<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="sl">
	<id>https://sigledal.org/w/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=VanjaP</id>
	<title>Geslo - Prispevki uporabnika [sl]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://sigledal.org/w/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=VanjaP"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/geslo/Posebno:Prispevki/VanjaP"/>
	<updated>2026-05-07T06:25:09Z</updated>
	<subtitle>Prispevki uporabnika</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.11</generator>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12967</id>
		<title>Simona Semenič</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12967"/>
		<updated>2007-06-14T11:46:19Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Viri in literatura */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&amp;lt;div style=&amp;quot;float: right&amp;quot;&amp;gt;[[Slika:GesloPortretSimona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Ustvarjalci|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramatika|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Avtorji|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramaturgi|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Umetniški vodje|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Življenjepis==&lt;br /&gt;
Simona Semenič je [[področje ustvarjanja:=pisanje|dramatičarka]], [[področje ustvarjanja:=dramaturgija|dramaturginja]] in producentka. Rodila se je 16. 07. [[leto rojstva:=1975]] v Postojni.&lt;br /&gt;
Študirala je dramaturgijo na [[AGRFT]], med študijem je kot asistentka dramaturgije sodelovala v [[SNG Nova Gorica]] in v [[dramaturgije v::MGL]]. &lt;br /&gt;
Leta 2001 je Simona z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Rok Vevar|Rokom Vevarjem]] napisala scenarij in zrežirala predstavo [[uprizorjeni teksti::Polna pest praznih rok]] v produkciji [[Zavod Museum|Zavoda Museum]] in [[PTL]]ja. Predstavo je odlično sprejela tako strokovna javnost kot tudi publika vseh generacij. Kritik [[Blaž Lukan]] je predstavo v časopisu DELO okarakteriziral kot &amp;quot;razsipni dar čiste in nepretenciozne lepote&amp;quot;. STUDIO CITY je predstavo uvrstil med pet najboljših predstav v letu 2001 in ji podelil naslov najboljšega debuta v letu &lt;br /&gt;
2001. Predstava je po obeh premierah doživela še trinajst ponovitev, med drugim je gostovala na [[gostovanje na festivalih::festival Micro v Dordrechtu na Nizozemskem|festivalu Micro v Dordrechtu na Nizozemskem]], na [[gostovanje na festivalih::Primorski poletni festival Koper|Primorskem poletnem festivalu v Kopru]], na [[gostovanje na festivalih::Festival neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem|Festivalu neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem]], na [[gostovanje na festivalih::Gibanica|Gibanici]], prvem slovenskem plesnem festivalu in na gledališkem festivalu [[gostovanje na festivalih::Diskurs|Diskurs v Giessnu, Nemčiji]]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z Rokom Vevarjem sta ponovno sodelovala v letu 2003. Napisala sta dramski tekst [[uprizorjeni teksti::Solo brez talona]], ki sta ga tudi skupaj zrežirala. Predstava Solo brez talona (produkcija [[Glej]] in Zavod [[Maska]]) je doživela premiero novembra 2003. Solo brez talona je bil uvrščen na [[Teden slovenske drame]] v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču v Kranju]], marca 2004. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Že v letu 2003 je Simona začela sodelovati z WaxFactory New York, mednarodno gledališko skupino iz New Yorka. Z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Ivan Talijančić|Ivanom Talijančićem]], ustanoviteljem in umetniškim direktorjem WaxFactory, je sodelovala kot dramaturginja pri predstavi z mednarodno zasedbo – Sarah Kane: Cleansed (produkcija WaxFactory New York in [[Zavod Exodos]]), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003. Simonino sodelovanje z WaxFactory New York se je nadaljevalo in v  februarju 2005 je v Kosovelovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] premiero doživel projekt [[uprizorjeni teksti::...SheSaid]], pri katerem je Simona delala kot so-avtorica besedila, dramaturginja in izvršna producentka. Predstava ...SheSaid je septembra 2005 gostovala v ICA London, v novembru 2005 v New Yorku kot del festivala [[gostovanje na festivalih::Act French]], aprila 2006 pa je gostovala na [[gostovanje na festivalih::Fundateneofestival, Caracas, Venezuela|Fundateneofestivalu v Caracasu v Venezueli]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je kot dramaturginja sodelovala pri predstavah: What a feeling avtorice, koreografinje in performerke [[Nina Meško|Nine Meško]] (produkcija Zavod Masa in Cankarjev Dom), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu; avtorskem projektu Petra Kusa – Črna kuhna (Oktober 2004, produkcija [[Mini teater Ljubljana|Mini teater]], režija: [[sodelovanje z režiserji::Barbara Bulatović]]), pri katerem je Simona sodelovala tudi kot avtorica pesmic; pri site-specific in multimedijskem projektu Alphabet City Topography Hiroko Tanahashi in Maxa Schumacherja (post theater berlin / new york) v produkciji [[Mesto žensk|Mesta žensk]], ki je bil izveden v septembru 2005; pri avtorskem projektu Roka Vevarja - [[Kartografija celovečernih slik]] (produkcija Glej, Maska in Cankarjev dom), ki je bil premierno uprizorjen v decembru 2005 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je Simona dokončala nov dramski tekst z naslovom [[uprizorjeni teksti::Več]], ki je bil predstavljen v bralni uprizoritvi maja 2005 v Gledališče Glej (režija: Simona Semenič) in januarja 2006 v ameriškem prevodu v gledališču [[uprizoritve v tujini::New Georges v New Yorku]] (režija: [[Ivan Talijančić]]).&lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
V novembru 2005 je bilo njeno kratko besedilo [[uprizorjeni teksti::Loving Willy]], ki ga je napisala v angleščini, predstavljeno v bralni uprizoritvi v New Yorku (režija: [[sodelovanje z režiserji::Eddie Lew]]).&lt;br /&gt;
 	&lt;br /&gt;
Njeno kratko dramsko besedilo z naslovom [[uprizorjeni teksti::Nogavice]] je bilo javnosti predstavljeno decembra 2005 v gledališču Glej (režija: [[sodelovanje z režiserji::Tijana Zinajić]]) in v prav tako v decembru 2005 v angleškem prevodu v [[uprizoritve v tujini::Bowery Poetry Club New York]] (režija: [[Ryan Kasprzak]]).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njeno besedilo [[uprizorjeni teksti::24ur]] (2006) je bilo bralno uprizorjeno v okviru projekta Izmenjava Ljubljana – New York in sicer v [[uprizoritve v tujini::New York Theatre Workshop]] (oktober 2006) in v Gledališču Glej (december 2006), obakrat v režiji Ivana Talijančića.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je umetniška vodja programa [[PreGlej]] v [[Gledališču Glej]], za katerega je dala pobudo in ga koncipirala. V okviru PreGleja že potekajo bralne uprizoritve dramskih tekstov mladih oz. neuveljavljenih slovenskih dramskih piscev. 	&lt;br /&gt;
		 &lt;br /&gt;
V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Takoj po končanem četrtem letniku Akademije je začela delati za [[Zavod Exodos]], v letu 2003 je bila tudi v umetniškem svetu festivala Exodos. V okviru Mirovnega inštituta pa je od junija 2002 do marca 2004 delala na projektu Bela knjiga, raziskavo dejavnosti, projektov in programov nevladnih organizacij in posameznikov s področja kulture in umetnosti v obdobju 1998 – 2003. Preliminarna verzija te raziskave je bila predstavljena na simpoziju Margina, niša ali mainstream? septembra 2002. V letu 2003 je za ta projekt prejela raziskovalno štipendijo Mirovnega inštituta (omogočil Open society Institute New York). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Trenutno v Gledališču Glej vodi program [[PreGlej]], ki se ukvarja z uprizarjanjem bralnih različic tekstov še neuveljavljenih slovenskih dramatikov. Je avtorica dramskih tekstov: [[Solo brez talona]] (2003), [[Več]] (2005), [[24 ur]] (2006), [[Loving Willy]] (v ang., 2005) in [[Nogavice]] (2005). Njeni teksti so doslej doživeli več bralnih uprizoritev (Ljubljana, New York).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Drame==&lt;br /&gt;
* 2006 [[24ur]]&lt;br /&gt;
* 2006 [[Kot jaz]] (soavtorstvo z [[Lara Jankovič]], [[Zijah A. Sokolović]]))&lt;br /&gt;
* 2005 [[Več]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Nogavice]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Loving Willy]]&lt;br /&gt;
* 2005 …SheSaid (soavtorstvo z [[Ivan Talijančić]], [[Erika Latta]], [[Katarina Stegnar]], [[Dion Doulis]])&lt;br /&gt;
* 2003 [[Solo brez talona]] (soavtorstvo z [[Rok Vevar]])&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
===Značilnosti opusa===&lt;br /&gt;
V vseh njenih dramah zasledimo neke medsebojne odnose dramskih oseb. Predvsem gre za ljubezensko zgodbo. Kako se ta razvija skozi čas? Ali je mogoče živeti z nekom, ki ga več nimaš rad – ko ljubezen že ugasne, ali pa je sploh nikoli ni bilo? &lt;br /&gt;
Pri Nogavicah so med parom že nekaj časa moteča trenja, ki pa na dan izbruhnejo v najbolj neprimernem trenutku. Čeprav gre za njun fizični obstoj, se ukvarjata s svojim propadlim in že nevzdržnim zakonskim življenjem. V drami Več temelji odnos para na dejstvu, da Lucija potrebuje svojega moža, da bi pozabila praznino ob izgubi brata dvojčka, na katerega je bila močno navezana. Zaradi potrebe po bližini zatre celo svoja prepričanja in svoje življenjsko vodilo, da smo za vse okoli sebe odgovorni mi sami. Torej med njima nikoli ni obstajala tista resnična ljubezen, v nasprotju z dramskim tekstom Loving Willy, kjer je v ospredju ljubezenski trikotnik in se je Joan pripravljena ločiti, da bi bil Willy srečen, čeprav ga še vedno močno ljubi. Tudi v 24ur izvemo, da se je drugi par nekoč ljubil, vendar je ta ljubezen bolj temeljila na telesnem stiku, pri čemer se ne ozirata na to, da bi s tem morda koga prizadela. Še celo sedaj, ko sta ločena, premišljujeta, če je še kaj upanja zanju, kar hočeta na vsak način dokazati s spolnim odnosom. Le za prvi par iz 24ur ne vemo točno, v kakšnem medsebojnem odnosu sta. Lahko bi bila le prijatelja ali znanca. Mogoče pa se simpatije šele razvijajo.&lt;br /&gt;
	Simona Semenič je v vseh naštetih dramskih tekstih uporabila zelo malo didaskalij oz. toliko, kot se ji je kot bralki zdelo nujno potrebno, saj se z zgodbo in značaji oseb seznanimo v glavnem besedilu. Zelo pomembne so tišine, saj ponazorijo odnos med dramskimi osebami. Uporabi tudi več vrst tišine; mučno, čustveno obarvano ipd., ki nam ogromno povedo o osebi in dogajanju. Skoraj vse naštete drame, razen seveda Loving Willy, se končajo s tišino.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Celotna besedila===&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic VEC.doc|Več}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic LOVING WILLY.doc|Loving Willy}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic 24urSLO.doc|24 ur}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic Simona Nogavice.doc|Nogavice}}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Dramaturgije==&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[…SheSaid]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::WaxFactory]], [[dramaturgije v::Mini teater Ljubljana]], [[dramaturgije v::Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[Kartografija celovečernih slik]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::Glej|Gledališe Glej]], [[Maska]] Ljubljana, [[Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 A.C.T. Metelkova, [[dramaturgije v::Mesto žensk]]&lt;br /&gt;
*2004 &#039;&#039;[[Črna kuhna]]&#039;&#039;, Mini teater &lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Cleansed]]&#039;&#039;, WaxFactory, Zavod [[dramaturgije v::Exodos]]&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[What a feeling]]&#039;&#039;, Zavod Maska, Cankarjev dom&lt;br /&gt;
*2001 &#039;&#039;[[Polna pest praznih rok]]&#039;&#039;, Zavod [[dramaturgije v::Muzeum]], [[dramaturgije v::PTL]] &lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Režije==&lt;br /&gt;
*2006 &#039;&#039;[[Večna medikacija]]&#039;&#039;, Mesto žensk&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Solo brez talona]]&#039;&#039;, Maska Ljubljana, Gledališče Glej &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Mednarodno sodelovanje==&lt;br /&gt;
* V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
*V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. &lt;br /&gt;
*Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Posebni članki==&lt;br /&gt;
[[Simona Semenič/Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja|&#039;&#039;&#039;Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja&#039;&#039;&#039;, diplomska naloga iz zgodovine gledališča, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, Oddelek za dramaturgijo, mentor Marko Marin, Ljubljana 2004]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri in literatura==&lt;br /&gt;
*[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=15&amp;amp;id=1 PreGlej Simona Semenič]&lt;br /&gt;
*Simona Semenič: Več, dramsko delo z eksplikacijo / Inemannova doba skozi prizmo dnevnega časopisja. Diplomska naloga. Ljubljana, 2006.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zunanje povezave==&lt;br /&gt;
[http://www.pre-glej.si/ PreGlej]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[priimek ime:=Semenič, Simona| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=dramaturgija| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=pisanje| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[rojstni dan:=16. julij| ]]&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[spol:=Ž| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Ustanovitelj gledališke skupine, gledališča::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[Dramaturgije v::SNG Nova Gorica| ]] &lt;br /&gt;
[[Umetniški vodja::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[kraj rojstva:=Postojna| ]]&lt;br /&gt;
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slika:02 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:06cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:07 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:10a SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:11cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:12 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:21cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona1.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona3.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona4.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona5.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona6.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona7.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;/gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12966</id>
		<title>Simona Semenič</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12966"/>
		<updated>2007-06-14T11:45:26Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Viri in literatura */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&amp;lt;div style=&amp;quot;float: right&amp;quot;&amp;gt;[[Slika:GesloPortretSimona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Ustvarjalci|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramatika|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Avtorji|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramaturgi|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Umetniški vodje|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Življenjepis==&lt;br /&gt;
Simona Semenič je [[področje ustvarjanja:=pisanje|dramatičarka]], [[področje ustvarjanja:=dramaturgija|dramaturginja]] in producentka. Rodila se je 16. 07. [[leto rojstva:=1975]] v Postojni.&lt;br /&gt;
Študirala je dramaturgijo na [[AGRFT]], med študijem je kot asistentka dramaturgije sodelovala v [[SNG Nova Gorica]] in v [[dramaturgije v::MGL]]. &lt;br /&gt;
Leta 2001 je Simona z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Rok Vevar|Rokom Vevarjem]] napisala scenarij in zrežirala predstavo [[uprizorjeni teksti::Polna pest praznih rok]] v produkciji [[Zavod Museum|Zavoda Museum]] in [[PTL]]ja. Predstavo je odlično sprejela tako strokovna javnost kot tudi publika vseh generacij. Kritik [[Blaž Lukan]] je predstavo v časopisu DELO okarakteriziral kot &amp;quot;razsipni dar čiste in nepretenciozne lepote&amp;quot;. STUDIO CITY je predstavo uvrstil med pet najboljših predstav v letu 2001 in ji podelil naslov najboljšega debuta v letu &lt;br /&gt;
2001. Predstava je po obeh premierah doživela še trinajst ponovitev, med drugim je gostovala na [[gostovanje na festivalih::festival Micro v Dordrechtu na Nizozemskem|festivalu Micro v Dordrechtu na Nizozemskem]], na [[gostovanje na festivalih::Primorski poletni festival Koper|Primorskem poletnem festivalu v Kopru]], na [[gostovanje na festivalih::Festival neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem|Festivalu neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem]], na [[gostovanje na festivalih::Gibanica|Gibanici]], prvem slovenskem plesnem festivalu in na gledališkem festivalu [[gostovanje na festivalih::Diskurs|Diskurs v Giessnu, Nemčiji]]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z Rokom Vevarjem sta ponovno sodelovala v letu 2003. Napisala sta dramski tekst [[uprizorjeni teksti::Solo brez talona]], ki sta ga tudi skupaj zrežirala. Predstava Solo brez talona (produkcija [[Glej]] in Zavod [[Maska]]) je doživela premiero novembra 2003. Solo brez talona je bil uvrščen na [[Teden slovenske drame]] v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču v Kranju]], marca 2004. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Že v letu 2003 je Simona začela sodelovati z WaxFactory New York, mednarodno gledališko skupino iz New Yorka. Z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Ivan Talijančić|Ivanom Talijančićem]], ustanoviteljem in umetniškim direktorjem WaxFactory, je sodelovala kot dramaturginja pri predstavi z mednarodno zasedbo – Sarah Kane: Cleansed (produkcija WaxFactory New York in [[Zavod Exodos]]), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003. Simonino sodelovanje z WaxFactory New York se je nadaljevalo in v  februarju 2005 je v Kosovelovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] premiero doživel projekt [[uprizorjeni teksti::...SheSaid]], pri katerem je Simona delala kot so-avtorica besedila, dramaturginja in izvršna producentka. Predstava ...SheSaid je septembra 2005 gostovala v ICA London, v novembru 2005 v New Yorku kot del festivala [[gostovanje na festivalih::Act French]], aprila 2006 pa je gostovala na [[gostovanje na festivalih::Fundateneofestival, Caracas, Venezuela|Fundateneofestivalu v Caracasu v Venezueli]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je kot dramaturginja sodelovala pri predstavah: What a feeling avtorice, koreografinje in performerke [[Nina Meško|Nine Meško]] (produkcija Zavod Masa in Cankarjev Dom), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu; avtorskem projektu Petra Kusa – Črna kuhna (Oktober 2004, produkcija [[Mini teater Ljubljana|Mini teater]], režija: [[sodelovanje z režiserji::Barbara Bulatović]]), pri katerem je Simona sodelovala tudi kot avtorica pesmic; pri site-specific in multimedijskem projektu Alphabet City Topography Hiroko Tanahashi in Maxa Schumacherja (post theater berlin / new york) v produkciji [[Mesto žensk|Mesta žensk]], ki je bil izveden v septembru 2005; pri avtorskem projektu Roka Vevarja - [[Kartografija celovečernih slik]] (produkcija Glej, Maska in Cankarjev dom), ki je bil premierno uprizorjen v decembru 2005 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je Simona dokončala nov dramski tekst z naslovom [[uprizorjeni teksti::Več]], ki je bil predstavljen v bralni uprizoritvi maja 2005 v Gledališče Glej (režija: Simona Semenič) in januarja 2006 v ameriškem prevodu v gledališču [[uprizoritve v tujini::New Georges v New Yorku]] (režija: [[Ivan Talijančić]]).&lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
V novembru 2005 je bilo njeno kratko besedilo [[uprizorjeni teksti::Loving Willy]], ki ga je napisala v angleščini, predstavljeno v bralni uprizoritvi v New Yorku (režija: [[sodelovanje z režiserji::Eddie Lew]]).&lt;br /&gt;
 	&lt;br /&gt;
Njeno kratko dramsko besedilo z naslovom [[uprizorjeni teksti::Nogavice]] je bilo javnosti predstavljeno decembra 2005 v gledališču Glej (režija: [[sodelovanje z režiserji::Tijana Zinajić]]) in v prav tako v decembru 2005 v angleškem prevodu v [[uprizoritve v tujini::Bowery Poetry Club New York]] (režija: [[Ryan Kasprzak]]).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njeno besedilo [[uprizorjeni teksti::24ur]] (2006) je bilo bralno uprizorjeno v okviru projekta Izmenjava Ljubljana – New York in sicer v [[uprizoritve v tujini::New York Theatre Workshop]] (oktober 2006) in v Gledališču Glej (december 2006), obakrat v režiji Ivana Talijančića.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je umetniška vodja programa [[PreGlej]] v [[Gledališču Glej]], za katerega je dala pobudo in ga koncipirala. V okviru PreGleja že potekajo bralne uprizoritve dramskih tekstov mladih oz. neuveljavljenih slovenskih dramskih piscev. 	&lt;br /&gt;
		 &lt;br /&gt;
V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Takoj po končanem četrtem letniku Akademije je začela delati za [[Zavod Exodos]], v letu 2003 je bila tudi v umetniškem svetu festivala Exodos. V okviru Mirovnega inštituta pa je od junija 2002 do marca 2004 delala na projektu Bela knjiga, raziskavo dejavnosti, projektov in programov nevladnih organizacij in posameznikov s področja kulture in umetnosti v obdobju 1998 – 2003. Preliminarna verzija te raziskave je bila predstavljena na simpoziju Margina, niša ali mainstream? septembra 2002. V letu 2003 je za ta projekt prejela raziskovalno štipendijo Mirovnega inštituta (omogočil Open society Institute New York). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Trenutno v Gledališču Glej vodi program [[PreGlej]], ki se ukvarja z uprizarjanjem bralnih različic tekstov še neuveljavljenih slovenskih dramatikov. Je avtorica dramskih tekstov: [[Solo brez talona]] (2003), [[Več]] (2005), [[24 ur]] (2006), [[Loving Willy]] (v ang., 2005) in [[Nogavice]] (2005). Njeni teksti so doslej doživeli več bralnih uprizoritev (Ljubljana, New York).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Drame==&lt;br /&gt;
* 2006 [[24ur]]&lt;br /&gt;
* 2006 [[Kot jaz]] (soavtorstvo z [[Lara Jankovič]], [[Zijah A. Sokolović]]))&lt;br /&gt;
* 2005 [[Več]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Nogavice]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Loving Willy]]&lt;br /&gt;
* 2005 …SheSaid (soavtorstvo z [[Ivan Talijančić]], [[Erika Latta]], [[Katarina Stegnar]], [[Dion Doulis]])&lt;br /&gt;
* 2003 [[Solo brez talona]] (soavtorstvo z [[Rok Vevar]])&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
===Značilnosti opusa===&lt;br /&gt;
V vseh njenih dramah zasledimo neke medsebojne odnose dramskih oseb. Predvsem gre za ljubezensko zgodbo. Kako se ta razvija skozi čas? Ali je mogoče živeti z nekom, ki ga več nimaš rad – ko ljubezen že ugasne, ali pa je sploh nikoli ni bilo? &lt;br /&gt;
Pri Nogavicah so med parom že nekaj časa moteča trenja, ki pa na dan izbruhnejo v najbolj neprimernem trenutku. Čeprav gre za njun fizični obstoj, se ukvarjata s svojim propadlim in že nevzdržnim zakonskim življenjem. V drami Več temelji odnos para na dejstvu, da Lucija potrebuje svojega moža, da bi pozabila praznino ob izgubi brata dvojčka, na katerega je bila močno navezana. Zaradi potrebe po bližini zatre celo svoja prepričanja in svoje življenjsko vodilo, da smo za vse okoli sebe odgovorni mi sami. Torej med njima nikoli ni obstajala tista resnična ljubezen, v nasprotju z dramskim tekstom Loving Willy, kjer je v ospredju ljubezenski trikotnik in se je Joan pripravljena ločiti, da bi bil Willy srečen, čeprav ga še vedno močno ljubi. Tudi v 24ur izvemo, da se je drugi par nekoč ljubil, vendar je ta ljubezen bolj temeljila na telesnem stiku, pri čemer se ne ozirata na to, da bi s tem morda koga prizadela. Še celo sedaj, ko sta ločena, premišljujeta, če je še kaj upanja zanju, kar hočeta na vsak način dokazati s spolnim odnosom. Le za prvi par iz 24ur ne vemo točno, v kakšnem medsebojnem odnosu sta. Lahko bi bila le prijatelja ali znanca. Mogoče pa se simpatije šele razvijajo.&lt;br /&gt;
	Simona Semenič je v vseh naštetih dramskih tekstih uporabila zelo malo didaskalij oz. toliko, kot se ji je kot bralki zdelo nujno potrebno, saj se z zgodbo in značaji oseb seznanimo v glavnem besedilu. Zelo pomembne so tišine, saj ponazorijo odnos med dramskimi osebami. Uporabi tudi več vrst tišine; mučno, čustveno obarvano ipd., ki nam ogromno povedo o osebi in dogajanju. Skoraj vse naštete drame, razen seveda Loving Willy, se končajo s tišino.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Celotna besedila===&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic VEC.doc|Več}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic LOVING WILLY.doc|Loving Willy}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic 24urSLO.doc|24 ur}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic Simona Nogavice.doc|Nogavice}}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Dramaturgije==&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[…SheSaid]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::WaxFactory]], [[dramaturgije v::Mini teater Ljubljana]], [[dramaturgije v::Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[Kartografija celovečernih slik]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::Glej|Gledališe Glej]], [[Maska]] Ljubljana, [[Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 A.C.T. Metelkova, [[dramaturgije v::Mesto žensk]]&lt;br /&gt;
*2004 &#039;&#039;[[Črna kuhna]]&#039;&#039;, Mini teater &lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Cleansed]]&#039;&#039;, WaxFactory, Zavod [[dramaturgije v::Exodos]]&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[What a feeling]]&#039;&#039;, Zavod Maska, Cankarjev dom&lt;br /&gt;
*2001 &#039;&#039;[[Polna pest praznih rok]]&#039;&#039;, Zavod [[dramaturgije v::Muzeum]], [[dramaturgije v::PTL]] &lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Režije==&lt;br /&gt;
*2006 &#039;&#039;[[Večna medikacija]]&#039;&#039;, Mesto žensk&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Solo brez talona]]&#039;&#039;, Maska Ljubljana, Gledališče Glej &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Mednarodno sodelovanje==&lt;br /&gt;
* V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
*V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. &lt;br /&gt;
*Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Posebni članki==&lt;br /&gt;
[[Simona Semenič/Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja|&#039;&#039;&#039;Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja&#039;&#039;&#039;, diplomska naloga iz zgodovine gledališča, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, Oddelek za dramaturgijo, mentor Marko Marin, Ljubljana 2004]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri in literatura==&lt;br /&gt;
*[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=15&amp;amp;id=1 PreGlej Simona Semenič]&lt;br /&gt;
*[[Simona Semenič: Več, dramsko delo z eksplikacijo / Inemannova doba skozi prizmo dnevnega časopisja. Diplomska naloga. Ljubljana, 2006.]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zunanje povezave==&lt;br /&gt;
[http://www.pre-glej.si/ PreGlej]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[priimek ime:=Semenič, Simona| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=dramaturgija| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=pisanje| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[rojstni dan:=16. julij| ]]&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[spol:=Ž| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Ustanovitelj gledališke skupine, gledališča::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[Dramaturgije v::SNG Nova Gorica| ]] &lt;br /&gt;
[[Umetniški vodja::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[kraj rojstva:=Postojna| ]]&lt;br /&gt;
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slika:02 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:06cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:07 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:10a SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:11cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:12 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:21cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona1.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona3.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona4.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona5.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona6.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona7.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;/gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12965</id>
		<title>Simona Semenič</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12965"/>
		<updated>2007-06-14T11:44:57Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Viri in literatura */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&amp;lt;div style=&amp;quot;float: right&amp;quot;&amp;gt;[[Slika:GesloPortretSimona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Ustvarjalci|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramatika|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Avtorji|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramaturgi|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Umetniški vodje|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Življenjepis==&lt;br /&gt;
Simona Semenič je [[področje ustvarjanja:=pisanje|dramatičarka]], [[področje ustvarjanja:=dramaturgija|dramaturginja]] in producentka. Rodila se je 16. 07. [[leto rojstva:=1975]] v Postojni.&lt;br /&gt;
Študirala je dramaturgijo na [[AGRFT]], med študijem je kot asistentka dramaturgije sodelovala v [[SNG Nova Gorica]] in v [[dramaturgije v::MGL]]. &lt;br /&gt;
Leta 2001 je Simona z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Rok Vevar|Rokom Vevarjem]] napisala scenarij in zrežirala predstavo [[uprizorjeni teksti::Polna pest praznih rok]] v produkciji [[Zavod Museum|Zavoda Museum]] in [[PTL]]ja. Predstavo je odlično sprejela tako strokovna javnost kot tudi publika vseh generacij. Kritik [[Blaž Lukan]] je predstavo v časopisu DELO okarakteriziral kot &amp;quot;razsipni dar čiste in nepretenciozne lepote&amp;quot;. STUDIO CITY je predstavo uvrstil med pet najboljših predstav v letu 2001 in ji podelil naslov najboljšega debuta v letu &lt;br /&gt;
2001. Predstava je po obeh premierah doživela še trinajst ponovitev, med drugim je gostovala na [[gostovanje na festivalih::festival Micro v Dordrechtu na Nizozemskem|festivalu Micro v Dordrechtu na Nizozemskem]], na [[gostovanje na festivalih::Primorski poletni festival Koper|Primorskem poletnem festivalu v Kopru]], na [[gostovanje na festivalih::Festival neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem|Festivalu neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem]], na [[gostovanje na festivalih::Gibanica|Gibanici]], prvem slovenskem plesnem festivalu in na gledališkem festivalu [[gostovanje na festivalih::Diskurs|Diskurs v Giessnu, Nemčiji]]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z Rokom Vevarjem sta ponovno sodelovala v letu 2003. Napisala sta dramski tekst [[uprizorjeni teksti::Solo brez talona]], ki sta ga tudi skupaj zrežirala. Predstava Solo brez talona (produkcija [[Glej]] in Zavod [[Maska]]) je doživela premiero novembra 2003. Solo brez talona je bil uvrščen na [[Teden slovenske drame]] v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču v Kranju]], marca 2004. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Že v letu 2003 je Simona začela sodelovati z WaxFactory New York, mednarodno gledališko skupino iz New Yorka. Z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Ivan Talijančić|Ivanom Talijančićem]], ustanoviteljem in umetniškim direktorjem WaxFactory, je sodelovala kot dramaturginja pri predstavi z mednarodno zasedbo – Sarah Kane: Cleansed (produkcija WaxFactory New York in [[Zavod Exodos]]), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003. Simonino sodelovanje z WaxFactory New York se je nadaljevalo in v  februarju 2005 je v Kosovelovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] premiero doživel projekt [[uprizorjeni teksti::...SheSaid]], pri katerem je Simona delala kot so-avtorica besedila, dramaturginja in izvršna producentka. Predstava ...SheSaid je septembra 2005 gostovala v ICA London, v novembru 2005 v New Yorku kot del festivala [[gostovanje na festivalih::Act French]], aprila 2006 pa je gostovala na [[gostovanje na festivalih::Fundateneofestival, Caracas, Venezuela|Fundateneofestivalu v Caracasu v Venezueli]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je kot dramaturginja sodelovala pri predstavah: What a feeling avtorice, koreografinje in performerke [[Nina Meško|Nine Meško]] (produkcija Zavod Masa in Cankarjev Dom), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu; avtorskem projektu Petra Kusa – Črna kuhna (Oktober 2004, produkcija [[Mini teater Ljubljana|Mini teater]], režija: [[sodelovanje z režiserji::Barbara Bulatović]]), pri katerem je Simona sodelovala tudi kot avtorica pesmic; pri site-specific in multimedijskem projektu Alphabet City Topography Hiroko Tanahashi in Maxa Schumacherja (post theater berlin / new york) v produkciji [[Mesto žensk|Mesta žensk]], ki je bil izveden v septembru 2005; pri avtorskem projektu Roka Vevarja - [[Kartografija celovečernih slik]] (produkcija Glej, Maska in Cankarjev dom), ki je bil premierno uprizorjen v decembru 2005 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je Simona dokončala nov dramski tekst z naslovom [[uprizorjeni teksti::Več]], ki je bil predstavljen v bralni uprizoritvi maja 2005 v Gledališče Glej (režija: Simona Semenič) in januarja 2006 v ameriškem prevodu v gledališču [[uprizoritve v tujini::New Georges v New Yorku]] (režija: [[Ivan Talijančić]]).&lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
V novembru 2005 je bilo njeno kratko besedilo [[uprizorjeni teksti::Loving Willy]], ki ga je napisala v angleščini, predstavljeno v bralni uprizoritvi v New Yorku (režija: [[sodelovanje z režiserji::Eddie Lew]]).&lt;br /&gt;
 	&lt;br /&gt;
Njeno kratko dramsko besedilo z naslovom [[uprizorjeni teksti::Nogavice]] je bilo javnosti predstavljeno decembra 2005 v gledališču Glej (režija: [[sodelovanje z režiserji::Tijana Zinajić]]) in v prav tako v decembru 2005 v angleškem prevodu v [[uprizoritve v tujini::Bowery Poetry Club New York]] (režija: [[Ryan Kasprzak]]).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njeno besedilo [[uprizorjeni teksti::24ur]] (2006) je bilo bralno uprizorjeno v okviru projekta Izmenjava Ljubljana – New York in sicer v [[uprizoritve v tujini::New York Theatre Workshop]] (oktober 2006) in v Gledališču Glej (december 2006), obakrat v režiji Ivana Talijančića.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je umetniška vodja programa [[PreGlej]] v [[Gledališču Glej]], za katerega je dala pobudo in ga koncipirala. V okviru PreGleja že potekajo bralne uprizoritve dramskih tekstov mladih oz. neuveljavljenih slovenskih dramskih piscev. 	&lt;br /&gt;
		 &lt;br /&gt;
V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Takoj po končanem četrtem letniku Akademije je začela delati za [[Zavod Exodos]], v letu 2003 je bila tudi v umetniškem svetu festivala Exodos. V okviru Mirovnega inštituta pa je od junija 2002 do marca 2004 delala na projektu Bela knjiga, raziskavo dejavnosti, projektov in programov nevladnih organizacij in posameznikov s področja kulture in umetnosti v obdobju 1998 – 2003. Preliminarna verzija te raziskave je bila predstavljena na simpoziju Margina, niša ali mainstream? septembra 2002. V letu 2003 je za ta projekt prejela raziskovalno štipendijo Mirovnega inštituta (omogočil Open society Institute New York). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Trenutno v Gledališču Glej vodi program [[PreGlej]], ki se ukvarja z uprizarjanjem bralnih različic tekstov še neuveljavljenih slovenskih dramatikov. Je avtorica dramskih tekstov: [[Solo brez talona]] (2003), [[Več]] (2005), [[24 ur]] (2006), [[Loving Willy]] (v ang., 2005) in [[Nogavice]] (2005). Njeni teksti so doslej doživeli več bralnih uprizoritev (Ljubljana, New York).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Drame==&lt;br /&gt;
* 2006 [[24ur]]&lt;br /&gt;
* 2006 [[Kot jaz]] (soavtorstvo z [[Lara Jankovič]], [[Zijah A. Sokolović]]))&lt;br /&gt;
* 2005 [[Več]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Nogavice]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Loving Willy]]&lt;br /&gt;
* 2005 …SheSaid (soavtorstvo z [[Ivan Talijančić]], [[Erika Latta]], [[Katarina Stegnar]], [[Dion Doulis]])&lt;br /&gt;
* 2003 [[Solo brez talona]] (soavtorstvo z [[Rok Vevar]])&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
===Značilnosti opusa===&lt;br /&gt;
V vseh njenih dramah zasledimo neke medsebojne odnose dramskih oseb. Predvsem gre za ljubezensko zgodbo. Kako se ta razvija skozi čas? Ali je mogoče živeti z nekom, ki ga več nimaš rad – ko ljubezen že ugasne, ali pa je sploh nikoli ni bilo? &lt;br /&gt;
Pri Nogavicah so med parom že nekaj časa moteča trenja, ki pa na dan izbruhnejo v najbolj neprimernem trenutku. Čeprav gre za njun fizični obstoj, se ukvarjata s svojim propadlim in že nevzdržnim zakonskim življenjem. V drami Več temelji odnos para na dejstvu, da Lucija potrebuje svojega moža, da bi pozabila praznino ob izgubi brata dvojčka, na katerega je bila močno navezana. Zaradi potrebe po bližini zatre celo svoja prepričanja in svoje življenjsko vodilo, da smo za vse okoli sebe odgovorni mi sami. Torej med njima nikoli ni obstajala tista resnična ljubezen, v nasprotju z dramskim tekstom Loving Willy, kjer je v ospredju ljubezenski trikotnik in se je Joan pripravljena ločiti, da bi bil Willy srečen, čeprav ga še vedno močno ljubi. Tudi v 24ur izvemo, da se je drugi par nekoč ljubil, vendar je ta ljubezen bolj temeljila na telesnem stiku, pri čemer se ne ozirata na to, da bi s tem morda koga prizadela. Še celo sedaj, ko sta ločena, premišljujeta, če je še kaj upanja zanju, kar hočeta na vsak način dokazati s spolnim odnosom. Le za prvi par iz 24ur ne vemo točno, v kakšnem medsebojnem odnosu sta. Lahko bi bila le prijatelja ali znanca. Mogoče pa se simpatije šele razvijajo.&lt;br /&gt;
	Simona Semenič je v vseh naštetih dramskih tekstih uporabila zelo malo didaskalij oz. toliko, kot se ji je kot bralki zdelo nujno potrebno, saj se z zgodbo in značaji oseb seznanimo v glavnem besedilu. Zelo pomembne so tišine, saj ponazorijo odnos med dramskimi osebami. Uporabi tudi več vrst tišine; mučno, čustveno obarvano ipd., ki nam ogromno povedo o osebi in dogajanju. Skoraj vse naštete drame, razen seveda Loving Willy, se končajo s tišino.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Celotna besedila===&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic VEC.doc|Več}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic LOVING WILLY.doc|Loving Willy}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic 24urSLO.doc|24 ur}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic Simona Nogavice.doc|Nogavice}}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Dramaturgije==&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[…SheSaid]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::WaxFactory]], [[dramaturgije v::Mini teater Ljubljana]], [[dramaturgije v::Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[Kartografija celovečernih slik]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::Glej|Gledališe Glej]], [[Maska]] Ljubljana, [[Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 A.C.T. Metelkova, [[dramaturgije v::Mesto žensk]]&lt;br /&gt;
*2004 &#039;&#039;[[Črna kuhna]]&#039;&#039;, Mini teater &lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Cleansed]]&#039;&#039;, WaxFactory, Zavod [[dramaturgije v::Exodos]]&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[What a feeling]]&#039;&#039;, Zavod Maska, Cankarjev dom&lt;br /&gt;
*2001 &#039;&#039;[[Polna pest praznih rok]]&#039;&#039;, Zavod [[dramaturgije v::Muzeum]], [[dramaturgije v::PTL]] &lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Režije==&lt;br /&gt;
*2006 &#039;&#039;[[Večna medikacija]]&#039;&#039;, Mesto žensk&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Solo brez talona]]&#039;&#039;, Maska Ljubljana, Gledališče Glej &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Mednarodno sodelovanje==&lt;br /&gt;
* V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
*V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. &lt;br /&gt;
*Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Posebni članki==&lt;br /&gt;
[[Simona Semenič/Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja|&#039;&#039;&#039;Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja&#039;&#039;&#039;, diplomska naloga iz zgodovine gledališča, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, Oddelek za dramaturgijo, mentor Marko Marin, Ljubljana 2004]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri in literatura==&lt;br /&gt;
*[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=15&amp;amp;id=1 PreGlej Simona Semenič]&lt;br /&gt;
*[Simona Semenič: Več, dramsko delo z eksplikacijo / Inemannova doba skozi prizmo dnevnega časopisja. Diplomska naloga. Ljubljana, 2006.]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zunanje povezave==&lt;br /&gt;
[http://www.pre-glej.si/ PreGlej]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[priimek ime:=Semenič, Simona| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=dramaturgija| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=pisanje| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[rojstni dan:=16. julij| ]]&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[spol:=Ž| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Ustanovitelj gledališke skupine, gledališča::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[Dramaturgije v::SNG Nova Gorica| ]] &lt;br /&gt;
[[Umetniški vodja::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[kraj rojstva:=Postojna| ]]&lt;br /&gt;
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slika:02 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:06cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:07 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:10a SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:11cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:12 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:21cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona1.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona3.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona4.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona5.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona6.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona7.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;/gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12964</id>
		<title>Simona Semenič</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12964"/>
		<updated>2007-06-14T11:40:35Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Zunanje povezave */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&amp;lt;div style=&amp;quot;float: right&amp;quot;&amp;gt;[[Slika:GesloPortretSimona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Ustvarjalci|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramatika|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Avtorji|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramaturgi|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Umetniški vodje|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Življenjepis==&lt;br /&gt;
Simona Semenič je [[področje ustvarjanja:=pisanje|dramatičarka]], [[področje ustvarjanja:=dramaturgija|dramaturginja]] in producentka. Rodila se je 16. 07. [[leto rojstva:=1975]] v Postojni.&lt;br /&gt;
Študirala je dramaturgijo na [[AGRFT]], med študijem je kot asistentka dramaturgije sodelovala v [[SNG Nova Gorica]] in v [[dramaturgije v::MGL]]. &lt;br /&gt;
Leta 2001 je Simona z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Rok Vevar|Rokom Vevarjem]] napisala scenarij in zrežirala predstavo [[uprizorjeni teksti::Polna pest praznih rok]] v produkciji [[Zavod Museum|Zavoda Museum]] in [[PTL]]ja. Predstavo je odlično sprejela tako strokovna javnost kot tudi publika vseh generacij. Kritik [[Blaž Lukan]] je predstavo v časopisu DELO okarakteriziral kot &amp;quot;razsipni dar čiste in nepretenciozne lepote&amp;quot;. STUDIO CITY je predstavo uvrstil med pet najboljših predstav v letu 2001 in ji podelil naslov najboljšega debuta v letu &lt;br /&gt;
2001. Predstava je po obeh premierah doživela še trinajst ponovitev, med drugim je gostovala na [[gostovanje na festivalih::festival Micro v Dordrechtu na Nizozemskem|festivalu Micro v Dordrechtu na Nizozemskem]], na [[gostovanje na festivalih::Primorski poletni festival Koper|Primorskem poletnem festivalu v Kopru]], na [[gostovanje na festivalih::Festival neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem|Festivalu neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem]], na [[gostovanje na festivalih::Gibanica|Gibanici]], prvem slovenskem plesnem festivalu in na gledališkem festivalu [[gostovanje na festivalih::Diskurs|Diskurs v Giessnu, Nemčiji]]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z Rokom Vevarjem sta ponovno sodelovala v letu 2003. Napisala sta dramski tekst [[uprizorjeni teksti::Solo brez talona]], ki sta ga tudi skupaj zrežirala. Predstava Solo brez talona (produkcija [[Glej]] in Zavod [[Maska]]) je doživela premiero novembra 2003. Solo brez talona je bil uvrščen na [[Teden slovenske drame]] v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču v Kranju]], marca 2004. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Že v letu 2003 je Simona začela sodelovati z WaxFactory New York, mednarodno gledališko skupino iz New Yorka. Z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Ivan Talijančić|Ivanom Talijančićem]], ustanoviteljem in umetniškim direktorjem WaxFactory, je sodelovala kot dramaturginja pri predstavi z mednarodno zasedbo – Sarah Kane: Cleansed (produkcija WaxFactory New York in [[Zavod Exodos]]), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003. Simonino sodelovanje z WaxFactory New York se je nadaljevalo in v  februarju 2005 je v Kosovelovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] premiero doživel projekt [[uprizorjeni teksti::...SheSaid]], pri katerem je Simona delala kot so-avtorica besedila, dramaturginja in izvršna producentka. Predstava ...SheSaid je septembra 2005 gostovala v ICA London, v novembru 2005 v New Yorku kot del festivala [[gostovanje na festivalih::Act French]], aprila 2006 pa je gostovala na [[gostovanje na festivalih::Fundateneofestival, Caracas, Venezuela|Fundateneofestivalu v Caracasu v Venezueli]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je kot dramaturginja sodelovala pri predstavah: What a feeling avtorice, koreografinje in performerke [[Nina Meško|Nine Meško]] (produkcija Zavod Masa in Cankarjev Dom), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu; avtorskem projektu Petra Kusa – Črna kuhna (Oktober 2004, produkcija [[Mini teater Ljubljana|Mini teater]], režija: [[sodelovanje z režiserji::Barbara Bulatović]]), pri katerem je Simona sodelovala tudi kot avtorica pesmic; pri site-specific in multimedijskem projektu Alphabet City Topography Hiroko Tanahashi in Maxa Schumacherja (post theater berlin / new york) v produkciji [[Mesto žensk|Mesta žensk]], ki je bil izveden v septembru 2005; pri avtorskem projektu Roka Vevarja - [[Kartografija celovečernih slik]] (produkcija Glej, Maska in Cankarjev dom), ki je bil premierno uprizorjen v decembru 2005 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je Simona dokončala nov dramski tekst z naslovom [[uprizorjeni teksti::Več]], ki je bil predstavljen v bralni uprizoritvi maja 2005 v Gledališče Glej (režija: Simona Semenič) in januarja 2006 v ameriškem prevodu v gledališču [[uprizoritve v tujini::New Georges v New Yorku]] (režija: [[Ivan Talijančić]]).&lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
V novembru 2005 je bilo njeno kratko besedilo [[uprizorjeni teksti::Loving Willy]], ki ga je napisala v angleščini, predstavljeno v bralni uprizoritvi v New Yorku (režija: [[sodelovanje z režiserji::Eddie Lew]]).&lt;br /&gt;
 	&lt;br /&gt;
Njeno kratko dramsko besedilo z naslovom [[uprizorjeni teksti::Nogavice]] je bilo javnosti predstavljeno decembra 2005 v gledališču Glej (režija: [[sodelovanje z režiserji::Tijana Zinajić]]) in v prav tako v decembru 2005 v angleškem prevodu v [[uprizoritve v tujini::Bowery Poetry Club New York]] (režija: [[Ryan Kasprzak]]).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njeno besedilo [[uprizorjeni teksti::24ur]] (2006) je bilo bralno uprizorjeno v okviru projekta Izmenjava Ljubljana – New York in sicer v [[uprizoritve v tujini::New York Theatre Workshop]] (oktober 2006) in v Gledališču Glej (december 2006), obakrat v režiji Ivana Talijančića.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je umetniška vodja programa [[PreGlej]] v [[Gledališču Glej]], za katerega je dala pobudo in ga koncipirala. V okviru PreGleja že potekajo bralne uprizoritve dramskih tekstov mladih oz. neuveljavljenih slovenskih dramskih piscev. 	&lt;br /&gt;
		 &lt;br /&gt;
V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Takoj po končanem četrtem letniku Akademije je začela delati za [[Zavod Exodos]], v letu 2003 je bila tudi v umetniškem svetu festivala Exodos. V okviru Mirovnega inštituta pa je od junija 2002 do marca 2004 delala na projektu Bela knjiga, raziskavo dejavnosti, projektov in programov nevladnih organizacij in posameznikov s področja kulture in umetnosti v obdobju 1998 – 2003. Preliminarna verzija te raziskave je bila predstavljena na simpoziju Margina, niša ali mainstream? septembra 2002. V letu 2003 je za ta projekt prejela raziskovalno štipendijo Mirovnega inštituta (omogočil Open society Institute New York). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Trenutno v Gledališču Glej vodi program [[PreGlej]], ki se ukvarja z uprizarjanjem bralnih različic tekstov še neuveljavljenih slovenskih dramatikov. Je avtorica dramskih tekstov: [[Solo brez talona]] (2003), [[Več]] (2005), [[24 ur]] (2006), [[Loving Willy]] (v ang., 2005) in [[Nogavice]] (2005). Njeni teksti so doslej doživeli več bralnih uprizoritev (Ljubljana, New York).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Drame==&lt;br /&gt;
* 2006 [[24ur]]&lt;br /&gt;
* 2006 [[Kot jaz]] (soavtorstvo z [[Lara Jankovič]], [[Zijah A. Sokolović]]))&lt;br /&gt;
* 2005 [[Več]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Nogavice]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Loving Willy]]&lt;br /&gt;
* 2005 …SheSaid (soavtorstvo z [[Ivan Talijančić]], [[Erika Latta]], [[Katarina Stegnar]], [[Dion Doulis]])&lt;br /&gt;
* 2003 [[Solo brez talona]] (soavtorstvo z [[Rok Vevar]])&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
===Značilnosti opusa===&lt;br /&gt;
V vseh njenih dramah zasledimo neke medsebojne odnose dramskih oseb. Predvsem gre za ljubezensko zgodbo. Kako se ta razvija skozi čas? Ali je mogoče živeti z nekom, ki ga več nimaš rad – ko ljubezen že ugasne, ali pa je sploh nikoli ni bilo? &lt;br /&gt;
Pri Nogavicah so med parom že nekaj časa moteča trenja, ki pa na dan izbruhnejo v najbolj neprimernem trenutku. Čeprav gre za njun fizični obstoj, se ukvarjata s svojim propadlim in že nevzdržnim zakonskim življenjem. V drami Več temelji odnos para na dejstvu, da Lucija potrebuje svojega moža, da bi pozabila praznino ob izgubi brata dvojčka, na katerega je bila močno navezana. Zaradi potrebe po bližini zatre celo svoja prepričanja in svoje življenjsko vodilo, da smo za vse okoli sebe odgovorni mi sami. Torej med njima nikoli ni obstajala tista resnična ljubezen, v nasprotju z dramskim tekstom Loving Willy, kjer je v ospredju ljubezenski trikotnik in se je Joan pripravljena ločiti, da bi bil Willy srečen, čeprav ga še vedno močno ljubi. Tudi v 24ur izvemo, da se je drugi par nekoč ljubil, vendar je ta ljubezen bolj temeljila na telesnem stiku, pri čemer se ne ozirata na to, da bi s tem morda koga prizadela. Še celo sedaj, ko sta ločena, premišljujeta, če je še kaj upanja zanju, kar hočeta na vsak način dokazati s spolnim odnosom. Le za prvi par iz 24ur ne vemo točno, v kakšnem medsebojnem odnosu sta. Lahko bi bila le prijatelja ali znanca. Mogoče pa se simpatije šele razvijajo.&lt;br /&gt;
	Simona Semenič je v vseh naštetih dramskih tekstih uporabila zelo malo didaskalij oz. toliko, kot se ji je kot bralki zdelo nujno potrebno, saj se z zgodbo in značaji oseb seznanimo v glavnem besedilu. Zelo pomembne so tišine, saj ponazorijo odnos med dramskimi osebami. Uporabi tudi več vrst tišine; mučno, čustveno obarvano ipd., ki nam ogromno povedo o osebi in dogajanju. Skoraj vse naštete drame, razen seveda Loving Willy, se končajo s tišino.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Celotna besedila===&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic VEC.doc|Več}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic LOVING WILLY.doc|Loving Willy}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic 24urSLO.doc|24 ur}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic Simona Nogavice.doc|Nogavice}}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Dramaturgije==&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[…SheSaid]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::WaxFactory]], [[dramaturgije v::Mini teater Ljubljana]], [[dramaturgije v::Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[Kartografija celovečernih slik]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::Glej|Gledališe Glej]], [[Maska]] Ljubljana, [[Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 A.C.T. Metelkova, [[dramaturgije v::Mesto žensk]]&lt;br /&gt;
*2004 &#039;&#039;[[Črna kuhna]]&#039;&#039;, Mini teater &lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Cleansed]]&#039;&#039;, WaxFactory, Zavod [[dramaturgije v::Exodos]]&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[What a feeling]]&#039;&#039;, Zavod Maska, Cankarjev dom&lt;br /&gt;
*2001 &#039;&#039;[[Polna pest praznih rok]]&#039;&#039;, Zavod [[dramaturgije v::Muzeum]], [[dramaturgije v::PTL]] &lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Režije==&lt;br /&gt;
*2006 &#039;&#039;[[Večna medikacija]]&#039;&#039;, Mesto žensk&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Solo brez talona]]&#039;&#039;, Maska Ljubljana, Gledališče Glej &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Mednarodno sodelovanje==&lt;br /&gt;
* V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
*V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. &lt;br /&gt;
*Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Posebni članki==&lt;br /&gt;
[[Simona Semenič/Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja|&#039;&#039;&#039;Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja&#039;&#039;&#039;, diplomska naloga iz zgodovine gledališča, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, Oddelek za dramaturgijo, mentor Marko Marin, Ljubljana 2004]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri in literatura==&lt;br /&gt;
*[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=15&amp;amp;id=1 PreGlej Simona Semenič]&lt;br /&gt;
*Simona Semenič: Več, dramsko delo z eksplikacijo / Inemannova doba skozi prizmo dnevnega časopisja. Diplomska naloga. Ljubljana, 2006.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zunanje povezave==&lt;br /&gt;
[http://www.pre-glej.si/ PreGlej]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[priimek ime:=Semenič, Simona| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=dramaturgija| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=pisanje| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[rojstni dan:=16. julij| ]]&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[spol:=Ž| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Ustanovitelj gledališke skupine, gledališča::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[Dramaturgije v::SNG Nova Gorica| ]] &lt;br /&gt;
[[Umetniški vodja::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[kraj rojstva:=Postojna| ]]&lt;br /&gt;
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slika:02 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:06cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:07 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:10a SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:11cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:12 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:21cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona1.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona3.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona4.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona5.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona6.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona7.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;/gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12963</id>
		<title>Simona Semenič</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12963"/>
		<updated>2007-06-14T11:39:34Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Viri in literatura */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&amp;lt;div style=&amp;quot;float: right&amp;quot;&amp;gt;[[Slika:GesloPortretSimona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Ustvarjalci|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramatika|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Avtorji|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramaturgi|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Umetniški vodje|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Življenjepis==&lt;br /&gt;
Simona Semenič je [[področje ustvarjanja:=pisanje|dramatičarka]], [[področje ustvarjanja:=dramaturgija|dramaturginja]] in producentka. Rodila se je 16. 07. [[leto rojstva:=1975]] v Postojni.&lt;br /&gt;
Študirala je dramaturgijo na [[AGRFT]], med študijem je kot asistentka dramaturgije sodelovala v [[SNG Nova Gorica]] in v [[dramaturgije v::MGL]]. &lt;br /&gt;
Leta 2001 je Simona z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Rok Vevar|Rokom Vevarjem]] napisala scenarij in zrežirala predstavo [[uprizorjeni teksti::Polna pest praznih rok]] v produkciji [[Zavod Museum|Zavoda Museum]] in [[PTL]]ja. Predstavo je odlično sprejela tako strokovna javnost kot tudi publika vseh generacij. Kritik [[Blaž Lukan]] je predstavo v časopisu DELO okarakteriziral kot &amp;quot;razsipni dar čiste in nepretenciozne lepote&amp;quot;. STUDIO CITY je predstavo uvrstil med pet najboljših predstav v letu 2001 in ji podelil naslov najboljšega debuta v letu &lt;br /&gt;
2001. Predstava je po obeh premierah doživela še trinajst ponovitev, med drugim je gostovala na [[gostovanje na festivalih::festival Micro v Dordrechtu na Nizozemskem|festivalu Micro v Dordrechtu na Nizozemskem]], na [[gostovanje na festivalih::Primorski poletni festival Koper|Primorskem poletnem festivalu v Kopru]], na [[gostovanje na festivalih::Festival neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem|Festivalu neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem]], na [[gostovanje na festivalih::Gibanica|Gibanici]], prvem slovenskem plesnem festivalu in na gledališkem festivalu [[gostovanje na festivalih::Diskurs|Diskurs v Giessnu, Nemčiji]]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z Rokom Vevarjem sta ponovno sodelovala v letu 2003. Napisala sta dramski tekst [[uprizorjeni teksti::Solo brez talona]], ki sta ga tudi skupaj zrežirala. Predstava Solo brez talona (produkcija [[Glej]] in Zavod [[Maska]]) je doživela premiero novembra 2003. Solo brez talona je bil uvrščen na [[Teden slovenske drame]] v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču v Kranju]], marca 2004. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Že v letu 2003 je Simona začela sodelovati z WaxFactory New York, mednarodno gledališko skupino iz New Yorka. Z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Ivan Talijančić|Ivanom Talijančićem]], ustanoviteljem in umetniškim direktorjem WaxFactory, je sodelovala kot dramaturginja pri predstavi z mednarodno zasedbo – Sarah Kane: Cleansed (produkcija WaxFactory New York in [[Zavod Exodos]]), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003. Simonino sodelovanje z WaxFactory New York se je nadaljevalo in v  februarju 2005 je v Kosovelovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] premiero doživel projekt [[uprizorjeni teksti::...SheSaid]], pri katerem je Simona delala kot so-avtorica besedila, dramaturginja in izvršna producentka. Predstava ...SheSaid je septembra 2005 gostovala v ICA London, v novembru 2005 v New Yorku kot del festivala [[gostovanje na festivalih::Act French]], aprila 2006 pa je gostovala na [[gostovanje na festivalih::Fundateneofestival, Caracas, Venezuela|Fundateneofestivalu v Caracasu v Venezueli]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je kot dramaturginja sodelovala pri predstavah: What a feeling avtorice, koreografinje in performerke [[Nina Meško|Nine Meško]] (produkcija Zavod Masa in Cankarjev Dom), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu; avtorskem projektu Petra Kusa – Črna kuhna (Oktober 2004, produkcija [[Mini teater Ljubljana|Mini teater]], režija: [[sodelovanje z režiserji::Barbara Bulatović]]), pri katerem je Simona sodelovala tudi kot avtorica pesmic; pri site-specific in multimedijskem projektu Alphabet City Topography Hiroko Tanahashi in Maxa Schumacherja (post theater berlin / new york) v produkciji [[Mesto žensk|Mesta žensk]], ki je bil izveden v septembru 2005; pri avtorskem projektu Roka Vevarja - [[Kartografija celovečernih slik]] (produkcija Glej, Maska in Cankarjev dom), ki je bil premierno uprizorjen v decembru 2005 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je Simona dokončala nov dramski tekst z naslovom [[uprizorjeni teksti::Več]], ki je bil predstavljen v bralni uprizoritvi maja 2005 v Gledališče Glej (režija: Simona Semenič) in januarja 2006 v ameriškem prevodu v gledališču [[uprizoritve v tujini::New Georges v New Yorku]] (režija: [[Ivan Talijančić]]).&lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
V novembru 2005 je bilo njeno kratko besedilo [[uprizorjeni teksti::Loving Willy]], ki ga je napisala v angleščini, predstavljeno v bralni uprizoritvi v New Yorku (režija: [[sodelovanje z režiserji::Eddie Lew]]).&lt;br /&gt;
 	&lt;br /&gt;
Njeno kratko dramsko besedilo z naslovom [[uprizorjeni teksti::Nogavice]] je bilo javnosti predstavljeno decembra 2005 v gledališču Glej (režija: [[sodelovanje z režiserji::Tijana Zinajić]]) in v prav tako v decembru 2005 v angleškem prevodu v [[uprizoritve v tujini::Bowery Poetry Club New York]] (režija: [[Ryan Kasprzak]]).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njeno besedilo [[uprizorjeni teksti::24ur]] (2006) je bilo bralno uprizorjeno v okviru projekta Izmenjava Ljubljana – New York in sicer v [[uprizoritve v tujini::New York Theatre Workshop]] (oktober 2006) in v Gledališču Glej (december 2006), obakrat v režiji Ivana Talijančića.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je umetniška vodja programa [[PreGlej]] v [[Gledališču Glej]], za katerega je dala pobudo in ga koncipirala. V okviru PreGleja že potekajo bralne uprizoritve dramskih tekstov mladih oz. neuveljavljenih slovenskih dramskih piscev. 	&lt;br /&gt;
		 &lt;br /&gt;
V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Takoj po končanem četrtem letniku Akademije je začela delati za [[Zavod Exodos]], v letu 2003 je bila tudi v umetniškem svetu festivala Exodos. V okviru Mirovnega inštituta pa je od junija 2002 do marca 2004 delala na projektu Bela knjiga, raziskavo dejavnosti, projektov in programov nevladnih organizacij in posameznikov s področja kulture in umetnosti v obdobju 1998 – 2003. Preliminarna verzija te raziskave je bila predstavljena na simpoziju Margina, niša ali mainstream? septembra 2002. V letu 2003 je za ta projekt prejela raziskovalno štipendijo Mirovnega inštituta (omogočil Open society Institute New York). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Trenutno v Gledališču Glej vodi program [[PreGlej]], ki se ukvarja z uprizarjanjem bralnih različic tekstov še neuveljavljenih slovenskih dramatikov. Je avtorica dramskih tekstov: [[Solo brez talona]] (2003), [[Več]] (2005), [[24 ur]] (2006), [[Loving Willy]] (v ang., 2005) in [[Nogavice]] (2005). Njeni teksti so doslej doživeli več bralnih uprizoritev (Ljubljana, New York).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Drame==&lt;br /&gt;
* 2006 [[24ur]]&lt;br /&gt;
* 2006 [[Kot jaz]] (soavtorstvo z [[Lara Jankovič]], [[Zijah A. Sokolović]]))&lt;br /&gt;
* 2005 [[Več]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Nogavice]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Loving Willy]]&lt;br /&gt;
* 2005 …SheSaid (soavtorstvo z [[Ivan Talijančić]], [[Erika Latta]], [[Katarina Stegnar]], [[Dion Doulis]])&lt;br /&gt;
* 2003 [[Solo brez talona]] (soavtorstvo z [[Rok Vevar]])&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
===Značilnosti opusa===&lt;br /&gt;
V vseh njenih dramah zasledimo neke medsebojne odnose dramskih oseb. Predvsem gre za ljubezensko zgodbo. Kako se ta razvija skozi čas? Ali je mogoče živeti z nekom, ki ga več nimaš rad – ko ljubezen že ugasne, ali pa je sploh nikoli ni bilo? &lt;br /&gt;
Pri Nogavicah so med parom že nekaj časa moteča trenja, ki pa na dan izbruhnejo v najbolj neprimernem trenutku. Čeprav gre za njun fizični obstoj, se ukvarjata s svojim propadlim in že nevzdržnim zakonskim življenjem. V drami Več temelji odnos para na dejstvu, da Lucija potrebuje svojega moža, da bi pozabila praznino ob izgubi brata dvojčka, na katerega je bila močno navezana. Zaradi potrebe po bližini zatre celo svoja prepričanja in svoje življenjsko vodilo, da smo za vse okoli sebe odgovorni mi sami. Torej med njima nikoli ni obstajala tista resnična ljubezen, v nasprotju z dramskim tekstom Loving Willy, kjer je v ospredju ljubezenski trikotnik in se je Joan pripravljena ločiti, da bi bil Willy srečen, čeprav ga še vedno močno ljubi. Tudi v 24ur izvemo, da se je drugi par nekoč ljubil, vendar je ta ljubezen bolj temeljila na telesnem stiku, pri čemer se ne ozirata na to, da bi s tem morda koga prizadela. Še celo sedaj, ko sta ločena, premišljujeta, če je še kaj upanja zanju, kar hočeta na vsak način dokazati s spolnim odnosom. Le za prvi par iz 24ur ne vemo točno, v kakšnem medsebojnem odnosu sta. Lahko bi bila le prijatelja ali znanca. Mogoče pa se simpatije šele razvijajo.&lt;br /&gt;
	Simona Semenič je v vseh naštetih dramskih tekstih uporabila zelo malo didaskalij oz. toliko, kot se ji je kot bralki zdelo nujno potrebno, saj se z zgodbo in značaji oseb seznanimo v glavnem besedilu. Zelo pomembne so tišine, saj ponazorijo odnos med dramskimi osebami. Uporabi tudi več vrst tišine; mučno, čustveno obarvano ipd., ki nam ogromno povedo o osebi in dogajanju. Skoraj vse naštete drame, razen seveda Loving Willy, se končajo s tišino.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Celotna besedila===&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic VEC.doc|Več}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic LOVING WILLY.doc|Loving Willy}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic 24urSLO.doc|24 ur}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic Simona Nogavice.doc|Nogavice}}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Dramaturgije==&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[…SheSaid]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::WaxFactory]], [[dramaturgije v::Mini teater Ljubljana]], [[dramaturgije v::Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[Kartografija celovečernih slik]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::Glej|Gledališe Glej]], [[Maska]] Ljubljana, [[Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 A.C.T. Metelkova, [[dramaturgije v::Mesto žensk]]&lt;br /&gt;
*2004 &#039;&#039;[[Črna kuhna]]&#039;&#039;, Mini teater &lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Cleansed]]&#039;&#039;, WaxFactory, Zavod [[dramaturgije v::Exodos]]&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[What a feeling]]&#039;&#039;, Zavod Maska, Cankarjev dom&lt;br /&gt;
*2001 &#039;&#039;[[Polna pest praznih rok]]&#039;&#039;, Zavod [[dramaturgije v::Muzeum]], [[dramaturgije v::PTL]] &lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Režije==&lt;br /&gt;
*2006 &#039;&#039;[[Večna medikacija]]&#039;&#039;, Mesto žensk&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Solo brez talona]]&#039;&#039;, Maska Ljubljana, Gledališče Glej &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Mednarodno sodelovanje==&lt;br /&gt;
* V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
*V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. &lt;br /&gt;
*Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Posebni članki==&lt;br /&gt;
[[Simona Semenič/Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja|&#039;&#039;&#039;Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja&#039;&#039;&#039;, diplomska naloga iz zgodovine gledališča, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, Oddelek za dramaturgijo, mentor Marko Marin, Ljubljana 2004]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri in literatura==&lt;br /&gt;
*[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=15&amp;amp;id=1 PreGlej Simona Semenič]&lt;br /&gt;
*Simona Semenič: Več, dramsko delo z eksplikacijo / Inemannova doba skozi prizmo dnevnega časopisja. Diplomska naloga. Ljubljana, 2006.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zunanje povezave==&lt;br /&gt;
*[http://www.pre-glej.si/ PreGlej]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[priimek ime:=Semenič, Simona| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=dramaturgija| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=pisanje| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[rojstni dan:=16. julij| ]]&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[spol:=Ž| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Ustanovitelj gledališke skupine, gledališča::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[Dramaturgije v::SNG Nova Gorica| ]] &lt;br /&gt;
[[Umetniški vodja::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[kraj rojstva:=Postojna| ]]&lt;br /&gt;
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slika:02 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:06cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:07 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:10a SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:11cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:12 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:21cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona1.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona3.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona4.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona5.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona6.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona7.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;/gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
*Simona Semenič: Več, dramsko delo z eksplikacijo / Inemannova doba skozi prizmo dnevnega časopisja. Diplomska naloga. Ljubljana, 2006.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12962</id>
		<title>Simona Semenič</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12962"/>
		<updated>2007-06-14T11:38:19Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Zunanje povezave */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&amp;lt;div style=&amp;quot;float: right&amp;quot;&amp;gt;[[Slika:GesloPortretSimona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Ustvarjalci|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramatika|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Avtorji|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramaturgi|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Umetniški vodje|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Življenjepis==&lt;br /&gt;
Simona Semenič je [[področje ustvarjanja:=pisanje|dramatičarka]], [[področje ustvarjanja:=dramaturgija|dramaturginja]] in producentka. Rodila se je 16. 07. [[leto rojstva:=1975]] v Postojni.&lt;br /&gt;
Študirala je dramaturgijo na [[AGRFT]], med študijem je kot asistentka dramaturgije sodelovala v [[SNG Nova Gorica]] in v [[dramaturgije v::MGL]]. &lt;br /&gt;
Leta 2001 je Simona z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Rok Vevar|Rokom Vevarjem]] napisala scenarij in zrežirala predstavo [[uprizorjeni teksti::Polna pest praznih rok]] v produkciji [[Zavod Museum|Zavoda Museum]] in [[PTL]]ja. Predstavo je odlično sprejela tako strokovna javnost kot tudi publika vseh generacij. Kritik [[Blaž Lukan]] je predstavo v časopisu DELO okarakteriziral kot &amp;quot;razsipni dar čiste in nepretenciozne lepote&amp;quot;. STUDIO CITY je predstavo uvrstil med pet najboljših predstav v letu 2001 in ji podelil naslov najboljšega debuta v letu &lt;br /&gt;
2001. Predstava je po obeh premierah doživela še trinajst ponovitev, med drugim je gostovala na [[gostovanje na festivalih::festival Micro v Dordrechtu na Nizozemskem|festivalu Micro v Dordrechtu na Nizozemskem]], na [[gostovanje na festivalih::Primorski poletni festival Koper|Primorskem poletnem festivalu v Kopru]], na [[gostovanje na festivalih::Festival neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem|Festivalu neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem]], na [[gostovanje na festivalih::Gibanica|Gibanici]], prvem slovenskem plesnem festivalu in na gledališkem festivalu [[gostovanje na festivalih::Diskurs|Diskurs v Giessnu, Nemčiji]]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z Rokom Vevarjem sta ponovno sodelovala v letu 2003. Napisala sta dramski tekst [[uprizorjeni teksti::Solo brez talona]], ki sta ga tudi skupaj zrežirala. Predstava Solo brez talona (produkcija [[Glej]] in Zavod [[Maska]]) je doživela premiero novembra 2003. Solo brez talona je bil uvrščen na [[Teden slovenske drame]] v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču v Kranju]], marca 2004. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Že v letu 2003 je Simona začela sodelovati z WaxFactory New York, mednarodno gledališko skupino iz New Yorka. Z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Ivan Talijančić|Ivanom Talijančićem]], ustanoviteljem in umetniškim direktorjem WaxFactory, je sodelovala kot dramaturginja pri predstavi z mednarodno zasedbo – Sarah Kane: Cleansed (produkcija WaxFactory New York in [[Zavod Exodos]]), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003. Simonino sodelovanje z WaxFactory New York se je nadaljevalo in v  februarju 2005 je v Kosovelovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] premiero doživel projekt [[uprizorjeni teksti::...SheSaid]], pri katerem je Simona delala kot so-avtorica besedila, dramaturginja in izvršna producentka. Predstava ...SheSaid je septembra 2005 gostovala v ICA London, v novembru 2005 v New Yorku kot del festivala [[gostovanje na festivalih::Act French]], aprila 2006 pa je gostovala na [[gostovanje na festivalih::Fundateneofestival, Caracas, Venezuela|Fundateneofestivalu v Caracasu v Venezueli]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je kot dramaturginja sodelovala pri predstavah: What a feeling avtorice, koreografinje in performerke [[Nina Meško|Nine Meško]] (produkcija Zavod Masa in Cankarjev Dom), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu; avtorskem projektu Petra Kusa – Črna kuhna (Oktober 2004, produkcija [[Mini teater Ljubljana|Mini teater]], režija: [[sodelovanje z režiserji::Barbara Bulatović]]), pri katerem je Simona sodelovala tudi kot avtorica pesmic; pri site-specific in multimedijskem projektu Alphabet City Topography Hiroko Tanahashi in Maxa Schumacherja (post theater berlin / new york) v produkciji [[Mesto žensk|Mesta žensk]], ki je bil izveden v septembru 2005; pri avtorskem projektu Roka Vevarja - [[Kartografija celovečernih slik]] (produkcija Glej, Maska in Cankarjev dom), ki je bil premierno uprizorjen v decembru 2005 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je Simona dokončala nov dramski tekst z naslovom [[uprizorjeni teksti::Več]], ki je bil predstavljen v bralni uprizoritvi maja 2005 v Gledališče Glej (režija: Simona Semenič) in januarja 2006 v ameriškem prevodu v gledališču [[uprizoritve v tujini::New Georges v New Yorku]] (režija: [[Ivan Talijančić]]).&lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
V novembru 2005 je bilo njeno kratko besedilo [[uprizorjeni teksti::Loving Willy]], ki ga je napisala v angleščini, predstavljeno v bralni uprizoritvi v New Yorku (režija: [[sodelovanje z režiserji::Eddie Lew]]).&lt;br /&gt;
 	&lt;br /&gt;
Njeno kratko dramsko besedilo z naslovom [[uprizorjeni teksti::Nogavice]] je bilo javnosti predstavljeno decembra 2005 v gledališču Glej (režija: [[sodelovanje z režiserji::Tijana Zinajić]]) in v prav tako v decembru 2005 v angleškem prevodu v [[uprizoritve v tujini::Bowery Poetry Club New York]] (režija: [[Ryan Kasprzak]]).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njeno besedilo [[uprizorjeni teksti::24ur]] (2006) je bilo bralno uprizorjeno v okviru projekta Izmenjava Ljubljana – New York in sicer v [[uprizoritve v tujini::New York Theatre Workshop]] (oktober 2006) in v Gledališču Glej (december 2006), obakrat v režiji Ivana Talijančića.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je umetniška vodja programa [[PreGlej]] v [[Gledališču Glej]], za katerega je dala pobudo in ga koncipirala. V okviru PreGleja že potekajo bralne uprizoritve dramskih tekstov mladih oz. neuveljavljenih slovenskih dramskih piscev. 	&lt;br /&gt;
		 &lt;br /&gt;
V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Takoj po končanem četrtem letniku Akademije je začela delati za [[Zavod Exodos]], v letu 2003 je bila tudi v umetniškem svetu festivala Exodos. V okviru Mirovnega inštituta pa je od junija 2002 do marca 2004 delala na projektu Bela knjiga, raziskavo dejavnosti, projektov in programov nevladnih organizacij in posameznikov s področja kulture in umetnosti v obdobju 1998 – 2003. Preliminarna verzija te raziskave je bila predstavljena na simpoziju Margina, niša ali mainstream? septembra 2002. V letu 2003 je za ta projekt prejela raziskovalno štipendijo Mirovnega inštituta (omogočil Open society Institute New York). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Trenutno v Gledališču Glej vodi program [[PreGlej]], ki se ukvarja z uprizarjanjem bralnih različic tekstov še neuveljavljenih slovenskih dramatikov. Je avtorica dramskih tekstov: [[Solo brez talona]] (2003), [[Več]] (2005), [[24 ur]] (2006), [[Loving Willy]] (v ang., 2005) in [[Nogavice]] (2005). Njeni teksti so doslej doživeli več bralnih uprizoritev (Ljubljana, New York).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Drame==&lt;br /&gt;
* 2006 [[24ur]]&lt;br /&gt;
* 2006 [[Kot jaz]] (soavtorstvo z [[Lara Jankovič]], [[Zijah A. Sokolović]]))&lt;br /&gt;
* 2005 [[Več]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Nogavice]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Loving Willy]]&lt;br /&gt;
* 2005 …SheSaid (soavtorstvo z [[Ivan Talijančić]], [[Erika Latta]], [[Katarina Stegnar]], [[Dion Doulis]])&lt;br /&gt;
* 2003 [[Solo brez talona]] (soavtorstvo z [[Rok Vevar]])&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
===Značilnosti opusa===&lt;br /&gt;
V vseh njenih dramah zasledimo neke medsebojne odnose dramskih oseb. Predvsem gre za ljubezensko zgodbo. Kako se ta razvija skozi čas? Ali je mogoče živeti z nekom, ki ga več nimaš rad – ko ljubezen že ugasne, ali pa je sploh nikoli ni bilo? &lt;br /&gt;
Pri Nogavicah so med parom že nekaj časa moteča trenja, ki pa na dan izbruhnejo v najbolj neprimernem trenutku. Čeprav gre za njun fizični obstoj, se ukvarjata s svojim propadlim in že nevzdržnim zakonskim življenjem. V drami Več temelji odnos para na dejstvu, da Lucija potrebuje svojega moža, da bi pozabila praznino ob izgubi brata dvojčka, na katerega je bila močno navezana. Zaradi potrebe po bližini zatre celo svoja prepričanja in svoje življenjsko vodilo, da smo za vse okoli sebe odgovorni mi sami. Torej med njima nikoli ni obstajala tista resnična ljubezen, v nasprotju z dramskim tekstom Loving Willy, kjer je v ospredju ljubezenski trikotnik in se je Joan pripravljena ločiti, da bi bil Willy srečen, čeprav ga še vedno močno ljubi. Tudi v 24ur izvemo, da se je drugi par nekoč ljubil, vendar je ta ljubezen bolj temeljila na telesnem stiku, pri čemer se ne ozirata na to, da bi s tem morda koga prizadela. Še celo sedaj, ko sta ločena, premišljujeta, če je še kaj upanja zanju, kar hočeta na vsak način dokazati s spolnim odnosom. Le za prvi par iz 24ur ne vemo točno, v kakšnem medsebojnem odnosu sta. Lahko bi bila le prijatelja ali znanca. Mogoče pa se simpatije šele razvijajo.&lt;br /&gt;
	Simona Semenič je v vseh naštetih dramskih tekstih uporabila zelo malo didaskalij oz. toliko, kot se ji je kot bralki zdelo nujno potrebno, saj se z zgodbo in značaji oseb seznanimo v glavnem besedilu. Zelo pomembne so tišine, saj ponazorijo odnos med dramskimi osebami. Uporabi tudi več vrst tišine; mučno, čustveno obarvano ipd., ki nam ogromno povedo o osebi in dogajanju. Skoraj vse naštete drame, razen seveda Loving Willy, se končajo s tišino.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Celotna besedila===&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic VEC.doc|Več}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic LOVING WILLY.doc|Loving Willy}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic 24urSLO.doc|24 ur}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic Simona Nogavice.doc|Nogavice}}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Dramaturgije==&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[…SheSaid]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::WaxFactory]], [[dramaturgije v::Mini teater Ljubljana]], [[dramaturgije v::Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[Kartografija celovečernih slik]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::Glej|Gledališe Glej]], [[Maska]] Ljubljana, [[Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 A.C.T. Metelkova, [[dramaturgije v::Mesto žensk]]&lt;br /&gt;
*2004 &#039;&#039;[[Črna kuhna]]&#039;&#039;, Mini teater &lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Cleansed]]&#039;&#039;, WaxFactory, Zavod [[dramaturgije v::Exodos]]&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[What a feeling]]&#039;&#039;, Zavod Maska, Cankarjev dom&lt;br /&gt;
*2001 &#039;&#039;[[Polna pest praznih rok]]&#039;&#039;, Zavod [[dramaturgije v::Muzeum]], [[dramaturgije v::PTL]] &lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Režije==&lt;br /&gt;
*2006 &#039;&#039;[[Večna medikacija]]&#039;&#039;, Mesto žensk&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Solo brez talona]]&#039;&#039;, Maska Ljubljana, Gledališče Glej &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Mednarodno sodelovanje==&lt;br /&gt;
* V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
*V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. &lt;br /&gt;
*Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Posebni članki==&lt;br /&gt;
[[Simona Semenič/Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja|&#039;&#039;&#039;Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja&#039;&#039;&#039;, diplomska naloga iz zgodovine gledališča, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, Oddelek za dramaturgijo, mentor Marko Marin, Ljubljana 2004]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri in literatura==&lt;br /&gt;
[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=15&amp;amp;id=1 PreGlej Simona Semenič]&lt;br /&gt;
==Zunanje povezave==&lt;br /&gt;
*[http://www.pre-glej.si/ PreGlej]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[priimek ime:=Semenič, Simona| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=dramaturgija| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=pisanje| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[rojstni dan:=16. julij| ]]&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[spol:=Ž| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Ustanovitelj gledališke skupine, gledališča::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[Dramaturgije v::SNG Nova Gorica| ]] &lt;br /&gt;
[[Umetniški vodja::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[kraj rojstva:=Postojna| ]]&lt;br /&gt;
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slika:02 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:06cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:07 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:10a SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:11cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:12 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:21cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona1.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona3.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona4.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona5.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona6.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona7.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;/gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
*Simona Semenič: Več, dramsko delo z eksplikacijo / Inemannova doba skozi prizmo dnevnega časopisja. Diplomska naloga. Ljubljana, 2006.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12961</id>
		<title>Simona Semenič</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12961"/>
		<updated>2007-06-14T11:35:34Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Zunanje povezave */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&amp;lt;div style=&amp;quot;float: right&amp;quot;&amp;gt;[[Slika:GesloPortretSimona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Ustvarjalci|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramatika|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Avtorji|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramaturgi|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Umetniški vodje|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Življenjepis==&lt;br /&gt;
Simona Semenič je [[področje ustvarjanja:=pisanje|dramatičarka]], [[področje ustvarjanja:=dramaturgija|dramaturginja]] in producentka. Rodila se je 16. 07. [[leto rojstva:=1975]] v Postojni.&lt;br /&gt;
Študirala je dramaturgijo na [[AGRFT]], med študijem je kot asistentka dramaturgije sodelovala v [[SNG Nova Gorica]] in v [[dramaturgije v::MGL]]. &lt;br /&gt;
Leta 2001 je Simona z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Rok Vevar|Rokom Vevarjem]] napisala scenarij in zrežirala predstavo [[uprizorjeni teksti::Polna pest praznih rok]] v produkciji [[Zavod Museum|Zavoda Museum]] in [[PTL]]ja. Predstavo je odlično sprejela tako strokovna javnost kot tudi publika vseh generacij. Kritik [[Blaž Lukan]] je predstavo v časopisu DELO okarakteriziral kot &amp;quot;razsipni dar čiste in nepretenciozne lepote&amp;quot;. STUDIO CITY je predstavo uvrstil med pet najboljših predstav v letu 2001 in ji podelil naslov najboljšega debuta v letu &lt;br /&gt;
2001. Predstava je po obeh premierah doživela še trinajst ponovitev, med drugim je gostovala na [[gostovanje na festivalih::festival Micro v Dordrechtu na Nizozemskem|festivalu Micro v Dordrechtu na Nizozemskem]], na [[gostovanje na festivalih::Primorski poletni festival Koper|Primorskem poletnem festivalu v Kopru]], na [[gostovanje na festivalih::Festival neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem|Festivalu neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem]], na [[gostovanje na festivalih::Gibanica|Gibanici]], prvem slovenskem plesnem festivalu in na gledališkem festivalu [[gostovanje na festivalih::Diskurs|Diskurs v Giessnu, Nemčiji]]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z Rokom Vevarjem sta ponovno sodelovala v letu 2003. Napisala sta dramski tekst [[uprizorjeni teksti::Solo brez talona]], ki sta ga tudi skupaj zrežirala. Predstava Solo brez talona (produkcija [[Glej]] in Zavod [[Maska]]) je doživela premiero novembra 2003. Solo brez talona je bil uvrščen na [[Teden slovenske drame]] v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču v Kranju]], marca 2004. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Že v letu 2003 je Simona začela sodelovati z WaxFactory New York, mednarodno gledališko skupino iz New Yorka. Z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Ivan Talijančić|Ivanom Talijančićem]], ustanoviteljem in umetniškim direktorjem WaxFactory, je sodelovala kot dramaturginja pri predstavi z mednarodno zasedbo – Sarah Kane: Cleansed (produkcija WaxFactory New York in [[Zavod Exodos]]), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003. Simonino sodelovanje z WaxFactory New York se je nadaljevalo in v  februarju 2005 je v Kosovelovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] premiero doživel projekt [[uprizorjeni teksti::...SheSaid]], pri katerem je Simona delala kot so-avtorica besedila, dramaturginja in izvršna producentka. Predstava ...SheSaid je septembra 2005 gostovala v ICA London, v novembru 2005 v New Yorku kot del festivala [[gostovanje na festivalih::Act French]], aprila 2006 pa je gostovala na [[gostovanje na festivalih::Fundateneofestival, Caracas, Venezuela|Fundateneofestivalu v Caracasu v Venezueli]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je kot dramaturginja sodelovala pri predstavah: What a feeling avtorice, koreografinje in performerke [[Nina Meško|Nine Meško]] (produkcija Zavod Masa in Cankarjev Dom), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu; avtorskem projektu Petra Kusa – Črna kuhna (Oktober 2004, produkcija [[Mini teater Ljubljana|Mini teater]], režija: [[sodelovanje z režiserji::Barbara Bulatović]]), pri katerem je Simona sodelovala tudi kot avtorica pesmic; pri site-specific in multimedijskem projektu Alphabet City Topography Hiroko Tanahashi in Maxa Schumacherja (post theater berlin / new york) v produkciji [[Mesto žensk|Mesta žensk]], ki je bil izveden v septembru 2005; pri avtorskem projektu Roka Vevarja - [[Kartografija celovečernih slik]] (produkcija Glej, Maska in Cankarjev dom), ki je bil premierno uprizorjen v decembru 2005 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je Simona dokončala nov dramski tekst z naslovom [[uprizorjeni teksti::Več]], ki je bil predstavljen v bralni uprizoritvi maja 2005 v Gledališče Glej (režija: Simona Semenič) in januarja 2006 v ameriškem prevodu v gledališču [[uprizoritve v tujini::New Georges v New Yorku]] (režija: [[Ivan Talijančić]]).&lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
V novembru 2005 je bilo njeno kratko besedilo [[uprizorjeni teksti::Loving Willy]], ki ga je napisala v angleščini, predstavljeno v bralni uprizoritvi v New Yorku (režija: [[sodelovanje z režiserji::Eddie Lew]]).&lt;br /&gt;
 	&lt;br /&gt;
Njeno kratko dramsko besedilo z naslovom [[uprizorjeni teksti::Nogavice]] je bilo javnosti predstavljeno decembra 2005 v gledališču Glej (režija: [[sodelovanje z režiserji::Tijana Zinajić]]) in v prav tako v decembru 2005 v angleškem prevodu v [[uprizoritve v tujini::Bowery Poetry Club New York]] (režija: [[Ryan Kasprzak]]).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njeno besedilo [[uprizorjeni teksti::24ur]] (2006) je bilo bralno uprizorjeno v okviru projekta Izmenjava Ljubljana – New York in sicer v [[uprizoritve v tujini::New York Theatre Workshop]] (oktober 2006) in v Gledališču Glej (december 2006), obakrat v režiji Ivana Talijančića.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je umetniška vodja programa [[PreGlej]] v [[Gledališču Glej]], za katerega je dala pobudo in ga koncipirala. V okviru PreGleja že potekajo bralne uprizoritve dramskih tekstov mladih oz. neuveljavljenih slovenskih dramskih piscev. 	&lt;br /&gt;
		 &lt;br /&gt;
V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Takoj po končanem četrtem letniku Akademije je začela delati za [[Zavod Exodos]], v letu 2003 je bila tudi v umetniškem svetu festivala Exodos. V okviru Mirovnega inštituta pa je od junija 2002 do marca 2004 delala na projektu Bela knjiga, raziskavo dejavnosti, projektov in programov nevladnih organizacij in posameznikov s področja kulture in umetnosti v obdobju 1998 – 2003. Preliminarna verzija te raziskave je bila predstavljena na simpoziju Margina, niša ali mainstream? septembra 2002. V letu 2003 je za ta projekt prejela raziskovalno štipendijo Mirovnega inštituta (omogočil Open society Institute New York). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Trenutno v Gledališču Glej vodi program [[PreGlej]], ki se ukvarja z uprizarjanjem bralnih različic tekstov še neuveljavljenih slovenskih dramatikov. Je avtorica dramskih tekstov: [[Solo brez talona]] (2003), [[Več]] (2005), [[24 ur]] (2006), [[Loving Willy]] (v ang., 2005) in [[Nogavice]] (2005). Njeni teksti so doslej doživeli več bralnih uprizoritev (Ljubljana, New York).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Drame==&lt;br /&gt;
* 2006 [[24ur]]&lt;br /&gt;
* 2006 [[Kot jaz]] (soavtorstvo z [[Lara Jankovič]], [[Zijah A. Sokolović]]))&lt;br /&gt;
* 2005 [[Več]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Nogavice]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Loving Willy]]&lt;br /&gt;
* 2005 …SheSaid (soavtorstvo z [[Ivan Talijančić]], [[Erika Latta]], [[Katarina Stegnar]], [[Dion Doulis]])&lt;br /&gt;
* 2003 [[Solo brez talona]] (soavtorstvo z [[Rok Vevar]])&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
===Značilnosti opusa===&lt;br /&gt;
V vseh njenih dramah zasledimo neke medsebojne odnose dramskih oseb. Predvsem gre za ljubezensko zgodbo. Kako se ta razvija skozi čas? Ali je mogoče živeti z nekom, ki ga več nimaš rad – ko ljubezen že ugasne, ali pa je sploh nikoli ni bilo? &lt;br /&gt;
Pri Nogavicah so med parom že nekaj časa moteča trenja, ki pa na dan izbruhnejo v najbolj neprimernem trenutku. Čeprav gre za njun fizični obstoj, se ukvarjata s svojim propadlim in že nevzdržnim zakonskim življenjem. V drami Več temelji odnos para na dejstvu, da Lucija potrebuje svojega moža, da bi pozabila praznino ob izgubi brata dvojčka, na katerega je bila močno navezana. Zaradi potrebe po bližini zatre celo svoja prepričanja in svoje življenjsko vodilo, da smo za vse okoli sebe odgovorni mi sami. Torej med njima nikoli ni obstajala tista resnična ljubezen, v nasprotju z dramskim tekstom Loving Willy, kjer je v ospredju ljubezenski trikotnik in se je Joan pripravljena ločiti, da bi bil Willy srečen, čeprav ga še vedno močno ljubi. Tudi v 24ur izvemo, da se je drugi par nekoč ljubil, vendar je ta ljubezen bolj temeljila na telesnem stiku, pri čemer se ne ozirata na to, da bi s tem morda koga prizadela. Še celo sedaj, ko sta ločena, premišljujeta, če je še kaj upanja zanju, kar hočeta na vsak način dokazati s spolnim odnosom. Le za prvi par iz 24ur ne vemo točno, v kakšnem medsebojnem odnosu sta. Lahko bi bila le prijatelja ali znanca. Mogoče pa se simpatije šele razvijajo.&lt;br /&gt;
	Simona Semenič je v vseh naštetih dramskih tekstih uporabila zelo malo didaskalij oz. toliko, kot se ji je kot bralki zdelo nujno potrebno, saj se z zgodbo in značaji oseb seznanimo v glavnem besedilu. Zelo pomembne so tišine, saj ponazorijo odnos med dramskimi osebami. Uporabi tudi več vrst tišine; mučno, čustveno obarvano ipd., ki nam ogromno povedo o osebi in dogajanju. Skoraj vse naštete drame, razen seveda Loving Willy, se končajo s tišino.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Celotna besedila===&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic VEC.doc|Več}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic LOVING WILLY.doc|Loving Willy}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic 24urSLO.doc|24 ur}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic Simona Nogavice.doc|Nogavice}}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Dramaturgije==&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[…SheSaid]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::WaxFactory]], [[dramaturgije v::Mini teater Ljubljana]], [[dramaturgije v::Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[Kartografija celovečernih slik]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::Glej|Gledališe Glej]], [[Maska]] Ljubljana, [[Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 A.C.T. Metelkova, [[dramaturgije v::Mesto žensk]]&lt;br /&gt;
*2004 &#039;&#039;[[Črna kuhna]]&#039;&#039;, Mini teater &lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Cleansed]]&#039;&#039;, WaxFactory, Zavod [[dramaturgije v::Exodos]]&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[What a feeling]]&#039;&#039;, Zavod Maska, Cankarjev dom&lt;br /&gt;
*2001 &#039;&#039;[[Polna pest praznih rok]]&#039;&#039;, Zavod [[dramaturgije v::Muzeum]], [[dramaturgije v::PTL]] &lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Režije==&lt;br /&gt;
*2006 &#039;&#039;[[Večna medikacija]]&#039;&#039;, Mesto žensk&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Solo brez talona]]&#039;&#039;, Maska Ljubljana, Gledališče Glej &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Mednarodno sodelovanje==&lt;br /&gt;
* V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
*V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. &lt;br /&gt;
*Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Posebni članki==&lt;br /&gt;
[[Simona Semenič/Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja|&#039;&#039;&#039;Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja&#039;&#039;&#039;, diplomska naloga iz zgodovine gledališča, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, Oddelek za dramaturgijo, mentor Marko Marin, Ljubljana 2004]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri in literatura==&lt;br /&gt;
[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=15&amp;amp;id=1 PreGlej Simona Semenič]&lt;br /&gt;
==Zunanje povezave==&lt;br /&gt;
*[http://www.pre-glej.si/ PreGlej]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[priimek ime:=Semenič, Simona| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=dramaturgija| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=pisanje| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[rojstni dan:=16. julij| ]]&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[spol:=Ž| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Ustanovitelj gledališke skupine, gledališča::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[Dramaturgije v::SNG Nova Gorica| ]] &lt;br /&gt;
[[Umetniški vodja::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[kraj rojstva:=Postojna| ]]&lt;br /&gt;
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slika:02 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:06cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:07 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:10a SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:11cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:12 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:21cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona1.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona3.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona4.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona5.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona6.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona7.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;/gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Loving_Willy&amp;diff=16766</id>
		<title>Loving Willy</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Loving_Willy&amp;diff=16766"/>
		<updated>2007-06-14T11:31:00Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Prostor in čas */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prostor in čas===&lt;br /&gt;
*Prostor: pred zaprtimi vrati moškega WC-ja v gostilni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Osebe===&lt;br /&gt;
*Ann&lt;br /&gt;
*Joan&lt;br /&gt;
*Willy&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Dogajanje===&lt;br /&gt;
Besedilo obsega približno 12 strani, napisano pa je v angleščini. &lt;br /&gt;
Drama govori o ljubezenskem trikotniku med Ann, Joan in Willyjem, ki delajo v restavraciji, katere lastnica je Ann. Joan je še vedno poročena z Willyjem, vendar se ločujeta, saj je Willy sedaj v ljubezenski zvezi z Ann. Willy se je zaprl na stranišče, Joan in Ann pa ga prosita, naj pride ven. Ann ga poskuša priklicati na prijazen in umirjen način (baby, honey ...), medtem ko je Joan bolj odločna in neposredna, pride do tega, da mu celo zagrozi, da ne bo podpisala ločitvenih papirjev. Sprva je videti, da je Willy razburjen zaradi preveč posode (je namreč pomivalec posode), Ann in Joan pa ga kličeta, ker delo v restavraciji ne more potekati brez pomite posode, vendar potem spoznamo, da se je Willy umaknil zaradi napetih odnosov med njimi. Izvemo, da ga Joan še vedno ljubi. Želita si ga obe ženski, kar pripelje do prepira med njima, med katerim se Willy izmuzne mimo njiju, ne da bi ga sploh opazili. Drama se konča tako, da Ann in Joan še vedno kličeta Willyja, naj pride ven.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Loving_Willy&amp;diff=16765</id>
		<title>Loving Willy</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Loving_Willy&amp;diff=16765"/>
		<updated>2007-06-14T11:21:41Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Osebe */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prostor in čas===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Osebe===&lt;br /&gt;
*Ann&lt;br /&gt;
*Joan&lt;br /&gt;
*Willy&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Dogajanje===&lt;br /&gt;
Besedilo obsega približno 12 strani, napisano pa je v angleščini. &lt;br /&gt;
Drama govori o ljubezenskem trikotniku med Ann, Joan in Willyjem, ki delajo v restavraciji, katere lastnica je Ann. Joan je še vedno poročena z Willyjem, vendar se ločujeta, saj je Willy sedaj v ljubezenski zvezi z Ann. Willy se je zaprl na stranišče, Joan in Ann pa ga prosita, naj pride ven. Ann ga poskuša priklicati na prijazen in umirjen način (baby, honey ...), medtem ko je Joan bolj odločna in neposredna, pride do tega, da mu celo zagrozi, da ne bo podpisala ločitvenih papirjev. Sprva je videti, da je Willy razburjen zaradi preveč posode (je namreč pomivalec posode), Ann in Joan pa ga kličeta, ker delo v restavraciji ne more potekati brez pomite posode, vendar potem spoznamo, da se je Willy umaknil zaradi napetih odnosov med njimi. Izvemo, da ga Joan še vedno ljubi. Želita si ga obe ženski, kar pripelje do prepira med njima, med katerim se Willy izmuzne mimo njiju, ne da bi ga sploh opazili. Drama se konča tako, da Ann in Joan še vedno kličeta Willyja, naj pride ven.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Nogavice&amp;diff=16759</id>
		<title>Nogavice</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Nogavice&amp;diff=16759"/>
		<updated>2007-06-14T11:19:50Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Prostor in čas */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prostor in čas===&lt;br /&gt;
*Prostor: predsoba njunega doma&lt;br /&gt;
*Čas: večer&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Osebe===&lt;br /&gt;
*Mož v srednjih letih&lt;br /&gt;
*Žena v srednjih letih&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Dogajanje===&lt;br /&gt;
Gre za kratko dramsko besedilo, ki obsega približno devet strani.&lt;br /&gt;
Nogavice govorijo o zakonskem paru srednjih let – možu in ženi, ki se med bombandiranjem mesta pripravljata, da bosta šla v zaklonišče. Žena razmišlja, če je pozabila kaj, kar bi potrebovala, nakar se spomni, da je mož pozabil vzeti nogavice. Pošlje ga ponje, vendar ta prinese bele, kar pa ji ni všeč, zato mu naroči, naj gre po črne. Kljub temu, da lahko v vsakem trenutku nanju pade bomba, se skregata – zaradi nogavic, za katere vidimo, da simbolizirajo njun način življenja, saj žena omeni, da ne gre za nogavice, ampak za življenje – za celo življenje, za vsa leta, ki sta jih preživela skupaj. Na koncu celo pade bomba tik pred vrata njune hiše in v njej ostaneta ujeta, vendar tudi tokrat ne prenehata z obtoževanjem drug drugega in na tak način se drama tudi zaključi.&lt;br /&gt;
MOŽ: Če ne bi ti toliko nakladala ... zaradi enih usranih štumf.&lt;br /&gt;
ŽENA: Boš vsaj umrl z belimi na sebi.&lt;br /&gt;
Tišina.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Nogavice&amp;diff=16758</id>
		<title>Nogavice</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Nogavice&amp;diff=16758"/>
		<updated>2007-06-14T11:19:20Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Prostor in čas */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prostor in čas===&lt;br /&gt;
*Prostor: predsoba njunega doma.&lt;br /&gt;
*Čas: večer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Osebe===&lt;br /&gt;
*Mož v srednjih letih&lt;br /&gt;
*Žena v srednjih letih&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Dogajanje===&lt;br /&gt;
Gre za kratko dramsko besedilo, ki obsega približno devet strani.&lt;br /&gt;
Nogavice govorijo o zakonskem paru srednjih let – možu in ženi, ki se med bombandiranjem mesta pripravljata, da bosta šla v zaklonišče. Žena razmišlja, če je pozabila kaj, kar bi potrebovala, nakar se spomni, da je mož pozabil vzeti nogavice. Pošlje ga ponje, vendar ta prinese bele, kar pa ji ni všeč, zato mu naroči, naj gre po črne. Kljub temu, da lahko v vsakem trenutku nanju pade bomba, se skregata – zaradi nogavic, za katere vidimo, da simbolizirajo njun način življenja, saj žena omeni, da ne gre za nogavice, ampak za življenje – za celo življenje, za vsa leta, ki sta jih preživela skupaj. Na koncu celo pade bomba tik pred vrata njune hiše in v njej ostaneta ujeta, vendar tudi tokrat ne prenehata z obtoževanjem drug drugega in na tak način se drama tudi zaključi.&lt;br /&gt;
MOŽ: Če ne bi ti toliko nakladala ... zaradi enih usranih štumf.&lt;br /&gt;
ŽENA: Boš vsaj umrl z belimi na sebi.&lt;br /&gt;
Tišina.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Nogavice&amp;diff=16757</id>
		<title>Nogavice</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Nogavice&amp;diff=16757"/>
		<updated>2007-06-14T11:17:58Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Osebe */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prostor in čas===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Osebe===&lt;br /&gt;
*Mož v srednjih letih&lt;br /&gt;
*Žena v srednjih letih&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Dogajanje===&lt;br /&gt;
Gre za kratko dramsko besedilo, ki obsega približno devet strani.&lt;br /&gt;
Nogavice govorijo o zakonskem paru srednjih let – možu in ženi, ki se med bombandiranjem mesta pripravljata, da bosta šla v zaklonišče. Žena razmišlja, če je pozabila kaj, kar bi potrebovala, nakar se spomni, da je mož pozabil vzeti nogavice. Pošlje ga ponje, vendar ta prinese bele, kar pa ji ni všeč, zato mu naroči, naj gre po črne. Kljub temu, da lahko v vsakem trenutku nanju pade bomba, se skregata – zaradi nogavic, za katere vidimo, da simbolizirajo njun način življenja, saj žena omeni, da ne gre za nogavice, ampak za življenje – za celo življenje, za vsa leta, ki sta jih preživela skupaj. Na koncu celo pade bomba tik pred vrata njune hiše in v njej ostaneta ujeta, vendar tudi tokrat ne prenehata z obtoževanjem drug drugega in na tak način se drama tudi zaključi.&lt;br /&gt;
MOŽ: Če ne bi ti toliko nakladala ... zaradi enih usranih štumf.&lt;br /&gt;
ŽENA: Boš vsaj umrl z belimi na sebi.&lt;br /&gt;
Tišina.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Nogavice&amp;diff=16756</id>
		<title>Nogavice</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Nogavice&amp;diff=16756"/>
		<updated>2007-06-14T11:17:41Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prostor in čas===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Osebe===&lt;br /&gt;
*Mož v srednjih letih&lt;br /&gt;
*Žena v srednjih letih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Dogajanje===&lt;br /&gt;
Gre za kratko dramsko besedilo, ki obsega približno devet strani.&lt;br /&gt;
Nogavice govorijo o zakonskem paru srednjih let – možu in ženi, ki se med bombandiranjem mesta pripravljata, da bosta šla v zaklonišče. Žena razmišlja, če je pozabila kaj, kar bi potrebovala, nakar se spomni, da je mož pozabil vzeti nogavice. Pošlje ga ponje, vendar ta prinese bele, kar pa ji ni všeč, zato mu naroči, naj gre po črne. Kljub temu, da lahko v vsakem trenutku nanju pade bomba, se skregata – zaradi nogavic, za katere vidimo, da simbolizirajo njun način življenja, saj žena omeni, da ne gre za nogavice, ampak za življenje – za celo življenje, za vsa leta, ki sta jih preživela skupaj. Na koncu celo pade bomba tik pred vrata njune hiše in v njej ostaneta ujeta, vendar tudi tokrat ne prenehata z obtoževanjem drug drugega in na tak način se drama tudi zaključi.&lt;br /&gt;
MOŽ: Če ne bi ti toliko nakladala ... zaradi enih usranih štumf.&lt;br /&gt;
ŽENA: Boš vsaj umrl z belimi na sebi.&lt;br /&gt;
Tišina.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16748</id>
		<title>Več</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16748"/>
		<updated>2007-06-14T11:11:59Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Čas in prostor */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prostor in čas===&lt;br /&gt;
Dogajanje se odvija v dnevni sobi v Lucijini in Matjaževi hiši, in sicer se začne zvečer.&lt;br /&gt;
Po eni strani tekst upošteva vse tri dramske enotnosti – enotnost kraja, časa in dejanja. Vendar moramo biti tu pozorni še na drugo možno interpretacijo, na katero je opozorila tudi sama avtorica. V paratekstu je za čas določen samo začetek dramskega dogajanja – zvečer, nikjer pa ne izvemo, koliko časa traja. Torej obstaja možnost, da je čas enak odrskemu času, lahko pa traja tudi v letih. Leon bi lahko k Luciji hodil vsak večer v dolgem obdobju. Prizori si sledijo po neki logiki, vendar ni nujno, da se med njimi ničesar ne zgodi. Po tej interpretaciji je torej pravilo treh enotnosti kršeno.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Osebe===&lt;br /&gt;
Lucija: je 35-letna učiteljica, vendar ne izvemo, kje in kaj uči. Leon je njen mrtvi brat dvojček. Njuni starši so umrli na njun sedemnajsti rojstni dan. Teta Berta ju je hotela vzeti k sebi, vendar se ji je Lucija uprla in tako sta živela sama v stanovanju staršev. Bila sta zelo navezana drug na drugega. Vsa leta skupnega življenja sta bila zelo aktivna na področju sociale in politike, zlasti Lucija je bila tista, ki se je zavzemala za pravico. Izmislila si je celo zaobljubo; z Leonom sta s krvjo zaprisegla, da bosta vedno ščitila zlorabljane in zapostavljane. Pri petindvajsetih je Leon napravil samomor. Tudi Lucija si je zaradi potrtosti hotela odvzeti življenje, vendar jo je rešila teta Berta. Kako leto po Leonovi smrti je spoznala Matjaža in se z njim poročila. V njem je našla tolažbo za Leonovo smrt, vendar pa se je sedaj precej spremenila. Nekdanja upornica in borka za človekove pravice je sedaj postala pohlevna in ubogljiva punčka, ki se brez ugovarjanja pušča voditi Matjažu. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Leon: Lucijin brat dvojček, ki je mrtev že devet let. Napravil je samomor, kar je močno prizadelo Lucijo, saj sta si bila zelo blizu. Bil je pod njenim močnim vplivom; vedno je obveljala njena beseda, pa tudi sicer ji je hotel ustreči. Ravno zaradi tega močnega vpliva nanj in njeni odločnosti, sedaj ne more verjeti, da se je tako spremenila. Očita ji, da se pusti manipulirati možu Matjažu, ki spada v tisto skupino ljudi, ki jih je nekoč prezirala.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Matjaž Mlinar: pisatelj v petdesetih letih. Je ločen in ima 26-letno hčer. Lucija je pisala dnevnik o sebi in Leonu in ga pokazala Matjažu. Ker mu je bilo pisanje všeč, jo je nagovarjal, da bi vse še nekoliko dodelala in izdala kot roman. Luciji ni bilo do knjige, vendar je Matjaž še vedno vztrajal, češ da je škoda, da bi tako dobro gradivo ostalo v predalu. Zaradi tega mu je Lucija popustila in mu dovolila, da je izdal roman pod naslovom Več.&lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
Lucija je edina, ki uporablja imena. Leon ne uporablja njenega pravega imena – kliče jo Lučka, Matjaža pa kliče »stari«. Matjaž Leona ne pokliče niti enkrat v celotnem dramskem tekstu, Lucijo pa ves čas naslavlja z »lubica«. Lucija dobi ime šele v zadnjem prizoru, ko jo Matjaž pokliče po imenu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Dogajanje po prizorih===&lt;br /&gt;
Dramsko besedilo obsega približno 60 strani in vsebuje sedem prizorov.&lt;br /&gt;
;1. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija v dnevni sobi zagleda moškega, ki se ga sprva ustraši, vendar ugotovi, da je to njen brat dvojček Leon, ki je prišel na obisk. Ker noče, da bi Leona videl njen mož Matjaž, ga skrije. &lt;br /&gt;
;2. prizor:&lt;br /&gt;
Nato vstopi Matjaž z večernim časopisom, saj v njem z Lucijo pričakujeta recenzijo njegovega romana z naslovom Več. Matjaž govori o nadležnem prodajalcu časopisov, Lucija pa hoče na vsak način videti kritiko. Poleg tega je ves čas odsotna zaradi Leona. Na Matjaževo vprašanje, zakaj je takšna, odgovori, da ga je ponoči sanjala v podobi volkodlaka. Lucija končno najde kritiko, ki je zelo pohvalna – napisana v samih superlativih. Z Matjažem nato odideta spat.&lt;br /&gt;
;3. prizor:&lt;br /&gt;
Kasneje se Lucija vrne k Leonu, ki  ji očita, da se je spremenila, saj je bila včasih upornica, ki se je zavzemala za vse, ki so bili potrebni pomoči, ali pa jim je bila prizadejana krivica, da se pusti Matjažu oz. staremu, kot ga kliče Leon, in da mu je prodala njuno življenje. Namreč roman Več je v resnici Lucijin dnevnik, ki ga je Matjaž objavil pod svojim imenom.  &lt;br /&gt;
;4. prizor:&lt;br /&gt;
Zopet se pojavi Matjaž, ki se mora zagovarjati, zakaj je ukradel Lucijin dnevnik, vendar sploh ne razume, kaj bi rada od njega, in trdi, da mu je to Lucija sama dovolila. Lucija postaja vse bolj jezna in mu pove, da je to naredila zato, da bi ji prenehal težiti, in mu očita, da ji je napravil popolno lobotomijo. Leon ju v tem trenutku pusti sama.&lt;br /&gt;
;5. prizor:&lt;br /&gt;
Celoten peti prizor je dolga tišina med Lucijo in Matjažem. Nato Matjaž odide.&lt;br /&gt;
;6. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija se poslavlja od Leona.&lt;br /&gt;
;7. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija pove Matjažu, da je mlada in uporniška Lučka umrla tisti dan, ko so pokopali Leona. Tako izvemo, da je Leon ves čas mrtev, da je bil to le njegov duh. Drama se zaključi tako, da Matjaž odide spat, Lucija pa bo odšla za njim. In nič se ni zares spremenilo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Jezik===&lt;br /&gt;
Glavni jezik drame je knjižni pogovorni jezik. Osebe uporabljajo arhaizme, vulgarizme in slengizme. Simona Semenič omeni, da se za odrsko postavitev predvideva pogovorni jezik. Z rabo stilno zaznamovanih besed in tudi s sintakso je poskušala  okarakterizirati osebe. &lt;br /&gt;
Leonova govorica je najnižja, kar pa ne pomeni, da ni izobražen. On je vseskozi v afektu, zato so tudi njegovi stavki bolj odsekani, izgovarja pa tudi veliko kletvic in slengizmov.&lt;br /&gt;
Matjaž uporablja »višji« pogovorni jezik. Kot izobraženec, akademik uporablja številne tujke, arhaične izraze, na svojo govorico je ponosen in z njo poskuša šarmirati Lucijo, najverjetneje pa tudi druge ljudi. &lt;br /&gt;
Lucijina govorica se skozi prizore spreminja; ko je z Leonom, postane njena dikcija podobna Leonovi, ko je z Matjažem pa Matjaževi, ampak bolj kot gremo proti koncu četrtega prizora, bolj postaja njena govorica taka kot Leonova, ne glede na Matjaževo prisotnost. Takrat se začne Lucija že zavedati Matjaževega vpliva in na nek način zopet postane tista uporna Lučka.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Interpretacija==&lt;br /&gt;
V drami je v ospredju vprašanje ljubezenske zgodbe, ki se odvija v času kapitalizma in sveta, ki zatira posameznike. Ali je mogoče živeti z nekom, ko ljubezen usahne oz. je nikoli zares ni bilo? V delu smo namreč priča zakonskemu paru, ki se že dolgo ne zna pogovarjati oz. njuna zveza nikoli ni temeljila na normalni komunikaciji. O tem priča celotni peti prizor, ki temelji samo na tišini med Lucijo in Matjažem. Poleg tega je ves čas prisoten tudi strah pred minljivostjo in osamljenostjo, saj je ravno ta gonilna sila zveze med Matjažem in Lucijo. Lucija je po Leonovi smrti tudi sama hotela narediti samomor, vendar jo je pred tem rešila teta Berta. Toda v drami se pojavlja vprašanje, ali jo je teta zares rešila ali pa je Lucija le živi mrtvec. Zaradi osamljenosti se je poročila z Matjažem in zavestno pristala na njegovo manipulacijo in tako postala ženska brez osebnosti. To je prikazano v sanjah, ki jih Lucija omeni v drugem prizoru. Sanje, ki jih je v resnici nekoč sanjal Leon, govorijo o tem, da je Matjaž volkodlak, ki jo bo raztrgal, vendar ga ona kljub temu, obdrži ob sebi. Leon je v sanjah doživel njo kot volkodlaka, le da je ona tik pred svojo preobrazbo pobegnila skozi okno. Lucija se zaveda, da jo Matjaž omejuje, tako kot je to sama nekoč počela Leonu, vendar se mu ne upira in mu na koncu celo dovoli, da jo uniči oz. raztrga. Tako je nekdanja upornica in borka za človekove pravice postala neobčutljiva za dogodke okoli sebe in celo za dogodke povezane z njo samo. Celo sam naslov romana, ki je v resnici njeno delo in je hkrati tudi naslov celotnega dramskega besedila, je Matjažev in ne njen izbor. Lucijin predlog je bil Timeneboliš, ki ga lahko razumemo na dveh plasteh, in sicer kot Ti mene boliš – pritrdilno, ali pa Ti me ne boliš – nikalno. Ker si Lucija nikakor ne more zapomniti Matjaževega naslova, to sproži med njima napeto situacijo. Pomen tega naslova lahko preberemo v sami kritiki romana, ki jo Lucija prebere v večernem časopisu. Matjažev VEČ je VEČ v smislu kritike kapitalistične družbe. Roman govori o dveh neomadeževanih in čistih ljudeh, ki ju svet, kjer je bistven samo denar in človekov socialni status, ne more prenesti. Že če pogledamo jumbo plakate, nam ti narekujejo, da smo vredni VEČ, da si zaslužimo VEČ, da bi si morali želeti VEČ in nekdo nam seveda vedno ponuja VEČ. &lt;br /&gt;
Didaskalije so skozi celoten tekst zelo skope. Avtorica je zapisala le tiste, ki so se ji kot bralki zdele nujne. O osebah izvemo največ iz glavnega besedila, v didaskalijah pa so omenjeni le glavni podatki. Najbolj pomembne so tišine, ki jih sama avtorica uvršča med atmosferske didaskalije. Delijo se na dve vrsti, in sicer na tišine in dolge tišine. Nekatere določa praznina, te so mučne in neprijetne, druge pa so čustveno obarvane ipd. V besedilu je pomemben še četrti prizor, za katerega bi lahko rekli, da je odprto mesto, ki pa se lahko razjasni z režijo. V njem je Matjaž sicer prisoten, vendar bi se vse lahko dogajalo le v Lucijinih mislih. Ta prizor si lahko razlagamo na dva načina. Matjaž dejansko vidi Leona in se z njim pogovarja, se brani pred očitki Leona in Lucije in gre tukaj za trialog. Lahko pa je vse le plod Lucijine domišljije in Leona vidi le ona, saj v celotnem prizoru Matjaž nagovarja le njo (samo enkrat nagovori Leona, ko mu reče, naj bo tiho), tako da gre tu za duolog.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Loving_Willy&amp;diff=16764</id>
		<title>Loving Willy</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Loving_Willy&amp;diff=16764"/>
		<updated>2007-06-14T11:11:00Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: New page: ==Vsebina==  ===Prostor in čas===  ===Osebe===  ===Dogajanje=== Besedilo obsega približno 12 strani, napisano pa je v angleščini.  Drama govori o ljubezenskem trikotniku med Ann, Joan ...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prostor in čas===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Osebe===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Dogajanje===&lt;br /&gt;
Besedilo obsega približno 12 strani, napisano pa je v angleščini. &lt;br /&gt;
Drama govori o ljubezenskem trikotniku med Ann, Joan in Willyjem, ki delajo v restavraciji, katere lastnica je Ann. Joan je še vedno poročena z Willyjem, vendar se ločujeta, saj je Willy sedaj v ljubezenski zvezi z Ann. Willy se je zaprl na stranišče, Joan in Ann pa ga prosita, naj pride ven. Ann ga poskuša priklicati na prijazen in umirjen način (baby, honey ...), medtem ko je Joan bolj odločna in neposredna, pride do tega, da mu celo zagrozi, da ne bo podpisala ločitvenih papirjev. Sprva je videti, da je Willy razburjen zaradi preveč posode (je namreč pomivalec posode), Ann in Joan pa ga kličeta, ker delo v restavraciji ne more potekati brez pomite posode, vendar potem spoznamo, da se je Willy umaknil zaradi napetih odnosov med njimi. Izvemo, da ga Joan še vedno ljubi. Želita si ga obe ženski, kar pripelje do prepira med njima, med katerim se Willy izmuzne mimo njiju, ne da bi ga sploh opazili. Drama se konča tako, da Ann in Joan še vedno kličeta Willyja, naj pride ven.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Nogavice&amp;diff=16755</id>
		<title>Nogavice</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Nogavice&amp;diff=16755"/>
		<updated>2007-06-14T11:09:13Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Dogajanje */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prostor in čas===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Osebe===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Dogajanje===&lt;br /&gt;
Gre za kratko dramsko besedilo, ki obsega približno devet strani.&lt;br /&gt;
Nogavice govorijo o zakonskem paru srednjih let – možu in ženi, ki se med bombandiranjem mesta pripravljata, da bosta šla v zaklonišče. Žena razmišlja, če je pozabila kaj, kar bi potrebovala, nakar se spomni, da je mož pozabil vzeti nogavice. Pošlje ga ponje, vendar ta prinese bele, kar pa ji ni všeč, zato mu naroči, naj gre po črne. Kljub temu, da lahko v vsakem trenutku nanju pade bomba, se skregata – zaradi nogavic, za katere vidimo, da simbolizirajo njun način življenja, saj žena omeni, da ne gre za nogavice, ampak za življenje – za celo življenje, za vsa leta, ki sta jih preživela skupaj. Na koncu celo pade bomba tik pred vrata njune hiše in v njej ostaneta ujeta, vendar tudi tokrat ne prenehata z obtoževanjem drug drugega in na tak način se drama tudi zaključi.&lt;br /&gt;
MOŽ: Če ne bi ti toliko nakladala ... zaradi enih usranih štumf.&lt;br /&gt;
ŽENA: Boš vsaj umrl z belimi na sebi.&lt;br /&gt;
Tišina.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Nogavice&amp;diff=16754</id>
		<title>Nogavice</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Nogavice&amp;diff=16754"/>
		<updated>2007-06-14T11:08:49Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Osebe */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prostor in čas===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Osebe===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Dogajanje==&lt;br /&gt;
Gre za kratko dramsko besedilo, ki obsega približno devet strani.&lt;br /&gt;
Nogavice govorijo o zakonskem paru srednjih let – možu in ženi, ki se med bombandiranjem mesta pripravljata, da bosta šla v zaklonišče. Žena razmišlja, če je pozabila kaj, kar bi potrebovala, nakar se spomni, da je mož pozabil vzeti nogavice. Pošlje ga ponje, vendar ta prinese bele, kar pa ji ni všeč, zato mu naroči, naj gre po črne. Kljub temu, da lahko v vsakem trenutku nanju pade bomba, se skregata – zaradi nogavic, za katere vidimo, da simbolizirajo njun način življenja, saj žena omeni, da ne gre za nogavice, ampak za življenje – za celo življenje, za vsa leta, ki sta jih preživela skupaj. Na koncu celo pade bomba tik pred vrata njune hiše in v njej ostaneta ujeta, vendar tudi tokrat ne prenehata z obtoževanjem drug drugega in na tak način se drama tudi zaključi.&lt;br /&gt;
MOŽ: Če ne bi ti toliko nakladala ... zaradi enih usranih štumf.&lt;br /&gt;
ŽENA: Boš vsaj umrl z belimi na sebi.&lt;br /&gt;
Tišina.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Nogavice&amp;diff=16753</id>
		<title>Nogavice</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Nogavice&amp;diff=16753"/>
		<updated>2007-06-14T11:08:32Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* =Prostor in čas */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prostor in čas===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Osebe==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Dogajanje==&lt;br /&gt;
Gre za kratko dramsko besedilo, ki obsega približno devet strani.&lt;br /&gt;
Nogavice govorijo o zakonskem paru srednjih let – možu in ženi, ki se med bombandiranjem mesta pripravljata, da bosta šla v zaklonišče. Žena razmišlja, če je pozabila kaj, kar bi potrebovala, nakar se spomni, da je mož pozabil vzeti nogavice. Pošlje ga ponje, vendar ta prinese bele, kar pa ji ni všeč, zato mu naroči, naj gre po črne. Kljub temu, da lahko v vsakem trenutku nanju pade bomba, se skregata – zaradi nogavic, za katere vidimo, da simbolizirajo njun način življenja, saj žena omeni, da ne gre za nogavice, ampak za življenje – za celo življenje, za vsa leta, ki sta jih preživela skupaj. Na koncu celo pade bomba tik pred vrata njune hiše in v njej ostaneta ujeta, vendar tudi tokrat ne prenehata z obtoževanjem drug drugega in na tak način se drama tudi zaključi.&lt;br /&gt;
MOŽ: Če ne bi ti toliko nakladala ... zaradi enih usranih štumf.&lt;br /&gt;
ŽENA: Boš vsaj umrl z belimi na sebi.&lt;br /&gt;
Tišina.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Nogavice&amp;diff=16752</id>
		<title>Nogavice</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Nogavice&amp;diff=16752"/>
		<updated>2007-06-14T11:07:59Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: New page: ==Vsebina==  ===Prostor in čas==  ==Osebe==  ==Dogajanje== Gre za kratko dramsko besedilo, ki obsega približno devet strani. Nogavice govorijo o zakonskem paru srednjih let – možu in ...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Prostor in čas==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Osebe==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Dogajanje==&lt;br /&gt;
Gre za kratko dramsko besedilo, ki obsega približno devet strani.&lt;br /&gt;
Nogavice govorijo o zakonskem paru srednjih let – možu in ženi, ki se med bombandiranjem mesta pripravljata, da bosta šla v zaklonišče. Žena razmišlja, če je pozabila kaj, kar bi potrebovala, nakar se spomni, da je mož pozabil vzeti nogavice. Pošlje ga ponje, vendar ta prinese bele, kar pa ji ni všeč, zato mu naroči, naj gre po črne. Kljub temu, da lahko v vsakem trenutku nanju pade bomba, se skregata – zaradi nogavic, za katere vidimo, da simbolizirajo njun način življenja, saj žena omeni, da ne gre za nogavice, ampak za življenje – za celo življenje, za vsa leta, ki sta jih preživela skupaj. Na koncu celo pade bomba tik pred vrata njune hiše in v njej ostaneta ujeta, vendar tudi tokrat ne prenehata z obtoževanjem drug drugega in na tak način se drama tudi zaključi.&lt;br /&gt;
MOŽ: Če ne bi ti toliko nakladala ... zaradi enih usranih štumf.&lt;br /&gt;
ŽENA: Boš vsaj umrl z belimi na sebi.&lt;br /&gt;
Tišina.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=24ur&amp;diff=12992</id>
		<title>24ur</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=24ur&amp;diff=12992"/>
		<updated>2007-06-14T11:04:45Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* prostor in čas */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;[[Kategorija:Drame|24 ur]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramatika|24 ur]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
:Avtor: [[Simona Semenič]]&lt;br /&gt;
:Leto nastanka:&lt;br /&gt;
:Žanr: Drama&lt;br /&gt;
:Krstna uprizoritev: 06.12.2006, [[Preglej]], bralna uprizoritev, r. [[Ivan Talijančić]]&lt;br /&gt;
:Dostopnost besedila: [http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&amp;amp;id=22 Preglej]&lt;br /&gt;
:Število moških vlog: 2&lt;br /&gt;
:Število ženskih vlog: 2&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Vsebina==&lt;br /&gt;
===Prostor in čas===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Osebe===&lt;br /&gt;
*Prvi par:&lt;br /&gt;
**Ona1&lt;br /&gt;
**On1&lt;br /&gt;
*Drugi par:&lt;br /&gt;
**Ona2&lt;br /&gt;
**On2	&lt;br /&gt;
*Spami: Spam1 – Spam16&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Dogajanje===&lt;br /&gt;
Dramski tekst obsega približno 62 strani.&lt;br /&gt;
Nastopata dva para ONA1 in ON1 ter ONA2 in ON2 (prvi par se lahko imenuje tako kot se imenujeta igralca, ki ju igrata). Vmes se pojavljajo Spami (Spam1–Spam16). Prvi par se je izgubil v jašku zapuščenega rudnika in upa, da ju bodo uspeli najti v roku 24 ur, medtem ko je drugi par v sodobni hotelski sobi, kjer sta si kot bivša zakonca vzela 24 ur zase, da bi videla, ali je med njima še kaj. Ves čas se pogovarjata o tem, če bi imela še zadnji spolni odnos, vendar je vsakič eden izmed njiju proti. Nasprotno pa prvi par govori veliko manj in je bolj fizično aktiven (masirata si noge, se usedeta, se pogledata ...). Para sta na odru istočasno; na eni strani je jašek, na drugi pa hotelska soba, vendar se med seboj ne vidita in ne slišita. Nihče izmed njih ne vidi in ne sliši Spamov, ki na odru govorijo svoje besedilo, lahko tudi nagovarjajo oba para. Spami govorijo tista sporočila, ki jih imamo sami v elektronski pošti pod razdelkom spam; to so navadno kakšne reklame za nakup kakšnih izdelkov (npr. izdelki za  hujšanje, viagra, dekleta na poziv ipd.). Simona Semenič dramsko besedilo zaključi na enak način kot ga je tudi začela (prva in zadnja stran sta enaki).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Nastanek drame==&lt;br /&gt;
==Interpretacije besedila==&lt;br /&gt;
==Dosedanje uprizoritve==&lt;br /&gt;
* 2006, [[Preglej]], (bralna uprizoritev), r. [[Ivan Talijančić]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Knjižne izdaje==&lt;br /&gt;
==Prevodi v tuje jezike==&lt;br /&gt;
==Viri in literatura==&lt;br /&gt;
[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&amp;amp;id=22 Preberi besedilo]&lt;br /&gt;
==Zunanje povezave==&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=24ur&amp;diff=12991</id>
		<title>24ur</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=24ur&amp;diff=12991"/>
		<updated>2007-06-14T11:04:13Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* osebe */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;[[Kategorija:Drame|24 ur]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramatika|24 ur]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
:Avtor: [[Simona Semenič]]&lt;br /&gt;
:Leto nastanka:&lt;br /&gt;
:Žanr: Drama&lt;br /&gt;
:Krstna uprizoritev: 06.12.2006, [[Preglej]], bralna uprizoritev, r. [[Ivan Talijančić]]&lt;br /&gt;
:Dostopnost besedila: [http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&amp;amp;id=22 Preglej]&lt;br /&gt;
:Število moških vlog: 2&lt;br /&gt;
:Število ženskih vlog: 2&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Vsebina==&lt;br /&gt;
===prostor in čas===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Osebe===&lt;br /&gt;
*Prvi par:&lt;br /&gt;
**Ona1&lt;br /&gt;
**On1&lt;br /&gt;
*Drugi par:&lt;br /&gt;
**Ona2&lt;br /&gt;
**On2	&lt;br /&gt;
*Spami: Spam1 – Spam16&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Dogajanje===&lt;br /&gt;
Dramski tekst obsega približno 62 strani.&lt;br /&gt;
Nastopata dva para ONA1 in ON1 ter ONA2 in ON2 (prvi par se lahko imenuje tako kot se imenujeta igralca, ki ju igrata). Vmes se pojavljajo Spami (Spam1–Spam16). Prvi par se je izgubil v jašku zapuščenega rudnika in upa, da ju bodo uspeli najti v roku 24 ur, medtem ko je drugi par v sodobni hotelski sobi, kjer sta si kot bivša zakonca vzela 24 ur zase, da bi videla, ali je med njima še kaj. Ves čas se pogovarjata o tem, če bi imela še zadnji spolni odnos, vendar je vsakič eden izmed njiju proti. Nasprotno pa prvi par govori veliko manj in je bolj fizično aktiven (masirata si noge, se usedeta, se pogledata ...). Para sta na odru istočasno; na eni strani je jašek, na drugi pa hotelska soba, vendar se med seboj ne vidita in ne slišita. Nihče izmed njih ne vidi in ne sliši Spamov, ki na odru govorijo svoje besedilo, lahko tudi nagovarjajo oba para. Spami govorijo tista sporočila, ki jih imamo sami v elektronski pošti pod razdelkom spam; to so navadno kakšne reklame za nakup kakšnih izdelkov (npr. izdelki za  hujšanje, viagra, dekleta na poziv ipd.). Simona Semenič dramsko besedilo zaključi na enak način kot ga je tudi začela (prva in zadnja stran sta enaki).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Nastanek drame==&lt;br /&gt;
==Interpretacije besedila==&lt;br /&gt;
==Dosedanje uprizoritve==&lt;br /&gt;
* 2006, [[Preglej]], (bralna uprizoritev), r. [[Ivan Talijančić]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Knjižne izdaje==&lt;br /&gt;
==Prevodi v tuje jezike==&lt;br /&gt;
==Viri in literatura==&lt;br /&gt;
[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&amp;amp;id=22 Preberi besedilo]&lt;br /&gt;
==Zunanje povezave==&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=24ur&amp;diff=12990</id>
		<title>24ur</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=24ur&amp;diff=12990"/>
		<updated>2007-06-14T11:03:32Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* dogajanje po dejanjih */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;[[Kategorija:Drame|24 ur]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramatika|24 ur]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
:Avtor: [[Simona Semenič]]&lt;br /&gt;
:Leto nastanka:&lt;br /&gt;
:Žanr: Drama&lt;br /&gt;
:Krstna uprizoritev: 06.12.2006, [[Preglej]], bralna uprizoritev, r. [[Ivan Talijančić]]&lt;br /&gt;
:Dostopnost besedila: [http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&amp;amp;id=22 Preglej]&lt;br /&gt;
:Število moških vlog: 2&lt;br /&gt;
:Število ženskih vlog: 2&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Vsebina==&lt;br /&gt;
===prostor in čas===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===osebe===&lt;br /&gt;
*Prvi par:&lt;br /&gt;
**Ona1&lt;br /&gt;
**On1&lt;br /&gt;
*Drugi par:&lt;br /&gt;
**Ona2&lt;br /&gt;
**On2	&lt;br /&gt;
*Spami: Spam1 – Spam16&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Dogajanje===&lt;br /&gt;
Dramski tekst obsega približno 62 strani.&lt;br /&gt;
Nastopata dva para ONA1 in ON1 ter ONA2 in ON2 (prvi par se lahko imenuje tako kot se imenujeta igralca, ki ju igrata). Vmes se pojavljajo Spami (Spam1–Spam16). Prvi par se je izgubil v jašku zapuščenega rudnika in upa, da ju bodo uspeli najti v roku 24 ur, medtem ko je drugi par v sodobni hotelski sobi, kjer sta si kot bivša zakonca vzela 24 ur zase, da bi videla, ali je med njima še kaj. Ves čas se pogovarjata o tem, če bi imela še zadnji spolni odnos, vendar je vsakič eden izmed njiju proti. Nasprotno pa prvi par govori veliko manj in je bolj fizično aktiven (masirata si noge, se usedeta, se pogledata ...). Para sta na odru istočasno; na eni strani je jašek, na drugi pa hotelska soba, vendar se med seboj ne vidita in ne slišita. Nihče izmed njih ne vidi in ne sliši Spamov, ki na odru govorijo svoje besedilo, lahko tudi nagovarjajo oba para. Spami govorijo tista sporočila, ki jih imamo sami v elektronski pošti pod razdelkom spam; to so navadno kakšne reklame za nakup kakšnih izdelkov (npr. izdelki za  hujšanje, viagra, dekleta na poziv ipd.). Simona Semenič dramsko besedilo zaključi na enak način kot ga je tudi začela (prva in zadnja stran sta enaki).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Nastanek drame==&lt;br /&gt;
==Interpretacije besedila==&lt;br /&gt;
==Dosedanje uprizoritve==&lt;br /&gt;
* 2006, [[Preglej]], (bralna uprizoritev), r. [[Ivan Talijančić]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Knjižne izdaje==&lt;br /&gt;
==Prevodi v tuje jezike==&lt;br /&gt;
==Viri in literatura==&lt;br /&gt;
[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&amp;amp;id=22 Preberi besedilo]&lt;br /&gt;
==Zunanje povezave==&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12960</id>
		<title>Simona Semenič</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12960"/>
		<updated>2007-06-14T10:58:53Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Življenjepis */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&amp;lt;div style=&amp;quot;float: right&amp;quot;&amp;gt;[[Slika:GesloPortretSimona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Ustvarjalci|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramatika|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Avtorji|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramaturgi|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Umetniški vodje|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Življenjepis==&lt;br /&gt;
Simona Semenič je [[področje ustvarjanja:=pisanje|dramatičarka]], [[področje ustvarjanja:=dramaturgija|dramaturginja]] in producentka. Rodila se je 16. 07. [[leto rojstva:=1975]] v Postojni.&lt;br /&gt;
Študirala je dramaturgijo na [[AGRFT]], med študijem je kot asistentka dramaturgije sodelovala v [[SNG Nova Gorica]] in v [[dramaturgije v::MGL]]. &lt;br /&gt;
Leta 2001 je Simona z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Rok Vevar|Rokom Vevarjem]] napisala scenarij in zrežirala predstavo [[uprizorjeni teksti::Polna pest praznih rok]] v produkciji [[Zavod Museum|Zavoda Museum]] in [[PTL]]ja. Predstavo je odlično sprejela tako strokovna javnost kot tudi publika vseh generacij. Kritik [[Blaž Lukan]] je predstavo v časopisu DELO okarakteriziral kot &amp;quot;razsipni dar čiste in nepretenciozne lepote&amp;quot;. STUDIO CITY je predstavo uvrstil med pet najboljših predstav v letu 2001 in ji podelil naslov najboljšega debuta v letu &lt;br /&gt;
2001. Predstava je po obeh premierah doživela še trinajst ponovitev, med drugim je gostovala na [[gostovanje na festivalih::festival Micro v Dordrechtu na Nizozemskem|festivalu Micro v Dordrechtu na Nizozemskem]], na [[gostovanje na festivalih::Primorski poletni festival Koper|Primorskem poletnem festivalu v Kopru]], na [[gostovanje na festivalih::Festival neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem|Festivalu neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem]], na [[gostovanje na festivalih::Gibanica|Gibanici]], prvem slovenskem plesnem festivalu in na gledališkem festivalu [[gostovanje na festivalih::Diskurs|Diskurs v Giessnu, Nemčiji]]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z Rokom Vevarjem sta ponovno sodelovala v letu 2003. Napisala sta dramski tekst [[uprizorjeni teksti::Solo brez talona]], ki sta ga tudi skupaj zrežirala. Predstava Solo brez talona (produkcija [[Glej]] in Zavod [[Maska]]) je doživela premiero novembra 2003. Solo brez talona je bil uvrščen na [[Teden slovenske drame]] v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču v Kranju]], marca 2004. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Že v letu 2003 je Simona začela sodelovati z WaxFactory New York, mednarodno gledališko skupino iz New Yorka. Z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Ivan Talijančić|Ivanom Talijančićem]], ustanoviteljem in umetniškim direktorjem WaxFactory, je sodelovala kot dramaturginja pri predstavi z mednarodno zasedbo – Sarah Kane: Cleansed (produkcija WaxFactory New York in [[Zavod Exodos]]), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003. Simonino sodelovanje z WaxFactory New York se je nadaljevalo in v  februarju 2005 je v Kosovelovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] premiero doživel projekt [[uprizorjeni teksti::...SheSaid]], pri katerem je Simona delala kot so-avtorica besedila, dramaturginja in izvršna producentka. Predstava ...SheSaid je septembra 2005 gostovala v ICA London, v novembru 2005 v New Yorku kot del festivala [[gostovanje na festivalih::Act French]], aprila 2006 pa je gostovala na [[gostovanje na festivalih::Fundateneofestival, Caracas, Venezuela|Fundateneofestivalu v Caracasu v Venezueli]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je kot dramaturginja sodelovala pri predstavah: What a feeling avtorice, koreografinje in performerke [[Nina Meško|Nine Meško]] (produkcija Zavod Masa in Cankarjev Dom), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu; avtorskem projektu Petra Kusa – Črna kuhna (Oktober 2004, produkcija [[Mini teater Ljubljana|Mini teater]], režija: [[sodelovanje z režiserji::Barbara Bulatović]]), pri katerem je Simona sodelovala tudi kot avtorica pesmic; pri site-specific in multimedijskem projektu Alphabet City Topography Hiroko Tanahashi in Maxa Schumacherja (post theater berlin / new york) v produkciji [[Mesto žensk|Mesta žensk]], ki je bil izveden v septembru 2005; pri avtorskem projektu Roka Vevarja - [[Kartografija celovečernih slik]] (produkcija Glej, Maska in Cankarjev dom), ki je bil premierno uprizorjen v decembru 2005 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je Simona dokončala nov dramski tekst z naslovom [[uprizorjeni teksti::Več]], ki je bil predstavljen v bralni uprizoritvi maja 2005 v Gledališče Glej (režija: Simona Semenič) in januarja 2006 v ameriškem prevodu v gledališču [[uprizoritve v tujini::New Georges v New Yorku]] (režija: [[Ivan Talijančić]]).&lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
V novembru 2005 je bilo njeno kratko besedilo [[uprizorjeni teksti::Loving Willy]], ki ga je napisala v angleščini, predstavljeno v bralni uprizoritvi v New Yorku (režija: [[sodelovanje z režiserji::Eddie Lew]]).&lt;br /&gt;
 	&lt;br /&gt;
Njeno kratko dramsko besedilo z naslovom [[uprizorjeni teksti::Nogavice]] je bilo javnosti predstavljeno decembra 2005 v gledališču Glej (režija: [[sodelovanje z režiserji::Tijana Zinajić]]) in v prav tako v decembru 2005 v angleškem prevodu v [[uprizoritve v tujini::Bowery Poetry Club New York]] (režija: [[Ryan Kasprzak]]).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njeno besedilo [[uprizorjeni teksti::24ur]] (2006) je bilo bralno uprizorjeno v okviru projekta Izmenjava Ljubljana – New York in sicer v [[uprizoritve v tujini::New York Theatre Workshop]] (oktober 2006) in v Gledališču Glej (december 2006), obakrat v režiji Ivana Talijančića.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je umetniška vodja programa [[PreGlej]] v [[Gledališču Glej]], za katerega je dala pobudo in ga koncipirala. V okviru PreGleja že potekajo bralne uprizoritve dramskih tekstov mladih oz. neuveljavljenih slovenskih dramskih piscev. 	&lt;br /&gt;
		 &lt;br /&gt;
V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Takoj po končanem četrtem letniku Akademije je začela delati za [[Zavod Exodos]], v letu 2003 je bila tudi v umetniškem svetu festivala Exodos. V okviru Mirovnega inštituta pa je od junija 2002 do marca 2004 delala na projektu Bela knjiga, raziskavo dejavnosti, projektov in programov nevladnih organizacij in posameznikov s področja kulture in umetnosti v obdobju 1998 – 2003. Preliminarna verzija te raziskave je bila predstavljena na simpoziju Margina, niša ali mainstream? septembra 2002. V letu 2003 je za ta projekt prejela raziskovalno štipendijo Mirovnega inštituta (omogočil Open society Institute New York). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Trenutno v Gledališču Glej vodi program [[PreGlej]], ki se ukvarja z uprizarjanjem bralnih različic tekstov še neuveljavljenih slovenskih dramatikov. Je avtorica dramskih tekstov: [[Solo brez talona]] (2003), [[Več]] (2005), [[24 ur]] (2006), [[Loving Willy]] (v ang., 2005) in [[Nogavice]] (2005). Njeni teksti so doslej doživeli več bralnih uprizoritev (Ljubljana, New York).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Drame==&lt;br /&gt;
* 2006 [[24ur]]&lt;br /&gt;
* 2006 [[Kot jaz]] (soavtorstvo z [[Lara Jankovič]], [[Zijah A. Sokolović]]))&lt;br /&gt;
* 2005 [[Več]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Nogavice]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Loving Willy]]&lt;br /&gt;
* 2005 …SheSaid (soavtorstvo z [[Ivan Talijančić]], [[Erika Latta]], [[Katarina Stegnar]], [[Dion Doulis]])&lt;br /&gt;
* 2003 [[Solo brez talona]] (soavtorstvo z [[Rok Vevar]])&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
===Značilnosti opusa===&lt;br /&gt;
V vseh njenih dramah zasledimo neke medsebojne odnose dramskih oseb. Predvsem gre za ljubezensko zgodbo. Kako se ta razvija skozi čas? Ali je mogoče živeti z nekom, ki ga več nimaš rad – ko ljubezen že ugasne, ali pa je sploh nikoli ni bilo? &lt;br /&gt;
Pri Nogavicah so med parom že nekaj časa moteča trenja, ki pa na dan izbruhnejo v najbolj neprimernem trenutku. Čeprav gre za njun fizični obstoj, se ukvarjata s svojim propadlim in že nevzdržnim zakonskim življenjem. V drami Več temelji odnos para na dejstvu, da Lucija potrebuje svojega moža, da bi pozabila praznino ob izgubi brata dvojčka, na katerega je bila močno navezana. Zaradi potrebe po bližini zatre celo svoja prepričanja in svoje življenjsko vodilo, da smo za vse okoli sebe odgovorni mi sami. Torej med njima nikoli ni obstajala tista resnična ljubezen, v nasprotju z dramskim tekstom Loving Willy, kjer je v ospredju ljubezenski trikotnik in se je Joan pripravljena ločiti, da bi bil Willy srečen, čeprav ga še vedno močno ljubi. Tudi v 24ur izvemo, da se je drugi par nekoč ljubil, vendar je ta ljubezen bolj temeljila na telesnem stiku, pri čemer se ne ozirata na to, da bi s tem morda koga prizadela. Še celo sedaj, ko sta ločena, premišljujeta, če je še kaj upanja zanju, kar hočeta na vsak način dokazati s spolnim odnosom. Le za prvi par iz 24ur ne vemo točno, v kakšnem medsebojnem odnosu sta. Lahko bi bila le prijatelja ali znanca. Mogoče pa se simpatije šele razvijajo.&lt;br /&gt;
	Simona Semenič je v vseh naštetih dramskih tekstih uporabila zelo malo didaskalij oz. toliko, kot se ji je kot bralki zdelo nujno potrebno, saj se z zgodbo in značaji oseb seznanimo v glavnem besedilu. Zelo pomembne so tišine, saj ponazorijo odnos med dramskimi osebami. Uporabi tudi več vrst tišine; mučno, čustveno obarvano ipd., ki nam ogromno povedo o osebi in dogajanju. Skoraj vse naštete drame, razen seveda Loving Willy, se končajo s tišino.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Celotna besedila===&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic VEC.doc|Več}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic LOVING WILLY.doc|Loving Willy}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic 24urSLO.doc|24 ur}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic Simona Nogavice.doc|Nogavice}}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Dramaturgije==&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[…SheSaid]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::WaxFactory]], [[dramaturgije v::Mini teater Ljubljana]], [[dramaturgije v::Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[Kartografija celovečernih slik]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::Glej|Gledališe Glej]], [[Maska]] Ljubljana, [[Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 A.C.T. Metelkova, [[dramaturgije v::Mesto žensk]]&lt;br /&gt;
*2004 &#039;&#039;[[Črna kuhna]]&#039;&#039;, Mini teater &lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Cleansed]]&#039;&#039;, WaxFactory, Zavod [[dramaturgije v::Exodos]]&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[What a feeling]]&#039;&#039;, Zavod Maska, Cankarjev dom&lt;br /&gt;
*2001 &#039;&#039;[[Polna pest praznih rok]]&#039;&#039;, Zavod [[dramaturgije v::Muzeum]], [[dramaturgije v::PTL]] &lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Režije==&lt;br /&gt;
*2006 &#039;&#039;[[Večna medikacija]]&#039;&#039;, Mesto žensk&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Solo brez talona]]&#039;&#039;, Maska Ljubljana, Gledališče Glej &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Mednarodno sodelovanje==&lt;br /&gt;
* V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
*V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. &lt;br /&gt;
*Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Posebni članki==&lt;br /&gt;
[[Simona Semenič/Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja|&#039;&#039;&#039;Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja&#039;&#039;&#039;, diplomska naloga iz zgodovine gledališča, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, Oddelek za dramaturgijo, mentor Marko Marin, Ljubljana 2004]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri in literatura==&lt;br /&gt;
[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=15&amp;amp;id=1 PreGlej Simona Semenič]&lt;br /&gt;
==Zunanje povezave==&lt;br /&gt;
[http://www.pre-glej.si/ PreGlej]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[priimek ime:=Semenič, Simona| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=dramaturgija| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=pisanje| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[rojstni dan:=16. julij| ]]&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[spol:=Ž| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Ustanovitelj gledališke skupine, gledališča::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[Dramaturgije v::SNG Nova Gorica| ]] &lt;br /&gt;
[[Umetniški vodja::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[kraj rojstva:=Postojna| ]]&lt;br /&gt;
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slika:02 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:06cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:07 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:10a SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:11cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:12 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:21cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona1.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona3.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona4.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona5.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona6.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona7.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;/gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16747</id>
		<title>Več</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16747"/>
		<updated>2007-06-14T10:55:58Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Interpretacija */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Čas in prostor===&lt;br /&gt;
Dogajanje se odvija v dnevni sobi v Lucijini in Matjaževi hiši, in sicer se začne zvečer.&lt;br /&gt;
Po eni strani tekst upošteva vse tri dramske enotnosti – enotnost kraja, časa in dejanja. Vendar moramo biti tu pozorni še na drugo možno interpretacijo, na katero je opozorila tudi sama avtorica. V paratekstu je za čas določen samo začetek dramskega dogajanja – zvečer, nikjer pa ne izvemo, koliko časa traja. Torej obstaja možnost, da je čas enak odrskemu času, lahko pa traja tudi v letih. Leon bi lahko k Luciji hodil vsak večer v dolgem obdobju. Prizori si sledijo po neki logiki, vendar ni nujno, da se med njimi ničesar ne zgodi. Po tej interpretaciji je torej pravilo treh enotnosti kršeno.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Osebe===&lt;br /&gt;
Lucija: je 35-letna učiteljica, vendar ne izvemo, kje in kaj uči. Leon je njen mrtvi brat dvojček. Njuni starši so umrli na njun sedemnajsti rojstni dan. Teta Berta ju je hotela vzeti k sebi, vendar se ji je Lucija uprla in tako sta živela sama v stanovanju staršev. Bila sta zelo navezana drug na drugega. Vsa leta skupnega življenja sta bila zelo aktivna na področju sociale in politike, zlasti Lucija je bila tista, ki se je zavzemala za pravico. Izmislila si je celo zaobljubo; z Leonom sta s krvjo zaprisegla, da bosta vedno ščitila zlorabljane in zapostavljane. Pri petindvajsetih je Leon napravil samomor. Tudi Lucija si je zaradi potrtosti hotela odvzeti življenje, vendar jo je rešila teta Berta. Kako leto po Leonovi smrti je spoznala Matjaža in se z njim poročila. V njem je našla tolažbo za Leonovo smrt, vendar pa se je sedaj precej spremenila. Nekdanja upornica in borka za človekove pravice je sedaj postala pohlevna in ubogljiva punčka, ki se brez ugovarjanja pušča voditi Matjažu. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Leon: Lucijin brat dvojček, ki je mrtev že devet let. Napravil je samomor, kar je močno prizadelo Lucijo, saj sta si bila zelo blizu. Bil je pod njenim močnim vplivom; vedno je obveljala njena beseda, pa tudi sicer ji je hotel ustreči. Ravno zaradi tega močnega vpliva nanj in njeni odločnosti, sedaj ne more verjeti, da se je tako spremenila. Očita ji, da se pusti manipulirati možu Matjažu, ki spada v tisto skupino ljudi, ki jih je nekoč prezirala.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Matjaž Mlinar: pisatelj v petdesetih letih. Je ločen in ima 26-letno hčer. Lucija je pisala dnevnik o sebi in Leonu in ga pokazala Matjažu. Ker mu je bilo pisanje všeč, jo je nagovarjal, da bi vse še nekoliko dodelala in izdala kot roman. Luciji ni bilo do knjige, vendar je Matjaž še vedno vztrajal, češ da je škoda, da bi tako dobro gradivo ostalo v predalu. Zaradi tega mu je Lucija popustila in mu dovolila, da je izdal roman pod naslovom Več.&lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
Lucija je edina, ki uporablja imena. Leon ne uporablja njenega pravega imena – kliče jo Lučka, Matjaža pa kliče »stari«. Matjaž Leona ne pokliče niti enkrat v celotnem dramskem tekstu, Lucijo pa ves čas naslavlja z »lubica«. Lucija dobi ime šele v zadnjem prizoru, ko jo Matjaž pokliče po imenu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Dogajanje po prizorih===&lt;br /&gt;
Dramsko besedilo obsega približno 60 strani in vsebuje sedem prizorov.&lt;br /&gt;
;1. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija v dnevni sobi zagleda moškega, ki se ga sprva ustraši, vendar ugotovi, da je to njen brat dvojček Leon, ki je prišel na obisk. Ker noče, da bi Leona videl njen mož Matjaž, ga skrije. &lt;br /&gt;
;2. prizor:&lt;br /&gt;
Nato vstopi Matjaž z večernim časopisom, saj v njem z Lucijo pričakujeta recenzijo njegovega romana z naslovom Več. Matjaž govori o nadležnem prodajalcu časopisov, Lucija pa hoče na vsak način videti kritiko. Poleg tega je ves čas odsotna zaradi Leona. Na Matjaževo vprašanje, zakaj je takšna, odgovori, da ga je ponoči sanjala v podobi volkodlaka. Lucija končno najde kritiko, ki je zelo pohvalna – napisana v samih superlativih. Z Matjažem nato odideta spat.&lt;br /&gt;
;3. prizor:&lt;br /&gt;
Kasneje se Lucija vrne k Leonu, ki  ji očita, da se je spremenila, saj je bila včasih upornica, ki se je zavzemala za vse, ki so bili potrebni pomoči, ali pa jim je bila prizadejana krivica, da se pusti Matjažu oz. staremu, kot ga kliče Leon, in da mu je prodala njuno življenje. Namreč roman Več je v resnici Lucijin dnevnik, ki ga je Matjaž objavil pod svojim imenom.  &lt;br /&gt;
;4. prizor:&lt;br /&gt;
Zopet se pojavi Matjaž, ki se mora zagovarjati, zakaj je ukradel Lucijin dnevnik, vendar sploh ne razume, kaj bi rada od njega, in trdi, da mu je to Lucija sama dovolila. Lucija postaja vse bolj jezna in mu pove, da je to naredila zato, da bi ji prenehal težiti, in mu očita, da ji je napravil popolno lobotomijo. Leon ju v tem trenutku pusti sama.&lt;br /&gt;
;5. prizor:&lt;br /&gt;
Celoten peti prizor je dolga tišina med Lucijo in Matjažem. Nato Matjaž odide.&lt;br /&gt;
;6. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija se poslavlja od Leona.&lt;br /&gt;
;7. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija pove Matjažu, da je mlada in uporniška Lučka umrla tisti dan, ko so pokopali Leona. Tako izvemo, da je Leon ves čas mrtev, da je bil to le njegov duh. Drama se zaključi tako, da Matjaž odide spat, Lucija pa bo odšla za njim. In nič se ni zares spremenilo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Jezik===&lt;br /&gt;
Glavni jezik drame je knjižni pogovorni jezik. Osebe uporabljajo arhaizme, vulgarizme in slengizme. Simona Semenič omeni, da se za odrsko postavitev predvideva pogovorni jezik. Z rabo stilno zaznamovanih besed in tudi s sintakso je poskušala  okarakterizirati osebe. &lt;br /&gt;
Leonova govorica je najnižja, kar pa ne pomeni, da ni izobražen. On je vseskozi v afektu, zato so tudi njegovi stavki bolj odsekani, izgovarja pa tudi veliko kletvic in slengizmov.&lt;br /&gt;
Matjaž uporablja »višji« pogovorni jezik. Kot izobraženec, akademik uporablja številne tujke, arhaične izraze, na svojo govorico je ponosen in z njo poskuša šarmirati Lucijo, najverjetneje pa tudi druge ljudi. &lt;br /&gt;
Lucijina govorica se skozi prizore spreminja; ko je z Leonom, postane njena dikcija podobna Leonovi, ko je z Matjažem pa Matjaževi, ampak bolj kot gremo proti koncu četrtega prizora, bolj postaja njena govorica taka kot Leonova, ne glede na Matjaževo prisotnost. Takrat se začne Lucija že zavedati Matjaževega vpliva in na nek način zopet postane tista uporna Lučka.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Interpretacija==&lt;br /&gt;
V drami je v ospredju vprašanje ljubezenske zgodbe, ki se odvija v času kapitalizma in sveta, ki zatira posameznike. Ali je mogoče živeti z nekom, ko ljubezen usahne oz. je nikoli zares ni bilo? V delu smo namreč priča zakonskemu paru, ki se že dolgo ne zna pogovarjati oz. njuna zveza nikoli ni temeljila na normalni komunikaciji. O tem priča celotni peti prizor, ki temelji samo na tišini med Lucijo in Matjažem. Poleg tega je ves čas prisoten tudi strah pred minljivostjo in osamljenostjo, saj je ravno ta gonilna sila zveze med Matjažem in Lucijo. Lucija je po Leonovi smrti tudi sama hotela narediti samomor, vendar jo je pred tem rešila teta Berta. Toda v drami se pojavlja vprašanje, ali jo je teta zares rešila ali pa je Lucija le živi mrtvec. Zaradi osamljenosti se je poročila z Matjažem in zavestno pristala na njegovo manipulacijo in tako postala ženska brez osebnosti. To je prikazano v sanjah, ki jih Lucija omeni v drugem prizoru. Sanje, ki jih je v resnici nekoč sanjal Leon, govorijo o tem, da je Matjaž volkodlak, ki jo bo raztrgal, vendar ga ona kljub temu, obdrži ob sebi. Leon je v sanjah doživel njo kot volkodlaka, le da je ona tik pred svojo preobrazbo pobegnila skozi okno. Lucija se zaveda, da jo Matjaž omejuje, tako kot je to sama nekoč počela Leonu, vendar se mu ne upira in mu na koncu celo dovoli, da jo uniči oz. raztrga. Tako je nekdanja upornica in borka za človekove pravice postala neobčutljiva za dogodke okoli sebe in celo za dogodke povezane z njo samo. Celo sam naslov romana, ki je v resnici njeno delo in je hkrati tudi naslov celotnega dramskega besedila, je Matjažev in ne njen izbor. Lucijin predlog je bil Timeneboliš, ki ga lahko razumemo na dveh plasteh, in sicer kot Ti mene boliš – pritrdilno, ali pa Ti me ne boliš – nikalno. Ker si Lucija nikakor ne more zapomniti Matjaževega naslova, to sproži med njima napeto situacijo. Pomen tega naslova lahko preberemo v sami kritiki romana, ki jo Lucija prebere v večernem časopisu. Matjažev VEČ je VEČ v smislu kritike kapitalistične družbe. Roman govori o dveh neomadeževanih in čistih ljudeh, ki ju svet, kjer je bistven samo denar in človekov socialni status, ne more prenesti. Že če pogledamo jumbo plakate, nam ti narekujejo, da smo vredni VEČ, da si zaslužimo VEČ, da bi si morali želeti VEČ in nekdo nam seveda vedno ponuja VEČ. &lt;br /&gt;
Didaskalije so skozi celoten tekst zelo skope. Avtorica je zapisala le tiste, ki so se ji kot bralki zdele nujne. O osebah izvemo največ iz glavnega besedila, v didaskalijah pa so omenjeni le glavni podatki. Najbolj pomembne so tišine, ki jih sama avtorica uvršča med atmosferske didaskalije. Delijo se na dve vrsti, in sicer na tišine in dolge tišine. Nekatere določa praznina, te so mučne in neprijetne, druge pa so čustveno obarvane ipd. V besedilu je pomemben še četrti prizor, za katerega bi lahko rekli, da je odprto mesto, ki pa se lahko razjasni z režijo. V njem je Matjaž sicer prisoten, vendar bi se vse lahko dogajalo le v Lucijinih mislih. Ta prizor si lahko razlagamo na dva načina. Matjaž dejansko vidi Leona in se z njim pogovarja, se brani pred očitki Leona in Lucije in gre tukaj za trialog. Lahko pa je vse le plod Lucijine domišljije in Leona vidi le ona, saj v celotnem prizoru Matjaž nagovarja le njo (samo enkrat nagovori Leona, ko mu reče, naj bo tiho), tako da gre tu za duolog.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16746</id>
		<title>Več</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16746"/>
		<updated>2007-06-14T10:53:58Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Interpretacija */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Čas in prostor===&lt;br /&gt;
Dogajanje se odvija v dnevni sobi v Lucijini in Matjaževi hiši, in sicer se začne zvečer.&lt;br /&gt;
Po eni strani tekst upošteva vse tri dramske enotnosti – enotnost kraja, časa in dejanja. Vendar moramo biti tu pozorni še na drugo možno interpretacijo, na katero je opozorila tudi sama avtorica. V paratekstu je za čas določen samo začetek dramskega dogajanja – zvečer, nikjer pa ne izvemo, koliko časa traja. Torej obstaja možnost, da je čas enak odrskemu času, lahko pa traja tudi v letih. Leon bi lahko k Luciji hodil vsak večer v dolgem obdobju. Prizori si sledijo po neki logiki, vendar ni nujno, da se med njimi ničesar ne zgodi. Po tej interpretaciji je torej pravilo treh enotnosti kršeno.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Osebe===&lt;br /&gt;
Lucija: je 35-letna učiteljica, vendar ne izvemo, kje in kaj uči. Leon je njen mrtvi brat dvojček. Njuni starši so umrli na njun sedemnajsti rojstni dan. Teta Berta ju je hotela vzeti k sebi, vendar se ji je Lucija uprla in tako sta živela sama v stanovanju staršev. Bila sta zelo navezana drug na drugega. Vsa leta skupnega življenja sta bila zelo aktivna na področju sociale in politike, zlasti Lucija je bila tista, ki se je zavzemala za pravico. Izmislila si je celo zaobljubo; z Leonom sta s krvjo zaprisegla, da bosta vedno ščitila zlorabljane in zapostavljane. Pri petindvajsetih je Leon napravil samomor. Tudi Lucija si je zaradi potrtosti hotela odvzeti življenje, vendar jo je rešila teta Berta. Kako leto po Leonovi smrti je spoznala Matjaža in se z njim poročila. V njem je našla tolažbo za Leonovo smrt, vendar pa se je sedaj precej spremenila. Nekdanja upornica in borka za človekove pravice je sedaj postala pohlevna in ubogljiva punčka, ki se brez ugovarjanja pušča voditi Matjažu. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Leon: Lucijin brat dvojček, ki je mrtev že devet let. Napravil je samomor, kar je močno prizadelo Lucijo, saj sta si bila zelo blizu. Bil je pod njenim močnim vplivom; vedno je obveljala njena beseda, pa tudi sicer ji je hotel ustreči. Ravno zaradi tega močnega vpliva nanj in njeni odločnosti, sedaj ne more verjeti, da se je tako spremenila. Očita ji, da se pusti manipulirati možu Matjažu, ki spada v tisto skupino ljudi, ki jih je nekoč prezirala.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Matjaž Mlinar: pisatelj v petdesetih letih. Je ločen in ima 26-letno hčer. Lucija je pisala dnevnik o sebi in Leonu in ga pokazala Matjažu. Ker mu je bilo pisanje všeč, jo je nagovarjal, da bi vse še nekoliko dodelala in izdala kot roman. Luciji ni bilo do knjige, vendar je Matjaž še vedno vztrajal, češ da je škoda, da bi tako dobro gradivo ostalo v predalu. Zaradi tega mu je Lucija popustila in mu dovolila, da je izdal roman pod naslovom Več.&lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
Lucija je edina, ki uporablja imena. Leon ne uporablja njenega pravega imena – kliče jo Lučka, Matjaža pa kliče »stari«. Matjaž Leona ne pokliče niti enkrat v celotnem dramskem tekstu, Lucijo pa ves čas naslavlja z »lubica«. Lucija dobi ime šele v zadnjem prizoru, ko jo Matjaž pokliče po imenu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Dogajanje po prizorih===&lt;br /&gt;
Dramsko besedilo obsega približno 60 strani in vsebuje sedem prizorov.&lt;br /&gt;
;1. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija v dnevni sobi zagleda moškega, ki se ga sprva ustraši, vendar ugotovi, da je to njen brat dvojček Leon, ki je prišel na obisk. Ker noče, da bi Leona videl njen mož Matjaž, ga skrije. &lt;br /&gt;
;2. prizor:&lt;br /&gt;
Nato vstopi Matjaž z večernim časopisom, saj v njem z Lucijo pričakujeta recenzijo njegovega romana z naslovom Več. Matjaž govori o nadležnem prodajalcu časopisov, Lucija pa hoče na vsak način videti kritiko. Poleg tega je ves čas odsotna zaradi Leona. Na Matjaževo vprašanje, zakaj je takšna, odgovori, da ga je ponoči sanjala v podobi volkodlaka. Lucija končno najde kritiko, ki je zelo pohvalna – napisana v samih superlativih. Z Matjažem nato odideta spat.&lt;br /&gt;
;3. prizor:&lt;br /&gt;
Kasneje se Lucija vrne k Leonu, ki  ji očita, da se je spremenila, saj je bila včasih upornica, ki se je zavzemala za vse, ki so bili potrebni pomoči, ali pa jim je bila prizadejana krivica, da se pusti Matjažu oz. staremu, kot ga kliče Leon, in da mu je prodala njuno življenje. Namreč roman Več je v resnici Lucijin dnevnik, ki ga je Matjaž objavil pod svojim imenom.  &lt;br /&gt;
;4. prizor:&lt;br /&gt;
Zopet se pojavi Matjaž, ki se mora zagovarjati, zakaj je ukradel Lucijin dnevnik, vendar sploh ne razume, kaj bi rada od njega, in trdi, da mu je to Lucija sama dovolila. Lucija postaja vse bolj jezna in mu pove, da je to naredila zato, da bi ji prenehal težiti, in mu očita, da ji je napravil popolno lobotomijo. Leon ju v tem trenutku pusti sama.&lt;br /&gt;
;5. prizor:&lt;br /&gt;
Celoten peti prizor je dolga tišina med Lucijo in Matjažem. Nato Matjaž odide.&lt;br /&gt;
;6. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija se poslavlja od Leona.&lt;br /&gt;
;7. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija pove Matjažu, da je mlada in uporniška Lučka umrla tisti dan, ko so pokopali Leona. Tako izvemo, da je Leon ves čas mrtev, da je bil to le njegov duh. Drama se zaključi tako, da Matjaž odide spat, Lucija pa bo odšla za njim. In nič se ni zares spremenilo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Jezik===&lt;br /&gt;
Glavni jezik drame je knjižni pogovorni jezik. Osebe uporabljajo arhaizme, vulgarizme in slengizme. Simona Semenič omeni, da se za odrsko postavitev predvideva pogovorni jezik. Z rabo stilno zaznamovanih besed in tudi s sintakso je poskušala  okarakterizirati osebe. &lt;br /&gt;
Leonova govorica je najnižja, kar pa ne pomeni, da ni izobražen. On je vseskozi v afektu, zato so tudi njegovi stavki bolj odsekani, izgovarja pa tudi veliko kletvic in slengizmov.&lt;br /&gt;
Matjaž uporablja »višji« pogovorni jezik. Kot izobraženec, akademik uporablja številne tujke, arhaične izraze, na svojo govorico je ponosen in z njo poskuša šarmirati Lucijo, najverjetneje pa tudi druge ljudi. &lt;br /&gt;
Lucijina govorica se skozi prizore spreminja; ko je z Leonom, postane njena dikcija podobna Leonovi, ko je z Matjažem pa Matjaževi, ampak bolj kot gremo proti koncu četrtega prizora, bolj postaja njena govorica taka kot Leonova, ne glede na Matjaževo prisotnost. Takrat se začne Lucija že zavedati Matjaževega vpliva in na nek način zopet postane tista uporna Lučka.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Interpretacija==&lt;br /&gt;
V drami je v ospredju vprašanje ljubezenske zgodbe, ki se odvija v času kapitalizma in sveta, ki zatira posameznike. Ali je mogoče živeti z nekom, ko ljubezen usahne oz. je nikoli zares ni bilo? V delu smo namreč priča zakonskemu paru, ki se že dolgo ne zna pogovarjati oz. njuna zveza nikoli ni temeljila na normalni komunikaciji. O tem priča celotni peti prizor, ki temelji samo na tišini med Lucijo in Matjažem. Poleg tega je ves čas prisoten tudi strah pred minljivostjo in osamljenostjo, saj je ravno ta gonilna sila zveze med Matjažem in Lucijo. Lucija je po Leonovi smrti tudi sama hotela narediti samomor, vendar jo je pred tem rešila teta Berta. Toda v drami se pojavlja vprašanje, ali jo je teta zares rešila ali pa je Lucija le živi mrtvec. Zaradi osamljenosti se je poročila z Matjažem in zavestno pristala na njegovo manipulacijo in tako postala ženska brez osebnosti. To je prikazano v sanjah, ki jih Lucija omeni v drugem prizoru. Sanje, ki jih je v resnici nekoč sanjal Leon, govorijo o tem, da je Matjaž volkodlak, ki jo bo raztrgal, vendar ga ona kljub temu, obdrži ob sebi. Leon je v sanjah doživel njo kot volkodlaka, le da je ona tik pred svojo preobrazbo pobegnila skozi okno. Lucija se zaveda, da jo Matjaž omejuje, tako kot je to sama nekoč počela Leonu, vendar se mu ne upira in mu na koncu celo dovoli, da jo uniči oz. raztrga. Tako je nekdanja upornica in borka za človekove pravice postala neobčutljiva za dogodke okoli sebe in celo za dogodke povezane z njo samo. Celo sam naslov romana, ki je v resnici njeno delo in je hkrati tudi naslov celotnega dramskega besedila, je Matjažev in ne njen izbor. Lucijin predlog je bil Timeneboliš, ki ga lahko razumemo na dveh plasteh, in sicer kot Ti mene boliš – pritrdilno, ali pa Ti me ne boliš – nikalno. Ker si Lucija nikakor ne more zapomniti Matjaževega naslova, to sproži med njima napeto situacijo. Pomen tega naslova lahko preberemo v sami kritiki romana, ki jo Lucija prebere v večernem časopisu. Matjažev VEČ je VEČ v smislu kritike kapitalistične družbe. Roman govori o dveh neomadeževanih in čistih ljudeh, ki ju svet, kjer je bistven samo denar in človekov socialni status, ne more prenesti. Že če pogledamo jumbo plakate, nam ti narekujejo, da smo vredni VEČ, da si zaslužimo VEČ, da bi si morali želeti VEČ in nekdo nam seveda vedno ponuja VEČ. &lt;br /&gt;
Didaskalije so skozi celoten tekst zelo skope. Avtorica je zapisala le tiste, ki so se ji kot bralki zdele nujne. O osebah izvemo največ iz glavnega besedila, v didaskalijah pa so omenjeni le glavni podatki. Najbolj pomembne so tišine, ki jih sama avtorica uvršča med atmosferske didaskalije. Delijo se na dve vrsti, in sicer na tišine in dolge tišine. Nekatere določa praznina, te so mučne in neprijetne, druge pa so čustveno obarvane ipd. V besedilu je pomemben še četrti prizor, za katerega bi lahko rekli, da je odprto mesto, ki pa se lahko razjasni z režijo. V njem je Matjaž sicer prisoten, vendar bi se vse lahko dogajalo le v Lucijinih mislih. Ta prizor si lahko razlagamo na dva načina. Matjaž dejansko vidi Leona in se z njim pogovarja, se brani pred očitki Leona in Lucije in gre tukaj za trialog. Lahko pa je vse le plod Lucijine domišljije in Leona vidi le ona, saj v celotnem prizoru Matjaž nagovarja le njo (samo enkrat nagovori Leona, ko mu reče, naj bo tiho), tako da gre tu za duolog&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16745</id>
		<title>Več</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16745"/>
		<updated>2007-06-14T10:52:55Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Vsebina */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Čas in prostor===&lt;br /&gt;
Dogajanje se odvija v dnevni sobi v Lucijini in Matjaževi hiši, in sicer se začne zvečer.&lt;br /&gt;
Po eni strani tekst upošteva vse tri dramske enotnosti – enotnost kraja, časa in dejanja. Vendar moramo biti tu pozorni še na drugo možno interpretacijo, na katero je opozorila tudi sama avtorica. V paratekstu je za čas določen samo začetek dramskega dogajanja – zvečer, nikjer pa ne izvemo, koliko časa traja. Torej obstaja možnost, da je čas enak odrskemu času, lahko pa traja tudi v letih. Leon bi lahko k Luciji hodil vsak večer v dolgem obdobju. Prizori si sledijo po neki logiki, vendar ni nujno, da se med njimi ničesar ne zgodi. Po tej interpretaciji je torej pravilo treh enotnosti kršeno.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Osebe===&lt;br /&gt;
Lucija: je 35-letna učiteljica, vendar ne izvemo, kje in kaj uči. Leon je njen mrtvi brat dvojček. Njuni starši so umrli na njun sedemnajsti rojstni dan. Teta Berta ju je hotela vzeti k sebi, vendar se ji je Lucija uprla in tako sta živela sama v stanovanju staršev. Bila sta zelo navezana drug na drugega. Vsa leta skupnega življenja sta bila zelo aktivna na področju sociale in politike, zlasti Lucija je bila tista, ki se je zavzemala za pravico. Izmislila si je celo zaobljubo; z Leonom sta s krvjo zaprisegla, da bosta vedno ščitila zlorabljane in zapostavljane. Pri petindvajsetih je Leon napravil samomor. Tudi Lucija si je zaradi potrtosti hotela odvzeti življenje, vendar jo je rešila teta Berta. Kako leto po Leonovi smrti je spoznala Matjaža in se z njim poročila. V njem je našla tolažbo za Leonovo smrt, vendar pa se je sedaj precej spremenila. Nekdanja upornica in borka za človekove pravice je sedaj postala pohlevna in ubogljiva punčka, ki se brez ugovarjanja pušča voditi Matjažu. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Leon: Lucijin brat dvojček, ki je mrtev že devet let. Napravil je samomor, kar je močno prizadelo Lucijo, saj sta si bila zelo blizu. Bil je pod njenim močnim vplivom; vedno je obveljala njena beseda, pa tudi sicer ji je hotel ustreči. Ravno zaradi tega močnega vpliva nanj in njeni odločnosti, sedaj ne more verjeti, da se je tako spremenila. Očita ji, da se pusti manipulirati možu Matjažu, ki spada v tisto skupino ljudi, ki jih je nekoč prezirala.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Matjaž Mlinar: pisatelj v petdesetih letih. Je ločen in ima 26-letno hčer. Lucija je pisala dnevnik o sebi in Leonu in ga pokazala Matjažu. Ker mu je bilo pisanje všeč, jo je nagovarjal, da bi vse še nekoliko dodelala in izdala kot roman. Luciji ni bilo do knjige, vendar je Matjaž še vedno vztrajal, češ da je škoda, da bi tako dobro gradivo ostalo v predalu. Zaradi tega mu je Lucija popustila in mu dovolila, da je izdal roman pod naslovom Več.&lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
Lucija je edina, ki uporablja imena. Leon ne uporablja njenega pravega imena – kliče jo Lučka, Matjaža pa kliče »stari«. Matjaž Leona ne pokliče niti enkrat v celotnem dramskem tekstu, Lucijo pa ves čas naslavlja z »lubica«. Lucija dobi ime šele v zadnjem prizoru, ko jo Matjaž pokliče po imenu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Dogajanje po prizorih===&lt;br /&gt;
Dramsko besedilo obsega približno 60 strani in vsebuje sedem prizorov.&lt;br /&gt;
;1. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija v dnevni sobi zagleda moškega, ki se ga sprva ustraši, vendar ugotovi, da je to njen brat dvojček Leon, ki je prišel na obisk. Ker noče, da bi Leona videl njen mož Matjaž, ga skrije. &lt;br /&gt;
;2. prizor:&lt;br /&gt;
Nato vstopi Matjaž z večernim časopisom, saj v njem z Lucijo pričakujeta recenzijo njegovega romana z naslovom Več. Matjaž govori o nadležnem prodajalcu časopisov, Lucija pa hoče na vsak način videti kritiko. Poleg tega je ves čas odsotna zaradi Leona. Na Matjaževo vprašanje, zakaj je takšna, odgovori, da ga je ponoči sanjala v podobi volkodlaka. Lucija končno najde kritiko, ki je zelo pohvalna – napisana v samih superlativih. Z Matjažem nato odideta spat.&lt;br /&gt;
;3. prizor:&lt;br /&gt;
Kasneje se Lucija vrne k Leonu, ki  ji očita, da se je spremenila, saj je bila včasih upornica, ki se je zavzemala za vse, ki so bili potrebni pomoči, ali pa jim je bila prizadejana krivica, da se pusti Matjažu oz. staremu, kot ga kliče Leon, in da mu je prodala njuno življenje. Namreč roman Več je v resnici Lucijin dnevnik, ki ga je Matjaž objavil pod svojim imenom.  &lt;br /&gt;
;4. prizor:&lt;br /&gt;
Zopet se pojavi Matjaž, ki se mora zagovarjati, zakaj je ukradel Lucijin dnevnik, vendar sploh ne razume, kaj bi rada od njega, in trdi, da mu je to Lucija sama dovolila. Lucija postaja vse bolj jezna in mu pove, da je to naredila zato, da bi ji prenehal težiti, in mu očita, da ji je napravil popolno lobotomijo. Leon ju v tem trenutku pusti sama.&lt;br /&gt;
;5. prizor:&lt;br /&gt;
Celoten peti prizor je dolga tišina med Lucijo in Matjažem. Nato Matjaž odide.&lt;br /&gt;
;6. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija se poslavlja od Leona.&lt;br /&gt;
;7. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija pove Matjažu, da je mlada in uporniška Lučka umrla tisti dan, ko so pokopali Leona. Tako izvemo, da je Leon ves čas mrtev, da je bil to le njegov duh. Drama se zaključi tako, da Matjaž odide spat, Lucija pa bo odšla za njim. In nič se ni zares spremenilo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Jezik===&lt;br /&gt;
Glavni jezik drame je knjižni pogovorni jezik. Osebe uporabljajo arhaizme, vulgarizme in slengizme. Simona Semenič omeni, da se za odrsko postavitev predvideva pogovorni jezik. Z rabo stilno zaznamovanih besed in tudi s sintakso je poskušala  okarakterizirati osebe. &lt;br /&gt;
Leonova govorica je najnižja, kar pa ne pomeni, da ni izobražen. On je vseskozi v afektu, zato so tudi njegovi stavki bolj odsekani, izgovarja pa tudi veliko kletvic in slengizmov.&lt;br /&gt;
Matjaž uporablja »višji« pogovorni jezik. Kot izobraženec, akademik uporablja številne tujke, arhaične izraze, na svojo govorico je ponosen in z njo poskuša šarmirati Lucijo, najverjetneje pa tudi druge ljudi. &lt;br /&gt;
Lucijina govorica se skozi prizore spreminja; ko je z Leonom, postane njena dikcija podobna Leonovi, ko je z Matjažem pa Matjaževi, ampak bolj kot gremo proti koncu četrtega prizora, bolj postaja njena govorica taka kot Leonova, ne glede na Matjaževo prisotnost. Takrat se začne Lucija že zavedati Matjaževega vpliva in na nek način zopet postane tista uporna Lučka.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Interpretacija==&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16744</id>
		<title>Več</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16744"/>
		<updated>2007-06-14T10:50:02Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Vsebina */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Čas in prostor===&lt;br /&gt;
Dogajanje se odvija v dnevni sobi v Lucijini in Matjaževi hiši, in sicer se začne zvečer.&lt;br /&gt;
Po eni strani tekst upošteva vse tri dramske enotnosti – enotnost kraja, časa in dejanja. Vendar moramo biti tu pozorni še na drugo možno interpretacijo, na katero je opozorila tudi sama avtorica. V paratekstu je za čas določen samo začetek dramskega dogajanja – zvečer, nikjer pa ne izvemo, koliko časa traja. Torej obstaja možnost, da je čas enak odrskemu času, lahko pa traja tudi v letih. Leon bi lahko k Luciji hodil vsak večer v dolgem obdobju. Prizori si sledijo po neki logiki, vendar ni nujno, da se med njimi ničesar ne zgodi. Po tej interpretaciji je torej pravilo treh enotnosti kršeno.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Osebe===&lt;br /&gt;
Lucija: je 35-letna učiteljica, vendar ne izvemo, kje in kaj uči. Leon je njen mrtvi brat dvojček. Njuni starši so umrli na njun sedemnajsti rojstni dan. Teta Berta ju je hotela vzeti k sebi, vendar se ji je Lucija uprla in tako sta živela sama v stanovanju staršev. Bila sta zelo navezana drug na drugega. Vsa leta skupnega življenja sta bila zelo aktivna na področju sociale in politike, zlasti Lucija je bila tista, ki se je zavzemala za pravico. Izmislila si je celo zaobljubo; z Leonom sta s krvjo zaprisegla, da bosta vedno ščitila zlorabljane in zapostavljane. Pri petindvajsetih je Leon napravil samomor. Tudi Lucija si je zaradi potrtosti hotela odvzeti življenje, vendar jo je rešila teta Berta. Kako leto po Leonovi smrti je spoznala Matjaža in se z njim poročila. V njem je našla tolažbo za Leonovo smrt, vendar pa se je sedaj precej spremenila. Nekdanja upornica in borka za človekove pravice je sedaj postala pohlevna in ubogljiva punčka, ki se brez ugovarjanja pušča voditi Matjažu. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Leon: Lucijin brat dvojček, ki je mrtev že devet let. Napravil je samomor, kar je močno prizadelo Lucijo, saj sta si bila zelo blizu. Bil je pod njenim močnim vplivom; vedno je obveljala njena beseda, pa tudi sicer ji je hotel ustreči. Ravno zaradi tega močnega vpliva nanj in njeni odločnosti, sedaj ne more verjeti, da se je tako spremenila. Očita ji, da se pusti manipulirati možu Matjažu, ki spada v tisto skupino ljudi, ki jih je nekoč prezirala.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Matjaž Mlinar: pisatelj v petdesetih letih. Je ločen in ima 26-letno hčer. Lucija je pisala dnevnik o sebi in Leonu in ga pokazala Matjažu. Ker mu je bilo pisanje všeč, jo je nagovarjal, da bi vse še nekoliko dodelala in izdala kot roman. Luciji ni bilo do knjige, vendar je Matjaž še vedno vztrajal, češ da je škoda, da bi tako dobro gradivo ostalo v predalu. Zaradi tega mu je Lucija popustila in mu dovolila, da je izdal roman pod naslovom Več.&lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
Lucija je edina, ki uporablja imena. Leon ne uporablja njenega pravega imena – kliče jo Lučka, Matjaža pa kliče »stari«. Matjaž Leona ne pokliče niti enkrat v celotnem dramskem tekstu, Lucijo pa ves čas naslavlja z »lubica«. Lucija dobi ime šele v zadnjem prizoru, ko jo Matjaž pokliče po imenu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Dogajanje po prizorih===&lt;br /&gt;
Dramsko besedilo obsega približno 60 strani in vsebuje sedem prizorov.&lt;br /&gt;
;1. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija v dnevni sobi zagleda moškega, ki se ga sprva ustraši, vendar ugotovi, da je to njen brat dvojček Leon, ki je prišel na obisk. Ker noče, da bi Leona videl njen mož Matjaž, ga skrije. &lt;br /&gt;
;2. prizor:&lt;br /&gt;
Nato vstopi Matjaž z večernim časopisom, saj v njem z Lucijo pričakujeta recenzijo njegovega romana z naslovom Več. Matjaž govori o nadležnem prodajalcu časopisov, Lucija pa hoče na vsak način videti kritiko. Poleg tega je ves čas odsotna zaradi Leona. Na Matjaževo vprašanje, zakaj je takšna, odgovori, da ga je ponoči sanjala v podobi volkodlaka. Lucija končno najde kritiko, ki je zelo pohvalna – napisana v samih superlativih. Z Matjažem nato odideta spat.&lt;br /&gt;
;3. prizor:&lt;br /&gt;
Kasneje se Lucija vrne k Leonu, ki  ji očita, da se je spremenila, saj je bila včasih upornica, ki se je zavzemala za vse, ki so bili potrebni pomoči, ali pa jim je bila prizadejana krivica, da se pusti Matjažu oz. staremu, kot ga kliče Leon, in da mu je prodala njuno življenje. Namreč roman Več je v resnici Lucijin dnevnik, ki ga je Matjaž objavil pod svojim imenom.  &lt;br /&gt;
;4. prizor:&lt;br /&gt;
Zopet se pojavi Matjaž, ki se mora zagovarjati, zakaj je ukradel Lucijin dnevnik, vendar sploh ne razume, kaj bi rada od njega, in trdi, da mu je to Lucija sama dovolila. Lucija postaja vse bolj jezna in mu pove, da je to naredila zato, da bi ji prenehal težiti, in mu očita, da ji je napravil popolno lobotomijo. Leon ju v tem trenutku pusti sama.&lt;br /&gt;
;5. prizor:&lt;br /&gt;
Celoten peti prizor je dolga tišina med Lucijo in Matjažem. Nato Matjaž odide.&lt;br /&gt;
;6. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija se poslavlja od Leona.&lt;br /&gt;
;7. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija pove Matjažu, da je mlada in uporniška Lučka umrla tisti dan, ko so pokopali Leona. Tako izvemo, da je Leon ves čas mrtev, da je bil to le njegov duh. Drama se zaključi tako, da Matjaž odide spat, Lucija pa bo odšla za njim. In nič se ni zares spremenilo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Jezik===&lt;br /&gt;
Glavni jezik drame je knjižni pogovorni jezik. Osebe uporabljajo arhaizme, vulgarizme in slengizme. Simona Semenič omeni, da se za odrsko postavitev predvideva pogovorni jezik. Z rabo stilno zaznamovanih besed in tudi s sintakso je poskušala  okarakterizirati osebe. &lt;br /&gt;
Leonova govorica je najnižja, kar pa ne pomeni, da ni izobražen. On je vseskozi v afektu, zato so tudi njegovi stavki bolj odsekani, izgovarja pa tudi veliko kletvic in slengizmov.&lt;br /&gt;
Matjaž uporablja »višji« pogovorni jezik. Kot izobraženec, akademik uporablja številne tujke, arhaične izraze, na svojo govorico je ponosen in z njo poskuša šarmirati Lucijo, najverjetneje pa tudi druge ljudi. &lt;br /&gt;
Lucijina govorica se skozi prizore spreminja; ko je z Leonom, postane njena dikcija podobna Leonovi, ko je z Matjažem pa Matjaževi, ampak bolj kot gremo proti koncu četrtega prizora, bolj postaja njena govorica taka kot Leonova, ne glede na Matjaževo prisotnost. Takrat se začne Lucija že zavedati Matjaževega vpliva in na nek način zopet postane tista uporna Lučka.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16743</id>
		<title>Več</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16743"/>
		<updated>2007-06-14T10:47:41Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Dogajanje po prizorih */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Čas in prostor===&lt;br /&gt;
Dogajanje se odvija v dnevni sobi v Lucijini in Matjaževi hiši, in sicer se začne zvečer.&lt;br /&gt;
Po eni strani tekst upošteva vse tri dramske enotnosti – enotnost kraja, časa in dejanja. Vendar moramo biti tu pozorni še na drugo možno interpretacijo, na katero je opozorila tudi sama avtorica. V paratekstu je za čas določen samo začetek dramskega dogajanja – zvečer, nikjer pa ne izvemo, koliko časa traja. Torej obstaja možnost, da je čas enak odrskemu času, lahko pa traja tudi v letih. Leon bi lahko k Luciji hodil vsak večer v dolgem obdobju. Prizori si sledijo po neki logiki, vendar ni nujno, da se med njimi ničesar ne zgodi. Po tej interpretaciji je torej pravilo treh enotnosti kršeno.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Osebe===&lt;br /&gt;
Lucija: je 35-letna učiteljica, vendar ne izvemo, kje in kaj uči. Leon je njen mrtvi brat dvojček. Njuni starši so umrli na njun sedemnajsti rojstni dan. Teta Berta ju je hotela vzeti k sebi, vendar se ji je Lucija uprla in tako sta živela sama v stanovanju staršev. Bila sta zelo navezana drug na drugega. Vsa leta skupnega življenja sta bila zelo aktivna na področju sociale in politike, zlasti Lucija je bila tista, ki se je zavzemala za pravico. Izmislila si je celo zaobljubo; z Leonom sta s krvjo zaprisegla, da bosta vedno ščitila zlorabljane in zapostavljane. Pri petindvajsetih je Leon napravil samomor. Tudi Lucija si je zaradi potrtosti hotela odvzeti življenje, vendar jo je rešila teta Berta. Kako leto po Leonovi smrti je spoznala Matjaža in se z njim poročila. V njem je našla tolažbo za Leonovo smrt, vendar pa se je sedaj precej spremenila. Nekdanja upornica in borka za človekove pravice je sedaj postala pohlevna in ubogljiva punčka, ki se brez ugovarjanja pušča voditi Matjažu. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Leon: Lucijin brat dvojček, ki je mrtev že devet let. Napravil je samomor, kar je močno prizadelo Lucijo, saj sta si bila zelo blizu. Bil je pod njenim močnim vplivom; vedno je obveljala njena beseda, pa tudi sicer ji je hotel ustreči. Ravno zaradi tega močnega vpliva nanj in njeni odločnosti, sedaj ne more verjeti, da se je tako spremenila. Očita ji, da se pusti manipulirati možu Matjažu, ki spada v tisto skupino ljudi, ki jih je nekoč prezirala.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Matjaž Mlinar: pisatelj v petdesetih letih. Je ločen in ima 26-letno hčer. Lucija je pisala dnevnik o sebi in Leonu in ga pokazala Matjažu. Ker mu je bilo pisanje všeč, jo je nagovarjal, da bi vse še nekoliko dodelala in izdala kot roman. Luciji ni bilo do knjige, vendar je Matjaž še vedno vztrajal, češ da je škoda, da bi tako dobro gradivo ostalo v predalu. Zaradi tega mu je Lucija popustila in mu dovolila, da je izdal roman pod naslovom Več.&lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
Lucija je edina, ki uporablja imena. Leon ne uporablja njenega pravega imena – kliče jo Lučka, Matjaža pa kliče »stari«. Matjaž Leona ne pokliče niti enkrat v celotnem dramskem tekstu, Lucijo pa ves čas naslavlja z »lubica«. Lucija dobi ime šele v zadnjem prizoru, ko jo Matjaž pokliče po imenu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Dogajanje po prizorih===&lt;br /&gt;
Dramsko besedilo obsega približno 60 strani in vsebuje sedem prizorov.&lt;br /&gt;
;1. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija v dnevni sobi zagleda moškega, ki se ga sprva ustraši, vendar ugotovi, da je to njen brat dvojček Leon, ki je prišel na obisk. Ker noče, da bi Leona videl njen mož Matjaž, ga skrije. &lt;br /&gt;
;2. prizor:&lt;br /&gt;
Nato vstopi Matjaž z večernim časopisom, saj v njem z Lucijo pričakujeta recenzijo njegovega romana z naslovom Več. Matjaž govori o nadležnem prodajalcu časopisov, Lucija pa hoče na vsak način videti kritiko. Poleg tega je ves čas odsotna zaradi Leona. Na Matjaževo vprašanje, zakaj je takšna, odgovori, da ga je ponoči sanjala v podobi volkodlaka. Lucija končno najde kritiko, ki je zelo pohvalna – napisana v samih superlativih. Z Matjažem nato odideta spat.&lt;br /&gt;
;3. prizor:&lt;br /&gt;
Kasneje se Lucija vrne k Leonu, ki  ji očita, da se je spremenila, saj je bila včasih upornica, ki se je zavzemala za vse, ki so bili potrebni pomoči, ali pa jim je bila prizadejana krivica, da se pusti Matjažu oz. staremu, kot ga kliče Leon, in da mu je prodala njuno življenje. Namreč roman Več je v resnici Lucijin dnevnik, ki ga je Matjaž objavil pod svojim imenom.  &lt;br /&gt;
;4. prizor:&lt;br /&gt;
Zopet se pojavi Matjaž, ki se mora zagovarjati, zakaj je ukradel Lucijin dnevnik, vendar sploh ne razume, kaj bi rada od njega, in trdi, da mu je to Lucija sama dovolila. Lucija postaja vse bolj jezna in mu pove, da je to naredila zato, da bi ji prenehal težiti, in mu očita, da ji je napravil popolno lobotomijo. Leon ju v tem trenutku pusti sama.&lt;br /&gt;
;5. prizor:&lt;br /&gt;
Celoten peti prizor je dolga tišina med Lucijo in Matjažem. Nato Matjaž odide.&lt;br /&gt;
;6. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija se poslavlja od Leona.&lt;br /&gt;
;7. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija pove Matjažu, da je mlada in uporniška Lučka umrla tisti dan, ko so pokopali Leona. Tako izvemo, da je Leon ves čas mrtev, da je bil to le njegov duh. Drama se zaključi tako, da Matjaž odide spat, Lucija pa bo odšla za njim. In nič se ni zares spremenilo.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16742</id>
		<title>Več</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16742"/>
		<updated>2007-06-14T10:46:20Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Vsebina */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Čas in prostor===&lt;br /&gt;
Dogajanje se odvija v dnevni sobi v Lucijini in Matjaževi hiši, in sicer se začne zvečer.&lt;br /&gt;
Po eni strani tekst upošteva vse tri dramske enotnosti – enotnost kraja, časa in dejanja. Vendar moramo biti tu pozorni še na drugo možno interpretacijo, na katero je opozorila tudi sama avtorica. V paratekstu je za čas določen samo začetek dramskega dogajanja – zvečer, nikjer pa ne izvemo, koliko časa traja. Torej obstaja možnost, da je čas enak odrskemu času, lahko pa traja tudi v letih. Leon bi lahko k Luciji hodil vsak večer v dolgem obdobju. Prizori si sledijo po neki logiki, vendar ni nujno, da se med njimi ničesar ne zgodi. Po tej interpretaciji je torej pravilo treh enotnosti kršeno.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Osebe===&lt;br /&gt;
Lucija: je 35-letna učiteljica, vendar ne izvemo, kje in kaj uči. Leon je njen mrtvi brat dvojček. Njuni starši so umrli na njun sedemnajsti rojstni dan. Teta Berta ju je hotela vzeti k sebi, vendar se ji je Lucija uprla in tako sta živela sama v stanovanju staršev. Bila sta zelo navezana drug na drugega. Vsa leta skupnega življenja sta bila zelo aktivna na področju sociale in politike, zlasti Lucija je bila tista, ki se je zavzemala za pravico. Izmislila si je celo zaobljubo; z Leonom sta s krvjo zaprisegla, da bosta vedno ščitila zlorabljane in zapostavljane. Pri petindvajsetih je Leon napravil samomor. Tudi Lucija si je zaradi potrtosti hotela odvzeti življenje, vendar jo je rešila teta Berta. Kako leto po Leonovi smrti je spoznala Matjaža in se z njim poročila. V njem je našla tolažbo za Leonovo smrt, vendar pa se je sedaj precej spremenila. Nekdanja upornica in borka za človekove pravice je sedaj postala pohlevna in ubogljiva punčka, ki se brez ugovarjanja pušča voditi Matjažu. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Leon: Lucijin brat dvojček, ki je mrtev že devet let. Napravil je samomor, kar je močno prizadelo Lucijo, saj sta si bila zelo blizu. Bil je pod njenim močnim vplivom; vedno je obveljala njena beseda, pa tudi sicer ji je hotel ustreči. Ravno zaradi tega močnega vpliva nanj in njeni odločnosti, sedaj ne more verjeti, da se je tako spremenila. Očita ji, da se pusti manipulirati možu Matjažu, ki spada v tisto skupino ljudi, ki jih je nekoč prezirala.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Matjaž Mlinar: pisatelj v petdesetih letih. Je ločen in ima 26-letno hčer. Lucija je pisala dnevnik o sebi in Leonu in ga pokazala Matjažu. Ker mu je bilo pisanje všeč, jo je nagovarjal, da bi vse še nekoliko dodelala in izdala kot roman. Luciji ni bilo do knjige, vendar je Matjaž še vedno vztrajal, češ da je škoda, da bi tako dobro gradivo ostalo v predalu. Zaradi tega mu je Lucija popustila in mu dovolila, da je izdal roman pod naslovom Več.&lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
Lucija je edina, ki uporablja imena. Leon ne uporablja njenega pravega imena – kliče jo Lučka, Matjaža pa kliče »stari«. Matjaž Leona ne pokliče niti enkrat v celotnem dramskem tekstu, Lucijo pa ves čas naslavlja z »lubica«. Lucija dobi ime šele v zadnjem prizoru, ko jo Matjaž pokliče po imenu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Dogajanje po prizorih===&lt;br /&gt;
Dramsko besedilo obsega približno 60 strani in vsebuje sedem prizorov.&lt;br /&gt;
1. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija v dnevni sobi zagleda moškega, ki se ga sprva ustraši, vendar ugotovi, da je to njen brat dvojček Leon, ki je prišel na obisk. Ker noče, da bi Leona videl njen mož Matjaž, ga skrije. &lt;br /&gt;
2. prizor:&lt;br /&gt;
Nato vstopi Matjaž z večernim časopisom, saj v njem z Lucijo pričakujeta recenzijo njegovega romana z naslovom Več. Matjaž govori o nadležnem prodajalcu časopisov, Lucija pa hoče na vsak način videti kritiko. Poleg tega je ves čas odsotna zaradi Leona. Na Matjaževo vprašanje, zakaj je takšna, odgovori, da ga je ponoči sanjala v podobi volkodlaka. Lucija končno najde kritiko, ki je zelo pohvalna – napisana v samih superlativih. Z Matjažem nato odideta spat.&lt;br /&gt;
3. prizor:&lt;br /&gt;
Kasneje se Lucija vrne k Leonu, ki  ji očita, da se je spremenila, saj je bila včasih upornica, ki se je zavzemala za vse, ki so bili potrebni pomoči, ali pa jim je bila prizadejana krivica, da se pusti Matjažu oz. staremu, kot ga kliče Leon, in da mu je prodala njuno življenje. Namreč roman Več je v resnici Lucijin dnevnik, ki ga je Matjaž objavil pod svojim imenom.  &lt;br /&gt;
4. prizor:&lt;br /&gt;
Zopet se pojavi Matjaž, ki se mora zagovarjati, zakaj je ukradel Lucijin dnevnik, vendar sploh ne razume, kaj bi rada od njega, in trdi, da mu je to Lucija sama dovolila. Lucija postaja vse bolj jezna in mu pove, da je to naredila zato, da bi ji prenehal težiti, in mu očita, da ji je napravil popolno lobotomijo. Leon ju v tem trenutku pusti sama.&lt;br /&gt;
5. prizor:&lt;br /&gt;
Celoten peti prizor je dolga tišina med Lucijo in Matjažem. Nato Matjaž odide.&lt;br /&gt;
6. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija se poslavlja od Leona.&lt;br /&gt;
7. prizor:&lt;br /&gt;
Lucija pove Matjažu, da je mlada in uporniška Lučka umrla tisti dan, ko so pokopali Leona. Tako izvemo, da je Leon ves čas mrtev, da je bil to le njegov duh. Drama se zaključi tako, da Matjaž odide spat, Lucija pa bo odšla za njim. In nič se ni zares spremenilo.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16741</id>
		<title>Več</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16741"/>
		<updated>2007-06-14T10:35:59Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Vsebina */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Čas in prostor===&lt;br /&gt;
Dogajanje se odvija v dnevni sobi v Lucijini in Matjaževi hiši, in sicer se začne zvečer.&lt;br /&gt;
Po eni strani tekst upošteva vse tri dramske enotnosti – enotnost kraja, časa in dejanja. Vendar moramo biti tu pozorni še na drugo možno interpretacijo, na katero je opozorila tudi sama avtorica. V paratekstu je za čas določen samo začetek dramskega dogajanja – zvečer, nikjer pa ne izvemo, koliko časa traja. Torej obstaja možnost, da je čas enak odrskemu času, lahko pa traja tudi v letih. Leon bi lahko k Luciji hodil vsak večer v dolgem obdobju. Prizori si sledijo po neki logiki, vendar ni nujno, da se med njimi ničesar ne zgodi. Po tej interpretaciji je torej pravilo treh enotnosti kršeno.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Osebe===&lt;br /&gt;
Lucija: je 35-letna učiteljica, vendar ne izvemo, kje in kaj uči. Leon je njen mrtvi brat dvojček. Njuni starši so umrli na njun sedemnajsti rojstni dan. Teta Berta ju je hotela vzeti k sebi, vendar se ji je Lucija uprla in tako sta živela sama v stanovanju staršev. Bila sta zelo navezana drug na drugega. Vsa leta skupnega življenja sta bila zelo aktivna na področju sociale in politike, zlasti Lucija je bila tista, ki se je zavzemala za pravico. Izmislila si je celo zaobljubo; z Leonom sta s krvjo zaprisegla, da bosta vedno ščitila zlorabljane in zapostavljane. Pri petindvajsetih je Leon napravil samomor. Tudi Lucija si je zaradi potrtosti hotela odvzeti življenje, vendar jo je rešila teta Berta. Kako leto po Leonovi smrti je spoznala Matjaža in se z njim poročila. V njem je našla tolažbo za Leonovo smrt, vendar pa se je sedaj precej spremenila. Nekdanja upornica in borka za človekove pravice je sedaj postala pohlevna in ubogljiva punčka, ki se brez ugovarjanja pušča voditi Matjažu. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Leon: Lucijin brat dvojček, ki je mrtev že devet let. Napravil je samomor, kar je močno prizadelo Lucijo, saj sta si bila zelo blizu. Bil je pod njenim močnim vplivom; vedno je obveljala njena beseda, pa tudi sicer ji je hotel ustreči. Ravno zaradi tega močnega vpliva nanj in njeni odločnosti, sedaj ne more verjeti, da se je tako spremenila. Očita ji, da se pusti manipulirati možu Matjažu, ki spada v tisto skupino ljudi, ki jih je nekoč prezirala.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Matjaž Mlinar: pisatelj v petdesetih letih. Je ločen in ima 26-letno hčer. Lucija je pisala dnevnik o sebi in Leonu in ga pokazala Matjažu. Ker mu je bilo pisanje všeč, jo je nagovarjal, da bi vse še nekoliko dodelala in izdala kot roman. Luciji ni bilo do knjige, vendar je Matjaž še vedno vztrajal, češ da je škoda, da bi tako dobro gradivo ostalo v predalu. Zaradi tega mu je Lucija popustila in mu dovolila, da je izdal roman pod naslovom Več.&lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
Lucija je edina, ki uporablja imena. Leon ne uporablja njenega pravega imena – kliče jo Lučka, Matjaža pa kliče »stari«. Matjaž Leona ne pokliče niti enkrat v celotnem dramskem tekstu, Lucijo pa ves čas naslavlja z »lubica«. Lucija dobi ime šele v zadnjem prizoru, ko jo Matjaž pokliče po imenu.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16740</id>
		<title>Več</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16740"/>
		<updated>2007-06-14T10:32:37Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Čas in prostor */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Vsebina==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Čas in prostor===&lt;br /&gt;
Dogajanje se odvija v dnevni sobi v Lucijini in Matjaževi hiši, in sicer se začne zvečer.&lt;br /&gt;
Po eni strani tekst upošteva vse tri dramske enotnosti – enotnost kraja, časa in dejanja. Vendar moramo biti tu pozorni še na drugo možno interpretacijo, na katero je opozorila tudi sama avtorica. V paratekstu je za čas določen samo začetek dramskega dogajanja – zvečer, nikjer pa ne izvemo, koliko časa traja. Torej obstaja možnost, da je čas enak odrskemu času, lahko pa traja tudi v letih. Leon bi lahko k Luciji hodil vsak večer v dolgem obdobju. Prizori si sledijo po neki logiki, vendar ni nujno, da se med njimi ničesar ne zgodi. Po tej interpretaciji je torej pravilo treh enotnosti kršeno.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16739</id>
		<title>Več</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Ve%C4%8D&amp;diff=16739"/>
		<updated>2007-06-14T10:24:59Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: New page: ===Čas in prostor=== Dogajanje se odvija v dnevni sobi v Lucijini in Matjaževi hiši, in sicer se začne zvečer. Po eni strani tekst upošteva vse tri dramske enotnosti – enotnost kra...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;===Čas in prostor===&lt;br /&gt;
Dogajanje se odvija v dnevni sobi v Lucijini in Matjaževi hiši, in sicer se začne zvečer.&lt;br /&gt;
Po eni strani tekst upošteva vse tri dramske enotnosti – enotnost kraja, časa in dejanja. Vendar moramo biti tu pozorni še na drugo možno interpretacijo, na katero je opozorila tudi sama avtorica. V paratekstu je za čas določen samo začetek dramskega dogajanja – zvečer, nikjer pa ne izvemo, koliko časa traja. Torej obstaja možnost, da je čas enak odrskemu času, lahko pa traja tudi v letih. Leon bi lahko k Luciji hodil vsak večer v dolgem obdobju. Prizori si sledijo po neki logiki, vendar ni nujno, da se med njimi ničesar ne zgodi. Po tej interpretaciji je torej pravilo treh enotnosti kršeno.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12959</id>
		<title>Simona Semenič</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12959"/>
		<updated>2007-06-14T10:15:04Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Značilnosti opusa */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&amp;lt;div style=&amp;quot;float: right&amp;quot;&amp;gt;[[Slika:GesloPortretSimona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Ustvarjalci|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramatika|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Avtorji|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramaturgi|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Umetniški vodje|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Življenjepis==&lt;br /&gt;
Simona Semenič je [[področje ustvarjanja:=pisanje|dramatičarka]], [[področje ustvarjanja:=dramaturgija|dramaturginja]] in producentka. Rodila se je 16. 07. [[leto rojstva:=1975]] v Postojni.&lt;br /&gt;
Študirala je dramaturgijo na [[AGRFT]], med študijem je kot asistentka dramaturgije sodelovala v [[SNG Nova Gorica]] in v [[dramaturgije v::MGL]]. &lt;br /&gt;
Leta 2001 je Simona z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Rok Vevar|Rokom Vevarjem]] napisala scenarij in zrežirala predstavo [[uprizorjeni teksti::Polna pest praznih rok]] v produkciji [[Zavod Museum|Zavoda Museum]] in [[PTL]]ja. Predstavo je odlično sprejela tako strokovna javnost kot tudi publika vseh generacij. Kritik [[Blaž Lukan]] je predstavo v časopisu DELO okarakteriziral kot &amp;quot;razsipni dar čiste in nepretenciozne lepote&amp;quot;. STUDIO CITY je predstavo uvrstil med pet najboljših predstav v letu 2001 in ji podelil naslov najboljšega debuta v letu &lt;br /&gt;
2001. Predstava je po obeh premierah doživela še trinajst ponovitev, med drugim je gostovala na [[gostovanje na festivalih::festival Micro v Dordrechtu na Nizozemskem|festivalu Micro v Dordrechtu na Nizozemskem]], na [[gostovanje na festivalih::Primorski poletni festival Koper|Primorskem poletnem festivalu v Kopru]], na [[gostovanje na festivalih::Festival neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem|Festivalu neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem]], na [[gostovanje na festivalih::Gibanica|Gibanici]], prvem slovenskem plesnem festivalu in na gledališkem festivalu [[gostovanje na festivalih::Diskurs|Diskurs v Giessnu, Nemčiji]]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z Rokom sta ponovno sodelovala v letu 2003. Napisala sta dramski tekst [[uprizorjeni teksti::Solo brez talona]], ki sta ga tudi skupaj zrežirala. Predstava Solo brez talona (produkcija [[Glej]] in Zavod [[Maska]]) je doživela premiero novembra 2003. Solo brez talona je bil uvrščen na [[Teden slovenske drame]] v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču v Kranju]], marca 2004. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Že v letu 2003 je Simona začela sodelovati z WaxFactory New York, mednarodno gledališko skupino iz New Yorka. Z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Ivan Talijančić|Ivanom Talijančićem]], ustanoviteljem in umetniškim direktorjem WaxFactory, je sodelovala kot dramaturginja pri predstavi z mednarodno zasedbo – Sarah Kane: Cleansed (produkcija WaxFactory New York in [[Zavod Exodos]]), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003. Simonino sodelovanje z WaxFactory New York se je nadaljevalo in v  februarju 2005 je v Kosovelovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] premiero doživel projekt [[uprizorjeni teksti::...SheSaid]], pri katerem je Simona delala kot so-avtorica besedila, dramaturginja in izvršna producentka. Predstava ...SheSaid je septembra 2005 gostovala v ICA London, v novembru 2005 v New Yorku kot del festivala [[gostovanje na festivalih::Act French]], aprila 2006 pa je gostovala na [[gostovanje na festivalih::Fundateneofestival, Caracas, Venezuela|Fundateneofestivalu v Caracasu v Venezueli]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je kot dramaturginja sodelovala pri predstavah: What a feeling avtorice, koreografinje in performerke [[Nina Meško|Nine Meško]] (produkcija Zavod Masa in Cankarjev Dom), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu; avtorskem projektu Petra Kusa – Črna kuhna (Oktober 2004, produkcija [[Mini teater Ljubljana|Mini teater]], režija: [[sodelovanje z režiserji::Barbara Bulatović]]), pri katerem je Simona sodelovala tudi kot avtorica pesmic; pri site-specific in multimedijskem projektu Alphabet City Topography Hiroko Tanahashi in Maxa Schumacherja (post theater berlin / new york) v produkciji [[Mesto žensk|Mesta žensk]], ki je bil izveden v septembru 2005; pri avtorskem projektu Roka Vevarja - [[Kartografija celovečernih slik]] (produkcija Glej, Maska in Cankarjev dom), ki je bil premierno uprizorjen v decembru 2005 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je Simona dokončala nov dramski tekst z naslovom [[uprizorjeni teksti::Več]], ki je bil predstavljen v bralni uprizoritvi maja 2005 v Gledališče Glej (režija: Simona Semenič) in januarja 2006 v ameriškem prevodu v gledališču [[uprizoritve v tujini::New Georges v New Yorku]] (režija: [[Ivan Talijančić]]).&lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
V novembru 2005 je bilo njeno kratko besedilo [[uprizorjeni teksti::Loving Willy]], ki ga je napisala v angleščini, predstavljeno v bralni uprizoritvi v New Yorku (režija: [[sodelovanje z režiserji::Eddie Lew]]).&lt;br /&gt;
 	&lt;br /&gt;
Njeno kratko dramsko besedilo z naslovom [[uprizorjeni teksti::Nogavice]] je bilo javnosti predstavljeno decembra 2005 v gledališču Glej (režija: [[sodelovanje z režiserji::Tijana Zinajić]]) in v prav tako v decembru 2005 v angleškem prevodu v [[uprizoritve v tujini::Bowery Poetry Club New York]] (režija: [[Ryan Kasprzak]]).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njeno besedilo [[uprizorjeni teksti::24ur]] (2006) je bilo bralno uprizorjeno v okviru projekta Izmenjava Ljubljana – New York in sicer v [[uprizoritve v tujini::New York Theatre Workshop]] (oktober 2006) in v Gledališču Glej (december 2006), obakrat v režiji Ivana Talijančića.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je umetniška vodja programa [[PreGlej]] v [[Gledališču Glej]], za katerega je dala pobudo in ga koncipirala. V okviru PreGleja že potekajo bralne uprizoritve dramskih tekstov mladih oz. neuveljavljenih slovenskih dramskih piscev. 	&lt;br /&gt;
		 &lt;br /&gt;
V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Takoj po končanem četrtem letniku Akademije je začela delati za [[Zavod Exodos]], v letu 2003 je bila tudi v umetniškem svetu festivala Exodos. V okviru Mirovnega inštituta pa je od junija 2002 do marca 2004 delala na projektu Bela knjiga, raziskavo dejavnosti, projektov in programov nevladnih organizacij in posameznikov s področja kulture in umetnosti v obdobju 1998 – 2003. Preliminarna verzija te raziskave je bila predstavljena na simpoziju Margina, niša ali mainstream? septembra 2002. V letu 2003 je za ta projekt prejela raziskovalno štipendijo Mirovnega inštituta (omogočil Open society Institute New York). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Trenutno v Gledališču Glej vodi program [[PreGlej]], ki se ukvarja z uprizarjanjem bralnih različic tekstov še neuveljavljenih slovenskih dramatikov. Je avtorica dramskih tekstov: [[Solo brez talona]] (2003), [[Več]] (2005), [[24 ur]] (2006), [[Loving Willy]] (v ang., 2005) in [[Nogavice]] (2005). Njeni teksti so doslej doživeli več bralnih uprizoritev (Ljubljana, New York).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Drame==&lt;br /&gt;
* 2006 [[24ur]]&lt;br /&gt;
* 2006 [[Kot jaz]] (soavtorstvo z [[Lara Jankovič]], [[Zijah A. Sokolović]]))&lt;br /&gt;
* 2005 [[Več]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Nogavice]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Loving Willy]]&lt;br /&gt;
* 2005 …SheSaid (soavtorstvo z [[Ivan Talijančić]], [[Erika Latta]], [[Katarina Stegnar]], [[Dion Doulis]])&lt;br /&gt;
* 2003 [[Solo brez talona]] (soavtorstvo z [[Rok Vevar]])&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
===Značilnosti opusa===&lt;br /&gt;
V vseh njenih dramah zasledimo neke medsebojne odnose dramskih oseb. Predvsem gre za ljubezensko zgodbo. Kako se ta razvija skozi čas? Ali je mogoče živeti z nekom, ki ga več nimaš rad – ko ljubezen že ugasne, ali pa je sploh nikoli ni bilo? &lt;br /&gt;
Pri Nogavicah so med parom že nekaj časa moteča trenja, ki pa na dan izbruhnejo v najbolj neprimernem trenutku. Čeprav gre za njun fizični obstoj, se ukvarjata s svojim propadlim in že nevzdržnim zakonskim življenjem. V drami Več temelji odnos para na dejstvu, da Lucija potrebuje svojega moža, da bi pozabila praznino ob izgubi brata dvojčka, na katerega je bila močno navezana. Zaradi potrebe po bližini zatre celo svoja prepričanja in svoje življenjsko vodilo, da smo za vse okoli sebe odgovorni mi sami. Torej med njima nikoli ni obstajala tista resnična ljubezen, v nasprotju z dramskim tekstom Loving Willy, kjer je v ospredju ljubezenski trikotnik in se je Joan pripravljena ločiti, da bi bil Willy srečen, čeprav ga še vedno močno ljubi. Tudi v 24ur izvemo, da se je drugi par nekoč ljubil, vendar je ta ljubezen bolj temeljila na telesnem stiku, pri čemer se ne ozirata na to, da bi s tem morda koga prizadela. Še celo sedaj, ko sta ločena, premišljujeta, če je še kaj upanja zanju, kar hočeta na vsak način dokazati s spolnim odnosom. Le za prvi par iz 24ur ne vemo točno, v kakšnem medsebojnem odnosu sta. Lahko bi bila le prijatelja ali znanca. Mogoče pa se simpatije šele razvijajo.&lt;br /&gt;
	Simona Semenič je v vseh naštetih dramskih tekstih uporabila zelo malo didaskalij oz. toliko, kot se ji je kot bralki zdelo nujno potrebno, saj se z zgodbo in značaji oseb seznanimo v glavnem besedilu. Zelo pomembne so tišine, saj ponazorijo odnos med dramskimi osebami. Uporabi tudi več vrst tišine; mučno, čustveno obarvano ipd., ki nam ogromno povedo o osebi in dogajanju. Skoraj vse naštete drame, razen seveda Loving Willy, se končajo s tišino.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Celotna besedila===&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic VEC.doc|Več}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic LOVING WILLY.doc|Loving Willy}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic 24urSLO.doc|24 ur}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic Simona Nogavice.doc|Nogavice}}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Dramaturgije==&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[…SheSaid]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::WaxFactory]], [[dramaturgije v::Mini teater Ljubljana]], [[dramaturgije v::Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[Kartografija celovečernih slik]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::Glej|Gledališe Glej]], [[Maska]] Ljubljana, [[Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 A.C.T. Metelkova, [[dramaturgije v::Mesto žensk]]&lt;br /&gt;
*2004 &#039;&#039;[[Črna kuhna]]&#039;&#039;, Mini teater &lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Cleansed]]&#039;&#039;, WaxFactory, Zavod [[dramaturgije v::Exodos]]&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[What a feeling]]&#039;&#039;, Zavod Maska, Cankarjev dom&lt;br /&gt;
*2001 &#039;&#039;[[Polna pest praznih rok]]&#039;&#039;, Zavod [[dramaturgije v::Muzeum]], [[dramaturgije v::PTL]] &lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Režije==&lt;br /&gt;
*2006 &#039;&#039;[[Večna medikacija]]&#039;&#039;, Mesto žensk&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Solo brez talona]]&#039;&#039;, Maska Ljubljana, Gledališče Glej &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Mednarodno sodelovanje==&lt;br /&gt;
* V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
*V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. &lt;br /&gt;
*Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Posebni članki==&lt;br /&gt;
[[Simona Semenič/Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja|&#039;&#039;&#039;Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja&#039;&#039;&#039;, diplomska naloga iz zgodovine gledališča, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, Oddelek za dramaturgijo, mentor Marko Marin, Ljubljana 2004]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri in literatura==&lt;br /&gt;
[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=15&amp;amp;id=1 PreGlej Simona Semenič]&lt;br /&gt;
==Zunanje povezave==&lt;br /&gt;
[http://www.pre-glej.si/ PreGlej]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[priimek ime:=Semenič, Simona| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=dramaturgija| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=pisanje| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[rojstni dan:=16. julij| ]]&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[spol:=Ž| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Ustanovitelj gledališke skupine, gledališča::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[Dramaturgije v::SNG Nova Gorica| ]] &lt;br /&gt;
[[Umetniški vodja::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[kraj rojstva:=Postojna| ]]&lt;br /&gt;
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slika:02 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:06cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:07 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:10a SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:11cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:12 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:21cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona1.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona3.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona4.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona5.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona6.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona7.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;/gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12958</id>
		<title>Simona Semenič</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semeni%C4%8D&amp;diff=12958"/>
		<updated>2007-06-14T10:12:47Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;VanjaP: /* Značilnosti dramskih besedil */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&amp;lt;div style=&amp;quot;float: right&amp;quot;&amp;gt;[[Slika:GesloPortretSimona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Ustvarjalci|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramatika|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Avtorji|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Dramaturgi|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Umetniški vodje|Semenič, Simona]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Življenjepis==&lt;br /&gt;
Simona Semenič je [[področje ustvarjanja:=pisanje|dramatičarka]], [[področje ustvarjanja:=dramaturgija|dramaturginja]] in producentka. Rodila se je 16. 07. [[leto rojstva:=1975]] v Postojni.&lt;br /&gt;
Študirala je dramaturgijo na [[AGRFT]], med študijem je kot asistentka dramaturgije sodelovala v [[SNG Nova Gorica]] in v [[dramaturgije v::MGL]]. &lt;br /&gt;
Leta 2001 je Simona z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Rok Vevar|Rokom Vevarjem]] napisala scenarij in zrežirala predstavo [[uprizorjeni teksti::Polna pest praznih rok]] v produkciji [[Zavod Museum|Zavoda Museum]] in [[PTL]]ja. Predstavo je odlično sprejela tako strokovna javnost kot tudi publika vseh generacij. Kritik [[Blaž Lukan]] je predstavo v časopisu DELO okarakteriziral kot &amp;quot;razsipni dar čiste in nepretenciozne lepote&amp;quot;. STUDIO CITY je predstavo uvrstil med pet najboljših predstav v letu 2001 in ji podelil naslov najboljšega debuta v letu &lt;br /&gt;
2001. Predstava je po obeh premierah doživela še trinajst ponovitev, med drugim je gostovala na [[gostovanje na festivalih::festival Micro v Dordrechtu na Nizozemskem|festivalu Micro v Dordrechtu na Nizozemskem]], na [[gostovanje na festivalih::Primorski poletni festival Koper|Primorskem poletnem festivalu v Kopru]], na [[gostovanje na festivalih::Festival neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem|Festivalu neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem]], na [[gostovanje na festivalih::Gibanica|Gibanici]], prvem slovenskem plesnem festivalu in na gledališkem festivalu [[gostovanje na festivalih::Diskurs|Diskurs v Giessnu, Nemčiji]]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z Rokom sta ponovno sodelovala v letu 2003. Napisala sta dramski tekst [[uprizorjeni teksti::Solo brez talona]], ki sta ga tudi skupaj zrežirala. Predstava Solo brez talona (produkcija [[Glej]] in Zavod [[Maska]]) je doživela premiero novembra 2003. Solo brez talona je bil uvrščen na [[Teden slovenske drame]] v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču v Kranju]], marca 2004. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Že v letu 2003 je Simona začela sodelovati z WaxFactory New York, mednarodno gledališko skupino iz New Yorka. Z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Ivan Talijančić|Ivanom Talijančićem]], ustanoviteljem in umetniškim direktorjem WaxFactory, je sodelovala kot dramaturginja pri predstavi z mednarodno zasedbo – Sarah Kane: Cleansed (produkcija WaxFactory New York in [[Zavod Exodos]]), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003. Simonino sodelovanje z WaxFactory New York se je nadaljevalo in v  februarju 2005 je v Kosovelovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] premiero doživel projekt [[uprizorjeni teksti::...SheSaid]], pri katerem je Simona delala kot so-avtorica besedila, dramaturginja in izvršna producentka. Predstava ...SheSaid je septembra 2005 gostovala v ICA London, v novembru 2005 v New Yorku kot del festivala [[gostovanje na festivalih::Act French]], aprila 2006 pa je gostovala na [[gostovanje na festivalih::Fundateneofestival, Caracas, Venezuela|Fundateneofestivalu v Caracasu v Venezueli]].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je kot dramaturginja sodelovala pri predstavah: What a feeling avtorice, koreografinje in performerke [[Nina Meško|Nine Meško]] (produkcija Zavod Masa in Cankarjev Dom), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu; avtorskem projektu Petra Kusa – Črna kuhna (Oktober 2004, produkcija [[Mini teater Ljubljana|Mini teater]], režija: [[sodelovanje z režiserji::Barbara Bulatović]]), pri katerem je Simona sodelovala tudi kot avtorica pesmic; pri site-specific in multimedijskem projektu Alphabet City Topography Hiroko Tanahashi in Maxa Schumacherja (post theater berlin / new york) v produkciji [[Mesto žensk|Mesta žensk]], ki je bil izveden v septembru 2005; pri avtorskem projektu Roka Vevarja - [[Kartografija celovečernih slik]] (produkcija Glej, Maska in Cankarjev dom), ki je bil premierno uprizorjen v decembru 2005 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je Simona dokončala nov dramski tekst z naslovom [[uprizorjeni teksti::Več]], ki je bil predstavljen v bralni uprizoritvi maja 2005 v Gledališče Glej (režija: Simona Semenič) in januarja 2006 v ameriškem prevodu v gledališču [[uprizoritve v tujini::New Georges v New Yorku]] (režija: [[Ivan Talijančić]]).&lt;br /&gt;
	&lt;br /&gt;
V novembru 2005 je bilo njeno kratko besedilo [[uprizorjeni teksti::Loving Willy]], ki ga je napisala v angleščini, predstavljeno v bralni uprizoritvi v New Yorku (režija: [[sodelovanje z režiserji::Eddie Lew]]).&lt;br /&gt;
 	&lt;br /&gt;
Njeno kratko dramsko besedilo z naslovom [[uprizorjeni teksti::Nogavice]] je bilo javnosti predstavljeno decembra 2005 v gledališču Glej (režija: [[sodelovanje z režiserji::Tijana Zinajić]]) in v prav tako v decembru 2005 v angleškem prevodu v [[uprizoritve v tujini::Bowery Poetry Club New York]] (režija: [[Ryan Kasprzak]]).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Njeno besedilo [[uprizorjeni teksti::24ur]] (2006) je bilo bralno uprizorjeno v okviru projekta Izmenjava Ljubljana – New York in sicer v [[uprizoritve v tujini::New York Theatre Workshop]] (oktober 2006) in v Gledališču Glej (december 2006), obakrat v režiji Ivana Talijančića.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Simona je umetniška vodja programa [[PreGlej]] v [[Gledališču Glej]], za katerega je dala pobudo in ga koncipirala. V okviru PreGleja že potekajo bralne uprizoritve dramskih tekstov mladih oz. neuveljavljenih slovenskih dramskih piscev. 	&lt;br /&gt;
		 &lt;br /&gt;
V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Takoj po končanem četrtem letniku Akademije je začela delati za [[Zavod Exodos]], v letu 2003 je bila tudi v umetniškem svetu festivala Exodos. V okviru Mirovnega inštituta pa je od junija 2002 do marca 2004 delala na projektu Bela knjiga, raziskavo dejavnosti, projektov in programov nevladnih organizacij in posameznikov s področja kulture in umetnosti v obdobju 1998 – 2003. Preliminarna verzija te raziskave je bila predstavljena na simpoziju Margina, niša ali mainstream? septembra 2002. V letu 2003 je za ta projekt prejela raziskovalno štipendijo Mirovnega inštituta (omogočil Open society Institute New York). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Trenutno v Gledališču Glej vodi program [[PreGlej]], ki se ukvarja z uprizarjanjem bralnih različic tekstov še neuveljavljenih slovenskih dramatikov. Je avtorica dramskih tekstov: [[Solo brez talona]] (2003), [[Več]] (2005), [[24 ur]] (2006), [[Loving Willy]] (v ang., 2005) in [[Nogavice]] (2005). Njeni teksti so doslej doživeli več bralnih uprizoritev (Ljubljana, New York).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Drame==&lt;br /&gt;
* 2006 [[24ur]]&lt;br /&gt;
* 2006 [[Kot jaz]] (soavtorstvo z [[Lara Jankovič]], [[Zijah A. Sokolović]]))&lt;br /&gt;
* 2005 [[Več]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Nogavice]]&lt;br /&gt;
* 2005 [[Loving Willy]]&lt;br /&gt;
* 2005 …SheSaid (soavtorstvo z [[Ivan Talijančić]], [[Erika Latta]], [[Katarina Stegnar]], [[Dion Doulis]])&lt;br /&gt;
* 2003 [[Solo brez talona]] (soavtorstvo z [[Rok Vevar]])&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
===Značilnosti opusa===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Celotna besedila===&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic VEC.doc|Več}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Simona Semenic LOVING WILLY.doc|Loving Willy}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic 24urSLO.doc|24 ur}}&lt;br /&gt;
*{{Doc|Semenic Simona Nogavice.doc|Nogavice}}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Dramaturgije==&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[…SheSaid]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::WaxFactory]], [[dramaturgije v::Mini teater Ljubljana]], [[dramaturgije v::Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 &#039;&#039;[[Kartografija celovečernih slik]]&#039;&#039;, [[dramaturgije v::Glej|Gledališe Glej]], [[Maska]] Ljubljana, [[Cankarjev dom]]&lt;br /&gt;
*2005 A.C.T. Metelkova, [[dramaturgije v::Mesto žensk]]&lt;br /&gt;
*2004 &#039;&#039;[[Črna kuhna]]&#039;&#039;, Mini teater &lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Cleansed]]&#039;&#039;, WaxFactory, Zavod [[dramaturgije v::Exodos]]&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[What a feeling]]&#039;&#039;, Zavod Maska, Cankarjev dom&lt;br /&gt;
*2001 &#039;&#039;[[Polna pest praznih rok]]&#039;&#039;, Zavod [[dramaturgije v::Muzeum]], [[dramaturgije v::PTL]] &lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Režije==&lt;br /&gt;
*2006 &#039;&#039;[[Večna medikacija]]&#039;&#039;, Mesto žensk&lt;br /&gt;
*2003 &#039;&#039;[[Solo brez talona]]&#039;&#039;, Maska Ljubljana, Gledališče Glej &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Mednarodno sodelovanje==&lt;br /&gt;
* V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.&lt;br /&gt;
*V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. &lt;br /&gt;
*Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
==Posebni članki==&lt;br /&gt;
[[Simona Semenič/Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja|&#039;&#039;&#039;Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja&#039;&#039;&#039;, diplomska naloga iz zgodovine gledališča, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, Oddelek za dramaturgijo, mentor Marko Marin, Ljubljana 2004]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri in literatura==&lt;br /&gt;
[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=15&amp;amp;id=1 PreGlej Simona Semenič]&lt;br /&gt;
==Zunanje povezave==&lt;br /&gt;
[http://www.pre-glej.si/ PreGlej]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[priimek ime:=Semenič, Simona| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=dramaturgija| ]]&lt;br /&gt;
[[področje ustvarjanja:=pisanje| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[rojstni dan:=16. julij| ]]&lt;br /&gt;
[[škrbinski prag:=presežen| ]]&lt;br /&gt;
[[spol:=Ž| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Ustanovitelj gledališke skupine, gledališča::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[Dramaturgije v::SNG Nova Gorica| ]] &lt;br /&gt;
[[Umetniški vodja::PreGlej| ]]&lt;br /&gt;
[[kraj rojstva:=Postojna| ]]&lt;br /&gt;
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slika:02 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:06cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:07 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:10a SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:11cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:12 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:21cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona1.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona3.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona4.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona5.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona6.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
Slika:Simona7.jpg|Fotografija: Žgank Nada&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;/gallery&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;div style=&amp;quot;text-align: right;&amp;quot;&amp;gt;[[#top|na vrh]]&amp;lt;/div&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>VanjaP</name></author>
	</entry>
</feed>