje želje po otroku in boljši službi nekje daleč v Bruslju, kamor nikoli ne pride.<br />
<br />
* Mišo: je preračunljivi in ciničen ženskar, ki se z novim dekletom Tatjano odloča za bolj resno skupno življenje. Z Marjanom manipulira, je le igračka v njegovih rokah za uresničitev ciljev.<br />
<br />
* Marija: Marjanova mama, ki molči vse od njegovega rojstva. Skozi zgodbo spoznamo, da ga je že v nosečnosti zavračala, govorila je, da je mrtev in se ga hotela znebiti. Po porodu je nehala govoriti, za sina se ni zanimala. Tudi sedaj, ko je odrasel, ga zavrača, Marjan pa si želi njene pozornosti. Svoja čustva kaže le skozi mimiko. Spregovori le na koncu ob sanjskem prizoru z Natašo, ko ji govori, kako je bilo, ko je bila noseča in je rodila.<br />
<br />
* Tatjana: Mišotova zaročenka in zdravnica, ki stremi za boljšim poklicnim položajem. Ima moralne pridige o prehrani in zdravem življenju, a se sama prav grdo napije. Njena vloga je manjša, avtorica jo verjetno hoče »uporabiti« kot žrtev, ki umre v tunelu. Projekt izgradnje tunela in južne obvoznice pa je na papirju vodil Marjan, zaradi česar ima po njeni smrti občutek krivde.<br />
<br />
===Zgodba===<br />
Drama ''Škart'' postavi pred nas Marjana, Natašo, Miša in Tatjano, ki so precej značilni pripadniki srednjega razreda, razmeroma uspešni ljudje okoli tridesetih, ki nimajo otrok in delajo predvsem (za) poklicno kariero. Tu pa je tudi Marija, Marjanova mama, ki se je ob sinovem rojstvu zavila v molk in s tem obremenila sina do te mere, da se prav o ničemer ni sposoben odločiti.<br />
Marjan je doma torej popolnoma podrejen Nataši, v biroju pa Mišu, ki to izkoristi za svoje načrte in ga zvleče v projekt izgradnje južne obvoznice in tunela. Njegovo ime potrebuje le za podpis tega projekta, ki je že vnaprej določen, saj je z Miševim očetom, ki na ministrstvu za promet in zveze vodi celoten postopek, že vse dogovorjeno. Nataša moža celo sili naj sprejme projekt, čeprav ta dvomi. Ko spozna celotno ozadje zgodbe, je že prepozno, saj je Marjan sprejel »vodenje«. Vendar se stvar začne uspešno: Marjan podpisuje že vnaprej določene pogodbe, ki mu jih prinaša Mišo in projekt se uspešno izvaja; Nataša prepriča Marjana, da Marijo dasta v dom (on jo vsak dan obiskuje, čeprav ga ona ignorira), ko pa Marjan uspešno izvede otvoritev projetka in ga minister za promet in zveze (Mišev oče) pohvali, da »ima jajca«, se zdi svet popoln. Tisti večer se vsi napijejo (Marjan, Nataša, Mišo in njegova bodoča žena Tatjana) in na plan privrejo Marjanove travme, ko večkrat ponovi tisto, kar mu je rekel minister. Končno se počuti sposobnega, zdi se mu, da je nekaj izpeljal sam, čeprav mu je Mišo dal vse, položeno na pladenj. Vendar se zgodi tragedija, saj prav v tistem tunelu, na katerega je bil Marjan tako ponosen, v nesreči umre Tatjana. Mišo je pretresen, Nataša ga tolaži, Marjana pa začne mučiti občutek krivde. Še bolj se zapre vase, ne hodi v službo, Mišo ga odpusti (saj ga ne potrebuje več). Nazaj domov celo pripelje mamo in Nataša, ki zve, da je noseča, tega ne prenese ter ga zapusti. <br />
Nataša ima skozi celotno zgodbo sanjske prizore, v katerih nastopa Marija in s katero se »pogovarja« (v bistvu Nataša govori, ko pa naj bi govorila Marija, ni nobenega glasu od nje, ampak ona jo vseeno razume). Na koncu doživi sanjski prizor, ko visoko noseča obišče taščo v domu za ostarele in ta prvič spregovori – kako je bilo v njeni nosečnosti in da se ji je zdel sin že takrat mrtev, čeprav ji ni nihče verjel. Natašo vpraša, če se ji je mož zdel sploh kdaj živ in ta ji z molčanjem pritrdi. V sklepnem dejanju se bivša zakonca spet srečata v taksiju, ko jo Marjan pelje v porodnišnico, a ga Nataša ne vidi.<br />
<br />
==Interpretacija==<br />
Škart se loteva resne tematike korupcije, vendar jo obdeluje na komunikativen, do bralca in gledalca prijazen način. Življenje zmeraj znova potrjuje rek: "Kar seješ, to žanješ." Tako se tudi Marjanovemu sodelavcu Mišu njegovo početje vrne kot bumerang in ga zadene v zasebnosti (tam, kjer je najobčutljivejši), ko mu v tunelu umre zaročenka Tatjana. V tem smislu je njegova izjava (ko prepričuje Marjana, naj ne mečka tako dolgo z odločitvijo) "Pa tukaj ne gre za življenja, a razumeš? Za en projekt gre," čisti cinizem in hkrati napoved njegove lastne usode. Tako nelegalni posli in načrti, ki v našem vsakdanjem življenju gladko potekajo, tukaj doživijo tragičen konec.<br />
Na drugi strani pa spoznavamo posameznika, ujetega v ta svet. Skupno vsem štirim osebam oziroma obema paroma je stremenje k boljši karieri. Tudi Marjan, ki je drugače pasiven, je ponosen sam nase, ko izpelje projekt izgradnje obvoznice in tunela, čeprav je le podpisoval že izbrane pogodbe. Mišo pa odkrito kaže svoje želje, saj celo izkorišča Marjana za dosego svojih ciljev. Tudi obe predstavnici ženskega spola, tako Nataša kot Tatjana, si želita zgraditi kariero, prva v Bruslju, druga pa se čim višje povzpeti v zdravniški hiearhiji. V tem se kaže sodoba družba, v kateri šteje le zunanja podoba, zato je opazno to nenehno stremenje k boljšemu, k samopotrjevanju, da si sposoben, k pohvalam, boljši plači itd. V taki družbi je človek brez posebnosti, ki ga upodoblja Marjan, neviden, dolgočasnež, ki ga, če se mu z južno obvoznico ne bi zgodil posel življenja, ne bi opazili. Samozavesten je le enkrat, ko ga minister za promet in zveze pohvali, da »ima jajca«. Drugače z njim vsi lahko manipulirajo – šef Mišo, žena Nataša, ki v njuni zvezi reagira in se zna odzvati na tuje potrebe, celo mami Mariji, ki molči od njegovega rojstva, je podrejen in nežno skrbi zanjo, ona pa se ne zmeni zanj. Marjanova nesigurnost se kaže v njegovem jeziku, v pogovorih, ko se večkrat strinja s sogovorcem ali pa nima lastnega mnenja o kakšni stvari. Nataša se ravno zaradi te Marjanove pasivnosti počuti nesrečna, okrog njiju nastajajo problemi, želi si, da bi se spremenil. Ko dasta Marijo v dom, se zdi, da grejo stvari končno na bolje. Vendar Tatjana, Miševa zaročenka, umre v tunelu zaradi nestrokovno izdelanih drenaž. Takrat Marjana občutek krivde za njeno smrt pobije do te mere, da dokončno potone v apatijo. Ko se počasi sesuva in ne more nositi vse teže korupcije, ki se je dolgo odvijala prek njegovega hrbta, ga Mišo zavrže in odpusti. Iz doma nazaj pripelje svojo mamo in Nataša, ki si želi drugačnega Marjana, tega ne more prenesti in ga zapusti. Konec je odprt, saj taksist marjan pelje svojo bivšo nosečo ženo Natašo v porodnišnico.<br />
Kaj torej v tem besedilu predstavlja škart, ki pomeni slab, nekvaliteten izdelek oziroma izmeček? Sigurno so to lahko počene cevi v tunelu, slabo narejena drenaža, zaradi katere se usode vseh nastopajočih oseb v njej drastično spremenijo, ko Tatjana umre. Marjan postane še bolj apatičen, pasiven, saj se čuti krivega zaradi dogodka. Nataša, ki je končno noseča, spozna, da se mož ne bo nikoli spremenil, zato ga zapusti. Miša, ki je preračunljiv in ciničen, pa njegova prevara udari tja, kamor najbolj boli, in sicer v zasebnost. Škart je lahko tudi sam Marjan, saj ga v bistvu njegova mama označi za takega. Vse od njegovega rojstva molči, tudi v nosečnosti ga je zavračala in se ga hotela znebiti, saj se ji je zdel mrtev. Tudi Natašo vpraša, če se ji je zdel Marjan kdaj živ, na kar ji ona z molkom potrjuje. Marjan torej drsi skozi življenje, vsi ga lahko obračajo in to v očeh drugih ni nekaj pozitivnega, saj moraš biti v takem svetu naravnan na zmage, moraš biti dejaven, da uspeš. Marjan pa ni tak. Škart lahko končno predstavlja tudi celotna družba, ki je pokvarljiva, slabo izdelana, spreminja se, a ne na boljše. V ospredju so nelegalni posli, korupcija, povzpetništvo, odvračanje od zasebnih odnosov, izpostavljanje zunanjega izgleda itd. <br />
<br />
<br />
<br />
[[Leto nastanka:=2006| ]]<br />
[[Žanr:=drama| ]]<br />
[[Leto krstne uprizotirve:=2007| ]]<br />
[[Datum krstne uprizoritve:= 8. marec| ]]<br />
[[Režiser krstne uprizoritve::Jaša Jamnik| ]]<br />
[[Producent krstne uprizoritve::MGL| ]]<br />
[[število ženskih vlog:=3| ]]<br />
[[število moških vlog:=2| ]]<br />
[[Dostopnost besedila:=Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2007| ]]<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Kim_Komljanec&diff=9696Kim Komljanec2007-04-02T16:37:52Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Dramatika|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Komljanec, Kim]]<br />
'''Kim Komljanec''', pisateljica dramskih tekstov, režiserka, igralka <br />
==Življenjepis==<br />
Rodila se je 22. 2. 1978 v Ljubljani. Po končanem šolanje na Gimnaziji Bežigrad (1996) je študij nadaljevala na Filozofski fakulteti (francoščina in slovenščina), čeprav se je večkrat prijavila na sprejemne izpite za igralko in režiserko na AGRFT, kjer so jo zavrnili. Leta 1995 je ustanovila in začela voditi skupino BUBE v okviru KUD-a France Prešeren, za katero je pisala tekste, režirala in igrala. Poleti 2006 je ustanovila zavod za kulturne dejavnosti – Zavod Zofka. Dve sezoni (januar 2004–september 2006) je bila v SLG Celje zaposlena kot lektorica. <br />
<br />
Delovne izkušnje si je nabirala preko različnih virov: bila je lektorica različnih predstav, pisala je besedila za stripe na najstniški strani dnevnika Večer (oktober 2005–oktober 2006), je avtorica songov v otroških lutkovnih predstavah gledališč Fru fru in Balinkugla, igrala je v mladinski skupini KUD-a France Prešeren, v radijskih igrah na Radio Sloveniji, sodelovala je pri sinhronizaciji risank na TV Sloveniji, delala je kot selektorica na območnem Linhartovem srečanju otroških gledaliških skupin (SLKD, marec 1999) ter selektorica predstav, ki se potegujejo za Linhartovo priznanje (za osrednjo Slovenijo, JSKD, januar–april 2007), sodelovala je tudi kot asistentka režije pri M. Koležnik (Histerija, premiera v sezoni1999/2000) in Z. Šedlbauerju (Spomin vode, premiera novembra 2000) v Mestnem gledališču ljubljanskem itd. Največ izkušenj pa je pridobila na številnih seminarjih in delavnicah, ki se jih je udeleževala, vodila pa jih je tudi sama. Julija in avgusta 2004 je bila povabljena na mednarodno rezidenco za perspektivne mlade dramatike gledališča Royal Court v London.<br />
<br />
Delavnice in seminarji, ki se jih je udeležila:<br />
* delavnice za pisce dramskih besedil (projekt Nova dramatika, KUD Sodobnost International, Ljubljana in Kranj, oktober 2004–december 2006);<br />
* mednarodni projekt Leonardo – izobraževanje scenaristov in dramatikov ter pedagogov za to področje, mentorja R. Pinner, VB in M. Thau, Nemčija (Slovenija – v organizaciji JSKD, Avstrija, Madžarska november 2003–september 2004);<br />
* delavnice improvizacijskega gledališča v okviru festivala Goli oder, mentorji R. Dixon, R, Trescher itd. (Ljubljana, oktober 2003);<br />
* dva seminarja gledališke režije v organizaciji JSKD – mentorica I. Djilas (november 2002 in marec, april 2003);<br />
* seminar gledališke igre in pisanja dramskih besedil – mentor Raymond Cortese (Cankarjev dom, Ljubljana, marec 2003);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica za gledališke režiserje, mentorja D. Jovanovič in V. Jurc (Izola, avgust 1999);<br />
* seminar gledališke režije in igre v organizaciji SLKD, mentorja M. Koležnik in M. Mandić (Ljubljana, februar in marec 1999);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica gledališke igre, mentor M. Mandić (Dolenjske toplice, junij 1998);<br />
* poletni gledališki seminar GILŠ-a, delavnica gledališke igre, mentorica M. Štromar (Kostanjevica, julij 1998);<br />
* gledališka in lutkovna šola GILŠ, mentorji T. Janežič, M. Vrhovnik Smrekar, D. B. Ross, M. Štromar, S. Starič, S. Zorc in drugi (ZKOS, Ljubljana, šol. leto 1996/97) itd.<br />
<br />
Delavnice, ki jih je vodila:<br />
* vodenje gledališke delavnice v Litiji (organizacija JSKD, Območna izpostava Litija, oktober 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2006);<br />
* vodenje projekta Nova dramatika: organizacija in vodenje delavnic dramskega pisanja, organizacija bralnih uprizoritev slovenskih dramskih besedil ter vodenje skupine mladih slovenskih dramatičark in dramatikov (KUD Sodobnost International, januar 2005–december 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Leonardo (Ljubljana, JSKD, november 2004);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Mladi Prešeren (Ljubljana, KUD France Prešeren, avgust 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice Samozavest je boljša kot pest (KUD F. Prešeren, Ljubljana, februar 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice v MC Podlaga (Sežana, december 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfesta (KUD F. Prešeren, Ljubljana, avgust 2002).<br />
<br />
==Vloge v filmu, radijskih igrah==<br />
* ''Dan kot vsak dan'' (RTVS, 1983, režija D. Prebil);<br />
* ''Suha veja'' (RTVS, 1987, režija A. Stojan);<br />
* ''Zakaj jih nisem vseh postrelil'' (AGRFT, 1989, režija M. Hočevar);<br />
* radijska igra ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (dramsko besedilo priredil P. Lužan, radijsko igro režirala I. Glonar; Radio Slovenija, oktober 2002).<br />
<br />
==Vloge v gledaliških predstavah==<br />
* igra v mladinskih gledaliških predstavah mladinske skupine KUD-a France Prešeren (1983–1987), predstave: ''Praznik'', ''Salon-Expon'', ''Čudežna srajca'', ''Mehurčki'', ''Pika Nogavička'', ''Trnovo'', itd.;<br />
* igra v predstavi ''Kralj Übü'' (gledališka skupina Gimnazije Bežigrad, 1993);<br />
* igra v predstavi ''Pohujšanje v dolini Šentflorjanski'', režija K. Markovčič (gledališka skupina Arhitekti Epidavrosa, Evropski mesec kulture, maj 1997);<br />
* igra v improvizacijski predstavi ''Zid'', režija I. Strelec (gledališka skupina T-A-T-I, KUD F. Prešeren 1997/98);<br />
* igra v predstavi ''Histerija'', režija M. Koležnik (MGL, premiera v sezoni 1999/2000);<br />
* igra v v predstavah skupine BUBE v okviru KUD-a France Prešeren: ''Kje je moj gozd?'' 1996, ''Turbilator'' 1997, ''Pručko, prosim!'' 1998, ''Zažgi!'' 2000, ''Cabubaret Miss Slovenije ima kratke noge'' 2001, ''Cabubaret II Dobre, umazane, zle'' 2002, ''Tri debele riti'', 2003, ''Slovenske kobile'' 2004.<br />
<br />
<br />
==Naslovi dram==<br />
*''Ena, dve, tri, štiri'', mladinska gledališka predstava (režija);<br />
* ''Pručko, prosim!'' (režija; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera junij 1999);<br />
* ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (režija; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2001) – nominacija za nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo;<br />
* ''Paso Doble'' (2002);<br />
* ''Nosorogi'' (priredba Ionescove drame; režija in igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2001);<br />
* ''The Why and the How'' (režija; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2002);<br />
* ''Dobre, umazane, zle'' (režija; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2002);<br />
* ''Tri debele riti'' (režija; BUBE, KUD France Prešeren, premiera maja 2003); <br />
* ''Slovenske kobile'' (režija; BUBE, KUD France Prešeren, premiera junija 2004);<br />
* ''Nimam časa'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej decembra 2005);<br />
* ''Brez besed'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej junija 2006);<br />
* ''[[Škart]]'' (2006–2006).<br />
<br />
==Celotna besedila dram==<br />
*<br />
<br />
==Scenariji==<br />
* soavtorstvo besedil (z D. Gregorič) in izvedba TV skečev za oddajo Zmenkarije (Kanal A, oktober–december 1998)<br />
* ''Na svobodi'' (1998) – nominacija za Grossmanovo nagrado 1998;<br />
* ''Ločitev v petih korakih'' (po njem posnet film Ločitev v štirih korakih v režiji A. Kraigher; AGRFT, Ljubljana, premiera junija 2004) – nominacija za Grossmanovo nagrado 2003;<br />
* ''Sladki greh'' (z Leo Menard, januar 2006).<br />
<br />
==Poezija==<br />
* ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, 1995).<br />
<br />
==Strokovne in literarne objave==<br />
* objava članka o sodobni slovenski dramatiki (revija ''Sodobnost 7–8'', julij 2006);<br />
* objava pesmi ''Perspektiva'' v italijanskem prevodu v zloženki La barchetta, izdani pri kulturnem društvu Tabula Rasa, Treviso, Italija (julij 2003);<br />
* objava besedila Cabubaret II: Dobre, umazane, zle v reviji Mentor (januar 2003);<br />
* objava besedila Cabubaret ''Miss Slovenije ima kratke noge'' v reviji Mentor (oktober 2001);<br />
* objava poezije v literarni reviji ''Apokalipsa 1–4'' (2000);<br />
* objava pesmi, izbranih na natečaju Etnie poesie v italijanskem zborniku Voci dal’Est (Trst, december 1999);<br />
* objava pesniške zbirke ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, Ljubljana, 1995);<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
Avtorica sama pravi, da ji je blizu pisanje o družbeni stvarnosti, ki sega v polje intimnega. Družbena stvarnost po svoje vedno sega v polje intimnega, to je jasno vidno v njenih tekstih. Prav tako v besedilih, ki naj bi bila tragična, zasledimo cinični prizvok in stvari na tak način postanejo smešne. Včasih pa se stvari, ki se ji zdijo smešne, obrnejo in izpadejo tragične. <br />
<br />
Tako naslov ''Miss Slovenije ima kratke noge'' nakaže navidez lahkotno, klišejsko temo o izboru najlepše ženske v Sloveniji. A že v uvodnem delu spoznamo "tekmovalke", ki skrivajo v sebi določene probleme sodobne družbe: bulimijo, zatrtost, tekmovalnost, napadalnost, eno izmed njih celo spolno nadleguje oče. Družbena stvarnost - izbor najlepše Slovenke, ki bi moral biti bleščeč, evforičen dogodek, se izkaže kot nekaj grdega, umazanega. S tem se prepletata družbeno dogajanje in notranjost posameznika.<br />
<br />
V drami ''Dobre, umazane, zle'' nastopajo le osebe ženskega spola, ki so zaznamovane z današnjim krutim stanjem na svetu vsaka na svoj način. Tako nekatere sanjajo o pravi ljubezni, druge iščejo le hitro zadovoljstvo, tretji je zadosti le materialna preskrbljenost pa čeprav ni prepričana v ljubezen do svojega moškega. Drama se dotakne tudi telesenega nasilja nad žensko, a ta stoično prenaša v smislu: "Saj ni tako hudo". <br />
<br />
Mini drama ''Nimam časa'' pa opisuje nekaj tako vsakdanjega, znanega vsem ljudem: pomankanje časa in občutek nesposobnosti ob tem. V drami spoznamo slovensko tekačico Jolando Šeplak, ki se pripravlja na Olimpijado, ob tem pa ji zmanjkuje časa za svojega otroka, očeta, ki ga je zadela kap in umira. Celo za treninge. Preganja nas tesnoben občutek, ko nas duši, ker nečesa ne bomo mogli storiti v določenem času. Konča se ironično, ko Jolanda predstavlja tablete, s katerimi pridobimo čas.<br />
<br />
''Škart'' pa predstavlja temo, ki jo prav tako spremljamo pred svojimi očmi na televiziji, v časopisju, in sicer korupcijo. Vendar se v tem teksu ta ne izmuzne »moralnim zakonom življenja«, saj zaradi nje oseba izgubi življenje. Hkrati s to temo pa se nam odpira druga, in sicer o Marjanu, osebi brez lastne volje in hrbtenice, s katero na lahek način manipulirajo njegova žena, prijatelji in celo mati, ki molči od njegovega rojstva! Pokaže pa se še en temeljni problem sodobne družbe - stremenje za uspehom, saj so vsi posamezniki pripadniki srednjega razreda, razmeroma uspešni ljudje okoli tridesetih, ki nimajo otrok in delajo predvsem (za) poklicno kariero. <br />
<br />
==Nagrade==<br />
* prva nagrada za glavno vlogo v otroški radijski igri J. Zlobca ''Čarovnice na festivalu otroških radijskih iger'' (Ohrid, 1985);<br />
* prva nagrada za otroško pesem o naravi (Zavod RS za šolstvo, 1986);<br />
* tretja nagrada na pesniškem natečaju Cimet (ŠOU, 1996); <br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret: ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (JSKD, Nova Gorica, maj 2001);<br />
* nagrada publike za najboljšo pesem na pesniškem turnirju v Mariboru (april 2002);<br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret II: ''Dobre, umazane, zle'' (JSKD, Ljubljana, maj 2002);<br />
* Linhartovo priznanje za dosežke na področju gledališkega ustvarjanja (JSKD, maj 2003).<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* ''Škart'': gledališki list MGL: Ljubljana, 2007.<br />
* življenjepis (avtoričin lastni in internetni naslov www.pre-glej.si)<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.zgled.com naslov povezave]<br />
[[Priimek ime:=Komljanec, Kim| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%A0kart&diff=15640Škart2007-04-02T06:28:31Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Avtorji|Škart]]<br />
[[Kategorija:Drame|Škart]]<br />
;Avtor<nowiki>:</nowiki> [[Kim Komljanec]] <br />
;Leto nastanka<nowiki>:</nowiki> 2004-2006<br />
;Žanr<nowiki>:</nowiki> Drama<br />
;Krstna uprizoritev<nowiki>:</nowiki> 8. 3. 2007, r. [[Jaša Jamnik]], Mestno gledališče ljubljansko<br />
;Dostopnost besedila<nowiki>:</nowiki> Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2007 <br />
;3 ženske, 2 moški vlogi<br />
<br />
==Vsebina==<br />
<br />
===Čas in prostor===<br />
Prostor v drami ni enoten, saj se dogajanje odvija v stanovanju, v pisarni, v domu za ostarele. Natančneje niso določeni, didaskalije služijo le toliko, da povedo, kaj je kdo prinesel, kam je kdo šel (iz dnevne sobe v kopalnico, prinesel krpo, vino, svetilko ...).<br />
Zgodba je vložena v nek okvir: na začetku je Marjan voznik taksija in takrat spozna svojo bodočo ženo, ko se ta usede v avto. V sklepnem dejanju pelje svojo nosečo bivšo ženo v porodnišnico, spet kot voznik taksija. Med tema dvema dogodkoma pa čas linearno poteka (jutro, večer, naslednji dan, teden ..., na kar sklepamo iz dogajanja), le Nataša med dogajanjem doživlja neke sanjske prizore z Marijo, Marjanovo mamo.<br />
<br />
<br />
===Osebe===<br />
* Marjan: moški srednjih let, poročen z Natašo, živita skupaj z njegovo mamo. Na začetku ga spoznamo kot voznika taksija, nato kot zaposlenega v biroju. Njegov šef je Mišo, ki ga izkorišča za svoje nelegalne poslovne potrebe. Je človek brez hrbtenice, nima svojega mnenja, vsak ga lahko prepriča. Ta nesigurnost izvira iz odnosa njegove matere, ki ni spregovorila vse od njegovega rojstva in ga vseskozi zavrača, on pa kljub temu skrbi za njo in si želi njene pozornosti in pohval.<br />
<br />
* Nataša: Marjanova žena, ki stremi za poklicno kariero. Je vse bolj nezadovoljna v življenju s pasivnim Marjanom, na živce ji gre tudi njegova molčeča mati. Tudi to, da še nima otroka, zanjo predstavlja problem, odtod verjetno njeni sanjski prizori z nosečo Marijo. V njene podobe projicira svoje želje po otroku in boljši službi nekje daleč v Bruslju, kamor nikoli ne pride.<br />
<br />
* Mišo: je preračunljivi n ciničen ženskar, ki ki se z novim dekletom Tatjano odloča za bolj resno skupno življenje. Z Marjanom manipulira, je le igračka v njegovih rokah za uresničitev ciljev.<br />
<br />
* Marija: Marjanova mama, ki molči vse od njegovega rojstva. Skozi zgodbo spoznamo, da ga je že v nosečnosti zavračala, govorila je, da je mrtev in se ga hotela znebiti. Po porodu je nehala govoriti, za sina se ni zanimala. Tudi sedaj, ko je odrasel, ga zavrača, Marjan pa si želi njene pozornosti. Svoja čustva kaže le skozi mimiko. Spregovori le na koncu ob sanjskem prizoru z Natašo, ko ji govori, kako je bilo, ko je bila noseča in je rodila.<br />
<br />
* Tatjana: Mišotova zaročenka in zdravnica, ki stremi za boljšim poklicnim položajem. Ima moralne pridige o prehrani in zdravem življenju, a se sama prav grdo napije. Njena vloga je manjša, avtorica jo verjetno hoče »uporabiti« kot žrtev, ki umre v tunelu. Projekt izgradnje tunela in južne obvoznice pa je na papirju vodil Marjan, zaradi česar ima po njeni smrti občutek krivde.<br />
<br />
===Zgodba===<br />
Drama ''Škart'' postavi pred nas Marjana, Natašo, Miša in Tatjano, ki so precej značilni pripadniki srednjega razreda, razmeroma uspešni ljudje okoli tridesetih, ki nimajo otrok in delajo predvsem (za) poklicno kariero. Tu pa je tudi Marija, Marjanova mama, ki se je ob sinovem rojstvu zavila v molk in s tem obremenila sina do te mere, da se prav o ničemer ni sposoben odločiti.<br />
Marjan je doma torej popolnoma podrejen Nataši, v biroju pa Mišu, ki to izkoristi za svoje načrte in ga zvleče v projekt izgradnje južne obvoznice in tunela. Njegovo ime potrebuje le za podpis tega projekta, ki je že vnaprej določen, saj je z Miševim očetom, ki na ministrstvu za promet in zveze vodi celoten postopek, že vse dogovorjeno. Nataša moža celo sili naj sprejme projekt, čeprav ta dvomi. Ko spozna celotno ozadje zgodbe, je že prepozno, saj je Marjan sprejel »vodenje«. Vendar se stvar začne uspešno: Marjan podpisuje že vnaprej določene pogodbe, ki mu jih prinaša Mišo in projekt se uspešno izvaja; Nataša prepriča Marjana, da Marijo dasta v dom (on jo vsak dan obiskuje, čeprav ga ona ignorira), ko pa Marjan uspešno izvede otvoritev projetka in ga minister za promet in zveze (Mišev oče) pohvali, da »ima jajca«, se zdi svet popoln. Tisti večer se vsi napijejo (Marjan, Nataša, Mišo in njegova bodoča žena Tatjana) in na plan privrejo Marjanove travme, ko večkrat ponovi tisto, kar mu je rekel minister. Končno se počuti sposobnega, zdi se mu, da je nekaj izpeljal sam, čeprav mu je Mišo dal vse, položeno na pladenj. Vendar se zgodi tragedija, saj prav v tistem tunelu, na katerega je bil Marjan tako ponosen, v nesreči umre Tatjana. Mišo je pretresen, Nataša ga tolaži, Marjana pa začne mučiti občutek krivde. Še bolj se zapre vase, ne hodi v službo, Mišo ga odpusti (saj ga ne potrebuje več). Nazaj domov celo pripelje mamo in Nataša, ki zve, da je noseča, tega ne prenese ter ga zapusti. <br />
Nataša ima skozi celotno zgodbo sanjske prizore, v katerih nastopa Marija in s katero se »pogovarja« (v bistvu Nataša govori, ko pa naj bi govorila Marija, ni nobenega glasu od nje, ampak ona jo vseeno razume). Na koncu doživi sanjski prizor, ko visoko noseča obišče taščo v domu za ostarele in ta prvič spregovori – kako je bilo v njeni nosečnosti in da se ji je zdel sin že takrat mrtev, čeprav ji ni nihče verjel. Natašo vpraša, če se ji je mož zdel sploh kdaj živ in ta ji z molčanjem pritrdi. V sklepnem dejanju se bivša zakonca spet srečata v taksiju, ko jo Marjan pelje v porodnišnico, a ga Nataša ne vidi.<br />
<br />
==Interpretacija==<br />
<br />
<br />
[[Leto nastanka:=2006| ]]<br />
[[Žanr:=drama| ]]<br />
[[Leto krstne uprizotirve:=2007| ]]<br />
[[Datum krstne uprizoritve:= 8. marec| ]]<br />
[[Režiser krstne uprizoritve::Jaša Jamnik| ]]<br />
[[Producent krstne uprizoritve::MGL| ]]<br />
[[število ženskih vlog:=3| ]]<br />
[[število moških vlog:=2| ]]<br />
[[Dostopnost besedila:=Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2007| ]]<br />
[[škrbinski prag:=presežen| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Kim_Komljanec&diff=9695Kim Komljanec2007-04-02T06:14:04Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Dramatika|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Komljanec, Kim]]<br />
'''Kim Komljanec''', pisateljica dramskih tekstov, režiserka, igralka <br />
==Življenjepis==<br />
Rodila se je 22. 2. 1978 v Ljubljani. Po končanem šolanje na Gimnaziji Bežigrad (1996) je študij nadaljevala na Filozofski fakulteti (francoščina in slovenščina), čeprav se je večkrat prijavila na sprejemne izpite za igralko in režiserko na AGRFT, kjer so jo zavrnili. Leta 1995 je ustanovila in začela voditi skupino BUBE v okviru KUD-a France Prešeren, za katero je pisala tekste, režirala in igrala. Poleti 2006 je ustanovila zavod za kulturne dejavnosti – Zavod Zofka. Dve sezoni (januar 2004–september 2006) je bila v SLG Celje zaposlena kot lektorica. <br />
<br />
Delovne izkušnje si je nabirala preko različnih virov: bila je lektorica različnih predstav, pisala je besedila za stripe na najstniški strani dnevnika Večer (oktober 2005–oktober 2006), je avtorica songov v otroških lutkovnih predstavah gledališč Fru fru in Balinkugla, igrala je v mladinski skupini KUD-a France Prešeren, v radijskih igrah na Radio Sloveniji, sodelovala je pri sinhronizaciji risank na TV Sloveniji, delala je kot selektorica na območnem Linhartovem srečanju otroških gledaliških skupin (SLKD, marec 1999) ter selektorica predstav, ki se potegujejo za Linhartovo priznanje (za osrednjo Slovenijo, JSKD, januar–april 2007), sodelovala je tudi kot asistentka režije pri M. Koležnik (Histerija, premiera v sezoni1999/2000) in Z. Šedlbauerju (Spomin vode, premiera novembra 2000) v Mestnem gledališču ljubljanskem itd. Največ izkušenj pa je pridobila na številnih seminarjih in delavnicah, ki se jih je udeleževala, vodila pa jih je tudi sama. Julija in avgusta 2004 je bila povabljena na mednarodno rezidenco za perspektivne mlade dramatike gledališča Royal Court v London.<br />
<br />
Delavnice in seminarji, ki se jih je udeležila:<br />
* delavnice za pisce dramskih besedil (projekt Nova dramatika, KUD Sodobnost International, Ljubljana in Kranj, oktober 2004–december 2006);<br />
* mednarodni projekt Leonardo – izobraževanje scenaristov in dramatikov ter pedagogov za to področje, mentorja R. Pinner, VB in M. Thau, Nemčija (Slovenija – v organizaciji JSKD, Avstrija, Madžarska november 2003–september 2004);<br />
* delavnice improvizacijskega gledališča v okviru festivala Goli oder, mentorji R. Dixon, R, Trescher itd. (Ljubljana, oktober 2003);<br />
* dva seminarja gledališke režije v organizaciji JSKD – mentorica I. Djilas (november 2002 in marec, april 2003);<br />
* seminar gledališke igre in pisanja dramskih besedil – mentor Raymond Cortese (Cankarjev dom, Ljubljana, marec 2003);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica za gledališke režiserje, mentorja D. Jovanovič in V. Jurc (Izola, avgust 1999);<br />
* seminar gledališke režije in igre v organizaciji SLKD, mentorja M. Koležnik in M. Mandić (Ljubljana, februar in marec 1999);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica gledališke igre, mentor M. Mandić (Dolenjske toplice, junij 1998);<br />
* poletni gledališki seminar GILŠ-a, delavnica gledališke igre, mentorica M. Štromar (Kostanjevica, julij 1998);<br />
* gledališka in lutkovna šola GILŠ, mentorji T. Janežič, M. Vrhovnik Smrekar, D. B. Ross, M. Štromar, S. Starič, S. Zorc in drugi (ZKOS, Ljubljana, šol. leto 1996/97) itd.<br />
<br />
Delavnice, ki jih je vodila:<br />
* vodenje gledališke delavnice v Litiji (organizacija JSKD, Območna izpostava Litija, oktober 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2006);<br />
* vodenje projekta Nova dramatika: organizacija in vodenje delavnic dramskega pisanja, organizacija bralnih uprizoritev slovenskih dramskih besedil ter vodenje skupine mladih slovenskih dramatičark in dramatikov (KUD Sodobnost International, januar 2005–december 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Leonardo (Ljubljana, JSKD, november 2004);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Mladi Prešeren (Ljubljana, KUD France Prešeren, avgust 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice Samozavest je boljša kot pest (KUD F. Prešeren, Ljubljana, februar 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice v MC Podlaga (Sežana, december 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfesta (KUD F. Prešeren, Ljubljana, avgust 2002).<br />
<br />
==Vloge v filmu, radijskih igrah==<br />
* ''Dan kot vsak dan'' (RTVS, 1983, režija D. Prebil);<br />
* ''Suha veja'' (RTVS, 1987, režija A. Stojan);<br />
* ''Zakaj jih nisem vseh postrelil'' (AGRFT, 1989, režija M. Hočevar);<br />
* radijska igra ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (dramsko besedilo priredil P. Lužan, radijsko igro režirala I. Glonar; Radio Slovenija, oktober 2002).<br />
<br />
==Vloge v gledaliških predstavah==<br />
* igra v mladinskih gledaliških predstavah mladinske skupine KUD-a France Prešeren (1983–1987), predstave: ''Praznik'', ''Salon-Expon'', ''Čudežna srajca'', ''Mehurčki'', ''Pika Nogavička'', ''Trnovo'', itd.;<br />
* igra v predstavi ''Kralj Übü'' (gledališka skupina Gimnazije Bežigrad, 1993);<br />
* igra v predstavi ''Pohujšanje v dolini Šentflorjanski'', režija K. Markovčič (gledališka skupina Arhitekti Epidavrosa, Evropski mesec kulture, maj 1997);<br />
* igra v improvizacijski predstavi ''Zid'', režija I. Strelec (gledališka skupina T-A-T-I, KUD F. Prešeren 1997/98);<br />
* igra v predstavi ''Histerija'', režija M. Koležnik (MGL, premiera v sezoni 1999/2000);<br />
* igra v v predstavah skupine BUBE v okviru KUD-a France Prešeren: ''Kje je moj gozd?'' 1996, ''Turbilator'' 1997, ''Pručko, prosim!'' 1998, ''Zažgi!'' 2000, ''Cabubaret Miss Slovenije ima kratke noge'' 2001, ''Cabubaret II Dobre, umazane, zle'' 2002, ''Tri debele riti'', 2003, ''Slovenske kobile'' 2004.<br />
<br />
<br />
==Naslovi dram==<br />
*''Ena, dve, tri, štiri'', mladinska gledališka predstava (režija);<br />
* ''Pručko, prosim!'' (režija; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera junij 1999);<br />
* ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (režija; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2001) – nominacija za nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo;<br />
* ''Paso Doble'' (2002);<br />
* ''Nosorogi'' (priredba Ionescove drame; režija in igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2001);<br />
* ''The Why and the How'' (režija; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2002);<br />
* ''Dobre, umazane, zle'' (režija; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2002);<br />
* ''Tri debele riti'' (režija; BUBE, KUD France Prešeren, premiera maja 2003); <br />
* ''Slovenske kobile'' (režija; BUBE, KUD France Prešeren, premiera junija 2004);<br />
* ''Nimam časa'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej decembra 2005);<br />
* ''Brez besed'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej junija 2006);<br />
* ''[[Škart]]'' (2006–2006).<br />
<br />
==Celotna besedila dram==<br />
*<br />
<br />
==Scenariji==<br />
* soavtorstvo besedil (z D. Gregorič) in izvedba TV skečev za oddajo Zmenkarije (Kanal A, oktober–december 1998)<br />
* ''Na svobodi'' (1998) – nominacija za Grossmanovo nagrado 1998;<br />
* ''Ločitev v petih korakih'' (po njem posnet film Ločitev v štirih korakih v režiji A. Kraigher; AGRFT, Ljubljana, premiera junija 2004) – nominacija za Gorssmanovo nagrado 2003;<br />
* ''Sladki greh'' (z Leo Menard, januar 2006).<br />
<br />
==Poezija==<br />
* ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, 1995).<br />
<br />
==Strokovne in literarne objave==<br />
* objava članka o sodobni slovenski dramatiki (revija ''Sodobnost 7–8'', julij 2006);<br />
* objava pesmi ''Perspektiva'' v italijanskem prevodu v zloženki La barchetta, izdani pri kulturnem društvu Tabula Rasa, Treviso, Italija (julij 2003);<br />
* objava besedila Cabubaret II: Dobre, umazane, zle v reviji Mentor (januar 2003);<br />
* objava besedila Cabubaret ''Miss Slovenije ima kratke noge'' v reviji Mentor (oktober 2001);<br />
* objava poezije v literarni reviji ''Apokalipsa 1–4'' (2000);<br />
* objava pesmi, izbranih na natečaju Etnie poesie v italijanskem zborniku Voci dal’Est (Trst, december 1999);<br />
* objava pesniške zbirke ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, Ljubljana, 1995);<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
Avtorica sama pravi, da ji je blizu pisanje o družbeni stvarnosti, ki sega v polje intimnega. Družbena stvarnost po svoje vedno sega v polje intimnega. to je jasno vidno v njenih tekstih. Prav tako v besedilih, ki naj bi bila tragična, zasledimo cinični prizvok in stvari na tak način postanejo smešne. Včasih pa se stvari, ki se ji zdijo smešne, obrnejo in izpadejo tragične. <br />
<br />
Tako naslov ''Miss Slovenije ima kratke noge'' nakaže navidez lahkotno, klišejsko temo o izboru najlepše ženske v Sloveniji. A že v uvodnem delu spoznamo "tekmovalke", ki skrivajo v sebi določene probleme sodobne družbe: bulimijo, zatrtost, tekmovalnost, napadalnost, eno izmed njih celo spolno nadleguje oče. Družbena stvarnost - izbor najlepše Slovenke, ki bi moral biti bleščeč, evforičen dogodek, se izkaže kot nekaj grdega, umazanega. S tem se prepletata družbeno dogajanje in notranjost posameznika.<br />
<br />
V drami ''Dobre, umazane, zle'' nastopajo le osebe ženskega spola, ki so zaznamovane z današnjim krutim stanjem na svetu vsaka na svoj način. Tako nekatere sanjajo o pravi ljubezni, druge iščejo le hitro zadovoljstvo, tretji je zadosti le materialna preskrbljenost pa čeprav ni prepričana v ljubezen do svojega moškega. Drama se dotakne tudi telesenega nasilja nad žensko, a ta stoično prenaša v smislu: "Saj ni tako hudo". <br />
<br />
Mini drama ''Nimam časa'' pa opisuje nekaj tako vsakdanjega, znanega vsem ljudem: pomankanje časa in občutek nesposobnosti ob tem. V drami spoznamo slovensko tekačico Jolando Šeplak, ki se pripravlja na Olimpijado, ob tem pa ji zmanjkuje časa za svojega otroka, očeta, ki ga je zadela kap in umira. Celo za treninge. Preganja nas tesnoben občutek, ko nas duši, ker nečesa ne bomo mogli storiti v določenem času. Konča se ironično, ko Jolanda predstavlja tablete, s katerimi pridobimo čas.<br />
<br />
''Škart'' pa predstavlja temo, ki jo prav tako spremljamo pred svojimi očmi na televiziji, v časopisju, in sicer korupcijo. Vendar se v tem teksu ta ne izmuzne »moralnim zakonom življenja«, saj zaradi nje oseba izgubi življenje. Hkrati s to temo pa se nam odpira druga, in sicer o Marjanu, osebi brez lastne volje in hrbtenice, s katero na lahek način manipulirajo njegova žena, prijatelji in celo mati, ki molči od njegovega rojstva! Pokaže pa se še en temeljni problem sodobne družbe - stremenje za uspehom, saj so vsi posamezniki pripadniki srednjega razreda, razmeroma uspešni ljudje okoli tridesetih, ki nimajo otrok in delajo predvsem (za) poklicno kariero. <br />
<br />
==Nagrade==<br />
* prva nagrada za glavno vlogo v otroški radijski igri J. Zlobca ''Čarovnice na festivalu otroških radijskih iger'' (Ohrid, 1985);<br />
* prva nagrada za otroško pesem o naravi (Zavod RS za šolstvo, 1986);<br />
* tretja nagrada na pesniškem natečaju Cimet (ŠOU, 1996); <br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret: ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (JSKD, Nova Gorica, maj 2001);<br />
* nagrada publike za najboljšo pesem na pesniškem turnirju v Mariboru (april 2002);<br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret II: ''Dobre, umazane, zle'' (JSKD, Ljubljana, maj 2002);<br />
* Linhartovo priznanje za dosežke na področju gledališkega ustvarjanja (JSKD, maj 2003).<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* ''Škart'': gledališki list MGL: Ljubljana, 2007.<br />
* življenjepis (avtoričin lastni in internetni naslov www.pre-glej.si)<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.zgled.com naslov povezave]<br />
[[Priimek ime:=Komljanec, Kim| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=%C5%A0kart&diff=15637Škart2007-04-01T20:57:09Z<p>Tanja: New page: ;Avtor<nowiki>:</nowiki> Kim Komljanec ;Leto nastanka<nowiki>:</nowiki> 2004-2006 ;Žanr<nowiki>:</nowiki> Drama ;Krstna uprizoritev<nowiki>:</nowiki> 8. 3. 2007, r. Jaša Jamnik,...</p>
<hr />
<div>;Avtor<nowiki>:</nowiki> [[Kim Komljanec]] <br />
;Leto nastanka<nowiki>:</nowiki> 2004-2006<br />
;Žanr<nowiki>:</nowiki> Drama<br />
;Krstna uprizoritev<nowiki>:</nowiki> 8. 3. 2007, r. [[Jaša Jamnik]], Mestno gledališče ljubljansko<br />
;Dostopnost besedila<nowiki>:</nowiki> Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2007 <br />
;3 ženske, 2 moški vlogi</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Kim_Komljanec&diff=9694Kim Komljanec2007-04-01T20:32:36Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Dramatika|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Komljanec, Kim]]<br />
'''Kim Komljanec''', pisateljica dramskih tekstov, režiserka, igralka <br />
==Življenjepis==<br />
Rodila se je 22. 2. 1978 v Ljubljani. Po končanem šolanje na Gimnaziji Bežigrad (1996) je študij nadaljevala na Filozofski fakulteti (francoščina in slovenščina), čeprav se je večkrat prijavila na sprejemne izpite za igralko in režiserko na AGRFT, kjer so jo zavrnili. Leta 1995 je ustanovila in začela voditi skupino BUBE v okviru KUD-a France Prešeren, za katero je pisala tekste, režirala in igrala. Poleti 2006 je ustanovila zavod za kulturne dejavnosti – Zavod Zofka. Dve sezoni (januar 2004–september 2006) je bila v SLG Celje zaposlena kot lektorica. <br />
<br />
Delovne izkušnje si je nabirala preko različnih virov: bila je lektorica različnih predstav, pisala je besedila za stripe na najstniški strani dnevnika Večer (oktober 2005–oktober 2006), je avtorica songov v otroških lutkovnih predstavah gledališč Fru fru in Balinkugla, igrala je v mladinski skupini KUD-a France Prešeren, v radijskih igrah na Radio Sloveniji, sodelovala je pri sinhronizaciji risank na TV Sloveniji, delala je kot selektorica na območnem Linhartovem srečanju otroških gledaliških skupin (SLKD, marec 1999) ter selektorica predstav, ki se potegujejo za Linhartovo priznanje (za osrednjo Slovenijo, JSKD, januar–april 2007), sodelovala je tudi kot asistentka režije pri M. Koležnik (Histerija, premiera v sezoni1999/2000) in Z. Šedlbauerju (Spomin vode, premiera novembra 2000) v Mestnem gledališču ljubljanskem itd. Največ izkušenj pa je pridobila na številnih seminarjih in delavnicah, ki se jih je udeleževala, vodila pa jih je tudi sama. Julija in avgusta 2004 je bila povabljena na mednarodno rezidenco za perspektivne mlade dramatike gledališča Royal Court v London.<br />
<br />
Delavnice in seminarji, ki se jih je udeležila:<br />
* delavnice za pisce dramskih besedil (projekt Nova dramatika, KUD Sodobnost International, Ljubljana in Kranj, oktober 2004–december 2006);<br />
* mednarodni projekt Leonardo – izobraževanje scenaristov in dramatikov ter pedagogov za to področje, mentorja R. Pinner, VB in M. Thau, Nemčija (Slovenija – v organizaciji JSKD, Avstrija, Madžarska november 2003–september 2004);<br />
* delavnice improvizacijskega gledališča v okviru festivala Goli oder, mentorji R. Dixon, R, Trescher itd. (Ljubljana, oktober 2003);<br />
* dva seminarja gledališke režije v organizaciji JSKD – mentorica I. Djilas (november 2002 in marec, april 2003);<br />
* seminar gledališke igre in pisanja dramskih besedil – mentor Raymond Cortese (Cankarjev dom, Ljubljana, marec 2003);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica za gledališke režiserje, mentorja D. Jovanovič in V. Jurc (Izola, avgust 1999);<br />
* seminar gledališke režije in igre v organizaciji SLKD, mentorja M. Koležnik in M. Mandić (Ljubljana, februar in marec 1999);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica gledališke igre, mentor M. Mandić (Dolenjske toplice, junij 1998);<br />
* poletni gledališki seminar GILŠ-a, delavnica gledališke igre, mentorica M. Štromar (Kostanjevica, julij 1998);<br />
* gledališka in lutkovna šola GILŠ, mentorji T. Janežič, M. Vrhovnik Smrekar, D. B. Ross, M. Štromar, S. Starič, S. Zorc in drugi (ZKOS, Ljubljana, šol. leto 1996/97) itd.<br />
<br />
Delavnice, ki jih je vodila:<br />
* vodenje gledališke delavnice v Litiji (organizacija JSKD, Območna izpostava Litija, oktober 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2006);<br />
* vodenje projekta Nova dramatika: organizacija in vodenje delavnic dramskega pisanja, organizacija bralnih uprizoritev slovenskih dramskih besedil ter vodenje skupine mladih slovenskih dramatičark in dramatikov (KUD Sodobnost International, januar 2005–december 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Leonardo (Ljubljana, JSKD, november 2004);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Mladi Prešeren (Ljubljana, KUD France Prešeren, avgust 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice Samozavest je boljša kot pest (KUD F. Prešeren, Ljubljana, februar 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice v MC Podlaga (Sežana, december 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfesta (KUD F. Prešeren, Ljubljana, avgust 2002).<br />
<br />
==Vloge v filmu, radijskih igrah==<br />
* ''Dan kot vsak dan'' (RTVS, 1983, režija D. Prebil);<br />
* ''Suha veja'' (RTVS, 1987, režija A. Stojan);<br />
* ''Zakaj jih nisem vseh postrelil'' (AGRFT, 1989, režija M. Hočevar);<br />
* radijska igra ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (dramsko besedilo priredil P. Lužan, radijsko igro režirala I. Glonar; Radio Slovenija, oktober 2002).<br />
<br />
==Naslovi dram==<br />
*''Ena, dve, tri, štiri'', mladinska gledališka predstava (režija);<br />
* ''Pručko, prosim!'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera junij 1999);<br />
* ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2001) – nominacija za nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo;<br />
* ''Paso Doble'' (2002);<br />
* ''Nosorogi'' (priredba Ionescove drame; režija in igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2001);<br />
* ''The Why and the How'' (režija, igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2002);<br />
* ''Dobre, umazane, zle'' (režija in igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2002);<br />
* ''Tri debele riti'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera maja 2003); <br />
* ''Slovenske kobile'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera junija 2004);<br />
* ''Nimam časa'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej decembra 2005);<br />
* ''Brez besed'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej junija 2006);<br />
* ''[[Škart]]'' (2006–2006).<br />
<br />
==Celotna besedila dram==<br />
*<br />
<br />
==Scenariji==<br />
* soavtorstvo besedil (z D. Gregorič) in izvedba TV skečev za oddajo Zmenkarije (Kanal A, oktober–december 1998)<br />
* ''Na svobodi'' (1998) – nominacija za Grossmanovo nagrado 1998;<br />
* ''Ločitev v petih korakih'' (po njem posnet film Ločitev v štirih korakih v režiji A. Kraigher; AGRFT, Ljubljana, premiera junija 2004) – nominacija za Gorssmanovo nagrado 2003;<br />
* ''Sladki greh'' (z Leo Menard, januar 2006).<br />
<br />
==Poezija==<br />
* ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, 1995).<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
Avtorica sama pravi, da ji je blizu pisanje o družbeni stvarnosti, ki sega v polje intimnega. Družbena stvarnost po svoje vedno sega v polje intimnega. to je jasno vidno v njenih tekstih. Prav tako v besedilih, ki naj bi bila tragična, zasledimo cinični prizvok in stvari na tak način postanejo smešne. Včasih pa se stvari, ki se ji zdijo smešne, obrnejo in izpadejo tragične. <br />
<br />
Tako naslov ''Miss Slovenije ima kratke noge'' nakaže navidez lahkotno, klišejsko temo o izboru najlepše ženske v Sloveniji. A že v uvodnem delu spoznamo "tekmovalke", ki skrivajo v sebi določene probleme sodobne družbe: bulimijo, zatrtost, tekmovalnost, napadalnost, eno izmed njih celo spolno nadleguje oče. Družbena stvarnost - izbor najlepše Slovenke, ki bi moral biti bleščeč, evforičen dogodek, se izkaže kot nekaj grdega, umazanega. S tem se prepletata družbeno dogajanje in notranjost posameznika.<br />
<br />
V drami ''Dobre, umazane, zle'' nastopajo le osebe ženskega spola, ki so zaznamovane z današnjim krutim stanjem na svetu vsaka na svoj način. Tako nekatere sanjajo o pravi ljubezni, druge iščejo le hitro zadovoljstvo, tretji je zadosti le materialna preskrbljenost pa čeprav ni prepričana v ljubezen do svojega moškega. Drama se dotakne tudi telesenega nasilja nad žensko, a ta stoično prenaša v smislu: "Saj ni tako hudo". <br />
<br />
Mini drama ''Nimam časa'' pa opisuje nekaj tako vsakdanjega, znanega vsem ljudem: pomankanje časa in občutek nesposobnosti ob tem. V drami spoznamo slovensko tekačico Jolando Šeplak, ki se pripravlja na Olimpijado, ob tem pa ji zmanjkuje časa za svojega otroka, očeta, ki ga je zadela kap in umira. Celo za treninge. Preganja nas tesnoben občutek, ko nas duši, ker nečesa ne bomo mogli storiti v določenem času. Konča se ironično, ko Jolanda predstavlja tablete, s katerimi pridobimo čas.<br />
<br />
''Škart'' pa predstavlja temo, ki jo prav tako spremljamo pred svojimi očmi na televiziji, v časopisju, in sicer korupcijo. Vendar se v tem teksu ta ne izmuzne »moralnim zakonom življenja«, saj zaradi nje oseba izgubi življenje. Hkrati s to temo pa se nam odpira druga, in sicer o Marjanu, osebi brez lastne volje in hrbtenice, s katero na lahek način manipulirajo njegova žena, prijatelji in celo mati, ki molči od njegovega rojstva! Pokaže pa se še en temeljni problem sodobne družbe - stremenje za uspehom, saj so vsi posamezniki pripadniki srednjega razreda, razmeroma uspešni ljudje okoli tridesetih, ki nimajo otrok in delajo predvsem (za) poklicno kariero. <br />
<br />
==Nagrade==<br />
* prva nagrada za glavno vlogo v otroški radijski igri J. Zlobca ''Čarovnice na festivalu otroških radijskih iger'' (Ohrid, 1985);<br />
* prva nagrada za otroško pesem o naravi (Zavod RS za šolstvo, 1986);<br />
* tretja nagrada na pesniškem natečaju Cimet (ŠOU, 1996); <br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret: ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (JSKD, Nova Gorica, maj 2001);<br />
* nagrada publike za najboljšo pesem na pesniškem turnirju v Mariboru (april 2002);<br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret II: ''Dobre, umazane, zle'' (JSKD, Ljubljana, maj 2002);<br />
* Linhartovo priznanje za dosežke na področju gledališkega ustvarjanja (JSKD, maj 2003).<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* ''Škart'': gledališki list MGL: Ljubljana, 2007.<br />
* življenjepis (avtoričin lastni in internetni naslov www.pre-glej.si)<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.zgled.com naslov povezave]<br />
[[Priimek ime:=Komljanec, Kim| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Kim_Komljanec&diff=9693Kim Komljanec2007-04-01T20:31:01Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Dramatika|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Komljanec, Kim]]<br />
'''Kim Komljanec''', pisateljica dramskih tekstov, režiserka, igralka <br />
==Življenjepis==<br />
Rodila se je 22. 2. 1978 v Ljubljani. Po končanem šolanje na Gimnaziji Bežigrad (1996) je študij nadaljevala na Filozofski fakulteti (francoščina in slovenščina), čeprav se je večkrat prijavila na sprejemne izpite za igralko in režiserko na AGRFT, kjer so jo zavrnili. Leta 1995 je ustanovila in začela voditi skupino BUBE v okviru KUD-a France Prešeren, za katero je pisala tekste, režirala in igrala. Poleti 2006 je ustanovila zavod za kulturne dejavnosti – Zavod Zofka. Dve sezoni (januar 2004–september 2006) je bila v SLG Celje zaposlena kot lektorica. <br />
<br />
Delovne izkušnje si je nabirala preko različnih virov: bila je lektorica različnih predstav, pisala je besedila za stripe na najstniški strani dnevnika Večer (oktober 2005–oktober 2006), je avtorica songov v otroških lutkovnih predstavah gledališč Fru fru in Balinkugla, igrala je v mladinski skupini KUD-a France Prešeren, v radijskih igrah na Radio Sloveniji, sodelovala je pri sinhronizaciji risank na TV Sloveniji, delala je kot selektorica na območnem Linhartovem srečanju otroških gledaliških skupin (SLKD, marec 1999) ter selektorica predstav, ki se potegujejo za Linhartovo priznanje (za osrednjo Slovenijo, JSKD, januar–april 2007), sodelovala je tudi kot asistentka režije pri M. Koležnik (Histerija, premiera v sezoni1999/2000) in Z. Šedlbauerju (Spomin vode, premiera novembra 2000) v Mestnem gledališču ljubljanskem itd. Največ izkušenj pa je pridobila na številnih seminarjih in delavnicah, ki se jih je udeleževala, vodila pa jih je tudi sama. Julija in avgusta 2004 je bila povabljena na mednarodno rezidenco za perspektivne mlade dramatike gledališča Royal Court v London.<br />
<br />
Delavnice in seminarji, ki se jih je udeležila:<br />
* delavnice za pisce dramskih besedil (projekt Nova dramatika, KUD Sodobnost International, Ljubljana in Kranj, oktober 2004–december 2006);<br />
* mednarodni projekt Leonardo – izobraževanje scenaristov in dramatikov ter pedagogov za to področje, mentorja R. Pinner, VB in M. Thau, Nemčija (Slovenija – v organizaciji JSKD, Avstrija, Madžarska november 2003–september 2004);<br />
* delavnice improvizacijskega gledališča v okviru festivala Goli oder, mentorji R. Dixon, R, Trescher itd. (Ljubljana, oktober 2003);<br />
* dva seminarja gledališke režije v organizaciji JSKD – mentorica I. Djilas (november 2002 in marec, april 2003);<br />
* seminar gledališke igre in pisanja dramskih besedil – mentor Raymond Cortese (Cankarjev dom, Ljubljana, marec 2003);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica za gledališke režiserje, mentorja D. Jovanovič in V. Jurc (Izola, avgust 1999);<br />
* seminar gledališke režije in igre v organizaciji SLKD, mentorja M. Koležnik in M. Mandić (Ljubljana, februar in marec 1999);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica gledališke igre, mentor M. Mandić (Dolenjske toplice, junij 1998);<br />
* poletni gledališki seminar GILŠ-a, delavnica gledališke igre, mentorica M. Štromar (Kostanjevica, julij 1998);<br />
* gledališka in lutkovna šola GILŠ, mentorji T. Janežič, M. Vrhovnik Smrekar, D. B. Ross, M. Štromar, S. Starič, S. Zorc in drugi (ZKOS, Ljubljana, šol. leto 1996/97) itd.<br />
<br />
Delavnice, ki jih je vodila:<br />
* vodenje gledališke delavnice v Litiji (organizacija JSKD, Območna izpostava Litija, oktober 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2006);<br />
* vodenje projekta Nova dramatika: organizacija in vodenje delavnic dramskega pisanja, organizacija bralnih uprizoritev slovenskih dramskih besedil ter vodenje skupine mladih slovenskih dramatičark in dramatikov (KUD Sodobnost International, januar 2005–december 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Leonardo (Ljubljana, JSKD, november 2004);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Mladi Prešeren (Ljubljana, KUD France Prešeren, avgust 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice Samozavest je boljša kot pest (KUD F. Prešeren, Ljubljana, februar 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice v MC Podlaga (Sežana, december 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfesta (KUD F. Prešeren, Ljubljana, avgust 2002).<br />
<br />
==Vloge v filmu, radijskih igrah==<br />
* ''Dan kot vsak dan'' (RTVS, 1983, režija D. Prebil);<br />
* ''Suha veja'' (RTVS, 1987, režija A. Stojan);<br />
* ''Zakaj jih nisem vseh postrelil'' (AGRFT, 1989, režija M. Hočevar);<br />
* radijska igra ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (dramsko besedilo priredil P. Lužan, radijsko igro režirala I. Glonar; Radio Slovenija, oktober 2002).<br />
<br />
==Naslovi dram==<br />
*''Ena, dve, tri, štiri'', mladinska gledališka predstava (režija);<br />
* ''Pručko, prosim!'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera junij 1999);<br />
* ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2001) – nominacija za nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo;<br />
* ''Paso Doble'' (2002);<br />
* ''Nosorogi'' (priredba Ionescove drame; režija in igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2001);<br />
* ''The Why and the How'' (režija, igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2002);<br />
* ''Dobre, umazane, zle'' (režija in igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2002);<br />
* ''Tri debele riti'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera maja 2003); <br />
* ''Slovenske kobile'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera junija 2004);<br />
* ''Nimam časa'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej decembra 2005);<br />
* ''Brez besed'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej junija 2006);<br />
* ''[[Škart]]'' (2006–2006).<br />
<br />
==Celotna besedila dram==<br />
*<br />
<br />
==Scenariji==<br />
* soavtorstvo besedil (z D. Gregorič) in izvedba TV skečev za oddajo Zmenkarije (Kanal A, oktober–december 1998)<br />
* ''Na svobodi'' (1998) – nominacija za Grossmanovo nagrado 1998;<br />
* ''Ločitev v petih korakih'' (po njem posnet film Ločitev v štirih korakih v režiji A. Kraigher; AGRFT, Ljubljana, premiera junija 2004) – nominacija za Gorssmanovo nagrado 2003;<br />
* ''Sladki greh'' (z Leo Menard, januar 2006).<br />
<br />
==Poezija==<br />
* ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, 1995).<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
Avtorica sama pravi, da ji je blizu pisanje o družbeni stvarnosti, ki sega v polje intimnega. Družbena stvarnost po svoje vedno sega v polje intimnega. to je jasno vidno v njenih tekstih. Prav tako v besedilih, ki naj bi bila tragična, zasledimo cinični prizvok in stvari na tak način postanejo smešne. Včasih pa se stvari, ki se ji zdijo smešne, obrnejo in izpadejo tragične. <br />
<br />
Tako naslov ''Miss Slovenije ima kratke noge'' nakaže navidez lahkotno, klišejsko temo o izboru najlepše ženske v Sloveniji. A že v uvodnem delu spoznamo "tekmovalke", ki skrivajo v sebi določene probleme sodobne družbe: bulimijo, zatrtost, tekmovalnost, napadalnost, eno izmed njih celo spolno nadleguje oče. Družbena stvarnost - izbor najlepše Slovenke, ki bi moral biti bleščeč, evforičen dogodek, se izkaže kot nekaj grdega, umazanega. S tem se prepletata družbeno dogajanje in notranjost posameznika.<br />
<br />
V drami ''Dobre, umazane, zle'' nastopajo le osebe ženskega spola, ki so zaznamovane z današnjim krutim stanjem na svetu vsaka na svoj način. Tako nekatere sanjajo o pravi ljubezni, druge iščejo le hitro zadovoljstvo, tretji je zadosti le materialna preskrbljenost pa čeprav ni prepričana v ljubezen do svojega moškega. Drama se dotakne tudi telesenega nasilja nad žensko, a ta stoično prenaša v smislu: "Saj ni tako hudo". <br />
<br />
Mini drama ''Nimam časa'' pa opisuje nekaj tako vsakdanjega, znanega vsem ljudem: pomankanje časa in občutek nesposobnosti ob tem. V drami spoznamo slovensko tekačico Jolando Šeplak, ki se pripravlja na Olimpijado, ob tem pa ji zmanjkuje časa za svojega otroka, očeta, ki ga je zadela kap in umira. Celo za treninge. Preganja nas tesnoben občutek, ko nas duši, ker nečesa ne bomo mogli storiti v določenem času. Konča se ironično, ko Jolanda predstavlja tablete, s katerimi pridobimo čas.<br />
<br />
''Škart'' pa predstavlja temo, ki jo prav tako spremljamo pred svojimi očmi na televiziji, v časopisju, in sicer korupcijo. Vendar se v tem teksu ta ne izmuzne »moralnim zakonom življenja«, saj zaradi nje oseba izgubi življenje. Hkrati s to temo pa se nam odpira druga, in sicer o Marjanu, osebi brez lastne volje in hrbtenice, s katero na lahek način manipulirajo njegova žena, prijatelji in celo mati, ki molči od njegovega rojstva! Pokaže pa se še en temeljni problem sodobne družbe - stremenje za uspehom, saj so vsi posamzniki pripadniki srednjega razreda, razmeroma uspešni ljudje okoli tridesetih, ki nimajo otrok in delajo predvsem (za) poklicno kariero. <br />
<br />
==Nagrade==<br />
* prva nagrada za glavno vlogo v otroški radijski igri J. Zlobca ''Čarovnice na festivalu otroških radijskih iger'' (Ohrid, 1985);<br />
* prva nagrada za otroško pesem o naravi (Zavod RS za šolstvo, 1986);<br />
* tretja nagrada na pesniškem natečaju Cimet (ŠOU, 1996); <br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret: ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (JSKD, Nova Gorica, maj 2001);<br />
* nagrada publike za najboljšo pesem na pesniškem turnirju v Mariboru (april 2002);<br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret II: ''Dobre, umazane, zle'' (JSKD, Ljubljana, maj 2002);<br />
* Linhartovo priznanje za dosežke na področju gledališkega ustvarjanja (JSKD, maj 2003).<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* ''Škart'': gledališki list MGL: Ljubljana, 2007.<br />
* življenjepis (avtoričin lastni in internetni naslov www.pre-glej.si)<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.zgled.com naslov povezave]<br />
[[Priimek ime:=Komljanec, Kim| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Kim_Komljanec&diff=9692Kim Komljanec2007-04-01T20:30:03Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Dramatika|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Komljanec, Kim]]<br />
'''Kim Komljanec''', pisateljica dramskih tekstov, režiserka, igralka <br />
==Življenjepis==<br />
Rodila se je 22. 2. 1978 v Ljubljani. Po končanem šolanje na Gimnaziji Bežigrad (1996) je študij nadaljevala na Filozofski fakulteti (francoščina in slovenščina), čeprav se je večkrat prijavila na sprejemne izpite za igralko in režiserko na AGRFT, kjer so jo zavrnili. Leta 1995 je ustanovila in začela voditi skupino BUBE v okviru KUD-a France Prešeren, za katero je pisala tekste, režirala in igrala. Poleti 2006 je ustanovila zavod za kulturne dejavnosti – Zavod Zofka. Dve sezoni (januar 2004–september 2006) je bila v SLG Celje zaposlena kot lektorica. <br />
<br />
Delovne izkušnje si je nabirala preko različnih virov: bila je lektorica različnih predstav, pisala je besedila za stripe na najstniški strani dnevnika Večer (oktober 2005–oktober 2006), je avtorica songov v otroških lutkovnih predstavah gledališč Fru fru in Balinkugla, igrala je v mladinski skupini KUD-a France Prešeren, v radijskih igrah na Radio Sloveniji, sodelovala je pri sinhronizaciji risank na TV Sloveniji, delala je kot selektorica na območnem Linhartovem srečanju otroških gledaliških skupin (SLKD, marec 1999) ter selektorica predstav, ki se potegujejo za Linhartovo priznanje (za osrednjo Slovenijo, JSKD, januar–april 2007), sodelovala je tudi kot asistentka režije pri M. Koležnik (Histerija, premiera v sezoni1999/2000) in Z. Šedlbauerju (Spomin vode, premiera novembra 2000) v Mestnem gledališču ljubljanskem itd. Največ izkušenj pa je pridobila na številnih seminarjih in delavnicah, ki se jih je udeleževala, vodila pa jih je tudi sama. Julija in avgusta 2004 je bila povabljena na mednarodno rezidenco za perspektivne mlade dramatike gledališča Royal Court v London.<br />
<br />
Delavnice in seminarji, ki se jih je udeležila:<br />
* delavnice za pisce dramskih besedil (projekt Nova dramatika, KUD Sodobnost International, Ljubljana in Kranj, oktober 2004–december 2006);<br />
* mednarodni projekt Leonardo – izobraževanje scenaristov in dramatikov ter pedagogov za to področje, mentorja R. Pinner, VB in M. Thau, Nemčija (Slovenija – v organizaciji JSKD, Avstrija, Madžarska november 2003–september 2004);<br />
* delavnice improvizacijskega gledališča v okviru festivala Goli oder, mentorji R. Dixon, R, Trescher itd. (Ljubljana, oktober 2003);<br />
* dva seminarja gledališke režije v organizaciji JSKD – mentorica I. Djilas (november 2002 in marec, april 2003);<br />
* seminar gledališke igre in pisanja dramskih besedil – mentor Raymond Cortese (Cankarjev dom, Ljubljana, marec 2003);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica za gledališke režiserje, mentorja D. Jovanovič in V. Jurc (Izola, avgust 1999);<br />
* seminar gledališke režije in igre v organizaciji SLKD, mentorja M. Koležnik in M. Mandić (Ljubljana, februar in marec 1999);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica gledališke igre, mentor M. Mandić (Dolenjske toplice, junij 1998);<br />
* poletni gledališki seminar GILŠ-a, delavnica gledališke igre, mentorica M. Štromar (Kostanjevica, julij 1998);<br />
* gledališka in lutkovna šola GILŠ, mentorji T. Janežič, M. Vrhovnik Smrekar, D. B. Ross, M. Štromar, S. Starič, S. Zorc in drugi (ZKOS, Ljubljana, šol. leto 1996/97) itd.<br />
<br />
Delavnice, ki jih je vodila:<br />
* vodenje gledališke delavnice v Litiji (organizacija JSKD, Območna izpostava Litija, oktober 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2006);<br />
* vodenje projekta Nova dramatika: organizacija in vodenje delavnic dramskega pisanja, organizacija bralnih uprizoritev slovenskih dramskih besedil ter vodenje skupine mladih slovenskih dramatičark in dramatikov (KUD Sodobnost International, januar 2005–december 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Leonardo (Ljubljana, JSKD, november 2004);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Mladi Prešeren (Ljubljana, KUD France Prešeren, avgust 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice Samozavest je boljša kot pest (KUD F. Prešeren, Ljubljana, februar 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice v MC Podlaga (Sežana, december 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfesta (KUD F. Prešeren, Ljubljana, avgust 2002).<br />
<br />
==Vloge v filmu, radijskih igrah==<br />
* ''Dan kot vsak dan'' (RTVS, 1983, režija D. Prebil);<br />
* ''Suha veja'' (RTVS, 1987, režija A. Stojan);<br />
* ''Zakaj jih nisem vseh postrelil'' (AGRFT, 1989, režija M. Hočevar);<br />
* radijska igra ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (dramsko besedilo priredil P. Lužan, radijsko igro režirala I. Glonar; Radio Slovenija, oktober 2002).<br />
<br />
==Naslovi dram==<br />
*''Ena, dve, tri, štiri'', mladinska gledališka predstava (režija);<br />
* ''Pručko, prosim!'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera junij 1999);<br />
* ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2001) – nominacija za nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo;<br />
* ''Paso Doble'' (2002);<br />
* ''Nosorogi'' (priredba Ionescove drame; režija in igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2001);<br />
* ''The Why and the How'' (režija, igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2002);<br />
* ''Dobre, umazane, zle'' (režija in igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2002);<br />
* ''Tri debele riti'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera maja 2003); <br />
* ''Slovenske kobile'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera junija 2004);<br />
* ''Nimam časa'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej decembra 2005);<br />
* ''Brez besed'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej junija 2006);<br />
* ''[[Škart]]'' (2006–2006).<br />
<br />
==Celotna besedila dram==<br />
*<br />
<br />
==Scenariji==<br />
* soavtorstvo besedil (z D. Gregorič) in izvedba TV skečev za oddajo Zmenkarije (Kanal A, oktober–december 1998)<br />
* ''Na svobodi'' (1998) – nominacija za Grossmanovo nagrado 1998;<br />
* ''Ločitev v petih korakih'' (po njem posnet film Ločitev v štirih korakih v režiji A. Kraigher; AGRFT, Ljubljana, premiera junija 2004) – nominacija za Gorssmanovo nagrado 2003;<br />
* ''Sladki greh'' (z Leo Menard, januar 2006).<br />
<br />
==Poezija==<br />
* ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, 1995).<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
Avtorica sama pravi, da ji je blizu pisanje o družbeni stvarnosti, ki sega v polje intimnega. Družbena stvarnost po svoje vedno sega v polje intimnega. to je jasno vidno v njenih tekstih. Prav tako v besedilih, ki naj bi bila tragična, zasledimo cinični prizvok in stvari na tak način postanejo smešne. Včasih pa se stvari, ki se ji zdijo smešne, obrnejo in izpadejo tragične. <br />
<br />
Tako naslov ''Miss Slovenije ima kratke noge'' nakaže navidez lahkotno, klišejsko temo o izboru najlepše ženske v Sloveniji. A že v uvodnem delu spoznamo "tekmovalke", ki skrivajo v sebi določene probleme sodobne družbe: bulimijo, zatrtost, tekmovalnost, napadalnost, eno izmed njih celo spolno nadleguje oče. Družbena stvarnost - izbor najlepše Slovenke, ki bi moral biti bleščeč, evforičen dogodek, se izkaže kot nekaj grdega, umazanega. S tem se prepletata družbeno dogajanje in notranjost posameznika.<br />
<br />
V drami ''Dobre, umazane, zle'' nastopajo le osebe ženskega spola, ki so zaznamovane z današnjim krutim stanjem na svetu vsaka na svoj način. Tako nekatere sanjajo o pravi ljubezni, druge iščejo le hitro zadovoljstvo, tretji je zadosti le materialna preskrbljenost pa čeprav ni prepričana v ljubezen do svojega moškega. Drama se dotakne tudi telesenega nasilja nad žensko, a ta stoično prenaša v smislu: "Saj ni tako hudo". <br />
<br />
Mini drama ''Nimam časa'' pa opisuje nekaj tako vsakdanjega, znanega vsem ljudem: pomankanje časa in občutek nesposobnosti ob tem. V drami spoznamo slovensko tekačico Jolando Šeplak, ki se pripravlja na Olimpijado, ob tem pa ji zmanjkuje časa za svojega otroka, očeta, ki ga je zadela kap in umira. Celo za treninge. Preganja nas tesnoben občutek, ko nas duši, ker nečesa ne bomo mogli storiti v določenem času. Konča se ironično, ko Jolanda predstavlja tablete, s katerimi pridobimo čas.<br />
<br />
Škart pa predstavlja temo, ki jo prav tako spremljamo pred svojimi očmi na televiziji, v časopisju, in sicer korupcijo. Vendar se v tem teksu ta ne izmuzne »moralnim zakonom življenja«, saj zaradi nje oseba izgubi življenje. Hkrati s to temo pa se nam odpira druga, in sicer o Marjanu, osebi brez lastne volje in hrbtenice, s katero na lahek način manipulirajo njegova žena, prijatelji in celo mati, ki molči od njegovega rojstva! Pokaže pa se še en temeljni problem sodobne družbe - stremenje za uspehom, saj so vsi posamzniki pripadniki srednjega razreda, razmeroma uspešni ljudje okoli tridesetih, ki nimajo otrok in delajo predvsem (za) poklicno kariero. <br />
<br />
==Nagrade==<br />
* prva nagrada za glavno vlogo v otroški radijski igri J. Zlobca ''Čarovnice na festivalu otroških radijskih iger'' (Ohrid, 1985);<br />
* prva nagrada za otroško pesem o naravi (Zavod RS za šolstvo, 1986);<br />
* tretja nagrada na pesniškem natečaju Cimet (ŠOU, 1996); <br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret: ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (JSKD, Nova Gorica, maj 2001);<br />
* nagrada publike za najboljšo pesem na pesniškem turnirju v Mariboru (april 2002);<br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret II: ''Dobre, umazane, zle'' (JSKD, Ljubljana, maj 2002);<br />
* Linhartovo priznanje za dosežke na področju gledališkega ustvarjanja (JSKD, maj 2003).<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* ''Škart'': gledališki list MGL: Ljubljana, 2007.<br />
* življenjepis (avtoričin lastni in internetni naslov www.pre-glej.si)<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.zgled.com naslov povezave]<br />
[[Priimek ime:=Komljanec, Kim| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Kim_Komljanec&diff=9691Kim Komljanec2007-04-01T20:24:18Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Dramatika|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Komljanec, Kim]]<br />
'''Kim Komljanec''', pisateljica dramskih tekstov, režiserka, igralka <br />
==Življenjepis==<br />
Rodila se je 22. 2. 1978 v Ljubljani. Po končanem šolanje na Gimnaziji Bežigrad (1996) je študij nadaljevala na Filozofski fakulteti (francoščina in slovenščina), čeprav se je večkrat prijavila na sprejemne izpite za igralko in režiserko na AGRFT, kjer so jo zavrnili. Leta 1995 je ustanovila in začela voditi skupino BUBE v okviru KUD-a France Prešeren, za katero je pisala tekste, režirala in igrala. Poleti 2006 je ustanovila zavod za kulturne dejavnosti – Zavod Zofka. Dve sezoni (januar 2004–september 2006) je bila v SLG Celje zaposlena kot lektorica. <br />
<br />
Delovne izkušnje si je nabirala preko različnih virov: bila je lektorica različnih predstav, pisala je besedila za stripe na najstniški strani dnevnika Večer (oktober 2005–oktober 2006), je avtorica songov v otroških lutkovnih predstavah gledališč Fru fru in Balinkugla, igrala je v mladinski skupini KUD-a France Prešeren, v radijskih igrah na Radio Sloveniji, sodelovala je pri sinhronizaciji risank na TV Sloveniji, delala je kot selektorica na območnem Linhartovem srečanju otroških gledaliških skupin (SLKD, marec 1999) ter selektorica predstav, ki se potegujejo za Linhartovo priznanje (za osrednjo Slovenijo, JSKD, januar–april 2007), sodelovala je tudi kot asistentka režije pri M. Koležnik (Histerija, premiera v sezoni1999/2000) in Z. Šedlbauerju (Spomin vode, premiera novembra 2000) v Mestnem gledališču ljubljanskem itd. Največ izkušenj pa je pridobila na številnih seminarjih in delavnicah, ki se jih je udeleževala, vodila pa jih je tudi sama. Julija in avgusta 2004 je bila povabljena na mednarodno rezidenco za perspektivne mlade dramatike gledališča Royal Court v London.<br />
<br />
Delavnice in seminarji, ki se jih je udeležila:<br />
* delavnice za pisce dramskih besedil (projekt Nova dramatika, KUD Sodobnost International, Ljubljana in Kranj, oktober 2004–december 2006);<br />
* mednarodni projekt Leonardo – izobraževanje scenaristov in dramatikov ter pedagogov za to področje, mentorja R. Pinner, VB in M. Thau, Nemčija (Slovenija – v organizaciji JSKD, Avstrija, Madžarska november 2003–september 2004);<br />
* delavnice improvizacijskega gledališča v okviru festivala Goli oder, mentorji R. Dixon, R, Trescher itd. (Ljubljana, oktober 2003);<br />
* dva seminarja gledališke režije v organizaciji JSKD – mentorica I. Djilas (november 2002 in marec, april 2003);<br />
* seminar gledališke igre in pisanja dramskih besedil – mentor Raymond Cortese (Cankarjev dom, Ljubljana, marec 2003);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica za gledališke režiserje, mentorja D. Jovanovič in V. Jurc (Izola, avgust 1999);<br />
* seminar gledališke režije in igre v organizaciji SLKD, mentorja M. Koležnik in M. Mandić (Ljubljana, februar in marec 1999);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica gledališke igre, mentor M. Mandić (Dolenjske toplice, junij 1998);<br />
* poletni gledališki seminar GILŠ-a, delavnica gledališke igre, mentorica M. Štromar (Kostanjevica, julij 1998);<br />
* gledališka in lutkovna šola GILŠ, mentorji T. Janežič, M. Vrhovnik Smrekar, D. B. Ross, M. Štromar, S. Starič, S. Zorc in drugi (ZKOS, Ljubljana, šol. leto 1996/97) itd.<br />
<br />
Delavnice, ki jih je vodila:<br />
* vodenje gledališke delavnice v Litiji (organizacija JSKD, Območna izpostava Litija, oktober 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2006);<br />
* vodenje projekta Nova dramatika: organizacija in vodenje delavnic dramskega pisanja, organizacija bralnih uprizoritev slovenskih dramskih besedil ter vodenje skupine mladih slovenskih dramatičark in dramatikov (KUD Sodobnost International, januar 2005–december 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Leonardo (Ljubljana, JSKD, november 2004);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Mladi Prešeren (Ljubljana, KUD France Prešeren, avgust 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice Samozavest je boljša kot pest (KUD F. Prešeren, Ljubljana, februar 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice v MC Podlaga (Sežana, december 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfesta (KUD F. Prešeren, Ljubljana, avgust 2002).<br />
<br />
==Vloge v filmu, radijskih igrah==<br />
* ''Dan kot vsak dan'' (RTVS, 1983, režija D. Prebil);<br />
* ''Suha veja'' (RTVS, 1987, režija A. Stojan);<br />
* ''Zakaj jih nisem vseh postrelil'' (AGRFT, 1989, režija M. Hočevar);<br />
* radijska igra ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (dramsko besedilo priredil P. Lužan, radijsko igro režirala I. Glonar; Radio Slovenija, oktober 2002).<br />
<br />
==Naslovi dram==<br />
*''Ena, dve, tri, štiri'', mladinska gledališka predstava (režija);<br />
* ''Pručko, prosim!'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera junij 1999);<br />
* ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2001) – nominacija za nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo;<br />
* ''Paso Doble'' (2002);<br />
* ''Nosorogi'' (priredba Ionescove drame; režija in igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2001);<br />
* ''The Why and the How'' (režija, igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2002);<br />
* ''Dobre, umazane, zle'' (režija in igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2002);<br />
* ''Tri debele riti'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera maja 2003); <br />
* ''Slovenske kobile'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera junija 2004);<br />
* ''Nimam časa'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej decembra 2005);<br />
* ''Brez besed'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej junija 2006);<br />
* ''Škart'' (2006–2006).<br />
<br />
==Celotna besedila dram==<br />
*<br />
<br />
==Scenariji==<br />
* soavtorstvo besedil (z D. Gregorič) in izvedba TV skečev za oddajo Zmenkarije (Kanal A, oktober–december 1998)<br />
* ''Na svobodi'' (1998) – nominacija za Grossmanovo nagrado 1998;<br />
* ''Ločitev v petih korakih'' (po njem posnet film Ločitev v štirih korakih v režiji A. Kraigher; AGRFT, Ljubljana, premiera junija 2004) – nominacija za Gorssmanovo nagrado 2003;<br />
* ''Sladki greh'' (z Leo Menard, januar 2006).<br />
<br />
==Poezija==<br />
* ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, 1995).<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
Avtorica sama pravi, da ji je blizu pisanje o družbeni stvarnosti, ki sega v polje intimnega. Družbena stvarnost po svoje vedno sega v polje intimnega. to je jasno vidno v njenih tekstih. Prav tako v besedilih, ki naj bi bila tragična, zasledimo cinični prizvok in stvari na tak način postanejo smešne. Včasih pa se stvari, ki se ji zdijo smešne, obrnejo in izpadejo tragične. <br />
<br />
Tako naslov ''Miss Slovenije ima kratke noge'' nakaže navidez lahkotno, klišejsko temo o izboru najlepše ženske v Sloveniji. A že v uvodnem delu spoznamo "tekmovalke", ki skrivajo v sebi določene probleme sodobne družbe: bulimijo, zatrtost, tekmovalnost, napadalnost, eno izmed njih celo spolno nadleguje oče. Družbena stvarnost - izbor najlepše Slovenke, ki bi moral biti bleščeč, evforičen dogodek, se izkaže kot nekaj grdega, umazanega. S tem se prepletata družbeno dogajanje in notranjost posameznika.<br />
<br />
V drami ''Dobre, umazane, zle'' nastopajo le osebe ženskega spola, ki so zaznamovane z današnjim krutim stanjem na svetu vsaka na svoj način. Tako nekatere sanjajo o pravi ljubezni, druge iščejo le hitro zadovoljstvo, tretji je zadosti le materialna preskrbljenost pa čeprav ni prepričana v ljubezen do svojega moškega. Drama se dotakne tudi telesenega nasilja nad žensko, a ta stoično prenaša v smislu: "Saj ni tako hudo". <br />
<br />
Mini drama ''Nimam časa'' pa opisuje nekaj tako vsakdanjega, znanega vsem ljudem: pomankanje časa in občutek nesposobnosti ob tem. V drami spoznamo slovensko tekačico Jolando Šeplak, ki se pripravlja na Olimpijado, ob tem pa ji zmanjkuje časa za svojega otroka, očeta, ki ga je zadela kap in umira. Celo za treninge. Preganja nas tesnoben občutek, ko nas duši, ker nečesa ne bomo mogli storiti v določenem času. Konča se ironično, ko Jolanda predstavlja tablete, s katerimi pridobimo čas.<br />
<br />
Škart pa predstavlja temo, ki jo prav tako spremljamo pred svojimi očmi na televiziji, v časopisju, in sicer korupcijo. Vendar se v tem teksu ta ne izmuzne »moralnim zakonom življenja«, saj zaradi nje oseba izgubi življenje. Hkrati s to temo pa se nam odpira druga, in sicer o Marjanu, osebi brez lastne volje in hrbtenice, s katero na lahek način manipulirajo njegova žena, prijatelji in celo mati, ki molči od njegovega rojstva!<br />
<br />
==Nagrade==<br />
* prva nagrada za glavno vlogo v otroški radijski igri J. Zlobca ''Čarovnice na festivalu otroških radijskih iger'' (Ohrid, 1985);<br />
* prva nagrada za otroško pesem o naravi (Zavod RS za šolstvo, 1986);<br />
* tretja nagrada na pesniškem natečaju Cimet (ŠOU, 1996); <br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret: ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (JSKD, Nova Gorica, maj 2001);<br />
* nagrada publike za najboljšo pesem na pesniškem turnirju v Mariboru (april 2002);<br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret II: ''Dobre, umazane, zle'' (JSKD, Ljubljana, maj 2002);<br />
* Linhartovo priznanje za dosežke na področju gledališkega ustvarjanja (JSKD, maj 2003).<br />
<br />
==Viri in literatura==<br />
* ''Škart'': gledališki list MGL: Ljubljana, 2007.<br />
* življenjepis (avtoričin lastni in internetni naslov www.pre-glej.si)<br />
<br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.zgled.com naslov povezave]<br />
[[Priimek ime:=Komljanec, Kim| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Kim_Komljanec&diff=9690Kim Komljanec2007-04-01T20:17:10Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Dramatika|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Komljanec, Kim]]<br />
'''Kim Komljanec''', pisateljica dramskih tekstov, režiserka, igralka <br />
==Življenjepis==<br />
Rodila se je 22. 2. 1978 v Ljubljani. Po končanem šolanje na Gimnaziji Bežigrad (1996) je študij nadaljevala na Filozofski fakulteti (francoščina in slovenščina), čeprav se je večkrat prijavila na sprejemne izpite za igralko in režiserko na AGRFT, kjer so jo zavrnili. Leta 1995 je ustanovila in začela voditi skupino BUBE v okviru KUD-a France Prešeren, za katero je pisala tekste, režirala in igrala. Poleti 2006 je ustanovila zavod za kulturne dejavnosti – Zavod Zofka. Dve sezoni (januar 2004–september 2006) je bila v SLG Celje zaposlena kot lektorica. <br />
<br />
Delovne izkušnje si je nabirala preko različnih virov: bila je lektorica različnih predstav, pisala je besedila za stripe na najstniški strani dnevnika Večer (oktober 2005–oktober 2006), je avtorica songov v otroških lutkovnih predstavah gledališč Fru fru in Balinkugla, igrala je v mladinski skupini KUD-a France Prešeren, v radijskih igrah na Radio Sloveniji, sodelovala je pri sinhronizaciji risank na TV Sloveniji, delala je kot selektorica na območnem Linhartovem srečanju otroških gledaliških skupin (SLKD, marec 1999) ter selektorica predstav, ki se potegujejo za Linhartovo priznanje (za osrednjo Slovenijo, JSKD, januar–april 2007), sodelovala je tudi kot asistentka režije pri M. Koležnik (Histerija, premiera v sezoni1999/2000) in Z. Šedlbauerju (Spomin vode, premiera novembra 2000) v Mestnem gledališču ljubljanskem itd. Največ izkušenj pa je pridobila na številnih seminarjih in delavnicah, ki se jih je udeleževala, vodila pa jih je tudi sama. Julija in avgusta 2004 je bila povabljena na mednarodno rezidenco za perspektivne mlade dramatike gledališča Royal Court v London.<br />
<br />
Delavnice in seminarji, ki se jih je udeležila:<br />
* delavnice za pisce dramskih besedil (projekt Nova dramatika, KUD Sodobnost International, Ljubljana in Kranj, oktober 2004–december 2006);<br />
* mednarodni projekt Leonardo – izobraževanje scenaristov in dramatikov ter pedagogov za to področje, mentorja R. Pinner, VB in M. Thau, Nemčija (Slovenija – v organizaciji JSKD, Avstrija, Madžarska november 2003–september 2004);<br />
* delavnice improvizacijskega gledališča v okviru festivala Goli oder, mentorji R. Dixon, R, Trescher itd. (Ljubljana, oktober 2003);<br />
* dva seminarja gledališke režije v organizaciji JSKD – mentorica I. Djilas (november 2002 in marec, april 2003);<br />
* seminar gledališke igre in pisanja dramskih besedil – mentor Raymond Cortese (Cankarjev dom, Ljubljana, marec 2003);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica za gledališke režiserje, mentorja D. Jovanovič in V. Jurc (Izola, avgust 1999);<br />
* seminar gledališke režije in igre v organizaciji SLKD, mentorja M. Koležnik in M. Mandić (Ljubljana, februar in marec 1999);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica gledališke igre, mentor M. Mandić (Dolenjske toplice, junij 1998);<br />
* poletni gledališki seminar GILŠ-a, delavnica gledališke igre, mentorica M. Štromar (Kostanjevica, julij 1998);<br />
* gledališka in lutkovna šola GILŠ, mentorji T. Janežič, M. Vrhovnik Smrekar, D. B. Ross, M. Štromar, S. Starič, S. Zorc in drugi (ZKOS, Ljubljana, šol. leto 1996/97) itd.<br />
<br />
Delavnice, ki jih je vodila:<br />
* vodenje gledališke delavnice v Litiji (organizacija JSKD, Območna izpostava Litija, oktober 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2006);<br />
* vodenje projekta Nova dramatika: organizacija in vodenje delavnic dramskega pisanja, organizacija bralnih uprizoritev slovenskih dramskih besedil ter vodenje skupine mladih slovenskih dramatičark in dramatikov (KUD Sodobnost International, januar 2005–december 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Leonardo (Ljubljana, JSKD, november 2004);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Mladi Prešeren (Ljubljana, KUD France Prešeren, avgust 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice Samozavest je boljša kot pest (KUD F. Prešeren, Ljubljana, februar 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice v MC Podlaga (Sežana, december 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfesta (KUD F. Prešeren, Ljubljana, avgust 2002).<br />
<br />
==Vloge v filmu, radijskih igrah==<br />
* ''Dan kot vsak dan'' (RTVS, 1983, režija D. Prebil);<br />
* ''Suha veja'' (RTVS, 1987, režija A. Stojan);<br />
* ''Zakaj jih nisem vseh postrelil'' (AGRFT, 1989, režija M. Hočevar);<br />
* radijska igra ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (dramsko besedilo priredil P. Lužan, radijsko igro režirala I. Glonar; Radio Slovenija, oktober 2002).<br />
<br />
==Naslovi dram==<br />
*''Ena, dve, tri, štiri'', mladinska gledališka predstava (režija);<br />
* ''Pručko, prosim!'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera junij 1999);<br />
* ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2001) – nominacija za nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo;<br />
* ''Paso Doble'' (2002);<br />
* ''Nosorogi'' (priredba Ionescove drame; režija in igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2001);<br />
* ''The Why and the How'' (režija, igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2002);<br />
* ''Dobre, umazane, zle'' (režija in igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2002);<br />
* ''Tri debele riti'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera maja 2003); <br />
* ''Slovenske kobile'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera junija 2004);<br />
* ''Nimam časa'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej decembra 2005);<br />
* ''Brez besed'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej junija 2006);<br />
* ''Škart'' (2006–2006).<br />
<br />
==Celotna besedila dram==<br />
*<br />
<br />
==Scenariji==<br />
* soavtorstvo besedil (z D. Gregorič) in izvedba TV skečev za oddajo Zmenkarije (Kanal A, oktober–december 1998)<br />
* ''Na svobodi'' (1998) – nominacija za Grossmanovo nagrado 1998;<br />
* ''Ločitev v petih korakih'' (po njem posnet film Ločitev v štirih korakih v režiji A. Kraigher; AGRFT, Ljubljana, premiera junija 2004) – nominacija za Gorssmanovo nagrado 2003;<br />
* ''Sladki greh'' (z Leo Menard, januar 2006).<br />
<br />
==Poezija==<br />
* ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, 1995).<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
Avtorica sama pravi, da ji je blizu pisanje o družbeni stvarnosti, ki sega v polje intimnega. Družbena stvarnost po svoje vedno sega v polje intimnega. to je jasno vidno v njenih tekstih. Prav tako v besedilih, ki naj bi bila tragična, zasledimo cinični prizvok in stvari na tak način postanejo smešne. Včasih pa se stvari, ki se ji zdijo smešne, obrnejo in izpadejo tragične. <br />
<br />
Tako naslov ''Miss Slovenije ima kratke noge'' nakaže navidez lahkotno, klišejsko temo o izboru najlepše ženske v Sloveniji. A že v uvodnem delu spoznamo "tekmovalke", ki skrivajo v sebi določene probleme sodobne družbe: bulimijo, zatrtost, tekmovalnost, napadalnost, eno izmed njih celo spolno nadleguje oče. Družbena stvarnost - izbor najlepše Slovenke, ki bi moral biti bleščeč, evforičen dogodek, se izkaže kot nekaj grdega, umazanega. S tem se prepletata družbeno dogajanje in notranjost posameznika.<br />
<br />
V drami ''Dobre, umazane, zle'' nastopajo le osebe ženskega spola, ki so zaznamovane z današnjim krutim stanjem na svetu vsaka na svoj način. Tako nekatere sanjajo o pravi ljubezni, druge iščejo le hitro zadovoljstvo, tretji je zadosti le materialna preskrbljenost pa čeprav ni prepričana v ljubezen do svojega moškega. Drama se dotakne tudi telesenega nasilja nad žensko, a ta stoično prenaša v smislu: "Saj ni tako hudo". <br />
<br />
Mini drama ''Nimam časa'' pa opisuje nekaj tako vsakdanjega, znanega vsem ljudem: pomankanje časa in občutek nesposobnosti ob tem. V drami spoznamo slovensko tekačico Jolando Šeplak, ki se pripravlja na Olimpijado, ob tem pa ji zmanjkuje časa za svojega otroka, očeta, ki ga je zadela kap in umira. Celo za treninge. Preganja nas tesnoben občutek, ko nas duši, ker nečesa ne bomo mogli storiti v določenem času. Konča se ironično, ko Jolanda predstavlja tablete, s katerimi pridobimo čas.<br />
<br />
Škart pa predstavlja temo, ki jo prav tako spremljamo pred svojimi očmi na televiziji, v časopisju, in sicer korupcijo. Vendar se v tem teksu ta ne izmuzne »moralnim zakonom življenja«, saj zaradi nje oseba izgubi življenje. Hkrati s to temo pa se nam odpira druga, in sicer o Marjanu, osebi brez lastne volje in hrbtenice, s katero na lahek način manipulirajo njegova žena, prijatelji in celo mati, ki molči od njegovega rojstva!<br />
<br />
==Nagrade==<br />
* prva nagrada za glavno vlogo v otroški radijski igri J. Zlobca ''Čarovnice na festivalu otroških radijskih iger'' (Ohrid, 1985);<br />
* prva nagrada za otroško pesem o naravi (Zavod RS za šolstvo, 1986);<br />
* tretja nagrada na pesniškem natečaju Cimet (ŠOU, 1996); <br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret: ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (JSKD, Nova Gorica, maj 2001);<br />
* nagrada publike za najboljšo pesem na pesniškem turnirju v Mariboru (april 2002);<br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret II: ''Dobre, umazane, zle'' (JSKD, Ljubljana, maj 2002);<br />
* Linhartovo priznanje za dosežke na področju gledališkega ustvarjanja (JSKD, maj 2003).<br />
<br />
<br />
==Kontakt==<br />
* Kim Komljanec, gsm: <br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.zgled.com naslov povezave]<br />
[[Priimek ime:=Komljanec, Kim| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Kim_Komljanec&diff=9689Kim Komljanec2007-04-01T20:09:33Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Dramatika|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Komljanec, Kim]]<br />
'''Kim Komljanec''', pisateljica dramskih tekstov, režiserka, igralka <br />
==Življenjepis==<br />
Rodila se je 22. 2. 1978 v Ljubljani. Po končanem šolanje na Gimnaziji Bežigrad (1996) je študij nadaljevala na Filozofski fakulteti (francoščina in slovenščina), čeprav se je večkrat prijavila na sprejemne izpite za igralko in režiserko na AGRFT, kjer so jo zavrnili. Leta 1995 je ustanovila in začela voditi skupino BUBE v okviru KUD-a France Prešeren, za katero je pisala tekste, režirala in igrala. Poleti 2006 je ustanovila zavod za kulturne dejavnosti – Zavod Zofka. Dve sezoni (januar 2004–september 2006) je bila v SLG Celje zaposlena kot lektorica. <br />
<br />
Delovne izkušnje si je nabirala preko različnih virov: bila je lektorica različnih predstav, pisala je besedila za stripe na najstniški strani dnevnika Večer (oktober 2005–oktober 2006), je avtorica songov v otroških lutkovnih predstavah gledališč Fru fru in Balinkugla, igrala je v mladinski skupini KUD-a France Prešeren, v radijskih igrah na Radio Sloveniji, sodelovala je pri sinhronizaciji risank na TV Sloveniji, delala je kot selektorica na območnem Linhartovem srečanju otroških gledaliških skupin (SLKD, marec 1999) ter selektorica predstav, ki se potegujejo za Linhartovo priznanje (za osrednjo Slovenijo, JSKD, januar–april 2007), sodelovala je tudi kot asistentka režije pri M. Koležnik (Histerija, premiera v sezoni1999/2000) in Z. Šedlbauerju (Spomin vode, premiera novembra 2000) v Mestnem gledališču ljubljanskem itd. Največ izkušenj pa je pridobila na številnih seminarjih in delavnicah, ki se jih je udeleževala, vodila pa jih je tudi sama. Julija in avgusta 2004 je bila povabljena na mednarodno rezidenco za perspektivne mlade dramatike gledališča Royal Court v London.<br />
<br />
Delavnice in seminarji, ki se jih je udeležila:<br />
* delavnice za pisce dramskih besedil (projekt Nova dramatika, KUD Sodobnost International, Ljubljana in Kranj, oktober 2004–december 2006);<br />
* mednarodni projekt Leonardo – izobraževanje scenaristov in dramatikov ter pedagogov za to področje, mentorja R. Pinner, VB in M. Thau, Nemčija (Slovenija – v organizaciji JSKD, Avstrija, Madžarska november 2003–september 2004);<br />
* delavnice improvizacijskega gledališča v okviru festivala Goli oder, mentorji R. Dixon, R, Trescher itd. (Ljubljana, oktober 2003);<br />
* dva seminarja gledališke režije v organizaciji JSKD – mentorica I. Djilas (november 2002 in marec, april 2003);<br />
* seminar gledališke igre in pisanja dramskih besedil – mentor Raymond Cortese (Cankarjev dom, Ljubljana, marec 2003);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica za gledališke režiserje, mentorja D. Jovanovič in V. Jurc (Izola, avgust 1999);<br />
* seminar gledališke režije in igre v organizaciji SLKD, mentorja M. Koležnik in M. Mandić (Ljubljana, februar in marec 1999);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica gledališke igre, mentor M. Mandić (Dolenjske toplice, junij 1998);<br />
* poletni gledališki seminar GILŠ-a, delavnica gledališke igre, mentorica M. Štromar (Kostanjevica, julij 1998);<br />
* gledališka in lutkovna šola GILŠ, mentorji T. Janežič, M. Vrhovnik Smrekar, D. B. Ross, M. Štromar, S. Starič, S. Zorc in drugi (ZKOS, Ljubljana, šol. leto 1996/97) itd.<br />
<br />
Delavnice, ki jih je vodila:<br />
* vodenje gledališke delavnice v Litiji (organizacija JSKD, Območna izpostava Litija, oktober 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2006);<br />
* vodenje projekta Nova dramatika: organizacija in vodenje delavnic dramskega pisanja, organizacija bralnih uprizoritev slovenskih dramskih besedil ter vodenje skupine mladih slovenskih dramatičark in dramatikov (KUD Sodobnost International, januar 2005–december 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Leonardo (Ljubljana, JSKD, november 2004);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Mladi Prešeren (Ljubljana, KUD France Prešeren, avgust 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice Samozavest je boljša kot pest (KUD F. Prešeren, Ljubljana, februar 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice v MC Podlaga (Sežana, december 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfesta (KUD F. Prešeren, Ljubljana, avgust 2002).<br />
<br />
==Vloge v filmu, radijskih igrah==<br />
* ''Dan kot vsak dan'' (RTVS, 1983, režija D. Prebil);<br />
* ''Suha veja'' (RTVS, 1987, režija A. Stojan);<br />
* ''Zakaj jih nisem vseh postrelil'' (AGRFT, 1989, režija M. Hočevar);<br />
* radijska igra ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (dramsko besedilo priredil P. Lužan, radijsko igro režirala I. Glonar; Radio Slovenija, oktober 2002).<br />
<br />
==Naslovi dram==<br />
*''Ena, dve, tri, štiri'', mladinska gledališka predstava (režija);<br />
* ''Pručko, prosim!'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera junij 1999);<br />
* ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2001) – nominacija za nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo;<br />
* ''Paso Doble'' (2002);<br />
* ''Nosorogi'' (priredba Ionescove drame; režija in igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2001);<br />
* ''The Why and the How'' (režija, igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2002);<br />
* ''Dobre, umazane, zle'' (režija in igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2002);<br />
* ''Tri debele riti'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera maja 2003); <br />
* ''Slovenske kobile'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera junija 2004);<br />
* ''Nimam časa'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej decembra 2005);<br />
* ''Brez besed'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej junija 2006);<br />
* ''Škart'' (2006–2006).<br />
<br />
==Celotna besedila dram==<br />
*<br />
<br />
==Scenariji==<br />
* soavtorstvo besedil (z D. Gregorič) in izvedba TV skečev za oddajo Zmenkarije (Kanal A, oktober–december 1998)<br />
* ''Na svobodi'' (1998) – nominacija za Grossmanovo nagrado 1998;<br />
* ''Ločitev v petih korakih'' (po njem posnet film Ločitev v štirih korakih v režiji A. Kraigher; AGRFT, Ljubljana, premiera junija 2004) – nominacija za Gorssmanovo nagrado 2003;<br />
* ''Sladki greh'' (z Leo Menard, januar 2006).<br />
<br />
==Poezija==<br />
* ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, 1995).<br />
<br />
==Značilnosti==<br />
Avtorica sama pravi, da ji je blizu pisanje o družbeni stvarnosti, ki sega v polje intimnega. Družbena stvarnost po svoje vedno sega v polje intimnega. to je jasno vidno v njenih tekstih. Prav tako v besedilih, ki naj bi bila tragična, zasledimo cinični prizvok in stvari na tak način postanejo smešne. Včasih pa se stvari, ki se ji zdijo smešne, obrnejo in izpadejo tragične. <br />
<br />
Tako naslov ''Miss Slovenije ima kratke noge'' nakaže navidez lahkotno, klišejsko temo o izboru najlepše ženske v Sloveniji. A že v uvodnem delu spoznamo "tekmovalke", ki skrivajo v sebi določene probleme sodobne družbe: bulimijo, zatrtost, tekmovalnost, napadalnost, eno izmed njih celo spolno nadleguje oče. Družbena stvarnost - izbor najlepše Slovenke, ki bi moral biti bleščeč, evforičen dogodek, se izkaže kot nekaj grdega, umazanega. S tem se prepletata družbeno dogajanje in notranjost posameznika.<br />
<br />
V drami ''Dobre, umazane, zle'' nastopajo le osebe ženskega spola, ki so zaznamovane z današnjim krutim stanjem na svetu vsaka na svoj način. Tako nekatere sanjajo o pravi ljubezni, druge iščejo le hitro zadovoljstvo, tretji je zadosti le materialna preskrbljenost pa čeprav ni prepričana v ljubezen do svojega moškega. Drama se dotakne tudi telesenega nasilja nad žensko, a ta stoično prenaša v smislu: "Saj ni tako hudo". <br />
<br />
Mini drama ''Nimam časa'' pa opisuje nekaj tako vsakdanjega, znanega vsem ljudem: pomankanje časa in občutek nesposobnosti ob tem. V drami spoznamo slovensko tekačico Jolando Šeplak, ki se pripravlja na Olimpijado, ob tem pa ji zmanjkuje časa za svojega otroka, očeta, ki ga je zadela kap in umira. Celo za treninge. Preganja nas tesnoben občutek, ko nas duši, ker nečesa ne bomo mogli storiti v določenem času. Konča se ironično, ko Jolanda predstavlja tablete, s katerimi pridobimo čas.<br />
<br />
==Nagrade==<br />
* prva nagrada za glavno vlogo v otroški radijski igri J. Zlobca ''Čarovnice na festivalu otroških radijskih iger'' (Ohrid, 1985);<br />
* prva nagrada za otroško pesem o naravi (Zavod RS za šolstvo, 1986);<br />
* tretja nagrada na pesniškem natečaju Cimet (ŠOU, 1996); <br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret: ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (JSKD, Nova Gorica, maj 2001);<br />
* nagrada publike za najboljšo pesem na pesniškem turnirju v Mariboru (april 2002);<br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret II: ''Dobre, umazane, zle'' (JSKD, Ljubljana, maj 2002);<br />
* Linhartovo priznanje za dosežke na področju gledališkega ustvarjanja (JSKD, maj 2003).<br />
<br />
<br />
==Kontakt==<br />
* Kim Komljanec, gsm: <br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.zgled.com naslov povezave]<br />
[[Priimek ime:=Komljanec, Kim| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Kim_Komljanec&diff=9688Kim Komljanec2007-04-01T19:41:12Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Dramatika|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Komljanec, Kim]]<br />
'''Kim Komljanec''', pisateljica dramskih tekstov, režiserka, igralka <br />
==Življenjepis==<br />
Rodila se je 22. 2. 1978 v Ljubljani. Po končanem šolanje na Gimnaziji Bežigrad (1996) je študij nadaljevala na Filozofski fakulteti (francoščina in slovenščina), čeprav se je večkrat prijavila na sprejemne izpite za igralko in režiserko na AGRFT, kjer so jo zavrnili. Leta 1995 je ustanovila in začela voditi skupino BUBE v okviru KUD-a France Prešeren, za katero je pisala tekste, režirala in igrala. Poleti 2006 je ustanovila zavod za kulturne dejavnosti – Zavod Zofka. Dve sezoni (januar 2004–september 2006) je bila v SLG Celje zaposlena kot lektorica. <br />
<br />
Delovne izkušnje si je nabirala preko različnih virov: bila je lektorica različnih predstav, pisala je besedila za stripe na najstniški strani dnevnika Večer (oktober 2005–oktober 2006), je avtorica songov v otroških lutkovnih predstavah gledališč Fru fru in Balinkugla, igrala je v mladinski skupini KUD-a France Prešeren, v radijskih igrah na Radio Sloveniji, sodelovala je pri sinhronizaciji risank na TV Sloveniji, delala je kot selektorica na območnem Linhartovem srečanju otroških gledaliških skupin (SLKD, marec 1999) ter selektorica predstav, ki se potegujejo za Linhartovo priznanje (za osrednjo Slovenijo, JSKD, januar–april 2007), sodelovala je tudi kot asistentka režije pri M. Koležnik (Histerija, premiera v sezoni1999/2000) in Z. Šedlbauerju (Spomin vode, premiera novembra 2000) v Mestnem gledališču ljubljanskem itd. Največ izkušenj pa je pridobila na številnih seminarjih in delavnicah, ki se jih je udeleževala, vodila pa jih je tudi sama. Julija in avgusta 2004 je bila povabljena na mednarodno rezidenco za perspektivne mlade dramatike gledališča Royal Court v London.<br />
<br />
Delavnice in seminarji, ki se jih je udeležila:<br />
* delavnice za pisce dramskih besedil (projekt Nova dramatika, KUD Sodobnost International, Ljubljana in Kranj, oktober 2004–december 2006);<br />
* mednarodni projekt Leonardo – izobraževanje scenaristov in dramatikov ter pedagogov za to področje, mentorja R. Pinner, VB in M. Thau, Nemčija (Slovenija – v organizaciji JSKD, Avstrija, Madžarska november 2003–september 2004);<br />
* delavnice improvizacijskega gledališča v okviru festivala Goli oder, mentorji R. Dixon, R, Trescher itd. (Ljubljana, oktober 2003);<br />
* dva seminarja gledališke režije v organizaciji JSKD – mentorica I. Djilas (november 2002 in marec, april 2003);<br />
* seminar gledališke igre in pisanja dramskih besedil – mentor Raymond Cortese (Cankarjev dom, Ljubljana, marec 2003);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica za gledališke režiserje, mentorja D. Jovanovič in V. Jurc (Izola, avgust 1999);<br />
* seminar gledališke režije in igre v organizaciji SLKD, mentorja M. Koležnik in M. Mandić (Ljubljana, februar in marec 1999);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica gledališke igre, mentor M. Mandić (Dolenjske toplice, junij 1998);<br />
* poletni gledališki seminar GILŠ-a, delavnica gledališke igre, mentorica M. Štromar (Kostanjevica, julij 1998);<br />
* gledališka in lutkovna šola GILŠ, mentorji T. Janežič, M. Vrhovnik Smrekar, D. B. Ross, M. Štromar, S. Starič, S. Zorc in drugi (ZKOS, Ljubljana, šol. leto 1996/97) itd.<br />
<br />
Delavnice, ki jih je vodila:<br />
* vodenje gledališke delavnice v Litiji (organizacija JSKD, Območna izpostava Litija, oktober 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2006);<br />
* vodenje projekta Nova dramatika: organizacija in vodenje delavnic dramskega pisanja, organizacija bralnih uprizoritev slovenskih dramskih besedil ter vodenje skupine mladih slovenskih dramatičark in dramatikov (KUD Sodobnost International, januar 2005–december 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Leonardo (Ljubljana, JSKD, november 2004);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Mladi Prešeren (Ljubljana, KUD France Prešeren, avgust 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice Samozavest je boljša kot pest (KUD F. Prešeren, Ljubljana, februar 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice v MC Podlaga (Sežana, december 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfesta (KUD F. Prešeren, Ljubljana, avgust 2002).<br />
<br />
==Vloge v filmu, radijskih igrah==<br />
* ''Dan kot vsak dan'' (RTVS, 1983, režija D. Prebil);<br />
* ''Suha veja'' (RTVS, 1987, režija A. Stojan);<br />
* ''Zakaj jih nisem vseh postrelil'' (AGRFT, 1989, režija M. Hočevar);<br />
* radijska igra ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (dramsko besedilo priredil P. Lužan, radijsko igro režirala I. Glonar; Radio Slovenija, oktober 2002).<br />
<br />
==Naslovi dram==<br />
*''Ena, dve, tri, štiri'', mladinska gledališka predstava (režija);<br />
* ''Pručko, prosim!'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera junij 1999);<br />
* ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2001) – nominacija za nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo;<br />
* ''Paso Doble'' (2002);<br />
* ''Nosorogi'' (priredba Ionescove drame; režija in igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2001);<br />
* ''The Why and the How'' (režija, igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2002);<br />
* ''Dobre, umazane, zle'' (režija in igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2002);<br />
* ''Tri debele riti'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera maja 2003); <br />
* ''Slovenske kobile'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera junija 2004);<br />
* ''Nimam časa'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej decembra 2005);<br />
* ''Brez besed'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej junija 2006);<br />
* ''Škart'' (2006–2006).<br />
<br />
==Celotna besedila dram==<br />
*<br />
<br />
==Scenariji==<br />
* soavtorstvo besedil (z D. Gregorič) in izvedba TV skečev za oddajo Zmenkarije (Kanal A, oktober–december 1998)<br />
* ''Na svobodi'' (1998) – nominacija za Grossmanovo nagrado 1998;<br />
* ''Ločitev v petih korakih'' (po njem posnet film Ločitev v štirih korakih v režiji A. Kraigher; AGRFT, Ljubljana, premiera junija 2004) – nominacija za Gorssmanovo nagrado 2003;<br />
* ''Sladki greh'' (z Leo Menard, januar 2006).<br />
<br />
==Poezija==<br />
* ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, 1995).<br />
<br />
==Nagrade==<br />
* prva nagrada za glavno vlogo v otroški radijski igri J. Zlobca ''Čarovnice na festivalu otroških radijskih iger'' (Ohrid, 1985);<br />
* prva nagrada za otroško pesem o naravi (Zavod RS za šolstvo, 1986);<br />
* tretja nagrada na pesniškem natečaju Cimet (ŠOU, 1996); <br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret: ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (JSKD, Nova Gorica, maj 2001);<br />
* nagrada publike za najboljšo pesem na pesniškem turnirju v Mariboru (april 2002);<br />
* prva nagrada za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju gledaliških vizij za predstavo Cabubaret II: ''Dobre, umazane, zle'' (JSKD, Ljubljana, maj 2002);<br />
* Linhartovo priznanje za dosežke na področju gledališkega ustvarjanja (JSKD, maj 2003).<br />
<br />
<br />
==Kontakt==<br />
* Kim Komljanec, gsm: <br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.zgled.com naslov povezave]<br />
[[Priimek ime:=Komljanec, Kim| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Kim_Komljanec&diff=9687Kim Komljanec2007-04-01T19:38:27Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Dramatika|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Komljanec, Kim]]<br />
'''Kim Komljanec''', pisateljica dramskih tekstov, režiserka, igralka <br />
==Življenjepis==<br />
Rodila se je 22. 2. 1978 v Ljubljani. Po končanem šolanje na Gimnaziji Bežigrad (1996) je študij nadaljevala na Filozofski fakulteti (francoščina in slovenščina), čeprav se je večkrat prijavila na sprejemne izpite za igralko in režiserko na AGRFT, kjer so jo zavrnili. Leta 1995 je ustanovila in začela voditi skupino BUBE v okviru KUD-a France Prešeren, za katero je pisala tekste, režirala in igrala. Poleti 2006 je ustanovila zavod za kulturne dejavnosti – Zavod Zofka. Dve sezoni (januar 2004–september 2006) je bila v SLG Celje zaposlena kot lektorica. <br />
<br />
Delovne izkušnje si je nabirala preko različnih virov: bila je lektorica različnih predstav, pisala je besedila za stripe na najstniški strani dnevnika Večer (oktober 2005–oktober 2006), je avtorica songov v otroških lutkovnih predstavah gledališč Fru fru in Balinkugla, igrala je v mladinski skupini KUD-a France Prešeren, v radijskih igrah na Radio Sloveniji, sodelovala je pri sinhronizaciji risank na TV Sloveniji, delala je kot selektorica na območnem Linhartovem srečanju otroških gledaliških skupin (SLKD, marec 1999) ter selektorica predstav, ki se potegujejo za Linhartovo priznanje (za osrednjo Slovenijo, JSKD, januar–april 2007), sodelovala je tudi kot asistentka režije pri M. Koležnik (Histerija, premiera v sezoni1999/2000) in Z. Šedlbauerju (Spomin vode, premiera novembra 2000) v Mestnem gledališču ljubljanskem itd. Največ izkušenj pa je pridobila na številnih seminarjih in delavnicah, ki se jih je udeleževala, vodila pa jih je tudi sama. Julija in avgusta 2004 je bila povabljena na mednarodno rezidenco za perspektivne mlade dramatike gledališča Royal Court v London.<br />
<br />
Delavnice in seminarji, ki se jih je udeležila:<br />
* delavnice za pisce dramskih besedil (projekt Nova dramatika, KUD Sodobnost International, Ljubljana in Kranj, oktober 2004–december 2006);<br />
* mednarodni projekt Leonardo – izobraževanje scenaristov in dramatikov ter pedagogov za to področje, mentorja R. Pinner, VB in M. Thau, Nemčija (Slovenija – v organizaciji JSKD, Avstrija, Madžarska november 2003–september 2004);<br />
* delavnice improvizacijskega gledališča v okviru festivala Goli oder, mentorji R. Dixon, R, Trescher itd. (Ljubljana, oktober 2003);<br />
* dva seminarja gledališke režije v organizaciji JSKD – mentorica I. Djilas (november 2002 in marec, april 2003);<br />
* seminar gledališke igre in pisanja dramskih besedil – mentor Raymond Cortese (Cankarjev dom, Ljubljana, marec 2003);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica za gledališke režiserje, mentorja D. Jovanovič in V. Jurc (Izola, avgust 1999);<br />
* seminar gledališke režije in igre v organizaciji SLKD, mentorja M. Koležnik in M. Mandić (Ljubljana, februar in marec 1999);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica gledališke igre, mentor M. Mandić (Dolenjske toplice, junij 1998);<br />
* poletni gledališki seminar GILŠ-a, delavnica gledališke igre, mentorica M. Štromar (Kostanjevica, julij 1998);<br />
* gledališka in lutkovna šola GILŠ, mentorji T. Janežič, M. Vrhovnik Smrekar, D. B. Ross, M. Štromar, S. Starič, S. Zorc in drugi (ZKOS, Ljubljana, šol. leto 1996/97) itd.<br />
<br />
Delavnice, ki jih je vodila:<br />
* vodenje gledališke delavnice v Litiji (organizacija JSKD, Območna izpostava Litija, oktober 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2006);<br />
* vodenje projekta Nova dramatika: organizacija in vodenje delavnic dramskega pisanja, organizacija bralnih uprizoritev slovenskih dramskih besedil ter vodenje skupine mladih slovenskih dramatičark in dramatikov (KUD Sodobnost International, januar 2005–december 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Leonardo (Ljubljana, JSKD, november 2004);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Mladi Prešeren (Ljubljana, KUD France Prešeren, avgust 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice Samozavest je boljša kot pest (KUD F. Prešeren, Ljubljana, februar 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice v MC Podlaga (Sežana, december 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfesta (KUD F. Prešeren, Ljubljana, avgust 2002).<br />
<br />
==Vloge v filmu, radijskih igrah==<br />
* ''Dan kot vsak dan'' (RTVS, 1983, režija D. Prebil);<br />
* ''Suha veja'' (RTVS, 1987, režija A. Stojan);<br />
* ''Zakaj jih nisem vseh postrelil'' (AGRFT, 1989, režija M. Hočevar);<br />
* radijska igra ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (dramsko besedilo priredil P. Lužan, radijsko igro režirala I. Glonar; Radio Slovenija, oktober 2002).<br />
<br />
==Naslovi dram==<br />
*''Ena, dve, tri, štiri'', mladinska gledališka predstava (režija);<br />
* ''Pručko, prosim!'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera junij 1999);<br />
* ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2001) – nominacija za nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo;<br />
* ''Paso Doble'' (2002);<br />
* ''Nosorogi'' (priredba Ionescove drame; režija in igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2001);<br />
* ''The Why and the How'' (režija, igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2002);<br />
* ''Dobre, umazane, zle'' (režija in igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2002);<br />
* ''Tri debele riti'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera maja 2003); <br />
* ''Slovenske kobile'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera junija 2004);<br />
* ''Nimam časa'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej decembra 2005);<br />
* ''Brez besed'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej junija 2006);<br />
* ''Škart'' (2006–2006).<br />
<br />
==Celotna besedila dram==<br />
*<br />
<br />
==Scenariji==<br />
* soavtorstvo besedil (z D. Gregorič) in izvedba TV skečev za oddajo Zmenkarije (Kanal A, oktober–december 1998)<br />
* ''Na svobodi'' (1998) – nominacija za Grossmanovo nagrado 1998;<br />
* ''Ločitev v petih korakih'' (po njem posnet film Ločitev v štirih korakih v režiji A. Kraigher; AGRFT, Ljubljana, premiera junija 2004) – nominacija za Gorssmanovo nagrado 2003;<br />
* ''Sladki greh'' (z Leo Menard, januar 2006).<br />
<br />
==Poezija==<br />
* ''Kje je moj gozd?'' (KUD France Prešeren, 1995).<br />
<br />
==Kontakt==<br />
* Kim Komljanec, gsm: <br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.zgled.com naslov povezave]<br />
[[Priimek ime:=Komljanec, Kim| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Kim_Komljanec&diff=9686Kim Komljanec2007-04-01T19:36:23Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Dramatika|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Komljanec, Kim]]<br />
'''Kim Komljanec''', pisateljica dramskih tekstov, režiserka, igralka <br />
==Življenjepis==<br />
Rodila se je 22. 2. 1978 v Ljubljani. Po končanem šolanje na Gimnaziji Bežigrad (1996) je študij nadaljevala na Filozofski fakulteti (francoščina in slovenščina), čeprav se je večkrat prijavila na sprejemne izpite za igralko in režiserko na AGRFT, kjer so jo zavrnili. Leta 1995 je ustanovila in začela voditi skupino BUBE v okviru KUD-a France Prešeren, za katero je pisala tekste, režirala in igrala. Poleti 2006 je ustanovila zavod za kulturne dejavnosti – Zavod Zofka. Dve sezoni (januar 2004–september 2006) je bila v SLG Celje zaposlena kot lektorica. <br />
<br />
Delovne izkušnje si je nabirala preko različnih virov: bila je lektorica različnih predstav, pisala je besedila za stripe na najstniški strani dnevnika Večer (oktober 2005–oktober 2006), je avtorica songov v otroških lutkovnih predstavah gledališč Fru fru in Balinkugla, igrala je v mladinski skupini KUD-a France Prešeren, v radijskih igrah na Radio Sloveniji, sodelovala je pri sinhronizaciji risank na TV Sloveniji, delala je kot selektorica na območnem Linhartovem srečanju otroških gledaliških skupin (SLKD, marec 1999) ter selektorica predstav, ki se potegujejo za Linhartovo priznanje (za osrednjo Slovenijo, JSKD, januar–april 2007), sodelovala je tudi kot asistentka režije pri M. Koležnik (Histerija, premiera v sezoni1999/2000) in Z. Šedlbauerju (Spomin vode, premiera novembra 2000) v Mestnem gledališču ljubljanskem itd. Največ izkušenj pa je pridobila na številnih seminarjih in delavnicah, ki se jih je udeleževala, vodila pa jih je tudi sama. Julija in avgusta 2004 je bila povabljena na mednarodno rezidenco za perspektivne mlade dramatike gledališča Royal Court v London.<br />
<br />
Delavnice in seminarji, ki se jih je udeležila:<br />
* delavnice za pisce dramskih besedil (projekt Nova dramatika, KUD Sodobnost International, Ljubljana in Kranj, oktober 2004–december 2006);<br />
* mednarodni projekt Leonardo – izobraževanje scenaristov in dramatikov ter pedagogov za to področje, mentorja R. Pinner, VB in M. Thau, Nemčija (Slovenija – v organizaciji JSKD, Avstrija, Madžarska november 2003–september 2004);<br />
* delavnice improvizacijskega gledališča v okviru festivala Goli oder, mentorji R. Dixon, R, Trescher itd. (Ljubljana, oktober 2003);<br />
* dva seminarja gledališke režije v organizaciji JSKD – mentorica I. Djilas (november 2002 in marec, april 2003);<br />
* seminar gledališke igre in pisanja dramskih besedil – mentor Raymond Cortese (Cankarjev dom, Ljubljana, marec 2003);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica za gledališke režiserje, mentorja D. Jovanovič in V. Jurc (Izola, avgust 1999);<br />
* seminar gledališke režije in igre v organizaciji SLKD, mentorja M. Koležnik in M. Mandić (Ljubljana, februar in marec 1999);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica gledališke igre, mentor M. Mandić (Dolenjske toplice, junij 1998);<br />
* poletni gledališki seminar GILŠ-a, delavnica gledališke igre, mentorica M. Štromar (Kostanjevica, julij 1998);<br />
* gledališka in lutkovna šola GILŠ, mentorji T. Janežič, M. Vrhovnik Smrekar, D. B. Ross, M. Štromar, S. Starič, S. Zorc in drugi (ZKOS, Ljubljana, šol. leto 1996/97) itd.<br />
<br />
Delavnice, ki jih je vodila:<br />
* vodenje gledališke delavnice v Litiji (organizacija JSKD, Območna izpostava Litija, oktober 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2006);<br />
* vodenje projekta Nova dramatika: organizacija in vodenje delavnic dramskega pisanja, organizacija bralnih uprizoritev slovenskih dramskih besedil ter vodenje skupine mladih slovenskih dramatičark in dramatikov (KUD Sodobnost International, januar 2005–december 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Leonardo (Ljubljana, JSKD, november 2004);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Mladi Prešeren (Ljubljana, KUD France Prešeren, avgust 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice Samozavest je boljša kot pest (KUD F. Prešeren, Ljubljana, februar 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice v MC Podlaga (Sežana, december 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfesta (KUD F. Prešeren, Ljubljana, avgust 2002).<br />
<br />
==Vloge v filmu, radijskih igrah==<br />
* ''Dan kot vsak dan'' (RTVS, 1983, režija D. Prebil);<br />
* ''Suha veja'' (RTVS, 1987, režija A. Stojan);<br />
* ''Zakaj jih nisem vseh postrelil'' (AGRFT, 1989, režija M. Hočevar);<br />
* radijska igra ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (dramsko besedilo priredil P. Lužan, radijsko igro režirala I. Glonar; Radio Slovenija, oktober 2002).<br />
<br />
==Naslovi dram==<br />
*''Ena, dve, tri, štiri'', mladinska gledališka predstava (režija);<br />
* ''Pručko, prosim!'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera junij 1999);<br />
* ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2001) – nominacija za nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo;<br />
* ''Paso Doble'' (2002);<br />
* ''Nosorogi'' (priredba Ionescove drame; režija in igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2001);<br />
* ''The Why and the How'' (režija, igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2002);<br />
* ''Dobre, umazane, zle'' (režija in igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2002);<br />
* ''Tri debele riti'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera maja 2003); <br />
* ''Slovenske kobile'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera junija 2004);<br />
* ''Nimam časa'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej decembra 2005);<br />
* ''Brez besed'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej junija 2006);<br />
* ''Škart'' (2006–2006).<br />
<br />
==Celotna besedila dram==<br />
*<br />
==Kontakt==<br />
* Kim Komljanec, gsm: <br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.zgled.com naslov povezave]<br />
[[Priimek ime:=Komljanec, Kim| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Kim_Komljanec&diff=9685Kim Komljanec2007-04-01T19:34:23Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Dramatika|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Komljanec, Kim]]<br />
'''Kim Komljanec''', pisateljica dramskih tekstov, režiserka, igralka <br />
==Življenjepis==<br />
Rodila se je 22. 2. 1978 v Ljubljani. Po končanem šolanje na Gimnaziji Bežigrad (1996) je študij nadaljevala na Filozofski fakulteti (francoščina in slovenščina), čeprav se je večkrat prijavila na sprejemne izpite za igralko in režiserko na AGRFT, kjer so jo zavrnili. Leta 1995 je ustanovila in začela voditi skupino BUBE v okviru KUD-a France Prešeren, za katero je pisala tekste, režirala in igrala. Poleti 2006 je ustanovila zavod za kulturne dejavnosti – Zavod Zofka. Dve sezoni (januar 2004–september 2006) je bila v SLG Celje zaposlena kot lektorica. <br />
<br />
Delovne izkušnje si je nabirala preko različnih virov: bila je lektorica različnih predstav, pisala je besedila za stripe na najstniški strani dnevnika Večer (oktober 2005–oktober 2006), je avtorica songov v otroških lutkovnih predstavah gledališč Fru fru in Balinkugla, igrala je v mladinski skupini KUD-a France Prešeren, v radijskih igrah na Radio Sloveniji, sodelovala je pri sinhronizaciji risank na TV Sloveniji, delala je kot selektorica na območnem Linhartovem srečanju otroških gledaliških skupin (SLKD, marec 1999) ter selektorica predstav, ki se potegujejo za Linhartovo priznanje (za osrednjo Slovenijo, JSKD, januar–april 2007), sodelovala je tudi kot asistentka režije pri M. Koležnik (Histerija, premiera v sezoni1999/2000) in Z. Šedlbauerju (Spomin vode, premiera novembra 2000) v Mestnem gledališču ljubljanskem itd. Največ izkušenj pa je pridobila na številnih seminarjih in delavnicah, ki se jih je udeleževala, vodila pa jih je tudi sama. Julija in avgusta 2004 je bila povabljena na mednarodno rezidenco za perspektivne mlade dramatike gledališča Royal Court v London.<br />
<br />
Delavnice in seminarji, ki se jih je udeležila:<br />
* delavnice za pisce dramskih besedil (projekt Nova dramatika, KUD Sodobnost International, Ljubljana in Kranj, oktober 2004–december 2006);<br />
* mednarodni projekt Leonardo – izobraževanje scenaristov in dramatikov ter pedagogov za to področje, mentorja R. Pinner, VB in M. Thau, Nemčija (Slovenija – v organizaciji JSKD, Avstrija, Madžarska november 2003–september 2004);<br />
* delavnice improvizacijskega gledališča v okviru festivala Goli oder, mentorji R. Dixon, R, Trescher itd. (Ljubljana, oktober 2003);<br />
* dva seminarja gledališke režije v organizaciji JSKD – mentorica I. Djilas (november 2002 in marec, april 2003);<br />
* seminar gledališke igre in pisanja dramskih besedil – mentor Raymond Cortese (Cankarjev dom, Ljubljana, marec 2003);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica za gledališke režiserje, mentorja D. Jovanovič in V. Jurc (Izola, avgust 1999);<br />
* seminar gledališke režije in igre v organizaciji SLKD, mentorja M. Koležnik in M. Mandić (Ljubljana, februar in marec 1999);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica gledališke igre, mentor M. Mandić (Dolenjske toplice, junij 1998);<br />
* poletni gledališki seminar GILŠ-a, delavnica gledališke igre, mentorica M. Štromar (Kostanjevica, julij 1998);<br />
* gledališka in lutkovna šola GILŠ, mentorji T. Janežič, M. Vrhovnik Smrekar, D. B. Ross, M. Štromar, S. Starič, S. Zorc in drugi (ZKOS, Ljubljana, šol. leto 1996/97) itd.<br />
<br />
Delavnice, ki jih je vodila:<br />
* vodenje gledališke delavnice v Litiji (organizacija JSKD, Območna izpostava Litija, oktober 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2006);<br />
* vodenje projekta Nova dramatika: organizacija in vodenje delavnic dramskega pisanja, organizacija bralnih uprizoritev slovenskih dramskih besedil ter vodenje skupine mladih slovenskih dramatičark in dramatikov (KUD Sodobnost International, januar 2005–december 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Leonardo (Ljubljana, JSKD, november 2004);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Mladi Prešeren (Ljubljana, KUD France Prešeren, avgust 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice Samozavest je boljša kot pest (KUD F. Prešeren, Ljubljana, februar 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice v MC Podlaga (Sežana, december 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfesta (KUD F. Prešeren, Ljubljana, avgust 2002).<br />
<br />
==Vloge v filmu, radijskih igrah==<br />
* Dan kot vsak dan (RTVS, 1983, režija D. Prebil);<br />
* Suha veja (RTVS, 1987, režija A. Stojan);<br />
* Zakaj jih nisem vseh postrelil (AGRFT, 1989, režija M. Hočevar);<br />
* radijska igra Miss Slovenije ima kratke noge (dramsko besedilo priredil P. Lužan, radijsko igro režirala I. Glonar; Radio Slovenija, oktober 2002).<br />
<br />
==Naslovi dram==<br />
*''Ena, dve, tri, štiri'', mladinska gledališka predstava (režija);<br />
* ''Pručko, prosim!'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera junij 1999);<br />
* ''Miss Slovenije ima kratke noge'' (režija, igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2001) – nominacija za nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo;<br />
* ''Paso Doble'' (2002);<br />
* ''Nosorogi'' (priredba Ionescove drame; režija in igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2001);<br />
* ''The Why and the How'' (režija, igra; udeležba skupine BUBE na festivalu absurdnega gledališča Eugène Ionesco Bukarešta, Romunija, premiera novembra 2002);<br />
* ''Dobre, umazane, zle'' (režija in igra; BUBE, KUD F. Prešeren, premiera maja 2002);<br />
* ''Tri debele riti'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera maja 2003); <br />
* ''Slovenske kobile'' (režija in igra; BUBE, KUD France Prešeren, premiera junija 2004);<br />
* ''Nimam časa'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej decembra 2005);<br />
* ''Brez besed'' (bralno uprizorjeno v gledališču Glej junija 2006);<br />
* ''Škart'' (2006–2006).<br />
<br />
==Celotna besedila dram==<br />
*<br />
==Kontakt==<br />
* Kim Komljanec, gsm: <br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.zgled.com naslov povezave]<br />
[[Priimek ime:=Komljanec, Kim| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Kim_Komljanec&diff=9684Kim Komljanec2007-04-01T19:15:12Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Dramatika|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Komljanec, Kim]]<br />
'''Kim Komljanec''', pisateljica dramskih tekstov, režiserka, igralka <br />
==Življenjepis==<br />
Rodila se je 22. 2. 1978 v Ljubljani. Po končanem šolanje na Gimnaziji Bežigrad (1996) je študij nadaljevala na Filozofski fakulteti (francoščina in slovenščina), čeprav se je večkrat prijavila na sprejemne izpite za igralko in režiserko na AGRFT, kjer so jo zavrnili. Leta 1995 je ustanovila in začela voditi skupino BUBE v okviru KUD-a France Prešeren, za katero je pisala tekste, režirala in igrala. Poleti 2006 je ustanovila zavod za kulturne dejavnosti – Zavod Zofka. Dve sezoni (januar 2004–september 2006) je bila v SLG Celje zaposlena kot lektorica. <br />
<br />
Delovne izkušnje si je nabirala preko različnih virov: bila je lektorica različnih predstav, pisala je besedila za stripe na najstniški strani dnevnika Večer (oktober 2005–oktober 2006), je avtorica songov v otroških lutkovnih predstavah gledališč Fru fru in Balinkugla, igrala je v mladinski skupini KUD-a France Prešeren, v radijskih igrah na Radio Sloveniji, sodelovala je pri sinhronizaciji risank na TV Sloveniji, delala je kot selektorica na območnem Linhartovem srečanju otroških gledaliških skupin (SLKD, marec 1999) ter selektorica predstav, ki se potegujejo za Linhartovo priznanje (za osrednjo Slovenijo, JSKD, januar–april 2007), sodelovala je tudi kot asistentka režije pri M. Koležnik (Histerija, premiera v sezoni1999/2000) in Z. Šedlbauerju (Spomin vode, premiera novembra 2000) v Mestnem gledališču ljubljanskem itd. Največ izkušenj pa je pridobila na številnih seminarjih in delavnicah, ki se jih je udeleževala, vodila pa jih je tudi sama. Julija in avgusta 2004 je bila povabljena na mednarodno rezidenco za perspektivne mlade dramatike gledališča Royal Court v London.<br />
<br />
Delavnice in seminarji, ki se jih je udeležila:<br />
* delavnice za pisce dramskih besedil (projekt Nova dramatika, KUD Sodobnost International, Ljubljana in Kranj, oktober 2004–december 2006);<br />
* mednarodni projekt Leonardo – izobraževanje scenaristov in dramatikov ter pedagogov za to področje, mentorja R. Pinner, VB in M. Thau, Nemčija (Slovenija – v organizaciji JSKD, Avstrija, Madžarska november 2003–september 2004);<br />
* delavnice improvizacijskega gledališča v okviru festivala Goli oder, mentorji R. Dixon, R, Trescher itd. (Ljubljana, oktober 2003);<br />
* dva seminarja gledališke režije v organizaciji JSKD – mentorica I. Djilas (november 2002 in marec, april 2003);<br />
* seminar gledališke igre in pisanja dramskih besedil – mentor Raymond Cortese (Cankarjev dom, Ljubljana, marec 2003);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica za gledališke režiserje, mentorja D. Jovanovič in V. Jurc (Izola, avgust 1999);<br />
* seminar gledališke režije in igre v organizaciji SLKD, mentorja M. Koležnik in M. Mandić (Ljubljana, februar in marec 1999);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica gledališke igre, mentor M. Mandić (Dolenjske toplice, junij 1998);<br />
* poletni gledališki seminar GILŠ-a, delavnica gledališke igre, mentorica M. Štromar (Kostanjevica, julij 1998);<br />
* gledališka in lutkovna šola GILŠ, mentorji T. Janežič, M. Vrhovnik Smrekar, D. B. Ross, M. Štromar, S. Starič, S. Zorc in drugi (ZKOS, Ljubljana, šol. leto 1996/97) itd.<br />
<br />
Delavnice, ki jih je vodila:<br />
* vodenje gledališke delavnice v Litiji (organizacija JSKD, Območna izpostava Litija, oktober 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2006);<br />
* vodenje projekta Nova dramatika: organizacija in vodenje delavnic dramskega pisanja, organizacija bralnih uprizoritev slovenskih dramskih besedil ter vodenje skupine mladih slovenskih dramatičark in dramatikov (KUD Sodobnost International, januar 2005–december 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Leonardo (Ljubljana, JSKD, november 2004);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Mladi Prešeren (Ljubljana, KUD France Prešeren, avgust 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice Samozavest je boljša kot pest (KUD F. Prešeren, Ljubljana, februar 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice v MC Podlaga (Sežana, december 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfesta (KUD F. Prešeren, Ljubljana, avgust 2002).<br />
<br />
==Naslovi dram==<br />
*''[[Škart]]''<br />
==Celotna besedila dram==<br />
*<br />
==Kontakt==<br />
* Kim Komljanec, gsm: <br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.zgled.com naslov povezave]<br />
[[Priimek ime:=Komljanec, Kim| ]]</div>Tanjahttps://sigledal.org/w/index.php?title=Kim_Komljanec&diff=9683Kim Komljanec2007-04-01T19:10:22Z<p>Tanja: </p>
<hr />
<div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Dramatika|Komljanec, Kim]]<br />
[[Kategorija:Avtorji|Komljanec, Kim]]<br />
==Življenjepis==<br />
Rodila se je 22. 2. 1978 v Ljubljani. Po končanem šolanje na Gimnaziji Bežigrad (1996) je študij nadaljevala na Filozofski fakulteti (francoščina in slovenščina), čeprav se je večkrat prijavila na sprejemne izpite za igralko in režiserko na AGRFT, kjer so jo zavrnili. Leta 1995 je ustanovila in začela voditi skupino BUBE v okviru KUD-a France Prešeren, za katero je pisala tekste, režirala in igrala. Poleti 2006 je ustanovila zavod za kulturne dejavnosti – Zavod Zofka. Dve sezoni (januar 2004–september 2006) je bila v SLG Celje zaposlena kot lektorica. <br />
<br />
Delovne izkušnje si je nabirala preko različnih virov: bila je lektorica različnih predstav, pisala je besedila za stripe na najstniški strani dnevnika Večer (oktober 2005–oktober 2006), je avtorica songov v otroških lutkovnih predstavah gledališč Fru fru in Balinkugla, igrala je v mladinski skupini KUD-a France Prešeren, v radijskih igrah na Radio Sloveniji, sodelovala je pri sinhronizaciji risank na TV Sloveniji, delala je kot selektorica na območnem Linhartovem srečanju otroških gledaliških skupin (SLKD, marec 1999) ter selektorica predstav, ki se potegujejo za Linhartovo priznanje (za osrednjo Slovenijo, JSKD, januar–april 2007), sodelovala je tudi kot asistentka režije pri M. Koležnik (Histerija, premiera v sezoni1999/2000) in Z. Šedlbauerju (Spomin vode, premiera novembra 2000) v Mestnem gledališču ljubljanskem itd. Največ izkušenj pa je pridobila na številnih seminarjih in delavnicah, ki se jih je udeleževala, vodila pa jih je tudi sama. Julija in avgusta 2004 je bila povabljena na mednarodno rezidenco za perspektivne mlade dramatike gledališča Royal Court v London.<br />
<br />
Delavnice in seminarji, ki se jih je udeležila:<br />
* delavnice za pisce dramskih besedil (projekt Nova dramatika, KUD Sodobnost International, Ljubljana in Kranj, oktober 2004–december 2006);<br />
* mednarodni projekt Leonardo – izobraževanje scenaristov in dramatikov ter pedagogov za to področje, mentorja R. Pinner, VB in M. Thau, Nemčija (Slovenija – v organizaciji JSKD, Avstrija, Madžarska november 2003–september 2004);<br />
* delavnice improvizacijskega gledališča v okviru festivala Goli oder, mentorji R. Dixon, R, Trescher itd. (Ljubljana, oktober 2003);<br />
* dva seminarja gledališke režije v organizaciji JSKD – mentorica I. Djilas (november 2002 in marec, april 2003);<br />
* seminar gledališke igre in pisanja dramskih besedil – mentor Raymond Cortese (Cankarjev dom, Ljubljana, marec 2003);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica za gledališke režiserje, mentorja D. Jovanovič in V. Jurc (Izola, avgust 1999);<br />
* seminar gledališke režije in igre v organizaciji SLKD, mentorja M. Koležnik in M. Mandić (Ljubljana, februar in marec 1999);<br />
* poletna gledališka šola v organizaciji SLKD – delavnica gledališke igre, mentor M. Mandić (Dolenjske toplice, junij 1998);<br />
* poletni gledališki seminar GILŠ-a, delavnica gledališke igre, mentorica M. Štromar (Kostanjevica, julij 1998);<br />
* gledališka in lutkovna šola GILŠ, mentorji T. Janežič, M. Vrhovnik Smrekar, D. B. Ross, M. Štromar, S. Starič, S. Zorc in drugi (ZKOS, Ljubljana, šol. leto 1996/97) itd.<br />
<br />
Delavnice, ki jih je vodila:<br />
* vodenje gledališke delavnice v Litiji (organizacija JSKD, Območna izpostava Litija, oktober 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2006);<br />
* vodenje projekta Nova dramatika: organizacija in vodenje delavnic dramskega pisanja, organizacija bralnih uprizoritev slovenskih dramskih besedil ter vodenje skupine mladih slovenskih dramatičark in dramatikov (KUD Sodobnost International, januar 2005–december 2006);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Leonardo (Ljubljana, JSKD, november 2004);<br />
* vodenje delavnice dramskega pisanja v okviru projekta Mladi Prešeren (Ljubljana, KUD France Prešeren, avgust 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice Samozavest je boljša kot pest (KUD F. Prešeren, Ljubljana, februar 2004);<br />
* vodenje gledališke delavnice v MC Podlaga (Sežana, december 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfest (KUD France Prešeren, avgust 2003);<br />
* vodenje gledališke delavnice v okviru festivala Trnfesta (KUD F. Prešeren, Ljubljana, avgust 2002).<br />
<br />
==Naslovi dram==<br />
*''[[Škart]]''<br />
==Celotna besedila dram==<br />
*<br />
==Kontakt==<br />
* Kim Komljanec, gsm: <br />
==Zunanje povezave==<br />
[http://www.zgled.com naslov povezave]<br />
[[Priimek ime:=Komljanec, Kim| ]]</div>Tanja